Miocenske mitilide iz okolice Stolnika v Tunjiškem gričevju
Miocene sea mussels from neighbourhood of Stolnik in Tunjiško gričevje
(Tunjice hills), Slovenia
Vasja MIKUŽ
Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11 SI - 1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: vasja.mikuz@ntf.uni-lj.si
Prejeto / Received 4. 11. 2009; Sprejeto / Accepted 17. 11. 2009
Ključne besede: školjke, miocen, Stolnik, Tunjiško gričevje, Slovenija Key words: bivalvia, Miocene, Stolnik, Tunjice hills, Slovenia
Izvleček
V prispevku so obravnavani miocenski mehkužci iz Tunjiškega gričevja. Pri Stolniku so bila najdena kamena jedra mitilidnih školjk, ki so v Sloveniji zelo redke. Ostale najdbe pripadajo školjčnim družinam Crassatellidae, Cardiidae in Veneridae. Pogostni so še polži iz družine Turritellidae.
Abstract
In the contribution Miocene molluscs from Tunjice hills are dealt with. At Stolnik were found stony casts of my-tilid bivalves that are very rare in Slovenia. Other finds belong to bivalve families Crassatellidae, Cardiidae, and Veneridae. Frequent are in addition gastropods of family Turritellidae.
Uvod
Ozemlje severno od Komende in Križa ter zahodno od Kamniške Bistrice je zgrajeno pretežno iz terciarnih kamnin, spodnje do zgornjemiocen-ske starosti. Nekatere so zelo bogate s fosilnimi ostanki zelo različnih rastlinskih in živalskih skupin. Spomladi 2009 je zbiralec in dober poznavalec mineralov in fosilov iz Kranja, gospod Vili Ra-kovc obiskal stara nahajališča fosilnih ostankov v Tunjiškem gričevju, ki jih je pred mnogimi leti že pregledoval. V grapi med Zgornjimi in Spodnjimi Stranjami je blizu Stolnika (slika 1) zakopal v že načeti breg in odluščil večji kos kamnine s številnimi mehkužci. Izkazalo se je, da je našel zelo lepe primerke miocenskih mitilidnih školjk in še druge spremljajoče školjke. V bistvu gre predvsem za njihova kamena jedra, saj so lupine že večinoma raztopljene. Dne 10. junija 2009 mi je V. Rakovc prinesel fosilne ostanke v določitev, hkrati je vse najdbe poklonil Oddelku za geologijo Univerze v Ljubljani. Ker so najdbe miocenskih mitilid-nih školjk v Sloveniji zelo redke in povečini slabo ohranjene, smo se odločili, da jih predstavimo s krajšim prispevkom.
Dosedanje raziskave miocenskih školjk Tunjiškega gričevja
Lipold (1857, 217) je pisal, da so mlajšeterciar-ne plasti v okolici Kamnika, Tunjic in Viševce bo-
Sl. 1. Geografski položaj najdišča miocenskih mehkužcev pri Stolniku
Fig. 1. Geographic position of site of Miocene molluscs at Stolnik
gate s fosilnimi ostanki in navaja nekaj školjk in polžev. Med njimi niso omenjane najdbe mitilid. Fuchs (1875, 49) izdvaja iz okolice Kamnika mio-censki konglomerat z ostanki mehkužcev, v katerem je najdena tudi školjka Mytilus fuscus Hör-nes. Iz grape pri Viševci Hilber (1881, 474) omenja med velikimi školjkami tudi kamena jedra vrste Mytilus haidingeri M. Hoernes. Robic (1882, 28) iz okolice Šenturške gore oziroma iz jarka blizu Vrhovij omenja številne fosilne ostanke. Zelo slikovit je odstavek v katerem omenja tudi mitiluse: "Ta peščenec pokriva rujavi škrilasto in v njem se dobijo:"Isocardia cor, popolno podobna srcu, le škoda, da se ne giblje, kar poljubil bi ga; potem še Anomia sp., Arca sp., znabiti diluvii; potem Pyru-la condita, Turitella Riepeli, Tur. bicarinata, Turbo sp., Mytilus Heidingeri in mnogo drugih, kojih še ne poznam." Hilber (1883, 175-176) znova poroča o miocenskih fosilih iz okolice Tunjic, Viševce in Vrhovij, vendar ne omenja ostankov mitilid. Teller (1884) poroca o geološki zgradbi okolice Kamnika, navaja nekaj miocenskih fosilov, vendar ne ostankov mitilid. Sajovic (1909, 28) omenja vrsto Mytilus haidingeri M. Hoernes iz okolice Dobrave pri Komendi. Rakovec (1932, 233), ki je opisoval miocensko favno kamniškega predgorja, samo omenja školjko vrste Mytilus fuscus Hörn. povzeto iz Fuchsovega seznama. Kühnell (1933, 72-73) poroca, da so v spodnjemiocenskih plasteh pri Soteski našli ostanke školjke Mytilus haidingeri Hörnes. Kühnell (1933, 81-82) iz okolice Kamnika oziroma iz profila ob cesti Hrib - Nevlje omenja vrsto Mytilus haidingeri Hörnes iz lumakele ali breče s številnimi ostanki mehkužcev. Kühnell (1933, 95) v seznamu srednjemiocenskih ostankov profila Hrib znova omenja isto mitilidno vrsto. Zalohar & Zevnik (1998, 98-99) poročata o fosilnih ostankih z ozemlja v okolici Tunjic, Viševce, Vrhovij, Stranj in Soteske. V seznamu miocenskih vrst omenjata tudi vrsto Mytilus (Mytilus) haidingeri Hörnes. MikuZ (2005) opisuje najdbe školjk vrste Modiolus brocchii (Hörnes, 1867) iz Tunji-škega gričevja. Zalohar & Zevnik (2006, 295) znova porocata o najdbah školjk rodu Mytilus znotraj badenijskih skladov laške formacije.
Paleontološki del
Sistematika školjk po: Cox in sod., 1969 in Schultz (2001, 2003, 2005)
Classis Bivalvia Linné, 1758 Subclassis Pteriomorphia Beurlen, 1944
Ordo Mytiloida Férussac, 1822 Superfamilia Mytilacea Rafinesque, 1815 Familia Mytilidae Rafinesque, 1815 Subfamilia Mytilinae Rafinesque, 1815 Genus Mytilus Linné, 1758
Mytilus (Mytilus) haidingeri Hörnes, 1867 Tab. 1, sl. 1a-1b, 2a-2b; tab. 2, sl. 1a-1b, 2
1870 Mytilus Haidingeri Hörn. - Hörnes, 356, Taf. 46, Figs. 1a-1c, 2, 3
1881 Mytilus Haidingeri M. Hoern. - Hilber, 474 1910 Mytilus Haidingeri Hörn. - Schaffer, 48,
Taf. 24, Figs. 1-3 1998 Mytilus (Mytilus) haidingeri Hörnes -
Schultz, 80, Taf. 33, Fig. 3 2001 Mytilus (Mytilus) haidingeri Hörnes, 1867 - Schultz, 98, Taf. 7, Figs. 6, 7
Opis: Ohranjeni sta dve v celoti izolirani kameni jedri ter trije polovični deli v kamnini oziroma lumakeli. Kamena jedra so srednje velika, visoka z zašiljenimi vrhovi. Sprednji del je vbočen s širokim in izrazitim ter ukrivljenim grebenom, navzdol sledi polkrožni ventralni del, ki prehaja v rahlo izbocen, zelo dolg in priostren zadnji del kamenega jedra. Ponekod je ohranjena plast biserne matice.
Velikost primerkov (Size of specimens):
Primerek	Višina	Dolžina	Debelina
Specimen	Height	Length	Thick
1	124	54	38
2	109	55	19 (1/2)
3	105	46	19 (1/2)
4	98	42	18 (1/2)
5	98	43	25
Primerjava: Primerek, ki ga predstavlja Hor-nes (1870, 356, Taf. 46, Fig.1) je razmeroma velik, saj meri v višino 190 mm, širino 80 mm in debelino 60 mm. Tudi primerek 3 na tabli 24 (Schaffer 1910, 48) je večji od naših in ima višino 134 mm, dolžino 64 in debelino obeh lupin 55 mm.
Stratigrafska in geografska razširjenost:
Schultz (2001, 99-101) piše, da so primerke vrste Mytilus (Mytilus) haidingeri našli v eggenburgij-skih, ottnangijskih, karpatijskih in badenijskih skladih Avstrije. Zunaj Avstrije je ista vrsta omenjana tudi iz karpatijskih in badenijskih plasti Madžarske.
Spremljajoči mehkužci iz istega najdišča
Subclassis Heterodonta Neumayr, 1884 Ordo Veneroida H. Adams & A. Adams, 1856 Superfamilia Crassatelloidea Ferussac, 1822 Familia: Crassatellidae Ferussac, 1822 Subfamilia Crassatellinae Ferussac, 1822 Genus Eucrassatella Iredale, 1924
Eucrassatella raulini (Cossmann & Peyrot, 1912) Tab. 2, sl. 3a-3c, 4a-4c
1912 Crassatella Raulini nov. sp. - Cossmann & Peyrot, 124, Pl. 1, Figs. 1-4
Opis: Ohranjeni sta dve kameni jedri z nekaj ostanki notranjosti lupin. Vrh je pomaknjen proti sprednjemu krajšemu in polkrožnemu delu kamenega jedra. Zadnji del je daljši z za vrsto značilnim grebenom, ki poteka od vrha proti ventral-
nemu robu. Na desni polovici kamenega jedra je greben bolj izrazit kot na levi. Ponekod se na površini obeh polovic kamenega jedra vidijo odtisi koncentričnih prirastnic.
Velikost primerkov (Size of specimens):
Primerek	Višina	Dolžina	Debelina
Specimen	Height	Length	Thick
1	36	47	21
2	37	45	21
Primerjava: Vrsta Crassatella raulini je v marsičem podobna vrsti Eucrassatella hardeggeri (Hornes, 1865), ki jo predstavlja Schultz (2003, 510, Taf. 74, Figs. 2a-2b). Slednja vrsta je videti nekoliko nižja in daljša, razlike med njima niso velike in gre tako morda celo za isto vrsto?
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsta Eucrassatella raulini (Cossmann & Peyrot, 1912) je po podatkih avtorjev vrste najdena v burdiga-lijskih (nekdanjih helvetijskih) plasteh Francije. Zelo podobna vrsta Eucrassatella hardeggeri (Hornes, 1865) je najdena v badenijskih skladih Avstrije in Češke Republike.
Superfamilia Cardioidea Lamarck, 1809 Familia Cardiidae Lamarck, 1809 Subfamilia Cardiinae Lamarck, 1809 Genus Cardium Linné, 1758 Subgenus Bucardium Gray, 1853
Cardium (Bucardium) ringens danubianum Mayer, 1866 Tab. 3, sl. 1
1870 Cardium hians Brocc. - Hornes, 181, Taf. 26, Figs. 1-5
1960 Cardium (Ringicardium) hians var. danubiana (Mayer 1866) - Kojumdžieva, Tabl. 14, Figs. 1-4
1998 Cardium (Bucardium) hians danubianum
Mayer - Schultz, 102-103, Taf. 45, Fig. 4 2003 Bucardium hians danubianum Mayer - Mi-
kuž, 310, Tab. 13, Fig. 49 2003 Cardium (Bucardium) ringens danubianum Mayer, 1866 - Schultz, 519, Taf. 75, Figs. 2a-2b; Taf. 76, Fig. 9
Opis: V kamnini je ohranjen del kamenega jedra leve lupine. Vidi se povit in izbočen obvršni del, od koder poteka osem močno zašiljenih radialnih reber z vmesnimi širokimi medrebrnimi doli. Na sredini vsakega medrebrnega dola je ena šibka radialna črta.
Primerjava: Predstavljena podvrsta Cardium (Bucardium) ringens danubianum Mayer, 1866 je po morfoloških značilnostih (radilana rebra, vmesni doli, izbočenost, velikost) zelo podobna še dvema vrstama, ki jih predstavljata Pfister & Wegmüller (1998), Cardium burdigalinum Lamarck 1819 (Taf. 9, Fig. 2) in Cardium kunstleri Cossmann & Peyrot 1912 (Taf. 10, Figs. 1-4).
Velikost primerka (Size of specimen):
Primerek Specimen	Višina Height	Dolžina Length	Debelina Thick
1	~55	-	-
Opomba: Ta školjka je razmeroma pogostna v srednjemiocenskih skladih Dolenjske. Mikuž (2003, 310) jo omenja iz Vinjega Vrha nad šmarjeto in Gorenje vasi, najdena je tudi drugod.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Po
podatkih Schultza (2003, 521-524) vrsta Cardium (Bucardium) ringens živi še danes ob obalah zahodne Afrike. Fosilna je najdena v srednjemiocenskih plasteh severnomorske province, v mio-censkih plasteh Atlantske province ter od mio-cena do danes v Mediteranski provinci. Podvrsta danubianum pa je najdena v miocenskih skladih Avstrije od eggenburgija do badenija. Zunaj Avstrije je podvrsta registrirana v Zahodni in Centralni Paratetidi v spodnje in srednjemiocenskih (badenijskih) skladih številnih držav.
Superfamilia Veneroidea Rafinesque, 1815 Familia Veneridae Rafinesque, 1815 Subfamilia Dosiniinae Deshayes, 1853 Genus Dosinia Scopoli, 1777
Dosinia exoleta (Linné, 1758) Tab. 3, sl. 2
1870 Dosinia orbicularis Ag. - Hornes, 142, taf. 16, Figs. 1a-1c
1870 Dosinia exoleta Linn. - Hornes, 143, Taf. 16, Figs. 2a-2b
1998 Dosinia (Pectunculus) exoleta (Linné) -
Schultz, 104-105, Taf. 46, Fig. 1 2005 Dosinia (Pectunculus) exoleta (Linnaeus, 1758) - Schultz, 927, Taf. 136, Figs. 7a-7b, 8, 9; Taf. 137, Figs. 1a-1b
Opis: Ohranjeno je kameno jedro oziroma odtis notranjosti desne lupine z mišičnim odtiskom sprednjega aduktorja. Obvršni del je odlomljen, odtis ima kroglast obris, ventralni rob je polkro-žen.
Velikost primerka (Size of specimen):
Primerek Specimen	Višina Height	Dolžina Length	Debelina Thick
1	71	76	-11(1/2)
Stratigrafska in geografska razširjenost:
Schultz (2005, 928-930) poroča, da je vrsta Dosinia (Pectunculus) exoleta (Linné, 1758) najdena v eggenburgijskih in badenijskih skladih Avstrije. Najdena je še v različno starih miocenskih plasteh Zahodne in Centralne Paratetide, Severnomorske in Atlantske province.
Subfamilia Tapetinae H. Adams & A. Adams, 1857
Genus Paphia Roding, 1798 Subgenus Callistotapes, 1900
Paphia (Callistotapes) subcarinata grundensis Kautsky, 1936 Tab. 3, sl. 3
1936 Paphia subcarinata Schaff. var. grundensis nov. var. - Kautsky, 16-17, Taf. 3, Figs. 8-10 2005 Paphia (Callistotapes) subcarinata grundensis Kautsky, 1936 - Schultz, 939, Taf. 139, Figs. 1a-1b, 2a-2b
Opis: Ohranjena je leva polovica kamenega jedra. Obvršni del je neizrazit, nekoliko pomaknjen proti sprednjemu robu. Sprednji rob je kratek in strm, zadnji dolg in bolj položen. Odtis je razpo-tegnjen po dolžini, ventralni rob je dolg in rahlo izbočen do raven.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Kautsky (1936, 17) novo podvrsto opisuje iz nekdanjih helvetijskih (danes ottnangijsko-karpatijskih) skladov najdišč Grund in Grussbach v Avstriji. Po podatkih Schultza (2005, 939-940) je podvrsta Paphia (Callistotapes) subcarinata grundensis Kautsky, 1936 ugotovljena v karpatijskih in badenijskih skladih Avstrije, pretežno v badenij-skih. Ponekod v Paratetidi je najdena tudi v ot-tnangijskih skladih. Mandic (2003, 221) omenja vrsto Paphia (Callistotapes) subcarinata (Schaffer, 1910) iz karpatijskih skladov v kotlini Korneuburg v Avstriji.
Genus Venerupis Lamarck, 1818
Venerupis (Venerupis) basteroti (Mayer, 1857) Tab. 3, sl. 4a-4b, 5a-5b
1870 Tapes Basteroti Mayer - Hornes, 113, Taf. 10, Figs. 8a-8b
1998 Tapes (Ruditapes) basteroti Mayer - Schultz,
108-109, Taf. 48, Fig. 1 2005 Venerupis (Venerupis) basteroti (Mayer, 1857) - Schultz, 943, Taf. 141, Figs. 4a-4b, 5a-5b
Opis: Ohranjeni sta dve različno veliki kameni jedri. Obvršni del jeder je zelo blizu sprednjega roba, ki je kratek in strm. Zadnji rob je dolg in položen, na koncu se zoži. Ventralni rob je dolg in skoraj raven. Izbočenost lupin je srednja, na površini kamenih jeder so ponekod ohranjeni deli lupin, na katerih se vidijo zelo drobne na gosto posejane radialne črte.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Hör-nes (1879, 113) piše, da so primerki te vrste redki, našli pa so jih v najdiščih Grund, Gauderndorf in Niederkreuzstätten v Avstriji. Schultz (2005, 944-945) piše, da so primerke vrste Venerupis (Venerupis) basteroti (Mayer, 1857) našli v Avstriji v miocenskih skladih od eggenburgija do badenija. Ista vrsta je ugotovljena še v miocenskih plasteh Zahodne in Centralne Paratetide ter Atlantske province. Mandic (2003, 221) opisano vrsto omenja iz karpatijskih plasti kotline Korneuburg in madžarsko-slovaške kotline.
Sistematika polžev po: Golikov & Starobogatov, 1975
Classis Gastropoda Cuvier, 1797 Subclassis Pectinibranchia Blainville, 1814 Superordo Littorinomorpha Golikov & Starobogatov, 1975 Ordo Protopoda Fischer, 1884 Superfamilia Turritelloidea Woodward, 1851 Familia Turritellidae Woodward, 1851 Genus Turritella Lamarck, 1799
Turritella sp. Tab. 3, sl. 6
Opis: Ohranjen del hišice in odtis enajstih zavojev ozko konične ter tipično turitelidne hišice. V višino meri 38 mm, v širino 9 mm. Ponekod se vidijo odtisi dveh do treh spiralnih grebenov.
Superordo Cerithiimorpha Golikov & Starobogatov, 1975 Ordo Hamiglossa Gray, 1853 Superfamilia Muricoidea Rafinesque, 1815 Familia Vasidae H. Adams & A. Adams, 1853 Genus Tudicla Bolten in Röding, 1798
Tudicla (Tudicla) rusticula (Basterot, 1825) Tab. 3, sl. 7a-7b
1825 P. rusticula. Nob. - Basterot, 68, Pl. 7, Fig. 9 1856 Pyrula rusticula Bast. - Hörnes, 266, Taf. 27, Figs. 3, 4a-4b
1997	Tudicla (Tudicla) rusticula (Basterot, 1825) - Baluk, 40, Pl. 12, Figs. 1-5
1998	Tudicla (Tudicla) rusticula (Basterot) -Schultz, 70-71, Taf. 28, Fig. 5
2002 Tudicla rusticula (Basterot, 1825) - Harz-
hauser, 108, Taf. 9, Fig. 11 2007 Tudicla rusticula (Basterot) - Fözy & Szente, 294-295, Figs. 1-2
Opis: Ohranjeno je kameno jedro zgornjega dela hišice, ki sestoji iz treh involutnih zavojev. Ustje in sifonalni kanal nista ohranjena. Na zgornjem delu zadnjega zavoja so nanizane za vrsto značilne izbokline od trnov, ki so bili posejani na že omenjenem robu nekdanje hišice. Ostanek je visok 22 mm in širok 40 x 30 mm.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Basterot (1825, 68) omenja vrsto Tudicla (T. ) rusticu-
Velikost primerkov (Size of specimens):
Primerek	Višina	Dolžina	Debelina
Specimen	Height	Length	Thick
1	39	~70	25
2	33	-	23
Velikost primerka (Size of specimen):
Primerek Specimen	Višina Height	Dolžina Length	Debelina Thick
1	32	52	~9 (1/2)
la iz terciarnih plasti najdišča Dax ter iz okolice Bordeauxa v južnozahodni Franciji. O bolj konkretni starosti skladov omenjenih najdišč Basterot (1825) ne piše. Baluk (1997, 40) poroča, da so primerke vrste Tudicla (Tudicla) rusticula (Basterot, 1825) našli v badenijskih plasteh Poljske in v Dunajski kotlini. Iz grundskih skladov (spodnje lagenidne cone) oziroma iz spodnjega badenija Avstrije jo prikazuje Schultz (1998, 71). Harzhauser (20O2, 109) poroča, da je omenjena vrsta v Parate-tidi registrirana že v zgornjem oligocenu, višek pa je dosegla v karpatiju in spodnjem badeniju. Fozy & Szente (2007, 295) predstavljata lep primerek iz badenijskih plasti Madžarske.
Zaključki
Obravnavanih je pet mitilidnih kamenih jeder in nekaj spremljajočih mehkužcev iz miocenske lumakele v okolici Stolnika v Tunjiškem gričevju. Ugotovljena je mitilidna vrsta Mytilus (Myti-lus) haidingeri Hörnes, 1867 (tab. 1, sl. 1-2; tab. 2, sl. 1-2). Najdena so še kamena jedra drugih školjk Eucrassatella raulini (Cossmann & Peyrot, 1912) (tab. 2, sl. 3-4), Cardium (Bucardium) ringens danubianum Mayer, 1866 (tab. 3, sl. 1), Dosinia exoleta (Linné, 1758) (tab. 3, sl. 2), Paphia (Cal-listotapes) subcarinata grundensis Kautsky, 1936 (tab. 3, sl. 3), Venerupis (Venerupis) basteroti (Mayer, 1857) (tab. 3,sl. 4-5) ter dveh polžev Turritella sp. (tab. 3, sl. 6) in Tudicla (Tudicla) rusticula (Basterot, 1825) (tab. 3, sl. 7).
Miocene sea mussels from neighbourhood of Stolnik in Tunjiško gričevje (Tunjice hills), Slovenia
Conclusions
Considered are five mytilid casts and several accompanying molluscs from a Miocene lumachelle found in surroundings of Stolnik in Tunjice hills. Established was the mytilid species Mytilus (Mytilus) haidingeri Hornes, 1867 (pl. 1, figs. 1-2; pl. 2, figs. 1-2). Found were also casts of other bivalves, Eucrassatella raulini (Cossmann & Peyrot, 1912) (pl. 2, figs. 3-4), Cardium (Bucardium) ringens danubianum Mayer, 1866 (pl. 3, fig. 1), Dosinia exoleta (Linné, 1758) (pl. 3, fig. 2), Paphia (Cal-listotapes) subcarinata grundensis Kautsky, 1936 (pl. 3, fig. 3), Venerupis (Venerupis) basteroti (Mayer, 1857) (pl. 3, figs. 4-5) as well as of two gastropods Turritella sp. (pl. 3, fig. 6) and Tudicla (Tudicla) rusticula (Basterot, 1825) (pl. 3, figs. 7).
Zahvale
Gospodu Viliju Rakovcu iz Kranja, najditelju fosilnih ostankov v okolici Stolnika na obrobju Tunjiškega gričevja, se iskreno zahvaljujemo za podarjene fosilne ostanke. Zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu se zahvaljujemo za prevode v angleščino, sodelavcu Marijanu Grmu za fotografsko in drugo tehniško pomoč.
References
Baluk, W. 1997: Middle Miocene (Badenian) gastropods from Korytnica, Poland; Part III. Acta Geologica Polonica (Warszawa) 47/1-2: 1-75, Pl. 1-25,
Basterot, M. B. 1825: Description géologique du Bassin Tertiaire du sud-ouest de la France. Description des Coquilles Fossiles des environs de Bordeaux. Mémoires Soc. Hist. Natur., T. 2, (A Paris) Prem. partie: 1-100, Pl. 1-7.
Cox, L. R., Newell, N. D., Boyd, D. W., Branson, C. C., Casey, R., Chavan, A., Coogan, A. H., Dec-haseaux, C., Fleming, C. A., Haas, F., Hertlein, L. G., Kauffman, E. G., Keen, A. M., La Rocque, A., Me Alester, A. L., Moore, R. C., Nuttall, C. P., Perkins, B. F., Puri, H. S., Smith, L. A., Scot-Ryen, T., Stenzel, H. B., Trueman, E. R., Turner, R. D. & Weir, J. 1969: Part N, Mollusca 6, Bivalvia 1/3. In: R. C. Moore (Editor), Treatise on Invertebrate Paleontology. The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas (Lawrence): XXXVIII+N1-N489.
Fozy, I. & Szente, I. 2007: A Kârpât - medence osmaradvânyai. Gondolat Kiado (Budapest): 1-456.
Fuchs, T. 1875: Die Tertiärbildungen von Stein in Krain. Verh. Geol. R. A., Jg. 1875 (Wien) Sitz. 3: 48-49.
Golikov, A. N. & Starobogatov, Y. I. 1975: Syste-matics of Prosobranch Gastropods. Malacologia (Philadelphia) 15/1: 185-232.
Harzhauser, M. 2002: Marine und brachyhaline Gastropoden aus dem Karpatium des Korneu-burger Beckens und der Kreuzstettener Bucht (Österreich, Untermiozän). Beitr. Paläont. (Wien) 27: 61-159, (Taf. 1-12).
Hilber, V. 1881: Ueber das Miocän, insbesondere das Auftreten sarmatischer Schichten bei Stein in Krain. Jb. Geol. R. A. (Wien) 31: 473-478.
Hilber, V. 1883: Ueber eine neue Fossilsendung aus der Miocän-Bucht von Stein in Krain. Verh. Geol. R. A. (Wien) Bericht 11: 175-179.
Hörnes, M. 1856: Die fossilen Mollusken des Ter-tiaer-Beckens von Wien. Bd. 1: Univalven. Abh. Geol. R. A. (Wien) 3: 1-736, Taf. 1-52.
Hörnes, M. 1870: Die Fossilen Mollusken des Ter-tiaer-Beckens von Wien. II. Bd.: Bivalven. Abh. Geol. R. A. (Wien) Bd. 4: 1-479, Atlas (Taf. 1-85).
Kautsky, F. 1936: Die Veneriden und Petricoliden des niederösterreichischen Miozäns. Bohrtechniker-Zeitung (Wien) 54: 1-28, Taf. 1-3.
Kojumdzieva, Em. 1960: Fosilite na B'lgarija. Isko-paemaja fauna Bolgarii, VII, Torton. Bolgarska-ja akademija nauk (Sofija): 1-317, Tabl. 1-59.
Kühnell, W. 1933: Zur Stratigraphie und Tektonik der Tertiär-mulden bei Kamnik (Stein) in Krain. Prirodoslovne razprave (Ljubljana) 2: 61-111.
Lipold, M. V. 1857: Bericht über die geologischen Aufnahmen in Ober-Krain im Jahre 1856. Jb. Geol. R. A. (Wien) 8: 205-234.
Mandic, O. 2003: Bivalves of the Karpatian in the Central Paratethys. In: Brzobohaty, R., Cicha, I., Kovâc, M. & F. Rögel (Editors), The Karpati-
Tabla 1 - Plate 1
1a Mytilus (Mytilus) haidingeri Hornes, 1867; desna stran kamenega jedra, primerek št. 1, Stolnik, naravna velikost
Mytilus (Mytilus) haidingeri Hornes, 1867; right side of stony cast, specimen no. 1, Stolnik, natural size
1b Leva stran primerka št. 1, naravna velikost Left side of the specimen no. 1, natural size
2a Mytilus (Mytilus) haidingeri Hornes, 1867; desna stran kamenega jedra, primerek št. 5, Stolnik, naravna velikost
Mytilus (Mytilus) haidingeri Hornes, 1867; right side of stony cast, specimen no. 5, Stolnik, natural size
2b Leva stran tega primerka, naravna velikost Left side of specimen no. 5, natural size.
Tabla 1 - Plate 1
Tabla 2 - Plate 2
1a Mytilus (Mytilus) haidingeri Hornes, 1867; sprednja stran primerka št. 1, Stolnik, naravna velikost Mytilus (Mytilus) haidingeri Hornes, 1867; anterior side of specimen no. 1, Stolnik, natural size
1b Zadnja stran istega primerka, naravna velikost Posterior side of specimen no. 1, natural size
2 Mytilus (Mytilus) haidingeri Hornes, 1867; leva stran kamenega jedra, primerek št. 2, Stolnik, naravna velikost
Mytilus (Mytilus) haidingeri Hornes, 1867; left side of stony cast, specimen no. 2, Stolnik, natural size
3a Eucrassatella raulini (Cossmann & Peyrot, 1912); leva stran kamenega jedra, Stolnik, naravna velikost
Eucrassatella raulini (Cossmann & Peyrot, 1912); left side of stony cast, Stolnik, natural size
3b Isti primerek z zgornje strani, naravna velikost The same specimen from upper side, natural size
3c Desna stran istega primerka, naravna velikost Right side of the same specimen, natural size
4a Eucrassatella raulini (Cossmann & Peyrot, 1912); leva stran kamenega jedra, Stolnik, naravna velikost
Eucrassatella raulini (Cossmann & Peyrot, 1912); left side of stony cast, Stolnik, natural size
4b Isti primerek z zgornje strani, naravna velikost The same specimen from upper side, natural size
4c Desna stran istega primerka, naravna velikost Right side of the same specimen, natural size
Tabla 2 - Plate 2
Tabla 3 - Plate 3
1	Cardium (Bucardium) ringens danubianum Mayer, 1866; kameno jedro, Stolnik, naravna velikost Cardium (Bucardium) ringens danubianum Mayer, 1866; stony cast, Stolnik, natural size
2	Dosinia exoleta (Linné, 1758); desna stran kamenega jedra, Stolnik, naravna velikost Dosinia exoleta (Linné, 1758); right side of stony cast, Stolnik, natural size
3	Paphia (Callistotapes) subcarinata grundensis Kautsky, 1936; leva stran kamenega jedra, Stolnik, naravna velikost
Paphia (Callistotapes) subcarinata grundensis Kautsky, 1936; left side of stony cast, Stolnik, natural size
4a Venerupis (Venerupis) basteroti (Mayer, 1857); desna stran kamenega jedra, Stolnik, naravna velikost
Venerupis (Venerupis) basteroti (Mayer, 1857); right side of stony cast, Stolnik, natural size
4b Isti primerek z zgornje strani, naravna velikost The same specimen from upper side, natural size
5a Venerupis (Venerupis) basteroti (Mayer, 1857); desna stran kamenega jedra, Stolnik, naravna velikost
Venerupis (Venerupis) basteroti (Mayer, 1857); right side of stony cast, Stolnik, natural size
5b Isti primerek z zgornje strani, naravna velikost The same specimen from upper side, natural size
6 Turritella sp.; kameno jedro, Stolnik, naravna velikost Turritella sp.; stony cast, Stolnik, natural size
7a Tudicla (Tudicla) rusticula (Basterot, 1825); zgornja stran, Stolnik, naravna velikost Tudicla (Tudicla) rusticula (Basterot, 1825); upper side, Stolnik, natural size
7b Isti primerek s strani, naravna velikost
The same specimen from lateral side, natural size
Tabla 3 - Plate 3
an - A Lower Miocene Stage of the Central Pa-ratehys (Brno): 217-227, (Pl. 1).
Mikuž, V. 2003: Fosilna dediščina Dolenjske v sliki in besedi. (Das Fossilienerbe von Dolenjsko in Bild und Wort). V: A. Smrekar (urednik), Vekov tek, Kostanjevica na Krki 1252-2002. Zbornik ob 750.obletnici prve listinske omembe mesta. Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki (Kostanjevica na Krki): 302-314.
Mikuž, V. 2005: Modiolus brocchii iz miocenskih plasti Tunjiškega gričevja. (Modiolus brocchii from Miocene beds in Tunjiško gričevje (Tunji-ce hills), Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 46/1: 97-109, (Tab. 1-2).
Pfister, T. & Wegmüller, U. 1998: Bivalven aus der Oberen Meeresmolasse bei Bern. Beschreibung, Vergleich und Verbreitung der Bivalven-Arten aus den Belpbergschichten (Obere Mee-resmolasse, mittleres Burdigalien) in der Umgebung von Bern, Schweiz. 2. Teil: Ostreacea, Heterodonta pro parte (Lucinacea, Chamacea, Carditacea und Cardiacea). Eclogae geol. Helv. (Basel) 91: 457-491, (Taf. 1-15).
Rakovec, I. 1932: Zur Miozänfauna der Steiner Voralpen. Prirodoslovne razprave (Ljubljana) 2: 233-266, Taf. 14-16.
Robic, Š. 1882: Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v znožji šenturške gore v geologičnem in paleontologičnem obziru. Novice gospodarske, obrtniške in narodne (V Ljubljani) 40: 27-28.
Sajovic, G. 1909: Ein Beitrag zur Geschichte der Steiner Alpen. Carniola (Laibach) Jg. 2: 24-29.
Schaffer, F. X. 1910: Die Bivalven der Miocänbil-dungen von Eggenburg. In: Das Miocän von Eg-
genburg. Die Fauna der ersten Mediterranstufe des Wiener Beckens und die geologischen Verhältnisse der Umgebung des Manhartsberges in Niederösterreich. Abh. Geol. R. A. (Wien) 22/1: 5-126, Taf. 1-47.
Schultz, O. 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldschneck-Verlag (Korb): 1-159, (Taf. 1-65).
Schultz, O. 2001: Bivalvia neogenica (Nuculacea
-	Unionacea), Band 1/Teil 1. In: W. E. Piller (Edit.), Catalogus Fossilium Austriae. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Wien): XLVIII+1-379, Taf. 1-56.
Schultz, O. 2003: Bivalvia neogenica (Lucino-idea - Mactroidea), Band 1/Teil 2. In: W. E. Piller (Edit.), Catalogus Fossilium Austri-ae. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Wien): X+1-381-690, Taf. 5795.
Schultz, O. 2005: Bivalvia neogenica (Solenoidea
-	Clavagelloidea), Band 1/Teil 3. In: W. E. Piller (Edit.), Catalogus Fossilium Austriae. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Wien): V+691-1067, Taf. 96-152.
Teller, F. 1884: Notizen über das Tertiär von Stein in Krain. Verh. Geol. R. A. (Wien) Bericht 15: 315-318.
Žalohar, J. & Zevnik, J. 1998: Terciarne plasti v okolici Kamnika. Kamniški zbornik (Ljubljana) 14: 96-101.
Žalohar, J. & Zevnik, J. 2006: Miocenske plasti v Tunjiškem gričevju. Kamniški zbornik (Kamnik) 18: 289-301.