Na polju in senokošab. Poljsko delo se začaeDeteliBe Djive se morajo očistiti, pšeaičiae ia deteliae njive se morajo povlačiti, žitae njive pa, posebao če so pesnate, se aaj povalijo. Sejati se mora ovea, jara pšeaica, rž, grahovica, veliko žolto koreaje, mak, aaiš, kumia itd.; v toplih krajib ae tadi že seje ječmea ia pesa. — ?Seaokoše se morajo očistiti, voda aa nje spastiti, krtovajaki in mravijiBJaki razkopati, po golih mestih pa se aiora traviao seme posejati. Pri ribpiku. V ribaik se aaj spustijo mladi krapi. Pri ulajaku. Bačele začaejo izletavati. Panji se morajo v toplih daevib pregledati ia osaažiti ia kteri ninaajo zadost medu, se jim ga mora vložiti. Log. Meeta, aa kterib je drevje posekaao, se morajo očistiti ia za sejatev pripraviti, hrastje, bukve ia jeseai se morajo zasaditi ali posejati. Lo v. Divje race, peteliae ia kljaajače gre streljati. Koaec malega lova. Gospodarske stvari. Grospodarska dela mescca marca. V hiši in dvora. Mešanca (kompost) se aaj napravi, zrnje se mora premetati ia semeaje očistiti. V kleti (pivaici). Viao se mora pretočiti ia sicer prej, ko začae drago vreti. V hlevu. Po solnčaih daevih se hlevi morajo prevetriti in dobro izsnažiti; živalim, ktere se mizajo, se mora dajati boljša hrana; ovce se na sahih seBokošah že lahko pasejo; praseta za pleme se naj odatavijo ip kokoši in gosi nastavijo. V vrtu za zelenje. Morajo se napraviti grede. Cebulj, žolto koreaje, rona, pesa, špiaača, peterzilija, mak, aniš, kumič ia prokola semorajo sejati; jagode ia česea presaditi, žolto korenje in pesa, ktera je za seme odločeaa, se mora posaditi, špargelnove grede se naj izčistijo. V sadovBJaku. Cepljenje se nadaljuje, aova drevaa sadišča se naj delajo; če še piso vsa drevesa dobro ociščeBa, se to mora storiti. Skoz zimo zavita žlahtaa drevesa se morajo odviti ip obrezati; breskve ia marelice pa se še po noči naj zavijajo. Okol dreves se zepalja okoplje ia jamica pusti. Seme se seje in drevesa presajajo. V vinogradu. Ce je zemlja že zadosti suha, se morajo trte, ki so bile čez zimo pokrite, odkriti, gori privezati, obrezati, okopati in pognojiti; od močnib trt se morajo napraviti grobanice (vlačence) iu v prazaa mesta zasaditi. V^hmelniku. Gnoj se naj navozi in nove grede naj delajo. Umni sadjorejec. Črešnje ali češnjc in visnje. Črešaje so iz male Azije, ia so se pri nas tako podomačile, da jim tudi hud mraz Bične škodje; cvetejo pa jako zgodaj, so sladke ia kisle, mebke ia trdike. Med črešaje se tudi višaje štejejo, ki iaiajo črešajam podobea les ia list; toda drevo ae zraste tako obširao ia debelo , kakor je črešBjino; tudi sad je kisel ali sladek. Kakor je jabelk ia hrušk maogovrstaih sort, tako je tadi več plemea črešeaj ia višeaj. Tu Bektere sledijo: Zgodnja srčica (F™be Mai - Herzkirsche). Sad dozori v začetku meseca maja ali velikega travaa, sredaje velikosti; pra? doker ia okusea, ia ker je zgodnji, je tim prijetaiši ia bolj čislaa. 2. Verderjeva zgodnja srčica (Werderische friibe scbwarze 33erzkirsche). Sad dozori meseca juaija; prav dober za jed ia dober za gospodarstvo. Drevo veliko ia aiočao zraste in je sila rodovitao. Sad se tadi lahko proda, ker je precej zgodflji. 3. Butaerjeva črna srčica (Buttaers schwarze Herzkirscbe). Sad je velik, prav dober za vžitek ia dober za gospodarstvo, dozori jaaija meseca. Drevo čvrato raste ia je zlo rodovitao. 4. Volovske oči (Ocbseaherzkirscbe). Drevo je sredaje velikosti, ua kterem sad dalj časa ostati zataore, ki dozori meseca jalija ali malega srpaaa, je velik, prijeten in okusea; prav dober za jed ia gospodarsko rabo, pa tudi izvrsteB za prodajo. 5. Vinklerjeva bela serčica (\Viaklersweisse Herzkirsche). Drevo je jako rodovitao ia ima velik izvrsten sad posebae dobrote za jed, ia dober za gospodarstvo, dozori pa meseca jalija. 6. Lacjanke CLnzieakirsche). Drevo raste visoko ia močno, ki daje velik sad prav dober za jed ia gospodarstvo, in dozori^ jalija meseca. 7. Črne Špaajolke (schwarze Spaniscbe). Sad je velik, jako čislaa, prav dober za vžitek in dober za gospodarsko rabo ; dozori meseca julija. Drevo veliko in močno zraste, ia je zlo rodovitao. 8. Debele, črne hrustavke (grosse, schwarze Kaorpelkirscbe). Drevo je velike rodovitnosti ia jako trpeče, ima pa sad, ki julija dozori, zlo čislan, se labko proda, je prav dober za jed, gospodarstvo ia sušilo. Ta sad je tudi sposoben ali priličeu za pošiljater. 9. Lavermanknje (Lavermaanskirscbe). Sad je lep, jako velik in okusen, ki jaaija dozori; dober za jed, še boljši za gospodarstvo in sašilo. Drevo je zdravo in trpeče, ni občatljivo ia jako rodovitao. 10. Doniove rumene hrustavke (Donissens gelbe Kaorpelkirsche). Sad ima drevo prav dober in trpeč, ki dozori julija; je zlo dober za jed ia dober za gospodarstvo. Drevo močao raste ia je velike rodovitaosti. 11. Zgodnje Španjolke (schwarze, spaaische Frlibkirsche). Drevo je zdravo, lepo, jako rodovitao in mraza neobčutljivo. Ima sad, ki juaija meseca dozori, zlo dober za jed, iii dober za gospodarsko rabo. 12. Rudeče majnice (rothe Maikirsche). Drevo je sredaje, močao, zdravo, trpeče ia sila rodovitno, je poIsebno čislano višnjevo pleme, kterega sad meseca maja do- zori, ia je dober za vžitek, jako dober pB za gospodarstvo. Tudi se hitro in lahko proda, ker je aad jako prijetea, iakaa in ljubljea. 13. F o 1 g e r c e (Folgerkirsche) izvratea aad , prejšnemu je zlo podobea, ia ker pozaeje dozori, jako čialaa, zrel je aamreč meaeca juaija, ki je zlo dober za jed, pa tudi dober za gospodarsko rabo. Drevo je sila rodovitao. 14. Rudeče maškateljce (rotber Muskateller). Sad, ki meseca juaija dozori, je jako žlaben, zlo dober za jed ia gospodarstvo. Drevo hitro raste ia je jako rodovitao. 15. Debele moamoranske (grosae GlaBkirache von Moatmoreacy) dozorijo meseca julija, so velike ia izvrstae za jed, gospodarstvo in sušilo. Drevo je veliko ia rodovitno. 16. Dvojnatestekleake (doppelte Glaskirache) so velike in izvratae, ki dozorijo juflija meseca, jako dobre za vžitek. Drevo zraate precej veliko. 17. Oranjevke (rotbe Oraaiea-Kirsche). Sad je velik, sladek ia okuaea, ki dozori meaeca julija, je zlo dober za jed, pa tudi dober za gospodarstvo. 18. Š paaj ske z go daj e vi š a j e (Spaaiscba FrubweichselD. Ta sad je najboljši izmed višenj, ki dolgo zdrži na drevesa; dozori že meaeca juaija; je dober za vžitek, zlo dober za goapodarstvo ia posebao za sušilo. Drevo je sredaje velikosti pa rodovitao, komaj preaajeao že rodi. 19. Osthajmbe cOstheimer-Weichsel) ao najslabejši sad, ki raeseca julija dozori; jako dober za jed, gospodarstvo, posebao pa za sušilo. Drevo se po koreaiBČBicab pomaožuje, ki takrat veliko ne zraste, če se v sladko črešajo cepi, stori pa lep vrb. 20. Zgodnje kraljeve gr ea k ul j e (friibe koniglicbe Annarelle). Drevo je lepo ia zlo rodovitao; sad dozori janija raeseca, je jako dober za vžitek, gospodarstvo ia sušilo, pa tudi trpeč in sploh čislaa.