Tednik Glasilo* Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj, 19. januarja 1968 št 3 Leto XXI. Izvod 0,50 N din, 50 S din TE DNI PO SVETU Titova misija miru in prijateljstva Neumorni borec za mir in mednarodno sodelovanje — predsednik Tito — je te dni na novem potovanju prijateljstva, tokrat po Aziji in Afriki. Za na- šim predsednikom je že tridnev- ni obisk v Afganistanu, kjer se je pogovarjal predsednik s svo- jim starim znancem Zahirom Šahom. Tito je potem obiskal še Pa- kistan io je prispel v sredo v Kambodžo. Potem bo obiskal še Indijo ter v Afriki Etiopijo. Kot poročajo novinarji iz Ka- bula, so potekali jugoslovansko- afganistanski razgovori v duhu odprtega in popolnega razume- vanja. To je bilo mogoče priča- kovati, ker imata Jugoslavija in Afganistan kot neuvrščeni deželi že dolgo ista ali podobna stali- šča o mnogih svetovnih vpraša- njih. Od mednarodnih tem sta posvetila Tito in Zahir Šah po- sebno pozornost vojni v Vietna- mu, krizi na Bližnjem vzhodu po lanski vojni med Izraelom in arabskimi državami kakor tudi pripravam na bližnjo sve- tovno ekonomsko konferenco v New Delhiju. V Kabulu so obo- jestransko opozorili na možno- sti jugoslovansko-afganistanske- ga sodelovanja, zlasti na gospo- dars-kem področju. Predsednik Tito je s svojimi sodelavci obiskal oba dela Paki- st^ana ter imel več razgovorov z vodilnimi državniki te dežele, predvsem seveda s predsedni- kom Ajubom Kanom. Tudi v teh razgovorih je bila ugotov- ljena podobnost stališč v pogle- dih na mednarodno dogajanje ter ugotovljene nadaljnje mož- nosti za poglobitev sodelovanja med obema državama. Poglablfanje odnosov z Italijo Odnosi med Italijo in Jugosla- vijo so zgled nečesa, kar je več kot miroljubna koeksistenca. S temi besedami je predsednik italijanske vlade Aldo Moro oce- nil stvarnost ob Jadranskem morju pred obiskom predsedni- ka zveznega izvršnega sveta Mika Špiljaika v Rimu. Uradni jugoslovansko-italijanski razgo- vori so trajali dva dni, v njili pa so posvetili posebno pozornost konkretnim oblikam sodelova- nja med našima sosednima de- želama. Dolgoletna obojestranska že- lja, da bi živeli kot dobri so- sedje, je rodila vidne rezultate in Italija je postala eden od naj- pomembnejših partnerjev Ju- goslavije. Tokrat sta se pred- sednika vlad v Rimu dogovar- jala, kako bi te odnose še po- globila, začenši z gospodarskim, kulturnim in regionalnim ter političnim sodelovanjem. V času bivanja predsedmiJca zvezinega izvršnega sveta Mika Spiljaka v Rimu so ga sprejeli predsednik republike Italije Sa- ragat ter poglavar katoliSke cerkve papež Pavel VI. Pred- sednik Saragat je sprejel vabilo predsednika Tita, da uradno obišče Jugoslavijo. Novi šef KPČS Po maratonskih razpravah v decembru in v začetku januarja o izpopolnitvi partijske, držav- ne in gospodarske dejavnosti CK KPCS je bil izbran za pr- vega sekretarja CK Aleksander Dubček. Na čelu čehoslovaške partije je bil doslej Antonin No- votni, ki je istočasno tudi pred- sednik republike. Dubček je prišel s položaja prvega sekre- tarja CK KP Slovaške. Po spremembah v vrhu vod- stva KPCS pričakujejo vrsto sprememb v čehoslovaškem po- litičnem življenju, vključno spremembe v vladi. Mislijo, da bo glede na obsežnost posla, ki ga je s tem v zvezi potrebno opraviti, to prva rotacija vodilnih ljudi in drugih funk- cionarjev na Čehoslovaškem. Medtem pa tudi ne izključujejo možnosti, da se bo to vse za- vleklo do konca leta, ker bi to rotacijo lahko izpeljali tudi ob jesenskih volitvah v skupščino Cehoslovaš-ke. Odložen arabski vrh Svet arabske lige je sklenil, da se odloži za nedoločen čas sestanek šefov arabskih držav, ki je bil že dogovorjen. Sestanek bi moral biti 17. januarja v ma- rokanski prestolnici Rabatu in bi naj na njem določili skupno politiko arabskih dežel v od- stranjevanju posledic lanskolet- ne vojne na Bližnjem vzhodu. Težave glede tega sestanka so nastale zaradi stališča Saudove Arabije, katere politika celo do nekaterih arabskih držav ni v skladu s težnjami večine dežel Arabske lige. Vendar je treba medtem povedati, da stališče Saudove Arabije ni edini vzrok, da je bil arabski sestanek na vrhu odpovedan. DMP Zaposlovanje v Ljutomeru Kje nova delovna mesia? v ponedeljek, 15. januarja, je bil v Ljutomeru sestanek pred- stavnikov ekonomskega centra Maribor, ki izdeluje crDširno analizo zaposlovanja prebival- stva severovzhodne Slovenije, in predstavnikov občinske skupšči- ne Ljutomer. Kot je znano, pri- pravlja mariborski ekonomski center navedeno analizo za ob- čine Ptuj, Slovensko Bistrico, Radlje, Maribor, Lenart, Ormož, Ljutomer, Gornjo Radgono, Mursko Soboto in Lendavo do leta 1976. Izdelava takšne ana- lize je nujna, saj se je že pri se- stavljanju srednjeročnih pro- gramov, ki pa niso v celoti na- kazali problematike, ugotovilo, da bo potrebno podvzeti dolo- čene ukrepe za nadaljnji razvoj nekmetijskih gospodarskih po- dročij. Pri tem pa vsekakor ne moremo zanemariti predvide- vanj dolgoročnega razvoja Slo- venije, po katerem se pričakuje večja zaposlenost prebivalstva v ljubljanski regiji, medtem ko se za ta del Slovenije predvide- va počasnejša stopnja rasti go- spodarstva in s tem seveda manjše možnosti za zaposlitev prebivalstva. To pa je vsekakor neugodno, saj so izračuni poka- zali, da je potrebno v tem delu Slovenije v obdobju 1968 do 1976 na novo odpreti 24.386 delovnih mest v družbenem in zasebnem sektorju gospodarstva in v družbenih dejavnostih. Zato bo vsekakor potrebno ugotoviti, ka- ko zaposliti potencialno delovno silo (24.386), ki je izračunana in ugotovljena in bo v letu 1976 iskala zaposlitev v družbenem in zasebnem sektorju nekmetij- skih področij. Ze iz teh nekaj navedenih podatkov lahko skle- pamo, da bo analiza odgovorila na marsikatero sedaj nejasno vprašanje v zvezi z zaposlova- njem in perspektivo nadaljnje- ga razvoja gospodarstva v tem delu naše republike. ALI SE BO LAHKO ZA 1054 NOVIH MOCi NAŠLO DELO Na ljutomerskem posvetova- nju so bile obravnavane vse možnosti zaposlovanja, tako v zasebnem in družbenem sektor- ju kmetijstva kot v trgovini, obrti, industriji in gostinstvu. Na podlagi izračunov ekonom- skega centra se predvideva, da bo potrebno do leta 1976 v lju- tomerski občini na novo odpreti 1054 delovnih mest. Od teh bi morali v industriji zaposliti 698 novih delovnih moči. To pa ni mogoče, kot je bilo ugotovljeno na posvetovanju, niti z investi- cijami niti z boljšim izkorišča- njem kapacitet. Podoben pro- blem se pojavlja in se bo na po- dročju zaposlovanja v obrti, saj je znano, da je na področju lju- tomerske občine registriranih nekaj nad 200 obrtnikov. Obrt bo v glavnem reševala odvisno delovno silo v ostalih panogah gosp>odarstva. Prav tako ni več- jih možnosti za zaposlitev v ostalih gospodarskih panogah. Poleg tega pa še moramo ome- niti, da je s področja ljutomer- ske občine nad 600 zaposlenih prebivalcev v tujini in od teh jih je več kot polovica iz zaseb- nega sektorja kmetijstva. To je le nekaj odprtih vpra- šanj, ki so vsekakor pei-eča in bodo strokovnjakom ekonom- skega centra v glavnem služila za dokončno izdelavo analize. V njej bodo obravnavani tudi ukrepi za rešitev zelo perečega vprašanja sedanjega in prihod- njega časa v vseh navedenih občinah. -p Novi predpisi o samoupravnih organih? Predlog, da se ukine obvezna re- elekcija direktorjev in da se iz- vršijo še druge spremembe v za- konu o volitvah vodilnih funkcio- narjev v delovnih organizacijah, je zopet spodbudil razpravo o tem, ča sedanji zakon o volitvah delavskih svetov in drugih orga- nov upravljanja ustreza trenut- nim potrebam samoupravljanja. Razprava o teh vprašanjih traja že dve leti, vendar je edini dose- danji rezultat ta, da so spremem- be potrebne. Kakšne bi naj bile te spremembe, je razvidno iz naj- novejšega predloga. Volilni postopek Ena izmed splošnih pripomb je, da obstoječi zakon zavlačuje volil- ni postopek in da bi ga bilo tre- ba poenostaviti. Precej je razšir- jeno tudi mnenje, da je potrebno s temeljnim zakonom zagotoviti enotnost volilnega sistema, da pa je treba konkretne določbe prepu- stiti republikam in delovnim or- ganizacijam. Mec novimi določbami bi naj bila ta, da bi imeli kooperanti pravico do volitev tudi v prime- ru, če podpišejo pogodbo za eno leto ali manj. V statutih neka- terih zadrug in kmetijskih kom- binatov so namreč določbe, da lahko sodelujejo kooperanti pri volitvah organov upravljanja pod pogojem, če so podpisali pogodbo o kooperaciji za več kot eno le- to. Mislijo, da bi bilo potrebno ta pogoj ublažiti, posebej še. ker podpisujejo kooperanti pogodbe praviloma na leto dni ali manj ter glede na to ne morejo sode- lovati pri upravljanju delovne organizacije, s katero poslovmo sodelujejo. Neenokopraven položaj Mnogo je pripomb na določbo, da voli vsaka delovna enota v de- lavski svet svojemu številu ustrezno število delegatov. S tem RO v neenakopravnem položaju manjše delovne enote z višiim ni- v^ojem tehnične opremljenosti in višjo strokovno izobrazbo delav- cev. Te pripombe je mogoče naj- pogosteje slišati v delovnih orga- nizacijah, kjer opravlja glavno in tcmelino dejavnost manjše število zaposlenih z višjimi kvalifikaci- .iami. medtem ko večina članov z nižio strokovno kvalifikaciio temolini de.iavnosti samo streže, pajahko s preglasovanjem posta- nejo trenutni interesi te večine dominantni. Glede na to predlagalo, da je treba uvesti v volitve članov de- lavskega sveta, ki iih voliio re- lovnc enote, poleg števila zaposle- nih še druge kriteriie. To bi bila npr. narava in pomen posameznih enot za delovno organizacijo, nji- hov delež pri ustvarjanju dohod- ka. Temu stališču nasprotuje ti- sto, ki trdi da delež pri ustvar- janju dohodka ne more biti krite- rij, ki bi bil v skladu z ustavo, ker bi na ta način zaposleni ne bili enakopravni. Novi kvorum Pogosto zaradi tega, ker števi- lo navzočih ne ustreza zahte\-a- nemu kvorumu, niso možni zbori delovnih ljudi. Glede na to pred- lagajo, naj bi bila potrebna ena četrtina namesto dosedanje ene tretjine potrebnega števila prisot- nih za sklepčnost. V delovnih or- ganizacijah, ki imajo obrate v raznih krajih, bi morali omogočiti predlaganje kandidatov s pomoč- jo pisem. Sedanji zakon omogoča, da se izvoli za člana delavskega sveta kandidat z zelo majhnim številom glasov, teoretično celo z enim samim glasom in zato mislijo, da bi bilo potrebno ta pogoj zaostri- ti, da bi bil izvoljen za člana delavskega sveta kandidat, ki bi dobil najmanj četrtino glasov. SV Danes SKUPNE MOCI ZA RAZ- VOJ GOSTINSTVA IN TURIZMA str. 2 RANA URA, ZLATA URA? str. 3 SESTAVKI IZ OBCIN SLOV. BISTRICA, LENART, PTUJ str. 4 TELEVIZOR ZA SOLG V PESTERNIKU str. 5 ZGODOVINSKI SESTAVKI str. 6 ZA VSAKOGAR NEKAJ str. 7 Tiskovna konferenca v Ptuju RTV Ljubljana prireja v pri- hodnjih dneh v Ptuju tiskovno konferenco. Udeležili se je bodo predstavniki občinske skupšči- ne, ZK, SZDL, ZM, OSS in de- lovnih organizacij iz Ptuja. Raz- pravljali bode o uresničevanju in uveljiavljanju sklepov p-rve konference samoupravljavcev občine Ptuj. Tislcovne konferen- ce se bodo udeležili tudi pred- stavniki republiških forumov: Ivo Janžekovič. predsednik re- publiškega sveta sindikatov, Tjoram Polič, zvezni poslatnec. Vera Kolarič, predsednik orga- nizacij sko-političnega zbora, Leopold Krese, predsednik go- spodarske zbornice Slovenije in drugi. Točen datum tiskovne konference bo objavljen prek radia Ptuj. OBCINA ORMOZ Kraievne konference SZDL Na obm;OČju ormoške občine so v tem času kraijievne konfe- rence SZDL. Doslej so bile že na Kogu, v Ključarovcih in pri Tomažu. Bile so dobro obiska- ne. Osrednje teme na konferen- cah S1&' bili problemi v zvesd s kooperacijo in delo krag^^evnih skupnosti. Na Kogu so sie na konferenci zmenili o novem krajevnem siamoprisipevku. V kraitkem bodo v cibčini tudi konference kooperainjtov. O njiiih smo že pitsali in bodo podrob- neje obravnavale že nakazane Profblern.e v zveai e kooroeiracidio^ V marcu asfalt od Slov. Bistrice do Črešnjevca Po dokaj burnih razpravah in potem ko je od prvih želja po asfaltiranju ceste od Slovenske Bistrice do železniške postaje v Crešnjevcu steklo že precej vo- de po Bistrici, so končno le pri- šli do sklepa, da je potrebno ce- sto čimprej asfaltirati. Tako so se konec minulega leta vlekle žolčne razprave, kdo bo prispeval in koliko bo kdo prispeval za asfaltiranje te ce- ste v dolžini skoraj štirih kilo- metrov. Zbrati je bilo namreč treba 55 milijonov starih dinarjev, kar je polovica potrebnih sredstev za asfaltiranje. Drugo polovico bo prispeval republiški sklad za ceste. Sredstva so sedaj že sko- raj zagotovljena in čakajo samo fia nekaj podjetij, ki še niso odobrila svojega deleža za as- faltiranje. E>ela se bodo začela v mese- cu marcu, končala pa bi se naj ob predvidenem roku, to je ko- •^ec maja. Dela bo opravilo cc.=;t- 00 podjetje Maribor. -b OK SZDL Ormož o reelek clji direktorjev Začetek razprave V sredo, 10. januarja t. 1., je občinska konferenca SZDL skli- cala sestanek, da bi razpravljala o reelekciji direktorjev v delov- nih organizacijah. Prisotni so bili predstavniki občinske skup- ščine, člani komisije za imeno- vanje direktorjev in komisije za statute v delovnih organizacijah, kakor tudi predstavniki nekate- rih delovnih organizacij. VLADO OZBOLT, predsednik občinske konference SZDL Or- mož je prisotne seznanil z naj- osnovnejšimi značilnostmi letoš- nje »zamenjave« oziroma re- elekcije direktorjev delovnih or- ganizacij v ormoški občini, ki bo zajela med drugim Delavsko univerzo Ormož, osnovno šolo Središče, tovarno Jože Kerenčič in še nekatere druge delovne or- ganizacije. Čeprav reelekcija v tem letu v ormoški občini ne bo zajela večino delovnih organiza- cij, je potrebno temu vprašanju posvetiti vso pozornost, saj se je potrebno pri tem vprašanju po- govoriti o kadrovskih in drugih problemih. Statuti v delovnih organizacijah so prezahtevni, ker se v njih zahteva višja iz- obrazba, daljši delovni staž in podobno. Morali bi začrtati ostro mejo med delovno dobo in prakso na vodilnih delovnih me- stih, ker s sedanjim načinom obravnavanja onemogočamo za- sedbo mlajšim kadrom. Komisi- ja za statute bi se morala sesta- ti in sprožiti postopek za spre- membo ststutov. Prav tako bi se bilo potrebno pogovoriti o obse- gu reelekcije, ker premalo govo- rimo o ostalih delovnih mestih, za katere se zahteva primerna šolska izobrazba. Vendar pa vprašanje limskega dela stro- kovnega vodstva podjetij v or- moški občini ne pride v poštev v takšnem obsegu kot v drugih občinah, kjer imajo večje delov- ne organizacije. Vsekakor pa re- elekcija ne pomeni m ne more biti enkratno dejanje, ampak mora predstavljati stalno skrb v.=:eh družbenopolitičnih dejav- nikov, ker je potrebno njeno iz- vedbo temeljito pripraviti, da bi lahko te spremembe prinesle do- ločene izboljšave. Komisija za imenovanje direktorjev bi mo- rala skupno s komisijo za sta- tute preučiti statutarna določila in na podlagi izčrpne razprave, v kateri bi naj sodelovali tudi predstavniki dnižbenopolitičnih organizacij, pripraviti priporo- čila za delovne organizacije, da bi lahko te kvalitetno izvršile pomcbno, že omenjeno nalogo. Nekaj ugotovitev iz razprave DRAGO PINTAPJC. sekretar občinskega komiteja pri občin- ski konferenci ZKS Ormož, se je v razpravi zavzel, da je po- trebno pri reelekciji upoštevati pri vsakem kandidatu, ki je bil do sedaj direktor, kaj je prak- tično naredil za delovno organi- zacijo, ali jo je uspešno vodil. Nadalje je poudaril, da je po- trebno tistim direktorjem., ki so uspešno vodili delovno organi- zacijo, dati prednost pred tisti- nji, ki imajo prednosti samo na papirju. Zato naj dobri direk- torji ostanejo. FRANC DEBEUAK je med drugim povedal, da so v tovarni Jože Kerenčič že pripravljeni na reelekcijo, vendar jih zanima sam postopek. In zaključki Ob koncu razprave so sprejeli sklepe, v katerih poudarjajo, da je potrebno analizirati določila statutov o reelekciji delovnih mest. Določila morajo biti v skladu s potrebami delovne or- ganizacije, srednješolska iz- obrazba in pet let delovne prak- se pa minimalna pogoja za ime- novanje direktorjev. Ce se di- rektorjevo delo tretira kot tim- sko, potem je p>otrebno obvezno reelekcijo razširiti na vsa vodil- na delovna mesta. Prav tako ie potrebno analizirati trenutno zasedbo delovnih mest. posebno v tistih delovnih organizacijah. kjer bo v tem letu reelekcija. Nadalje se v sklepih poudarja, da je potrebno sklicati sestanek predstavnikov političnih orga- nizacij, občinske skupščine in vseh pristojnih faktorjev, na ka- terem bi preučili vsa navedena vprašanja v zvezi ž reelekcijo -P Občani in nov delavni čas občinske uprave v Lenortu o uvajanju novega delovnega časa v občinski upravi v Lenar- tu smo na kratko poročali že v prejšnji številki Tednika. Iz razgovora s predsednikom skup- ščine občine Lenart Edijem Zorkom smo zvedeli, da novi delovni čas, ki ga uvajajo v re- publiški in zvezni upravi, za le- narške razmere ni primeren. Prav to so v razgovoru potrdili nekateri občani. Zakaj? Iz dveh preprostih razlogov, ki sta spe- cifična za večino občinskih skupščin. 1. Občina kot temeljna družbenopolitična skupnost ima skoraj vsak dan neposreden stik z občani in je prav iz tega raz- loga potrebno prilagoditi de- lovni čas občinske uprave nji- hovim željam. 2. Konkretno v občini Lenart, ki je izrazito kmetijska občina, želijo občani opraviti vse zadeve v zgodnjih jutranjih urah, ker drugače iz- gubljajo dragoceni delovni čas, ki ga narekuje neodložljivo de- lo na polju in v vinogradu. Z navedenima problemoma se ne srečujeta zvezna in republi- ška uprava in je prav opisana specifičnost pri delu občinske uprave ~ konkretno v Lenartu — problem, ki mu bo potrebno posvetiti več pozornosti. Pri uvajanju novega delovne- ga časa v občinski upravi se pojavlja še dmg ne tako pereč problem, ki zadeva delavca, za- poslenega v občinski upravi. V prizadetih družinah se pojavlja vprašanje, kdaj bodo lahko že- ne, ki nimajo gospodinjske po- močnice, skuhale kosilo, in kdo bo poskrbel za otroke, kjer ni urejenega otroškega varstva. Kot kaže trenutno razpolože- nje o novem delovnem času ob- činske uprave v Lenartu, bodo, upoštevajoč želje občanov, de- lovni čas prilagodili njihovim potrebam. Tako bo tudi najbolj prav. J. S. Poldrugo milijardo realizacije v minulem letu Gozdno gospodarstvo Maribor ima v bistriški občini več svo- jih obratov. Tako gospodarita obrata v Oplotnici in Slovenski Bistrici z več kot 17 tisoč hekt- ari gozdov. Od tega jih je v zasebnem sektorju več kot enajst tisoč. Vendar pri gozdnem obratu ne skrbijo samo za posek, am- pak tudi za pogozdovanje in ne- govanje gozdov. Tako letno po- gozdijo približno 60 hektarov gozdov, okrog 200 hektarov goz- dov pa vsako leto urejajo in či- stijo. V letošnjem letu je tako gozd- no gospodarstvo prisekalo pol- drugo milijardo starih dinarjev, ko je posekalo več kot 7.5 tisoč kubičnih metrov hlodovine. Stran 2 TEDNIK — petek, 19. jannarja 1968 Siras 2 Iz lemifta: ugotovitve komisi|e za družbeni nadzor Komisija za družbeni nadzor je otb koncu lanskega leta obi- ekaila vse delovne organiizacije v občini Lenart z namenom, da ugotovi, kakšno je stanje na področju samoupravTiiih aktov, oziroma kako so,ti akti vskla- ieRi 6 predpisi in splošnimi na- čeli družbenega in ekononusikega siistema. Koonisdja je temeljito preučila staitute kot osnovne samouprav- ne akte v delovnih organizacijah in ugotovila, da so statuti v vseh delovnih organizacijah dokonč- no sprejeti. V absolutni večini statutov je opaziti, da je samo- upravljanje v delovjiih organi- zacijah zelo napredovalo. Splo- šni akti delovnih organizacij po- stajajo zrcalo stvarne sociali&ti- čne demokraciije in delovnih od- nos^ov, ki jih že v osnovi pred- viideva naš samoupravni sistem. Določeno pomanjkljivost je opa- ziti p^ri statutih v šolskih delov- nih organizacijah. Ti so sestav- ljeni preveč na splošno in po enotnem vzorcu. Na drugi strani pa so statuti v ostalih delovnih organizacijah več ali manj pri- lagojeni svojim specifičnim raz- meram in predmetu poslovanja-^ Določeno pomanjkljivost je opaziti v pravilnikih, ki urejajo delovna ra,zmerja. Ti še niso po- vsem vsklajeni s statutom in no- vejšimi predpisi iz teme^nega zakona o delovnih razmerjih. V vseh delovnih organizacijah je s statutom urejeno področje de- litve dohodka in osebnega do- hodka. Komisija je ugotovila, da so ti pravilniki sicer vsklajeni s statutom podjetja in drugimi predpisi, vendar pa je premalo upoštevano ustavno določilo: »Vsakemu po njegovem delu in po njegovih zaslugah«. Nadalje je komisija ugotovila, da v večini delovnih organiza- cij niso urejeni predpisi o no- tranji organizaciji in sistemiati- zaciijl delovnih meet, varstva poni delu m o delitvi sredstev skupne porabe za stanovanjsko izgrad- njo. Posamezne delovne organi- zacije te pravilnike že pri|>rav- Ijajo. Aktivnost samouT>ravnih orga- nov je v delovnih organizacijah dokaj različna. Število sej naj- višjega samoupravnega organa se v letu 1967 giblje od 2 sej v veterinarski f>ostaji Lenart do 10 sej pri TP »PotTOŽnik-IzbiTa« Le*nart. Delovne organizacije se iz ne- pojasnjenega razloga izogibajo, da \y na sejah samoupravnih organov prisostvovali tudi nji- hovi odborniki. Ti so po navadi navzoči le takrat, če so istočas- no tudi člani samoupravnega or- gana. Komisija za družbeni nadzor je proučila tudi sistem delitve dohodka v tistih delovnih orga- nizacijah, ki imajo organiziranih več dejavnosti oziroma več de- lovnih enot. Tu je pomanjklji- vost predvsem v tem, da v no- beni delovni organizaciji delov- ne enote nimajo sklepov — ta- ko, da se dohodek deli na DE le za o.sebine dohodke, medtem ko se dohodek za sklade deli cen- tralno. Iz navedenih ugotovitev komi- sije je opaziti bistvene kvald- tetne spremembe v samouprav- ljanju, ki ga žal še vedno spre- mljajo določene pomanjkljivosti — objektivnega, še večkrat pa subjektivnega značaja. J. S. Sicupne moči za razvoj gostinstva in turizma Do nedavnega Je sa razvoj gostinstva in turizma priispeval v ptujski občini največ družbeni sektor. V zadnjem času pa se je povečalo število zasebnih gostišč že na 40. Problemi zaradi neenakomerne obdavčitve obeh sektorjev. Družbeni sektor izka- zuje padec količinskega prometa. Ogroženi so rentabilnost in in- vesticijsko vlaganje v razvoj turizma. Nujna je uskladitev davčne politike do obeh sektorjev. Gostinstvo zavzema v ekono- miki vse vidnejše mesto. Poglej- mo samo Švico, Italijo, Avstrijo in v zadnjem času tudi Španijo, kjer predstavlja gostinstvo s tu- rizmom v izvozni bilarud teh dežel največjo postavko. AH ne bi bilo vsled tega po- trebno tudi v ptujski občini po- svetiti več pozornosti gositinstvu, da bi se ta panoga uspešno pri- lagajala naraščajočim zahtevam domačih in tuj^h gostov. Gospodarski uspehi gostinstva v zadnjih dveh letih so sicer zadovoljivi. Povečanje celotnega dohodka v letu 1966 je bilo kar 32-odstotno, vendar moramo pri tem pripomniti, da je ta finančni uspeh pripisati predvsem višjim cenam gosti-nskih storitev, kljub povečanju obsega poslovanja v novih obratih. Občutiti je bilo precejšen padec količinskega prometa alkoholnih pijač. Raz- merje med celotnim dohodkom in porabi i enimi sredstvi je bilo dokaj dobro, saj se je v letu 1967 odstotek porabljenih sred- stev v celotnem dohodku zmanj- šal V strukturi porabljenih sred- stev so močno narasli stroški najemnin in zakupnin, kar na- vaja k temu, da bi zgradbe, ki jih uporablja družbeni sektor go- stinstva, prenesli v njihovo last- ništvo. Podroibneje o rezultatih v gostinstvn smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk Tednika. V zadnjem času se je razvilo tudi privatno gostinstvo, ki bi naj dopolnjevalo družbeni sek- tor. Število zasebnih gostišč se je na področju ptujske občine povzpelo na 40. Različnost predpisov za druž- beni in privatni sektor in manj- ša režija pri privatnikih omogoča tem, da prodajo po nižjih cenah, ustvarijo pa večje dohodke. Predvsem pa ie sporna neenaka obdavčitev obeh sektorjev. Tako je na primer celotna obdavčitev nekaterih zasebnih gostišč znat- no nižia, kot je pri kateremkoli družbenem obratu na podeželju znašal samo prometni davek. Poleg tega je družbeni sektor obremenjen še z javnimi dajat- vami, obveznostmi, članarinami, izdatki za najemnine in tako dalje. Omeniti je treba tudi vpraša- nje strokovnosti kadrov. Med- tem, ko se v družbenem sektorju gostinstva za strežno osebje za- hteva strokovna kvalifikacija, so ti kriteriji v zasebnem sektor- ju precej mili. Družbeni sektor v celoti izka- zuje padec količiniskega prome- ta. Ogrožena je rentabilnost in nadaljnje investicijsko vlaganje, ki je nujno za uspešen razvoj turizma. Vsled tega je potrebna vskladitev davčne politike do obeh sektorjev. Na padec koiličinskega prome- ta so vplivali še razni drugi fak- torji: na primer prodajanje al- koholnih pijač v raznih klubih ne le članom, temveč tudi dru- gim. (Videm — društvo upoko- jencev, padec prometa v oibratu Videm). Razširila se je prodaja pijač v slaščičarnah (Kidričevo). Točilnice so odprli razni kom- binati in podjetja iz južnih kra- jev. Prodajalne teh točilnic so po navadi le manjša soba z naj- nujnejšim inventarjem (Zlatolič- je — točilnica Džervin). Vse več se pije neposredno iz trgovin. Tak način prometa alkoholnih pijač seveda hromi poslovanje obstoječih urejenih družbenih gostišč. S tem seveda ni reče- no, da je treba onemogočiti pro- dajo vstekleničenih pijač v tr- govinah, ker so pijače blago kot vsako drugo. Vsekakor imajo gostinski de- lavci družbenega sektorja obču- tek, da nastala situacija zaviral- no deluje na razvoj turizma. Najbrž bi bile v tem pogledu po- trebne analize. Vsekakor pa bi bilo potrebno vskladiti družbene obveznosti obeh sektorjev ter omogočiti odpiranje novih go- stinskih obratov tam, kjer so za to izrazite potrebe. ZR Progromske osnove sindikatov v ijtitomerski oi)čifii Katere naloge je potrebno reševati? Pred kratkim je bila v Lju- tomeru prva seja plenuma in nadzornega odbora občinskega sindikalnega sveta Ljutomer. Za predsednika občinskega sin- dikalnega sveta so izvolili inž. Edija Štermana, za sekretarja pa ponovno Mirka Lebariča. Na tem sestanku so imenovali tudi člane in predsednike komisij. Za predsednika komisije za or- ganizacijsko-kadrovska vpraša- nja je bil izvoljen Mirko Leba- rič, komisije za gospodarstvo in samoupravljanje inž. Danijel Sprah, komisije za življenjske in delovne pogoje delavcev Alojz Vršič in za predsednika komisije za prošnje in pritožbe Dušan Rihtaršič. Na seji so tudi obravnavali zaključke in sklepe občnega zbora občinskega sindi- kalnega sveta, ki je bil v začet- ku decembra, kakor tudi osnu- tek programa dela občinskega sindikalnega sveta za leto 1968. Osnutek programa je bil poslan v razpravo vsem sindikalnim podružnicam. Pogoji za intenzivno gospodcsrjenje Intenziviranje gospodarstva v občini ostaja še naprej glavna naloga delovnih organizacij, saj je od tega neposredno odvisna rast osebnega in družbenega standarda, možnost zaposlitve nove delovne sile itd. Pogoj za intenzivno gospodarjenje pa je uveljavitev več konkretnih ukrepov, kot so rentabilnost in produktivnost. Pogoj za renta- bilnost in produktivnost pa bo potrebno najbrž iskati v pretež- nem številu delovnih organiza- cij v občini v rekonstrukciji in modernizaciji, v boljši izkorišče- nosti proizvodnih kapacitet, smotrnem zaposlovanju, stimu- lativni delitvi osebnih dohodkov in podobno. Vsekakor pa ti ukrepi ne bodo dali zadovoljivih rezultatov, če ne bodo med se- boj usklajeni. Zato je nujno, da v vseh delovnih kolektivih sa- moupravni organi — predvsem delavski sveti, zahtevajo od strokovnih služb temeljite ana- lize dosedanjega položaja delov- ne organizacije napram sorod- nim podjetjem v okviini panoge in v okviru celotnega gospodar- stva, ter da na tej osnovi pri- pravijo program razvoja podje- tja. Tak program mora jasno določati ukrepe in roke za mo- dernizacijo, rekonstrukcijo, pre- usmeritev proizvodnje, izhajajoč iz potreb na domačem in tujom trgu in iz možnosti za financi- ranje teh potreb, možnost za poslovno tehnično, komercialno in investicijsko sodelovanje z drugimi delovnimi organizaci- jami in za skupen nastop na tržišču. S tem v zvezi sindikati v lju- tomerski občini, kot ■'e poudar- jeno v osnutku programa, po- novno postavljajo v ospredje vpraSaaija integracije ali pa vsaj poslovnega sodelovanja med de- lovnimi organizacijami v občini pa tudi izven, še zlasti na pod- ročju kmetijskih delovnih orga- nizacij. Usmeritev politične akcije Politično akcijo bodo v tem letu sindikati usmerili predvsem na naslednja vprašanja in pod- ročja: sodelovanje pri sprejema- nju gospodarskih planov v de- lovnih organizacijah za leto 1968, samoupravljanje in samo- upravni odnosi v delovnih orga- nizacijah, delitev dohodka in osebnih dohodkov, poslovno in tehnično sodelovanje med de- lovnimi organizacijami in inte- gracijski procesi na območju ob- čine, reelekcija vodilnih kadrov delovnih organizacij, vprašanje zaposlenosti in nezaposlenosti v občini, vprašanje splošno druž- benega in strokovnega izobraže- vanja ter skrb za življenjske in delovne pogoje zaposlenih, in oddih in rekreacija zaposlenih v občini, se ob koncu predvide- va v osnutku programa občin- skega sindikalnega sveta Ljuto- mer, -p Zdrjiženje borcev NOV občiogojev. Ugotovitev, da je tak delovni čas bolj sodo- ben, koristen in logičen, je eno, pogoji zanj pa drugo, zato jih bo treba pripraviti oziroma vzporedno ustvarjati. Pogoje bo treba sproti reševati. Edina re- šitev je najbrž v tem, da mora- mo končno ta težka vprašanja začeti obravnavati kot najbolj pomembno in aktualno politično in splošno družbeno vprašanje. Ce bi čakali, da bi dozoreli vsi pogoji, bi čakali še dolgo, ker se bodo glavni problemi, zlasti na področju otroškega varstva in prehrane, prometa, preusme- ritve gostinstva, trgovine in drugih uslužnostnih dejavnosti, intenzivno začeli reševati šele v novih razmerah, ker bo prav drugačen dnevni življenjski in delovni ritem tisti vzvod, ki bo sprožil in uravnal splošne druž- bene akcije v tej smeri. ZR Združevanje kmetijskih orgonizocij v Ljutomeru Kje so bistvene prednosti? (Nadaljevanje iz prejšnje števil- ke) Specializacija proizvod- nje in kadrov Le v enotno organiziranem gospodarstvu na področju lju- tomerske občine se lahko nada- lje razvija specializacija proiz- vodnje in kadrov. V sedanjem času potrjuje to strogo speciali- zacijo kader agronomske, vete- rinarske in ekonomske smeri le vinogradniško živinorejski kom- binat Ljutomer. Tako bi lahko strokovni napredek širili le v kmetijstvu zaposleni kadri in ga specializirali. Posamezne vasi nimajo enakih pogojev, zato bi v doglednem^času specializirali poleg obratov kmetijstva, kjer to danes že obstaja, tudi za- sebno kmetijstvo. Obseg ceJotne gospodar- ske organizacije Skupna gospodarska organi- zacija v kmetijstvu bi na ob- močju občine Ljutomer zajema- la celotno kmetijstvo, in sicer obrate za lastno proizvodnjo, predelavo in storitve na splošno, in specializirani obrat za za- družništvo. Lahko bi bilo tudi več. Osnova za proizvodnjo, njena organizacija in lastni do- hodek na področju zasebnega kmetijstva bi bil proizvodni okoliš ali proizvodna enota z za- družnim svetom, ki bi obsegal takšno območje in toliko vasi, kolikor bi želeli zadružniki s te- ga območja. Ta proizvodni oko- liš bi v perspektivi razpolagal s celotnim strojnim parkom, ki bi dopolnjeval lastno mehaniza- cijo privatnih kmetij, vodil bi odkupe in sklepal pogodbe za trajno sodelovanje. Kolikor bi bilo sodelovanje v monokulturah ali v specializirani proizvodnji v živinoreji, bi lahko proizvajalna enota prigospodarila za več de- set milijonov tržnega viška, pri tem pa bi vsekakor imela speci- alizirano vodjo proizvodnje in organizacijo tržišča, drugače pa bi jo prav tako vodili tisti pro- izvajalci, ki bi to kulturo dejan- sko proizvajali in prodajali. Se- deži okolišev in proizvajalnih enot bi bili na najuglednejših točkah za vodenje proizvodnega procesa, torej izven središča in blizu kmetovalcev, kjer bi se vodile tudi finančne zadeve, kot so blagajna in podobno Finančno poslovanje zadruž- nikov bi bilo ločeno od ostalega poslovanja kombinata (skupne kmetijske organizacije) in bi ta- ko tvorilo posebno kategorijo ustvarjenega dohodka, na kate- rega bi imeli vpliv izključno ti- sti, ki so ga ustvarili. Različne Irajnefše oSslike sklepanja pogodb Kombinat bi se napram kme- tovalcu, ki sklene trajno pogod- bo o sodelovanju, obvezal za od- kup določenih proizvodov in ro- kov. Določen bi bil tudi način oblikovanja cen. Druga oblika je pridelovanje za tržišče tistih proizvodov, za katere kombinat nima predelo- valnih kapacitet, vendar ima določenega kupca. Tu bi bilo možno sodelovanje na odprt ra- čun; to se pravi — riziko nosita oba, kmet kot kmetijska orga- nizacija. Tretjo kategorijo od- nosov kmet — kombinat bi tvo- ril tako imenovani trgovinski promet, kjer kmet prodaja ali pa kupuje proizvode po dnevnih cenah. Pri tem je potrebno ome- niti, da bi se odnosi kmet — za- druga (oziroma kombinat) v okviru dolgoročnega sodelova- nja tudi glede stroškov kmeta, uravnavali po principih glede formiranja cen. To pa pomeni določitev kriterijev za prodajo umetnih gnojil in zaščitnih sred- stev. Z načrtno nabavo mehaniza- cije bi lahko tehnologijo na va- seh v vseh pogledih dvignili na sodobnejšo raven. Pri tem bi se posluževali tudi kreditnih pogo- jev, vključili bi v to tudi bančno kreditno službo, ki bi reševala te probleme. -p (Nadaljevanje prihodnjič) Priprave na kmetlfsko proizvodnjo 1968 Kooperaeifske pcipodbe V zimskih dnevih kmetovalci načrtujejo in ugibajo, kako bo potekala njihova kmetijska pro- izvodnja, kje bodo sejali ali sa- dili to ali ono kulturo, kako jo bodo oskrbovali. Seveda jih naj- bolj skrbi, kakšna bo letina in kako bodo vnovčili pridelek. Tega se zavedajo na obratu za zadružno kooperacijo pri KK Ptuj. Da bi pomagali kmetoval- cem pri planiranju kmetijske proizvodnje, so te dni pričeli sklepati kooperacijske pogodbe za letošnje leto. Pri tem upošte- vajo izkušnje iz preteklega leta, ko so sklenili dovolj kooperacij- skih pogodb, pa realizacija, to je odkup, ni bil dosežen v plani- rani višini. Kooperanti so pri- delali manj tržnih viškov, kot so se spomladi zavezali s pogod- bami. Zato naj letos, v januarju in februarju, sodelujejo s kme- tijskim strokovnjakom, ko jih bo obiskal, da bi sklenili nove pogodbe. Temeljito je treba raz- misliti, kaj se da in kaj bo mo- goče pridelati, zrediti in kar najbolje vnovčiti. Kooperacijske pogodbo bi naj sklenili po te- meljitem preudarku in nasvetih kmetijskih strokovnjakov. V obratu za zadružno koope- racijo so skrbno pripravili le- tošnji plan. Naloga tistih, ki bo- do sklepali kooperacijske po- godbe s kooperanti, bo skrbno ugotoviti, koliko reprodukcij- skega materiala kooperant želi v letošnjem letu od obrata, ko- liko živali bo pital, na kolikšno težo jih želi, s kolikšno vred- nostjo se strinja in podobno. Obrat si želi take kooperacijske pogodbe in odnose, da bi olajšal delo kooperantom in ki bi bile v obojestransko korist. Letos bodo sklepali pogodbe rajonsko, se pravi, da bodo ime- le prednost kulture, ki so na po- sameznih področjih najbolj raz- širjene. V živalski proizvodnji bodo sklepali pogodbe za celot- no področje enako, v ravninskih in dolinskih predelih občine pa bodo spodbujali kmetovalce k proizvodnji koruze, krompirja in čebule. V ta namen je obrat že kupil primerne količine krompirja za razmnoževanje, predvsem ranih sort. Zagotov- ljena so umetna gnojila, seme čebule in čebulčka. Hkrati bo omogočil obrat nakup tistih sort hibridne koruze, ki so se v lan- skem tekmovanju najbolje ob- nesle. Prav bi bilo, da bi vsak ko- operant že vnaprej razmislil, kako in s čim namerava sode- lovati z obratom. Kako bo s prodajo? Obrat se v pogodbah zavezuje odkupiti in plačati vse pridelane proizvode po dnevni ceni. V izjemnih pri- merih: na primer za rani krom- pir, kvalitetno jedilno sorto krom.pirja, vrtnine in podobno, ki bi jih kmetovalci proizvajali v večjih količinah, se je obrat pripravljen dogovoriti o mini- malni odkupni ceni. Pri pitanju živine bi morali kooperanti slednjič spoznati, da brez uporabe močnih krmil, vsaj proti koncu pitanja, rezul- tat ne more biti dober. V konkretni akciji za sklepa- nje kooperacijskih pogodb bo sodelovalo 25 kmetijskih tehni- kov obrata. S kooperanti se bo- do pogovorili o vseh oblikah ko- operacije. Mnenja kooperantov bodo skrbno zapisovali, da ne bo težko ugotoviti, kaj želijo in da jim bo obrat vse potrebno pri- skrbel. S tem hočejo dokazati, da koperacija na ptujskem ob- močju ne zamira. Nemogočih zahtev pa obrat ne more zado- voljiti. Po tem enkratnem teme- ljitem razgovoru kooperantov kmetijski strokovnjaki do pri- hodnjega januarja ne bodo več obiskali. Na obratu opozarjajo kooperante, da naj o pogodbah dobro razmislijo, da ne bodo po- zneje tarnali, da se obrat zanje ne zanima. Strokovnjaki, ki bodo sklepali pogodbe, so dobili vsa navodila, da do dvomljivih pogodb ne more priti. Strokovnjaki obrata na Ptujskem in Dravskem polju bodo plačani od prodanih koli- čin pridelkov iz kooperacije. Do obračuna v decembru bodo do- bivali akontacijo. S tem so jih zainteresirali za večjo tržno pro- izvodnjo pri kooperantih. ZR PREHITRO m SKiAJŠAM DELOVNI ČAS? Uvajanje 42-urnega delovnega tedna je ena izmed osrednjih družbenoekonomskih akcij od leta 1965, ko je pričel veljati tetneljni zakon, ki to določa. Delovne organizacije so bile za- dolžene izdelati programe za prehod na novi čas v enem letu. Ker je do zakonitega roka to storilo le sedem odstotkov vseh delovnih organizacij v Jugosla- viji, je bil rok podaljšan do konca leta 1966. Do tega roka bi moralo v ptujski občini izdelati program in načrt ukrepov za prehod 36 delovnih organizacij ter jih predložiti občinski komisiji za 42-urni delovni teden. Od nave- denega števila pa je do 31. de- cembra 1966 predložilo načrte le 20 delovnih organizacij, to je 55«/o. V Jugoslaviji je do tega roka sprejelo plan 48 % delov- nih organizacij. Izmed delovnih organizacij, ki so programe že predložile ob- č^inski komisiji, je bilo sedem industrijskih, ena gozdarska, dve gradbeni, tri trgovske in sedem obrtnih podjetij. V letu 1967 pa so naknadno sprejele program še tri organizacije, od katerih je eno operativno grad- beno podjetje, drugo obrat kme- tijskega kombinata, tretje pa iz panoge obrti. Načrte je torej predložilo 23 organizacij. Komisija, ki je pregledovala načrte in programe za prehod na skrajšan delovni čas, ugo- tavlja, da predloženi programi v glavnem vsebujejo vse ti.ste elemente, ki so pomembni pri Ugotavljanju pogojev za uspeš- no rpalizacijo prehoda Vendar ne glede na to. katere službe 'n komisije so pri izdelavi so- delovale, trdijo, da bi programi in načrti morali biti kvalitetnej- ši, posebno analiza tehničnih elementov proizvodnie. poslova- nja podjetij, splošnih faktorjev in njihov vpliv na rezultate po- slovanja. • Skoraj vse delovme organiza- cije ugotavljajo, da bo nailaže urediti delovni tpden s prostimi sobotami in takojšnjim preho- dom. Toda ali je res tako? Vpra- šanje je. zakaj temeljni zakon predvideva rok petih let za pre- hod na kraiši delovni teden. S tem je dana možnost delovnim, organizacijam, preudarno in Postopoma krajšajo delovni čas. primeriamo izkušnje drugih držav, namrpč ^ndimo. da je v ^»i^-ni letu možno brez večjih težav skrajšati delovni teden le za eno uro. Iz vsega tega nastane vpraša- nje, ali so vse delovne organi- zacije z vso resnostjo pričele urejevati to vprašanje. Isto ve- lja tudi za delovne organizacije, ki niso uredile niti vprašanja programa. Od delovnih organizacij, ki imajo 46-urni delovni teden, je tovarna volnenih izdelkov iz Majšperka tak delovni čas pred- videvala že v programu, med- tem ko je tovarna perila in kon- fekcije Delta prešla na tak čas zaradi velikih izvoznih obvez- nosti. Težave, v katere so zašli v tovarni avtoopreme, pa so po- vzročile, da bodo zaposleni po- novno prešli na 48-urni delovni teden. V sedanjih ostrejših pogojih gospodarjenja je nujno, da stro- kovne službe v delovnih organi- zacijah z vso resnostjo priprav- ljajo program in načrte za pre- hod na skrajšan delovni čas. Delovni ljudje morajo tudi v teh pogledih zahtevati od ustre- znih služb in organov v organi- zaciji, da jim poročajo o stanju priprav za prehod na skrajšan delovni čas. ZR Orejanfe mesto Ptuja v okviru možnosti V mestu Ptuju je še mnogo nerešenih komunalnih vprašanj. Z njimi se po svojih možnostih ukvarja krajevna skupnost. V lanskem letu je opravila tista dela, za katera je imela zagotov- ljena finančna sredstva. Uspe- lo ji je dobiti sredstva za uredi- tev ljudskega vrta. Poglobljen je ribnik in deloma urejeno obrež- je V ta namen je bilo porab- ljenih okoli 700.000 starih di- narjev. V neposredni bližini rib- nika je urejeno otroško igrišče in izpopolnjeno s potrebnimi rekviziti. V lanskih poletnih mesecih je organizirala krajevna skupnost s sodelovanjem, turističnega dru- štva nagradno tekmovanje v olepševanju mesta, v urejevanju okolja stanovanjskih hiš, blokov in oken Za to tekmovanje je vsako leto večji odziv. Lansko leto je bila organizi- rana tudi prva cvetlična razsta- va, ki jo je obiskalo nad 3000 ljudi. Podobnih razstav v Ptuju pre- cej primanjkuje. Staro ptujsko mesto bi morali bolj okrasiti s cvetjem, dekorativnim grmičjem in podobnim ter urediti v njem čimveč zelenic. Krajevna skup- nost se v tem pogledu trudi in se bo še bolj trudila, vendar računa tudi z večjim sodelova- njem občanov, kakor ga je bila deležna doslej. Lansko leto je bilo urejeno otroško igrišče v parku, ki ga odtlej čuva stalno nameščeni nadzornik. Pri otroškem vrtcu na Bregu je obnovljena velika njiva, za pripravo zemljišča za park in igrišča pa je izdala krajevna skupnost 260.000 starih dinarjev. Glede na potrebo, da morajo biti ceste, ki jih je na mestnem območju 14 kilometrov, dobro vzdrževane, je posvetila kra- jevna^ skupnost temu vprašanju Udomočen »bombi« Pred več kot osmimi meseci so ormoški lovci našli v svojem lovišču le nekaj tednov starega srnjačka, ujetega v past. V vso možno pozornost. Na te ce- ste je bilo navoženih nad 800 prostorninskih metrov gramoza, kar je stalo nad milijon starih dinarjev. Uredili so cesto v Na- selju bratov Rešev, dolgo 200 metrov, ter navozili tja nad 3000 prostorninskih metrov gramoza, s čimer je bilo stroškov za 1,320.000 dinarjev. Urejanje ce- ste v Volkmerjevem naselju in navoz 150 prostorninskih metrov gramoza je stalo nad 250.000 starih dinarjev. Poleg teh količin gramoza so navozili gramoz na razne kra- jevne ceste, in sicer na ceste v Spuhlji, Budini, Turnišču, Mej- ni cesti. Zagrebški cesti in Mlin- ski cesti. Izvršili so razne dru- ge prevoze gramoza v skupni količini 5500 kubičnih metrov. Pri krajevni skupnosti deluje stalna komisija za socialna vpra- šanja. Prav ta komisija je bila letos zelo aktivna in je uspešno reševala probleme v okviru sredstev, ki jih imata krajevna skupnost in občinska skupščina. Objektivno je ocenila vsako prošnjo za družbeno pomoč so- cialnim podpirancem kakor tu- di odpise za bolniške stroške. Na sejah je komisija razprav- ljala tudi o varstvu otrok in o socialnih problemih. Komisija je tesno sodelovala s centrom za socialno dc-lo, ki je nakazoval kritične socialne primere. Pri krajevni skupnosti delu- je še posebej servis za nego bolnikov na domu. V njem so zap>oslene tri negovalke, ki opravljajo svoje težko delo vestno. Storitve delno plačuje zavod za socialno zavarovanje, delno pa občinska skupščina. Potrebe po tej vrsti storitev so vsak dan večje. Nujno je, da se ta dejavnost poveča in vključi vsaj še ena negovalka. V preteklem letu je krajevna skupnost opravila še vrsto dru- gih del, seveda v okviru finanč- nih možnosti. Ce bi bilo teh več. bi bili tudi rezultati dela veči; ZR vzrejo in oskrbo so ga nato da- li gostilni Havlas v Ormožu, Sedaj je srnjaček star že 9 me- secev in je zelo udomačen, kar Lahko sklepamo s posiuetka. -MNENJE- Z drugim polletjem se bo začel na nekaterih šolah v Sloveniji pouk s prostimi sobotami. To se pravi, da se bližamo času, ko bomo imeli tudi na vseh drugih šolah proste sobote. Tak pouk bo zahteval vsekakor daljše bivanje učenca v šoli, posebno pa takrat, ko bomo prešli na deljen delovni čas in ko se bo pouk pričel okrog deve- te ure, končal pa okrog četrte ure popoldne. Ob tem pa se bodo do- gajale kaj čudne stvari. Otrok oziroma učenec se bo moral hraniti v šoli ozi- roma v njem okolici, kjer bo lahko dobil kosilo. To ga bo veljalo okrog petnajst starih tisočakov. Vzemimo, da se ta učenec vozi v šolo IZ Ptuja. Ormoža ali Sloven- ske Bistrice v Maribor ali iz Ormoža v Ptuj. Tako bo veljalo potovanje te dijake v šolo in nazaj nadaljnjih petnajst tisočakov. To je skupaj že trideset tisoča- kov. Vzemimo sedaj povprečno tričlansko družino, v kate- ri je eden zaposlen. Pov- prečen mesečni dohodek je v Sloveniji 90.000 starih di- narjev. Od teh devetdese- tih tisočakov smo že tri- deset odšteli za našo »bo- dočnost«. Ostane jih še šestdeset za oba roditelja. Če odštejemo za kosilo, zaj- trk in večerjo še nadaljnjih trideset tisočakov za rodi- telja, nam ostane še ena tretjina plače. Z njo pa bo- mo plačali stanovanje, vo- darino, elektriko, prispevek za mestno zemljišče in še kaj. Pomislimo sedaj, s ka- terim in čigavim denarjem se bo ta družina oblačila, šla v kino, obiskovala druge kulturne prireditve ... Tako nam na koncu pre- ostaja misel, da bo moral otrok ostati doma, pred- vsem tisti, ki se vozi. posta- ti delavec ali še mogoče va- jenec, šolal pa se bo lahko samo tisti iz mesta, v ka- terem je šola. Torej bomo zopet prišli v čas, ko so se lahko šolali samo otroci ne- katerih staršev, drugi pa bodo ostali reveži, kot so se rndili. Šolski avtobus v Zcsvrču V Zavrču imajo nepopolno osnovno šolo. Učenci 6., 7. in 8. razreda se vozijo v šolo v Ptuj. Ljudje so s tem zadovoljni, ven- dar imajo še eno željo. Avtobus vozi samo do Zavrča. Nekateri učenci morajo zato prehoditi tudi 6 do 7 km do avtobusne po- staje in potem seveda spet na- zaj. Zato si ljudje želijo, da bi avtobus peljal od gostilne Ve- selic v Turškem vrhu, saj bi s tem skrajšali pot učencev za okrog 4 km. Cesta je prevozna poleti in pozimi, tako da večjih težav ne bi bilo, razen da bi moral avtobus voziti iz Ptuja pol ure prej. stran 4 TEDNTK — petek, 19. jannarja 1%8 Stran 4 Lenarska mladinci v letu 1967 RAZGOVOR S PREDSEDNI- CO IN SEKRETARKO OBČIN- SKEGA KOMITEJA ZMS LE- NART V SLOVENSKIH GORI- CAH IRENO L U 2 A R IN KAR L O KACIJAN. Povejte nekaj e delu občinskega komiteja ZMS Lenart in o delu lenarške mladine v preteklem le- tu? Občinski konnite ZMS Lenart je naletel v preteklem letu pri svojem delu na celo vrsto težav. Glavna težava je bila v tem, da je bil na zadnji konferenci za- menjan celoten komite. Člani so bili razmei-oma mladi in brez delovnih izkušenj za organiza- cijsko delo v mladinskih organi- zacijah. V začetku julija smo zaradi odhoda ostali brez pred- sednice komiteja. Ali ste v celoti realizirali spre- jeti program dela za preteklo leto? Program dela, ki smo ga spre- jeli na prvem zasedanju občin- skega komiteja v preteklem le- tu, smo v celoti realizirali. 2e pri sestavljanju programa dela smo mislili na to, da je brez po- mena sprejemati sklepe in si na- lagati naloge, ki jih ne bi mogli izvršiti. Kako je bilo z vključevanjem mladih v mladinsko organizacijo? Na zadnji konferenci občin- skega komiteja ZMS smo v šte- vilnih razpravah ugotavljali, da vključujemo v mladinsko orga- nizacijo vse premalo mladih. Opažamo, da imajo mladinci iz leta v leto vse bolj lagoden od- nos do mladinske organizacije. Izhajajoč iz navedenega, smo sklenili, da bomo v bodoče pri- pravili pionirjem ob vstopu v mladinsko organizacijo čim bolj svečan sprejem. Mlad človek je zelo dovzeten za takšne stvari in je po naših ugotovitvah zanj bistvenega pomena prvi vtis in prvo srečanje z mladinsko orga- nizacijo. Pozneje je vse odvisno od nas, če si jih bomo znali pri- tegniti in zainteresirati za delo. Da bi to tudi dosegli, so člani komiteja novo sprejetim, članom na vseh šolah predavali o sta- tutu Zveze mladine Jugoslavije ter o delu in nalogah mladine na splošno. Sprejemi so bili na vseh šolah (razen v Zg. Sčavni- ci) dobro pripravljeni. Ste morda uvedli kakšno obli- ko izobraževanja za vodstva mla- dinskih aktivov? Občinski komite ZMS Lenart je pripravil v začetku aprila se- minar za vodstva mladinskih aktivov. Kljub temu da smo poudarili pomen seminarja, se ga nekateri aktivi niso udeležili. Ob letošnjih volitvah smo pri- pravili z mladinci razgovor o pomenu volitev in koga volimo z našega območja v predstavni- ška telesa družbenopolitičnih skupnosti. Naštejte nekaj področij dejav- nosti, na katerih so bili lenarški mladinci v preteklem letu najbolj aktivni? Posebno pozornost smo posve- tili praznovanju meseca mlado- sti. Med aktivi smo pripravili najrazličnejša športna srečanja. Zmagovalcem smo podelili na mladinskem srečanju v Zavrhu praktične nagrade in diplome. Zelo lepo smo organizirali tudi sprejem štafete. Lokalne štafete so prinesli pionirji in mladinci iz vseh krajevnih centrov. V ob- čini imamo samo dve športni društvi, in to TAK Lenart, ki se aktivno ukvarja z rokoborbo, ter SD Partizan Lenart, ki bi se naj ukvarjal z ostalimi športni- mi panogami. Ce podrobneje analiziramo delo vaških aktivov, lahko ugo- tovimo, da so nekateri aktivi dosegli na področju svoje de- javnosti lepe uspehe. Aktivi Lenart, Gradišče, Jurovski dol in še nekateri drugi so delali skozi vse leto, vendar nekih večjih akcij niso organizirali. Marljivo sta delala tudi aktiva Zavrh in Selce, ki sta pripravila z Veličino vse potrebno za mla- dinsko srečanje. Mladinski ak- tiv v Lokavcu v preteklem letu ni opravičil svojega obstoja. Koliko mladinskih aktivov de- luje na območju vaše občine? Na območju občine je deset vaških aktivov, medtem ko se je aktiv v agrokombinatu Lenart razpustil. Prav tako se je razpu- stil novo ustanovljeni aktiv v Oseku. Na osnovnih šolah ima- mo osem mladinskih aktivov. Samokritično moramo priznati, da smo prav tem po strukturi najmlajšim aktivom posvetili premalo pozornosti. Z rezultati, ki nam jih kaže analiza dela va- ških aktivov, v celoti ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Morda je v tem tudi nekaj naše krivde, saj smo tem aktivom po- svetili premalo pozornosti na ideološko-političnem področju. Se bi lahko govorili o uspehih in o neuspehih mladine v Le- nartu. Uspehi so vidni, neuspe- he pa bodo poskušali v nadalj- njem delu popraviti. Velik pro- blem je tudi v tem, ker mnogo mladih zapušča svoje kmečke domačije in odhaja na delo v tujino. Na žalost je m.ed njimi precej takšnih, ki že ob prvem prihodu domov poudarjajo svoje »inozemstvo« ter skozi megleno prizmo svojega največkrat spo- sojenega avtomobila z zaničeva- njem gledajo na vse, kar je v domačem kraju. J. S, Delo mladinskih klubov v nedeljo, 21. januarja 1.1., bo v Slovenski Bistrici seminar za vodstva mladinskih klubov. Na njem bodo spoznali, kakšna je lahko dejavnost v mladinskih klubih in katere so najprimer- nejše oblike za delo z mladino. Seminar bo zajemal dve temi, in sicer: 1. Klubska dejavnost in njena organizacijska mreža in nagrad- ni natečaj »Naš klub 1968«; 2. Priprava in realizacija klubskega večera. Po seminarju bodo lahko vod- stva mladinskih aktivov v ob- čini še v razgovoru z obema predavateljema Doro HVALICO in Marjanom BELINO izvedeli še o drugih oblikah dela z mla- dimi. Razgovor z občani v Oplotnici: Vse poti vodilo k asfaltiranfu ceste SLOV. BISTRICA - OPLOTNICA Z norim letom je odprlo naše uredništvo novo rubri- ko za naše bralce, tj. RAZ- GOVORE Z OBČANI V PO- SAMEZNIH KRAJIH. V tem prvem razgovoru v letošnjem letu so v Oplotnici sodelo- vali predsednik krajevne skupnosti Alojz Krajnc, predsednik SZDL Oplotnica Franček Motaln in ravnatelj osnovne šole Rudi Znidarič. Ze pred mesecem dni so začeli v Oplotnici z akcijo za asfaltira- nje ceste od odcepa ceste Mari- bor-Ljubljana do Oplotnica. Oplotničani in drugi prebivalci te krajevne skupnosti so namreč še pravočasno spoznali, da je za- čel njihov kraj zaradi slabe ceste gospodarsko zaostajati. Prav tako ni tistega napredka v turizmu, ki ga je kraj v zadnjih letih priča- koval. Prvi dokaz za njihovo trditev je propadanje obrtnega podjetja Tapetništvo, saj je bilo v minulem letu odpuščenih, oziroma je za- pustilo podjetje petnajst zaposle- nih. Verjetno so še drugi razlogi za takšno stanje, vendar bomo o njih spregovorili v drugem član- ku. Trgovina in trgovska podjetja v Oplotnici so dobro založena z vsem potrošnim blagom. Seveda pa morajo Oplotničani za večji- mi nakupi v Slovenslco Bistrico. Konjice ali celo v Celje ali v Maribor. Kljub dobri založenosti s potrošnim blagom pa pogreša- jo v Oplotnici mleko. To je pre- puščeno predvsem njihovi iznajd- ljivosti, saj zadruga nima več krav molznic, zasebni prideloval- ci pa uporabijo mleko rajši za pitanje Tako so prizadete pred- vsem družine z majhnimi otroki. Zanimivo ie. kakšne rezultate bo pokazala anketa kraievne ■skupnosti, v kateri bodo hoteli izvedeti, kaj mi<^liio Oplotničani o pre.^krbi z mlekom. Vsekakor na bi se našel kdo. ki bi prevaž.Tl mleko v Oplotnico. če bi bila do Onlotnice speljana asfaltirana ce- sta. V celoti gledano čutiio Onlotni- čani. da so v zadnjih letih za- po.stavliGni. čenrav ie to posle- dica premaihnih sredstev ne r>a nekep.-i nsmernpsa 7aD0s1a\;lianja. To občufiio tudi orf kmetiiski za- driisi. sai delo po združit"' s kme- tiiskim kombinatom v Slovenski Pistrici ni šlo nikamor naprej, ampak stagnira. Pelo krajevne skupnosti Čeprav ima krajevna skup- nost po svojiii nalogah precej ši- roko območje dela, se je v kra- jih, kot je Oplotnica. osredotočila vsa dejavnost na gradnjo novih in popravilo starih cest. Tako so v zadnjih dveh letih s samoprispevkom zgradili v Oplot- nici v dolžini dvanajst kiIom,e- trov. Vrednost oziroma višina sa- moprispevka je znašala več kot šestdeset milijonov starih dinar- jev. Z gradnjo teh cest so rešili povezavo vseh zaselkov in krajev do Oplotnice. Pri krajevni skupnosti že ne- kaj časa uspešno deluje porav- nalni svet, ki so ga izvolili na pobudo občinskega sodišča. Naloga poravnalnega sveta je reševati tožbe do vrednosti pet- deset tisoč starih dinarjev. S tem, da na krajevni skupnosti rešuje- jo te tožbe, se prihranijo precejš- nja sredstva za toženi stranki. Tako pri poravnalnem svetu re- šijo skoraj osemdeset odstotkov vseh vloženih tožb, le ostalih dvajset odstotkov tožb gre na- prej na občin.sko sodišče. Porav- nalni svet v večini primerov rešu- je tako. da poskuša spraviti obe toženi stranki, če to ni mogoče, prepustijo zadevo pristojnemu so- dišču. Glavni organizator proslav in drugih prireditev v kraju pa je zopet krajevna skupnost, vendar ji tu precej pomagata krajevna konferenca SZDL in pa aktiv mladine, ki je v Oplotnici kar aktiven. Naloge v 1968. letu Krajevna skupnost si je za le- tošnje leto postavila več nalog. Tako bodo uredili okoli petsto metrov kanalizacije. To kanaliza- cijo bodo uredili za šolo, ki je še nima. V minulem letu so zbrali s sa- moprispevkom milijon in pol di- narjev za ureditev pokopališča na Prihovi. S tem denarjem bodo uredili pokopališčno ograjo in mrliško vežo. Za glavno nalogo v letošnjem letu smatrajo uvedbo samopri- spevka za asfaltiranje ceste do Oplotnice. Po predvidenem pla- nu bi prispevali vsi zaposleni pet- najst odstotkov od enega meseč- nega prejemka, seveda v več ob- rokih Od njivskih površin bi do enega kilometra od ceste prispe- vali pet odstotkov od katastr- skega dohodka, medtem ko bi za oddaljene njive prispevali samo cva odstotka od katastrskega do- hodka. Od gozdnih površin bi znašal prispevek četrt kubika lo- sa po hektarju gozda. Posebej bi obremenili vsa osebna vozila s po dvajset tisoč starih dinarjev, motorna kolesa s petimi in mope- de s po dvema tisočema starih di- narjev. Posebej pa bi še obreme- nili vse gostilničarje in pa avto- prevoznike. Vse gospodarske or- ganizacije v kraju pa bi prispe- vale ostali del samoprispevka. Tako bi s samoprispevkom zbrali v Oplotnici po njihovih prviln predvidevanjih skoraj sto milijo- nov starih dinarjev. Vrednost del na asfaltiranju ceste pa hi zna- šala skoraj štiristo milijonov. Ostala sredstva bi pirspeval re- publiški sklad za ceste in občin- ska skupščina Slovenska Bistrica. Nova cesta bi tako poživila go- spodarsko, turistično in kmetij- sko življenje v Oplotnici in so- sednih krajih. Ob tem ne smemo pozabiti na kraj, kjer je bil Po- horski bataljon svojo zadnjo bit- ko. Zato bo treba krepko pljuniti v roke, da bodo tako veliko nalo- go tudi uspešno izpeljali. Kulturno življenje v Oplotnici Kulturno življenje je v bistriš- ki občini v zadnjem času precej izgubilo na svoji dejavnosti. Tak- šno pa je tudi stanje v Oplotni- ci. Saj se vsa kulturna dejavnost usmerja samo na priprave pro- slav, medtem ko v ostalem času m nobene dejavnosti, razen kina. Kot s kulturno dejavnostjo jo tudi s športom. Čeprav je bilo v Oplotnici pred časom precej moč- no društvo, sedaj tega ni več. Mogoče ga bodo močneje razvili, ko bodo v letošnjem letu končali in dokončno uredili športno igri- šče za sedanjo šolo. Ce pa bodo čez čas ponovno uredili kopališče, bodo Oplotničani dosegli to. kar si že precej časa močno želijo. Oplotnica iezultatf žrebanja nagrad za reševcifce fiogradne križanke v skladu z določili, ki smo jih objavili v posebni številki Ted- nika, ki je bila izdana za Slov. Bistrico, smo v torek 16. janu- arja izžrebali dobitnike nagrad. Izmed pravilnih rešitev je 7-Iet- na Alda Juras iz Ptuja izvlekla naslednje dobitnike: 1. nagrada 50 N din in eno- letna naročnina za Tednik: ŠTEFKA LONCARIC, Studenci, pošta Poljčane; 2. nagrada 30 N din in enolet- na naročnina za Tednik: DRA- GICA KRAJCER, Slov. Bistrica, Ljubljanska c. 23; 3. do 7. nagrada polletna na- ročnina za Tednik: INGE LU- PINC, Poljčane 179; ANTON ŠALAMON, Crešnjevec 88, Slov. Bistrica; KRISTINA FLORJAN- ClC, Poljčane 76; JUDITA LOR- GER, Poljčane 136; LENIKA SAMOSTUR, Studenice, Poljča- ne. Vsem nagrajencem želimo obi- lo razvedrUa ob branju Tednika. Viomitca s Petrolcs prlfeH Komu S'3uži dom na Gorel? Italijanske oblasti so te dni vrnile Luko Mestriča, doima iz Splita. Mestrič pr: nas ni miro- val. Včeraj med polnočjo in 6. uro zjutraj je vlomil v ben- cinsko črpalko Petrola v Ferne- tičih pri Sežaa'i ter odnesel veli- ko količino bencinskih bonov, dinarjev, lir, mark, dolarjev. Vendar so ga včeraj popoldan 6 celotnim plenom prijeli na Rekii. — Svet za družbeni plan in finance mariborsive občinsiie sliupščine je so- glašal, da se letos delovnim organiza- cijam za promet z mlekom izplača pre- mija fobčinska) v višini 0,10 N din za liter mleka, ki ga prodajo potrošnikom na območju občine Maribor. Poleq ob- činske premiie bo mlekarna dubila še zvezno v višini 0.30 N dim in republiško v višini 0,10 N din. — Komunalno podjetje Snaga bo le- tos investiralo okrog inO milijonov sta- rili dinarjev za gradnjo novega objekta z gairažami. s katerimi bo zaščitilo svoja osnovna sredstva. Avtomobili in drugi stroji Snage so sedaj na prostem. Pod- jetje bo dobilo tudi ustreznejše sami- tarnte higienske objekte. V obnovo sindikalnega doma na Gorci je bilo vloženih nad 22 milijonov starih dinarjev. Obisk v njem pa ni zadovoljiv. Menijo, da bo obisk večji, ko bo tod speljana nova cesta Ma- ribor — Zagreb. Sele takrat naj bi dom postal pravi rekreacijski center, saj se bodo turisti in drugi potniki lahko okrepčali in spočili v prelepih haloških go- ricah. Vprašanje je, ali dom služi in ali bo služil našemu delavcu, kateremu je bil namenjen. Obisk v njem je minimalen, ce- ne so pre\'isoke, poslovanje pa nerentabilno. ZR Blaio teb?, zlato men! - š e z druge strani v Tedniku je bil 27. decembra objavljen prispevek z naslovom BLATO TEBI — ZLATO MENI. Kot sem zvedel, je bil isti pri- spevek objavljen tudi v Večeru. Ob branju tega sestavka mi je ne- hote prišel na misel stari prego- vor, ki pravi: »Če stopiš mačku na rep, se oglasi!« Ker je avtor prispevka »VEKO« v zvezi s sporno cesto Juršinci — Polenšak napisal precej netočnih stvari oziroma je ocenil celoten problem zelo enostransko ter iz- razil v zadnjem odstavku celo prikrito grožnjo, sem primoran javnosti pokazati »luno na nebu« in ne v vodi, kot jo je poizkušal prikazati avtor »VEKO«. Gre za cesto IV. reda, ki pove- zuje krajevno skupnost Juršinci in Polenšak — ali še bolj kon- kretno — matično šolo Juršinci z njeno podružnico na Polenšaku. Cesta posredno veže tudi pomem- bni slovenjegonški turistični toč- ki Gomilo in Polenšak. Cesta je bila štiri leta v uprav- ljanju komunalnega zavoda Ptuj. Po štirih letih so jo z motivacijo, da je v preslabem stanju, prepu- stili v vzdrževanje KS Juršinci in Polenšak. Pripomnim naj še to, da na del te ceste, ki pnpada KS Juršinci, v štirih letih upravljanja po komunalnem zavodu iz Ptuio ni bila posuta niti lopata gramo- za. Seveda je bilo po tolikem ča- su najlaže ugotoviti, da je cesta neprevozna in jo pod pritiskom vsiliti v vzdrževanje KS Juršinci in KS Polenšak. Ko smo to cesto sprejeli, se nismo odrekli zahtev- ku, da mora to cesto po kriteri- jih, ki veljajo za kategorizirane ceste IV razreda, še nadalje vsaj delnoi zdrževati komunalni zavod Ptuj. Najbrž je to eden izmed redkih primerov ne samo v naši občini, temveč v merilu SRS, da matično šola ni povezana s svo^o podruž- nico. Na določenih območji?! naše občine skrbijo za avtobusni prevoz otrok v šolo, pri nas pa ne moremo usposobiti ceste niti za prevoze s kolesom. Otroci so primorani pe- šačiti v vseh vremenskih razme- rah. Za promet sposobna je obvoz- na cesta Polenšak — Mostje — Juršinci, ki pa je žal na tej rela- ciji dolga enajst kilometrov, med- tem ko je sporna, neprevozna ce- sta Polenšak — Rotman — Jur- šinci, dolga le okrog šest kilome- trov ali skoraj enkrat manj kot obvoz prek Mostov. Zanima me, kje je dobil avtor članka imena nas treh. ki smo ta- krat v sili razmer podpisali za- devni zapisnik o danes sporni ce- sti. Zanima me tudi, iz kakšnega razloga hujska na nas že tako nad cestami razočarane občane in nas poziva, naj se zdramimo iz oto- pelosti. Zdi se mi, da je »VEKO« tu zagrabil v prazno in gleda ce- lotno problematiko naših cest skozi svojo nekoliko preveč sub- jektivno prizmo in ne skozi de- janske možnosti, ki iih imata za popravilo sporne ceste KS Juršin- ci in KS Polenšak. Ne želim nikogar žaliti, vendar se dobro zavedamo, kaj smo skup- nosti dali in knj smo od nie pre- jeli na račun izbolišania cest. Ker nam v zadnjem odstavku dopisnik »VEKO« celo prikrito grozi, ga prosim, naj se ne skriva za neznanim psevdonimom »VE- KO« — še posebej takrat, če mor- da zastopa za ceste odgovoren organ. "^artir, Slndnjak, predsednik KS Juršinci Uova pošta - avtobusna čakalnica Čakati na avtobus na ptujski avtobusni postaji v teh mrzlih zimskih dneh res ni prijetno. Nova avtobusna postaja in v njej topel bife, ki ju že obljubljajo, so zaenkrat še sanje potnikov, ki v zgodnjih jutranjih urah, dokler še ni odprta nova pošta, čakajo vsi premraženi na avtobuse. Velika nevolja so tudi neogrevani avtobusi. Zgodi se, da morajo potniki cele tri ure zmrzovati v avtobusih vse do Ljubljane. Ni treba posebej omenjati, da imajo avtobusi v zimskih mesecih zamude in da je treba še dalj časa zmrzovati. Na sedanji avtobusni postaji sta le dva kioska, pred katerima se lahko pogreje potnik le s šilcem žganja, ki pa v hudem jutra- njem mrazu ne zadostuje. Lesena lopa je le proti dežju in snegu, mraz pa v njej še vedno »leze« v kosti. Na srečo potnikov so poleg avtobusne postaje zgradili novo pošto, ki ima v zasteklenem pritličju večji topel prostor. Pred odhodom avtobusa se v zimskih hladnih dneh zbere v njem ve- liko potnikov. Mnogi menijo, da je škoda, da se pošta odpre šele po sedmi uri, ne pa že po peti, ko pričnejo voziti avtobusi v vse smeri. ZR Premraženi potniki na ptujski avtobusni postaji ¥ občini Lenart seinio eno poročno civorcina Skupščina občine Lenart v Slovenskih goricah je že leta 196.5 sprejela sklep o centrali- zaciji poročnih svečanosti. Naj- prej so o tem razpravljali obča- ni na zborih volivcev, kjer so ugotovili, da je bila večina kra- jevnih prostorov, kjer so oprav- liali poročne obrede, v nepri- mernem stanju. V večini so bile to pisarne krajevnih skupnosti, ki bi jim glede na urejenost lahko rekli vse drugo kot pa primeren prostor za sklepanje zakonske zveze. Mnogokrat se je zgodilo, da sta morala bodoča zakonca uro in še več čakati na občinskega pooblaščenca, ki je nemalokrat prišel na svečanost naravne?! t dela in za takšno svečanost ne- primerno oblečen. Predsednik SO Lenart Edi Zorko je povedal, da so jih prej navedene pomanjkljivosti pri- vedle do dveh možnosti: ali pri- merno opremiti vse krajevne prostore, v' katerih so opravljali poročne obrede, ali pa ustano- viti in primerno opremiti enot- no poročno dvorano v Lenartu. Preprosta ekonomska računica in drugi pozitivni momenti so pokazali, da je najbolje centra- lizirati poročne obrede in jih prenesti v poročno dvorano, ki bo enotna za vse območje ob- čine Lenart. S tem ukrepom so v Lena rti"; prihranili precej sredstev in se lahko danes ponašajo z zares lepo opremljeno poročno dvora- no. S centralizacijo so zadovolj- ni tudi občani — tudi tisti, ki pridejo sklepat zakonsko zvezo iz oddaljenih krajev občine. Sicer pa je sklenitev zakon- ske zveze ponavadi samo en- kratno doživetje v življenju in je zato prav, da je ta svečani akt opravljen tudi v primernem prostoru oziroma okolju J. S. stran 5 TFDVTK pefpk. 19. janiiBrin t%« Straa 9 Televizor za šolo Desternik utrinki iz življenja delovne skupnosti OŠ Desternik Kot smo na kratko že poro- čali v zadnji številki Tednika, so v sredo, 10. januarja, obiskali Desternik precstavniki RTV Ljub- ljana, ki so tamkajšnji osnovni šoli poklonili \cpo novoletno da- rilo — televizor. Svečanost je bi- la v šolski učilnici, kjer je pod- predsednik UO RTV Ljubljana Milan Avguštin v navzočnosti šolarjev in članov celotne šolske delovne skupnosti svečano izročil dragoceno in lepo novoletno da- rilo. Slavnosti so se udeležili: Jože Zoran in Franc Pavlic kot predstavnika RTV Ljubljana ter Andrej Mršek, Tone Purg in Stane Stanič kot predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Ptuja. Čeprav je 10. januar že precej odmaknjen od novega leta in so nam na dedka Mraza ostali le še bežni spomini, je bilo tega dne v Desterniku v osnovni šoli pravo novoletno vzdušje. Ko smo se v sredo dopoldne zbirali v upravnih prostorih skupščine ob- čine Ptuj. smo sprejeli iz Dester- nika telefonsko sporočilo, da so zastopniki RTV obtičali s televi- zorjem v snegu na prvih serpen- tinah desterniškega brega. Z ob- činskim land-roverjem smo se zapeljali v sveže zapadli sneg proti Desterniku. Med potjo smo srečevali premrle šolarje, ki so se s torbo na ramenih in z dež- nikom v rokah prebijali skozi pravi zimski metež. Tik pred pr- vimi vzpetinami, ki se vijugajo proti Desterniku, se nam je umaknila s poti v sneg drobna deklica, ki nas je proseče gleda- la, misleč verjetno: »Popeljite»me s seboj, da ne bom zmrznila v tej hudi zimi!« Ker je bil avto že poln in se nam je mudilo naprej, smo jo hočeš nočeš morali prepu- stiti njeni vsakodnevni usodi. Po sledovih v snegu smo ugotavljali, da so imeli naši predhodniki med potjo precej sitnosti, da so končno le prispeli na vrh. Ob vstopu v desterniško šolo so nas nasmejanih obrazov pozdra- vili otroci, ravnatelj šole FRANC OGRINC in v povprečju izredno mladi člani šolske delovne skup- nosti. Iz svečano okrašene učil- nice smo slišali prijetne domače viže, ki so jih izvajali člani in- strumentalnega ansambla osnov- ne šole Desternik. Ko je ravna- telj šole Franc Ogrinc v uvod- nem nagovoru, pozdravil goste, so otroci z burnim ploskanjem izrek- li dobrodošlico svojim gostom — dobrotnikom iz Ljubljane. Temu je sledil svečan trenutek, ko jim je Milan Avguštin izročil televi- zor, ki je dobil svoje častno mesto v kotu učilnice pod okriliem le- po okrašene novoletne jelke. Mi- lan Avguštin se je zahvalil za topel sprejem in noudaril. da so imeli organizatorji zelo srečno roko, ko so odločili, da bo med srečnimi dobitniki televizorjev — tudi njihova šola. Otroci so se svojim gostiteljem oddolžili s kratkim dobro izvede- nim programom. V zahvalo pa so jim poklonili še simbolični dari- li »Slovenjegoriški cvet« — koša- rico s »tekočim« pridelkom iz Slovenskih goric — in umetniško sliko »Motiv iz Desternika«. Po svečani podelitvi televizor- ja so Desterničani pripravili svo- jim gostom majhno zakusko. Tu sem zvedel za številne probleme, s katerimi se borijo ti mladi in ambiciozni člani delovnega kolek- tiva. Precej težav jim povzroča stanovanjski problem za učitelje. Učiteljica Regina Horvan se že cve leti vozi s kolesom vsak dan iz Ptuja v Desternik in nazaj. V Ptuju, kjer ima družino, ne more dobiti zaposlitve. Ali je lahko ženska, ki dnevno ob vsakem vremenu prevozi s kolesom pov- prečno nad 20 km, dobra pedago- ška delavka, žena, mati, gospo- dinja in povrh vsega še izredna študentka pedagoške akademije v Mariboru? Mislim, da bo potreb- no problem Regine Horvanove v najkrajšem času rešiti. Iz razgovora s predsednikom delovne skupnosti Ivanom Galu- nom in mlado učiteljico Lešniko- vo sem zvedel, da niso redki pri- meri, ko se skupina učiteljev od- pravi peš v Ptuj nakupovat raz- lično blago, ki ga v Desterniku ni mogoče dobiti. Avtobusna zve- za med Ptujem in Desternikom še ni uvedena, zato jim ne pre- ostane nič drugega, kot da vza- mejo pot pod noge. Mladi učitelj Dušan Primožič, ki je razrednik 7. b razreda, mi je zauoal .skrivnost svojega raz- reda, da bodo prvi dan po seme- stralnih počitnih vsi učenci iz njegovega razreda oblekli enotne šolske halje, na katerih bodo imeli našit emblem 7. b. S tem namerava odpraviti že na zunaj vidne socialno ekonomske razlike med otroci. Nekaj sredstev so za halje prispevali otroci sami, pre- cej pa jim je nomagal zavod Olge Megličeve iz Ptuja, ki je kot do- brotni soinvestitor nrisneval za vsako haljo okrog 2500 starih di- narjev. Dušan Primožič se ob tej priliki zahvaljuje zavodu Olge Megličeve za pomoč in razumeva- nje. Pri tem mladem delovnem ko- lektivu sem zabeležil še eno zelo redko in razveseljivo ugotovitev, da so vsi od prvega do zadnjega zelo zadovoljni s svojim ravnate- ljem Francem Ogrincem. ki ni sa- mo njihov predstojnik in dober pedagog, temveč tudi človek, ki razume njihove težave in prob- leme. Se bi lahko pisal o delu in problemih, s katerimi se srečuje- jo cesterniSki učitelji. Tako npr. o slabi preskrbi s pitno vodo, po- manjkanju učnih pripomočkov za opremo kabinetov, o pouku v treh izmenah, toda za enkrat dovolj. Ko smo se poslavljali z Dester- nika, smo jim zaželeli, da bi bil televizor, ki jim ga ie poklonila RTV Ljubljana, za vse njihove otroke široko okno v svet, skozi katerega bodo seznanjeni z vsemi dogodki doma in v svetu, hkrati pa tudi bogat učni pripomoček za vsestransko izobrazbo mladih iz tega dela Slovenskih goric. Ob odhodu so nas prijazni De- sterničani povabili na proslavo 200-letnice šole, ki bo 6. junija letos. J. S. Delovni čas v šoli Doslej je bila učna obveznost predpisa"ha s statutom šole v skladu s pedagoškimi normati- vi, ki jih je predpisal republiški sekretar za šolstvo. Skladno z ustavo pa prinašajo novi predpisi oziroma spremem- be in dopolnitve zakona za uči- telje osnovnih šol dvainštiride- seturno tedensko delovno ob- veznost. V ta delovni čas se šte- je poučevanje, priprave za vzgojno-izobraževalno delo in drugo delo. Učna obveznost za učitelje pa je po novih predpisih fiksirana in znaša za učitelje za razredni pouk toliko ur, kot jih je pred- videnih po predmetniku, vendar največ štiriindvajset ur na te- den. Vendar pa zakon dopušča možnost, da se lahko učna ob- veznost podaljša tedensko naj- več za dve uri, kolikor to sprej- me svet šole. Razlika, ki nastaja med učno obveznostjo in tedensko delovmo obveznostjo, pa je to, kar naj- bolj bode temeljne izobraževal- ne skupnosti in šolske kolekti- ve ne samo v bistriški občini, ampak tudi drugod. Nastaja približna razlika osemnajst ur. Od tega se jih polovico uporabi za pripravo učiteljev, ostalih devet ur pa bi učitelji naj izkoristili za razred- ne posle, za dežurstvo in za iz- venučno dejavnost. Nastaja vprašanje, kako razporediti uči- telje pri teh dejavnostih, da bo- do vsi enako obremenjeni. Zaradi tega in še zaradi na- daljnjega urejevanja proble- mov v reorganizaciji šole je te- meljna izobraževalna skupnost v Slovenski Bistrici poslala vsem šolam vprašalnike, ki bi naj po- kazali, ali so šole pripravljene, da bi učitelji ostali v šoli ne- prekinjeno sedem ur. To vprašanje odpira precej problemov. Predvsem je pro- blem delovnih prostorov, ki jih primanjkuje večini šol v občini. Saj imajo šole komaj dovolj prostora za učilnice, kaj šele da bi si lahko privoščile delovne kabinete. Zanimivo je tudi to, da novi zakon spreminja predpise o imenovanjih ravnateljev na šo- lah. Medtem ko je imenoval ravnatelja doslej svet šole, mo- ra po novih predpisih dati so- glasje k izvolitvi ravnatelja šo- le njen ustanovitelj, torej občin- ska skupščina. Kolikor ta zavr- ne izvolitev ravnatelja v enem mesecu po njegovi izvolitvi, mo- ra svet šole razpisati nove vo- lite. Spremembe določb zakona o osnovnem šolstvu so tudi po- ostrile predpise o opravljanju strokovnega izpita za učitelja, ki ga bodo morali sedaj opra- viti v petih letih, drugače ne bodo mogli poučevati. Razen tega si morajo pridobiti tisti učitelji, ki še nimajo ustre- zne šolske izobrazbe, to najkas- neje v naslednjih petih letih. -b Glasbeno šola v Oplotnici z letošnjim letom bo začel delovati v Oplotnici oddelek glasbene šole iz Slovenske Bi- strice. S tem želijo v kraju po- pestriti kulturno življenje, so se pa tudi že dalj časa pogo- varjali o potrebi po takšni šoli. Oddelek bo vodila glasbena šola iz Slovenske Bistrice. Kan- didati bodo plačevali samo vpis- nino, medtem ko bo vse ostale stroške krila matična šola. Za začetek se je prijavilo več kot sto kandidatov. Te prijave pa niso dokončne, ker so hoteli z njimi samo videti, kakšen je interes za takšno šolo. Te dni bo prvo testiranje kandidatov, nakar se bo šola resnično za- čela. POSLEDICE MOREBITNE UKINITVE PROMETA NA PROGI LJUTOMER - RADGONA Ljutomerska gimnazija se je že po triletnem delovanju, 23. novembra 1966, uvrstila med enakovredne sorodne ustaniov^e v Sloveniji. O pomenu gimna- zije za Prlekijo smo že pisali, saj je vsaikršen sum o upravi- č^enosti aU neupravičencsti te ustanove odveč. Daneg obiskuje ljutomersko gimnazijo 225 dija- kov iz ljutomerske, radgonske in deloma iz ormoške občine ter tudi od drugod. Precej dijakov se vsak dan vozi v šclo z vla- kom na pax>gi Ljutomear-Gornja Radgona. Ta proga pa je bila že dalj časa nerentabilnia in ta- ko so se tik pred novim letom predstavniki občinskih skupščin Gornja Radgona in Ljutomer (skupaj z gospodarskimi crga- nizacijami s tega področja) spo- razumeli z mariborskim želez- niškim transportnim podjetjem, da podaljšajo promet po tej progi za nedoločen čas. Vse- kakor pa ta rešitev ne pomeni trajnejše osnove za normalni I>revoz dijakov in uslužbencev. Da bi se bolje seznanili s pro- blemom, ki je v zadnjem času posta/l zelo pereč, smo zaprosili ravnatelja ljutomerske gimna- zije prof Draga Novaka za po- jasnilo: »Dijaki, ki obiskujejo šolo, so tudi iz najbolj oddaljenih krajev Prlekije. Ukinitev železniške proge Ljiitomer-Gornja Radgo- na bi vsekakor zavrla normalni nadaljnji razvoj gimnazije, ker bi bili starši bolj obremenjeni s izdatki za šolanje, kot pa so bili do sedaj. Sedaj plačajo za me- sečno železniško karto 4100 sta- rih din, medtem ko hi morali za mesečno karto na avtobusu pla- čati kar 14.000 S din. Predstav- niki ljutomerske in radgonske občinske skupščine so se tudi po- govarjali z avtobusnim podjetjem iz Maribora, da hi v primeru pre- nehanja obratovanja železnice na omenjeni relaciji dalo avtobus- no podjetje regres za dijake. Po- leg vseh pristojnih dejavnikov se je za rešitev tega problema za- vzel predsednik občinske skupšči- ne Gornja Radgona Ivan Kovač. Obstoj železniškega prometa ja odvisen tudi od podjetij, ki se lahko poslužujejo te proge. Ce ta podjetja ne hi dovolj izkorišča- la te proge, bi znova zaostrili vprašanje obstoja prometa in s tem prevoza dijakov na železni- ci. Zaradi spremenjenega voznega reda smo bili prisiljeni spreme- niti urnik. Sedaj se pripeljejo di- jaki z vlakom v Ljutomer nekaj pred 8. uro, domov pa potujejo ob 14.20. Starši, dijaki in profe- sorji se strinjajo, da je potrebno obdržati promet na železnici za vsako ceno, ker hi kljtib more- bitnim regresom na avtobusu bi- la dejavnost šole. v marsičem otežkočena,^ je ob koncu pogo- vora poudaril prof. Drago Novak. -P Prof. Drago Novak S PRIREDITVE V KIDRIČEVEM Pod pokroviteljstvom Franja Re- bernaka, predsednika skupščine ob- čine Ptuj, so organizirali združenje športnih novinarjev Slovenije, radio Ptuj in zveza za telesno kulturo v Ptuju .srečanje najboljših športnikov Slovenije v Kidričevem. Pred pri- reditvijo je Franjo Rebernak pri- redil slavnostno kosilo v hotelu Petovio v Ptuju. Popoldne preteklo nedeljo sta bili v Kidričevem dve prireditvi, prva za šolarje in druga za odrasle. Prpd polno dvorano gledalcev so se pred- stavili razen dveh najboljših šport- nikov naše republike — košarkarja Iva Daneua in atletinje Marjane Lubej — še telovadec Miro Cerar, atlet Drago Zuntar, smučarski ska- kalec Jože Slibar, speedwaylst Franc Babic in drugi. Veliko- pozornost so '/zbudili naj- boljši športniki Iz ptujske občine: Janez MežnarJč — državni mladin- ski reprezentant v atletiki In naj- boljši športnik ptujske občine, Stan- ko Vrbančič — najboljši motorni pilot v Jugoslaviji 1967. leta — In Rudi Rakuša — državni prvak v streljanju na glinaste golobe. Gledalcem se je predstavila tudi deveterica najboljših pionirjev, ki so se izkazali v telesnovzgojnem udejstvovanju v ptujski občini. Razna podjetja so nagradila šport- nike s praktičnimi darili. Ivo Daneu je kot najboljši športnik Jugosla- vije dobil zlato uro švicarske tovar- ne ur Darwil. Najboljši športniki so pripovedo- vali o svoji športni karieri. Za dober glasbeni del programa so poskrbeli narodno zabavni an- sambel Toneta Kmetca s pevci in zabavni ansambel Plavi Combo s pevko Alenko Pintarič. Prireditev je uspela v zadovolj- stvo številnih gledalcev. Podobne prireditve bodo verjetno še prihod- nja leta. toda žal verjetno v drugih krajih Slovenije. ZR TRIUMVIRAT V VODSTVU ALUMINIJA Zadnje žolčne diskusije in iskanje predsednika Aluminija niso dale drugega re2xiltata, kot da so izvolili tričlanski odbor, ki bo vodil delo do takrat, ko bodo našli osebo, ki bo priprav- ljena prevzeti breme predsedni- ka kluba, ki je pristal po jesen- skem delu tekmovanja na zad- njem mestu. Drugc! plat Skatov v Slovenski Bistrici Prejšnji teden smo brali v Pismih dnevnika Večer prispevek mladinca K. u., da mladini v Slov. Bistrici ničesar ne nudijo. Odslej bodo, za- radi očitkov domačemu ansamblu Skatov, 5e ob tistih nekaj plesnih prireditev. \'erjetno je tudi v odgovor temu članku priobčil Tednik svojega z na- slovom: Mladina v Bistrici, kaj ča- kaš? Ena tretjina njegove vsebine pa je napisana po motu: Udari po ljudeh, ki karkoli delajo, ker jih vidiš. Lenuhe in pijance manj kritiziramo, ker ne stopajo na odr- ske deske. Ali z drugimi besedami, pri nas radi kal poteptamo, nwe- sto da bi jo vzgojili v koristno rast- lino. Vpliv »elektrikarjev« v svetu je pustu sled tudi v Slov. Bistrici. Zbrali so se trije študentje in en delavec, si s svojimi prihranki na- bavili instrumente ter si nadeli ime Skati (morske ribe, ki proizvajajo elektriko). Vadili so ure In ure na podstrešju, v kleti ali kuhinji za svinje. Kratek čas so smeli biti tudi v velikem in precej praznem Domu kulture. Nekoč je eden od njih vr- gel palico na boben in ga preluk- njal, drugi pa povzročil kratek stik v ojačevalcu (to se pri nas dogaja pogosto tudi odraslim pri prirfedit- vah). Starši smo večkrat prosili za strokovno nadzorstvo in pomoč, ki hi jo bili pripravljeni plačati. Osta- lo je pri obljubah. Za vse to »razbi- janje« so se opravičili elektrikarji in jim je bilo opravičeno. Po prvem letu so spremenili se- stav ansambla: 2 študenta, 1 vaje- nec, 1 trgovski pomočnik brez za- poslitve. Našli so precej dobro po- vezavo delavske in študentske mla- dine. Članek v Tedniku piše o teh razlikah, k njim naj velja kratko napotilo: Organizacija dejavnosti in delo opravljata vse razlike, manj se- veda prazno govoričenje. V gostil- nah pa navadno naša mladina sedi ločeno, niti na kegljiščih niso po- sebno enotni, ko gre za plačilo ra- čunov. Skati baje niso dober organizator mladinske dejavnosti. Velja to za 4 mladince? Kako naj bi bili, ko pa mladinski organizatorji v dveh letih niso ničesar več storili zanje, kot da so jim vrgli kamen javne in pre- cej nepoštene kritike. »Zapravljeno gostoljubje, .številne kritike, zvija- rtje, razbijanje in takšno obnašanje. Ki ni primerno za mlade ljudi.. .« to je strokovna ocena domačih kri- tikov. Skati so doslej nastopili nekaj nad ^ krat: v Siov. Bistrici, Velenju, ■srečah, Mariboru, na Pragerskem, pri Miklavžu in drugod. Povsod so .lih povabili večkrat, samo v Slov. Bistrici so plačali dvorano (in še iz- koriščajo mladino). Tudi v klubu •»I v Slov. Bistrici najbrž ne bi smeli igrati dvakrat, Ce bi bilo nji- hovo obnašanje tako nemogoče. Si- m dni ustanovili ta amisambel. Prvi nastop so že imeli maijia lani na otvoritvi Tedna bratsrtva in prijateljstva. Od tafcrait so že imeli več nasto(pov. Dva so imeli v kavarni Asfcoria v Mairiboru, poli so na otvoritvi or- moške in ljutomerske vinske kleti ter posneli z amsamblom Toneta Kmetca iz Ptuja ploščo za Jugoton. Čeprav imaijo raz- lične poklice in dolžnosti, se vsiak tedon najmanj enkrat zberejo na vajah. Sedaij se do- govarjajo z ainsamblom /^ibrat iz Ormioža, da bi februarja ra- stopiHi v Ljubljani v cddaiji Slovenski ansambli tekmujejo. Skupaj s kulturno-prosvetnim društvom iz Huma bodo v krat- kem pripravili program, s ka- terim bodo gcstovaili še po ostalih večjih kraijovnih centrih ormo.š«K A STA- TISTIKA 7\ ORMOŠKI OKRAJ IZ LETA 1542. Popis in ocenitev podložniške posesti iz leta 15 4 2 Popis Je opravila uprava zemljiš- kega gospostva Ormož, tedanji last- nik je bil Luka Zekel. Zemljiška po- sest je bila razdeljena v dve veliki skupini. V prvo je spadala stara po- sest lastnikov ormoškega gradu iz časov Ptujskih gospodov in se Je razprostirala vzhodno od Pesnice. Zahodno od nje so si Zekli tudi pri- dobili precej posesti po spodnjem Ptujskem polju, v Slovenskih go- ricah blizu Lenarta in ,iroti Halo- zam v Vidmu in Tržcu ter obsežne vinogradniške predele v Halozah. Razen podložniške kmečke posesti v Slovenskih goricah so Imeli Zekli v tem času velike dohodke od vi- nogradniške posesti po tamoSnjih vi- norodnih vrhovih, ki jih seznam na- števa kar 62. Na teh vrhovih je bilo 1056 vinogradov oziroma vinograd- niških posestnikov (sogornikov), ki so dajali ormoškim graSCakom da- jatve v vinu (gornino ali gorščino). Zahodno od Pesnice so imeli Zekli podložnike v 18 vaseh na 133 kmeti- jah. Ločeno od teh so vodili pre- gled nad podložniki in sogorniki okrog Ptuja in v Halozah, kjer so Imeli na 5 vrhovih 229 vinogradov oziroma sogornikov. Na Bregu pri Ptuju so imeli Zekli 12 kmetij In en dvorec; v Ptuju so Imeli dvorec. Imenovan »Pflster- baus«. to Je sedanja velika hiša na Vrazovem trgu št. 2. Na prehodu v Haloze ob DravInjI je pripadala Zeklom vas Tržec (Marki) .s 27 kmetijami. Stara posest ormoških graSčakov vzhodno od Pesnice se je skozi sto- letja delila v dva upravna okraja, ki so ju Imenovali »gornji urad« (Oberamt) in »spodnji urad« (Unte- ramt). Leta 1542 je bilo v gornjem uradu 16 vasi, v katerih je živelo nekaj nad sto ormoških podložnikov. V spodnjem uradu je bilo v Istem času IR vasi z 92 podložniki. V vseh ura- dih na obeh straneh Pesnice je ži- velo v 61 vaseh 427 ormoških pod- ložnikov, v Slovenskih eoricah pa nad 1000 hasnn'•'f^ tsogornlkov) graščinskih vinogradov. Iz ljutomerske zgodovine Srbsko vojvodstvo v Veržeju Tržanl Veržeja so primorali Šte- fana Kopovška. da Je odstopil svo- jo bajto oziroma žclarijo Ivanu Mar- getiču, da je dobil z ženo in otroki streho. Toda KopovSck ni dobil od- škodnine niti od vlade in ne od Margetiča ter Je čakal nekaj let, dokler mu tržanl niso izplačali iz trške blagajne 20 cekinov. Kmalu nato je MargetiC Se dobil žclariji Miklavža Ljubeta In Jurija Majcna. Tudi tema je trg izplačal odkupni- no — prvemu 18, drugemu p,a 20 ce- kinov. Poleg tega pa mu Je tržan Florijan Grampas prepustil zemlji- šče za 20 cekinov. Toda Margetiču vse to Se ni za- dostovalo. Ze leta 1555 je naprosil cesarja Ferdinanda, da mu preskrbi še dvorec pri Veržeju, ki je bil v lasti Andreja pl. Grabenskega. Vla- dar je nato naročil deželnim stano- vom, naj Grabenskesja pripravijo, da proda svoj gradič na deželne stroške Margetiču. GrabenskI se je sprva branil, vendar se je deželni odbor 22. decembra 1555 ponovno obrnil nanj. naj proda dvorec Mar- getiču in njegovim pribežnikom. ker se Je v cesarjevi službi pokazal zvestega In je zaslužen za obrambo domovine. Ima pa za svojo družino premalo zemlje. Kmalu zatem se Je Margetiču iz- polnila želja, dobil Je gradič tn z njim precej zemlje. Gradič je stal na južni strani Veržeja med cesta- ma proti Kraplu In Banovcem, kjer se Se sedaj pozna nekdanji jarek. Temu gradiču je pripadal sed^iji prostor cerkve. pokonaliSča, šole in obširne njivske površine. Ivan MargetiC Je večkrat s svojimi ljudmi odhaja! na vojsko. Madžar- ski zTof^-inir Tsrvanfy v knji- gi »Regni Hungarici. . .« pohvalno omenja kot odličnega vojvoda ko- njenikov. Posebno poudarja, da Je leta 1553 v varaždlnskem predmestju premagal sina turškega paše Ule- mana. Leta 1555 se Je MargetiC bo- ril na hrvaški meji, leta 1556 pa kot poveljnik 49 konjenikov pri Lud- bregu. Leta 1558 je veliko pripomo- gel k slavni zmagi krščanske vojske v Slavoniji. Okrog leta i564 je umrl Ivan MargetiC. ni pa znano, ali do- ma ali v vojski. Kmalu nato Je na bojnem polju umrl njegov starejši sin Ivan. Njegovega mlajšega brata I,azarja so leta 1578 pri Gyull ujeli Turki ter se Je kmalu »ato potur- čil. Poveljnik njegovega krdela je postal Marko Radkovič, baje Lazar- jev nezakonski sin. v tem času je Mura prisilila Ver- žence. da so se preselili na sedanji prostor, bliže MargetiFpv»»mu dvor- cu. Z zavistjo so gledali na lena Mareetičeva posestva, ki so bila varna pred Muro. Zato niso hoteli dovoliti, da bi po Lazarjevem uje- tju podedovali zemljišča njegova mati in sestra. Vendar jima Je nad- vojvoda Karel do oktobra leta 1.587 dovolil, da smeta ostati v gradu. Ko pa se je zagotovo Izvedelo, da se je Lazar poturčil, je nadvojvoda gradič z vsem zemljiščem 9. marca 1588 podaril Miklavžu OžegoviCu in njegovim moškim potomcem. Ože- eovič je bil vojvoda na Hrvaškem. Deželni vladar mu je podaril ver- ženskl gradič zaradi zvestobe In ju- naštva. Za pogoj Je deželni vladar postavil, da morajo gradič ohraniti v dobrem stanju ter ga ne smejo poškodovati VeržencI pa niso mi- rovali. V sporazumu z luterantskimi štajerskimi deželnimi stanovi so ugovarjali proti navedeni podelitvi gradu. Zato je nadvojvoda 23. Ju- lija 1588 izdal Ožetroviču drugo listi- no, v kateri mu kljub vsem ugovo- rom potrjuje že pr"i dane pravice. Kmalu zatem le Ožeeovič umrl. 5 maja i'nfl je df>hil verzenski gra- dič kljub velikemu prizadevanju OžegoviCevega starejšega sina baron Jurij Rupert Herberstein, najemnik graščine v Gornji Radgoni in višji deželni konjenik. Kljub temu pa je Veržej še naprej veljal kot sedež uskoških vojvod, saj je leta 1597 to službo opravljal neki Jernej Ša- lamun. V tem času sta se za verženskl gradič potegovala tudi neki Blaž Vugula in Miklavž Dugofretič. De- želni stanovi so v tej zadevi 9. ju- nija 1597 vprašali za nasvet melne- ga polkovnika barona Ivana Žigo Herberstcina Ta pa je izjavil, da veržensko vojvodstvo ni potrebno, ker Je za "hrambo meje dovolj po- skrbljeno in lahko mejo v vsa>j;pm času brani določena skirpina voja- kov, ki v primeru potrebe tudi lah- ko prevzamejo vojvodstvo v Ver- žeju. Ker so kmalu nato Turki začeli napadati Kanižo, le nastala velika nevarnost za kraje ob Muri, zato je nadvojvoda Ferdmand že 22. fe- bruarja IfiOO podelil verženskl gradič Juriju, sinu že omenjenega Jurija Ožegoviča. Se Istega leta je padla Kaniža in že leta 1602 so Turki ple- nili, razbijali in požlgali vse do Rad- gone, Veržej pa je ohranil Ofeeovif s svojo četo. Ko se leta 1605 snet pridivjali Turki. Ožegoviča ni bilo doma, ker Je bil s svojo bojno četo nekje na bojišču Turki so tedaj neovirano opustošilt trg, cerkev in gradič, ki se nikoli nI več dvignil iz razvalin. Jurij OžegovIC Je v tistem časo Izginil, najbrž je padel kje na bo- jišču Zapustil pa je tri sinove: P«»- tra, Friderika In Ivana, ki so po listini oodedovali razrušen erad 'i zemljišče. Vendar so ti leta 1626 prodali zemljo verženskl cerkvi Tako je izginilo vojvodstvo. a na nekdanje srbske uskoke še spomi- njajo sedanja rodbinska imena, kot so Juranoviči Miklo^il?) Conail Ud- (Nadaljevanje prihodnjič) Sfrnn ? TEDMK — petek, 19. jnnnarja 1968 Stran ? za prleškega Lujzeka v totem tjadni sen bija precig zdelani. Nisen se Se moga nava- diti na novi dnevni šiht. Pret sen ša v slUžbo zaron ob Šestih, duma pa sen že bi]a ob treh. V tote vU- re pn sen še šteja oštarije, ki sen jih obleta. Zaj pa se moren pa- ščiti dumu, či čen ka sen ob še- stih večer duma. Či pa že priden maln po šesti viiri, me štora že s širhaklnon čoka na progi. V so- boto zeron pa že moran ob sed- mih v mesnico, či nečen v nedelo žlemovine jesti. No, da malo po- glednemo, kak naši Udje živijo. V PTUJI... Ni je še dugo, ka so v Ptuji od- prli novo »samopostrežbo^, v ken lehko vse dobiš. Zveda sen tUdI. ka mojo notri biffe. Te pa sen ša na en špricar. V bifeji je bilo pu- nu Udi. špricar sen spija z enin žlakon. »Keko košta?" sen pita. — »Šestdeset štorih dinarov,« je rekla kelnarca. Skoro nisen moga vervati. Te pa sen se ogledna ma- lo bol po lideh. — ,la jebal vrag, či je to mogoče, sen si začeja mr- gotati, ko sen zagledna v bifeji ves družbeni sektor s ptujskih oštarij, ki mo prek »samopostrež- be« svoj center. Med njimi pa so bili takšni, ki so pred skoz gu- čali prati molin cenan v bifejih in da Ptuj bifeje ne niica. Jeli pa pili so s takšno hitrostjo, tak kak či bi jin vragovje pod štorklni kiirili. Sa sen vroti hoteli. Na glos sen si misla, da se je najboše na- jesti in napiti v bifeji, te pa lehko greš na dvo deci slatine v ošta- rijo. Zaron sen duma poja pošto- no večerjo, te pa me je po špri- cari začelo v bleki šrajfati. Da bi bija čim pret ležiši, sen ša na hajzl v hotel. Kak sen prija za kliiko šekreta, mi je eden kelnar reka, ka so mo ponoči iz vsih šekreto- vih luken spokrali škatle s papi- ron za rit brisati. Biža sen proti ejzenponi. Cug za Ormož pa je že fiička v Hajdini. Na cugi pa se mi je zdelo tak kak či bi me gdo s kohlo polijo po glovi. Rukalo pa nas je tak, ka je mojemu sosidi gepis iz viist opa. — »Ja, Japec, či več nisi pri železnici v službi,'« sen pita starega znonca, ki se je v civili pela dumu. — »Seveda sen. Samo po referendumi, ko se je šlo za totega virta, ki ga zaj sliižin, so nan skoro vscn unifor- me spojemoli. Če pa še pride en- krat do referenduma, te pa bomo venda železničari v gatah hodili,« mi je zabrusja. V ORMOŽl ... V Veki Nedeli sen stupja dol s cuga. Pri zodnjih vagonih pa se je tak kadilo, ka nisen vida kon bi stopja. Te pa sen se spotekna, tak ka sen odletja na driigo stran ceste. Kdo je že cug odfiička, sen vida, da sen se spotekna v spo- trto železničarsko rompo. Oštar- jnš Filip pa mi je reka, ka bi leh- ko skoro vsi iz Veke Nedele meli cilo zimo iz spotrtih romp drva, saj se skoro vsakšni tjeden nehče v je zaleti. Son pa sen vida, da mojo na velikonedelskem ajzen- poni brojde podprte s potrtimi rompami. Porkrot pa so mi že šo- feri pravili, ka nikdar ne znojo v temi, či so rompe zaprte ali od- prte, tak kak či bi bija toti falat zemle zacoprani. Kdo sen Sa mimo samopostrež- nega štaciina v Ormoži naspi;oti Havlasovi oStariji, sen Sa v šta- cun pitat čl mojo koline, ka tak viini diši po jih. Te pa bi skoro doba s štolcokon po glovi. — »či še ne vete, ka nan je v kleti frac- na kanol,« se je zadrja šef tak kak bi skoro šojbe, čiprav so debele, počile. V LOTMERKI... V Lotmerk sen se pripela z avtoštopon. Od Povlovec do Ivanj- kovec sen se pela tak kak po te- ksaški cesti. Zdelo se mi je. kak če bi bija brez zohov pa bi moga zreti traverze. Na glovnom ploci sen sreča vUjeca, ki je bija za no- voletne svetke v Parizi. — »Ti Lujz! V Parizi sen gleja en auslog te pa je k meni priša eden Fran- cos, pa me je pita: ,Že Prlek?' — ,3a, ja. Ja sen Prlek Franček iz Presike,'« se je vUjec pohvolja, da so Francozi včasig znali od kot je. Te pa sen sreča Hanzeka, kak si je na ves glas mrgota. — »ZnoŠ ka nisen moga priti pred novin leton na vrsto, ka bi si pasoš podUgša. V tistih dneh je bilo na občini teko Udi, tak ka sen misla, da de se kuča podrla. Zaj pa sen moga desetkrat več plačati. Hodi, grema na dvo deci,« je Hanzek kunca svoj guč. Če mi mo keri kaj za povedati, naj mi piše na naslov: Uredništvo Tednika, Ptuj, Heroja Lacka 2. Pa ne zamerite! Samo Vaš Lujzek PIERRE DANINOS: Mirna hiša — Prosim vas, da se razume- va, nobenih deklet! — mi je de- jala hišnica in najprej preme- rila od glave do pete mene, na- to pa še moj stari pisalni stroj, ki sem ga držal v roki. — To je dostojna, mirna hiša, razu- mete, in zato ne smejo v njej nobeni obiski rušiti miru in re- da! — Ne bojte se, sem dejal po- mirljivo, — niti starih niti mla- dih deklet ne bom sprejemal. Preveč dela imam, da bi imel čas še za obiske! — Ali ste slišali, — je nada- ljevala hišnica, ne da bi se bila zmenila za to, kar sem rekel, — nobenih mladih deklet! Komaj sem postavil pisgini stroj v sobi na mizo, je nekdo potrkal na vrata. To je bila so- seda, ki je stanovala v sobi le- vo od moje. Predstavila se mi je in rekla: — Vi ste torej pisatelj? Da, da, kaj hočete! Tudi jaz sem se svoj čas ukvarjala s pisatelje- vanjem, toda nisem imela sre- če. Okolje, ki živim v njem, me ne razume in ne ceni velikih del, ki sem jih ustvarila ... Ta dobra duša je prihajala v mojo sobo, kadarkoli se ji je za- zdelo, da sem potreben njenih nasvetov... Moj sosed na desni me je obi- skal vsako popoldne, kadar je njegova žena spala. — Veste, gospod, moja uboga žena trpi za nespečnostjo. Mar to ni žalostno? Vsako noč me nekajkrat prebudi in mi reče: »Veš, dragi, še vedno nisem za- spala!« Morda bi bili tako lju- beznivi in bi mi storili majhno uslugo. Ne razumite me napak, ampak prosil bi vas, da ne bi tipkali na pisalni stroj, kadar žena popoldne malo leže ... Saj se ne jezite, kajne? ... — Cujte! — sem protestiral. — Vaš pes je nocoj vso noč la- jal! — Moj pes? — se je začudil sosed, — za božjo voljo, p)es vendar mora lajati! — Razen tega, — sem nada- ljeval, — mar vaša žena ne sli- ši tistega stanovalca na drugi strani, ki cele noči nekaj zabija? — Mislite tistega mizarja? — je odgovoril hladno moj sosed. — Oh, to ni nič! Moja žena se je že davno privadila njegove- mu zabijanju. To jo ravno tako malo moti kot hrup s tržnice, ki se prične ob štirih zjutraj. Toda vašega pisalnega stroja ne more prenašati. Razumeli boste, da ni prijetno neprestano poslu- šati: tik-tik-tik-tik, tik-tik-tik- cing-uang! Kar zadeva našega mizarja, veste, to je pravi umet- niški mizar. Morali bi videti, kakšno moderno pohištvo ta umetnik izdeluje! Cez nekaj dni se je genialni mizar nepričakovano pojavil pri mojih vratih s kladivom in ža- go v rokah. S solzami v očeh je vzkliknil: — Zaman je bil ves moj trud in napor! Ogoljufali so me! Po- slali so mi samo dolge deske! Tako ne gre več dalje! — Kaj ne gre več dalje? — sem ga vprašal. — Kako kaj? — je zaječal, kakor da bi mu pomrla vsa družina. — Uničil sem deske, ki sem jih nosil v sobo. Kriva so ta prekleta ozka vrata. Vendar sem našel rešitev! Od danes — pravzaprav od nocoj — bom de- lal na hodniku. Gotovo vas ne bo motilo, saj vi ponoči tako ne spite, kajne? Umetnik ste kakor jaz. Najina dela bodo živela tu- di tedaj, ko naju ne bo več. Ni mi bilo lahko izseliti se iz sobe, preden mi je iztekla na- jemnina, toda ni mi preostajalo nič drugega. Hišnica je bila ne- izprosna. Moj pisalni stroj je rušil mir v hiši. Ko sem stal na hodniku in čakal na nosača, da odnese mo- je stvari, je neki fantalin pri- dirjal v vežo na kolesu in divje zazvonil. Hišnica je pristopila k meni in mi dejala: — Vidite, celo ta fant spoštuje hišni red in pazi, da nikogar ne povozi! NAŠE ZDRAVJE IMATE NAHOD? Zima je in povsod sližlmo ki- hanje, kaSljanje in gmrkanjel Nahod Ima različne vzroke, ki jih včasih niti ne moremo do- ločiti. Nekdo je v mrzlem vre- menu hodil okrog v premočenih čevljih, pa vseeno ni dobil pre- hlada, pri drugem pa zadostuje že majhen prepih, da mu začne nos »puščati«. Desetletja dolge raziskave so bile potrebne, pre- den so odkrili, da obstajajo tri različne vrste nahoda: običajni nahod, ki je posledica prehlada, nahod, ki ga povzroče bakterije, in virusni nahod. Najbolj pogost je nahod, ki ga povzroča prehlad. In zakaj se pojavi tolikokrat? Ker veči- na ljudi pozabi poleti in v je- senskih mesecih utrjevati svoje telo. Telo ima stalno temperaturo in poseben sistem toplotne regu- lacije omogoča, da ostane ta temperatura nespremenjena tu- di pri nizkih zunanjih tempera- turah. Pri tem so zelo pomemb- ne kapilare, majhne žilice tik pod površino kože. Cim hitreje se bodo te žilice prilagodile zu- nanji temperaturi, tem manj bo telo ogroženo. Obstaja pa tudi zveza med slabo prekrvljono kožo nog in med nosno sluznico. Ce so naše noge tople, to se pravi dobro prekrvljene, je enako tudi z nosno sluznico. V tem stanju je sluznica odporna. Ce pa so no- ge mrzle, in to celo dalj časa, je tudi nosna sluznica slabo oskrbovana s krvjo. Gotovo ste že imeli nahod in poznate njegove simptome: v nosu vas začne ščemeti, kihate, in kmalu nimate več dovolj robcev pri roki. Papirnati robci so priporočljivi, ker preprečuje- jo širjenje te bolezni. Tudi glas se spremeni, postane nosljajoč, okus in vonj oslabita, skozi nos ne morete več dihati in muči v,as tudi glavobol. Ce se je infekcija razširila tudi na žrelo, se pri- druži že neštetim tegobam še pritisk v ušesih, slab sluh. Te- lesna temperatura se mnogokrat poviša in nastopi splošno ne- ugodje. Kaj storiti, da to neprijetnost odstranimo ali preprečimo? Hu- dobni ljudje trde, da traja na- hod z zdravljenjem ali brez nje- ga sedem dni. To drži deloma le za virusni nahod. Pri navad- nem, »prehladnem« nahodu, pa si lahko pomagamo. Moramo se le potruditi in našo toplotno re- gulacijo spraviti v red. Najprimernejša bi bila gorska tura ali cepitev drv, na ta na- čin bi se aktivno ogreli. Seveda so tudi pasivni načini: kozarec groga, kuhanega vina ali boz- govega čaja s tableto aspirina, kopel, sauna in kopel nog. Pri usekovanju moramo biti pre- vidni. Eno nosnico moramo za- tisniti, medtem ko drugo pre- vidno izpraznimo. Sicer se lahko vsebina, ki je mogoče že gnoj- na, razširi po nosni votlini ali v ušesno trobljo, kar povzroča težka in dolgotrajna vnetja. Kapljice z raztopino efedrina in adrealina delujejo blažilno in olajšajo dihanje skozi nos, kar je pomembno zlasti ponoči. Isti učinek dosežemo, če kopa- mo obraz v parni kopeli kami- lic, mentola ali evkaliptovega olja. Tudi hren pomaga. Koren hre- na vsebuje eterična olja, ki ima- jo snovi s takim učinkom kot antibiotiki. Priporočljivo je, če med nahodom trikrat dnevno pojemo nekaj hrena z nastrga- nim jabolkom ali sikuto. Ce se hočemo v bodoče obva- rovati nahoda, pomaga le eno sredstvo: utrjevanje. To je tre- ning krvnega obtoka, masaža celega telesa s ščetko, zračne kopeli, telovadne vaje, mrzla prha. Ker so noge posebno sla- bo preskrbljene s krvjo, naj si tisti s toplimi nogami dnevno kopljejo noge v mrzli vodi ali v izmeničnih temperaturah, »mrzlonožci« pa v kopelih z na- raščajočo temperaturo. Tudi vsakodnevni sprehod, seveda v primerno topli obleki, ne sme manjkati. RALPH URBAN: Peklenski stroj Davčni uradnik Oller je imel pravkar odmor, ko je na njegovi pisalni mizi zabrnel telefon. »■Tu Ollerjeva žena,« je dejal neki ženski glas, »rada bi govorila s svojim možem.« »■Lahko,-« jc dejal uradnik, »kaj pa je, Gerda?« »Oh, ti si! Hitro povej. Valde- mar, ali pričakuješ kakšen paket, ali pa imaš kakšno skriv- nost pred menoj?« »Kaj naj imam?« »Poslušaj, Valdemar, pravkar je bil tu neki mož bodečega pogleda, s črnimi ...« »He, koliko mož pa je bilo pri tebi?« »Eden no, kaj se neki norčuješ. Zate je oddal paket in takoj od- šel. Velik je, kot bi bila knjiga in precej je težak.« »Kdo je težak?« »Knjiga, — ne, ne, paket, pusti me, da povem do kraja. Gre za sekunde. Pridi takoj domov. Ne- kaj strašnega slutim. Zdaj sem ga obesila za vrvico zunaj ob ku- hinjskem oknu.« »Povej mi Gcrda, mar si bolna? Kaj si obesila?« »Tisti strašni paket.« ■►Čemu le,« je sedaj zavpil u- radnik Oller, »čemu si ga obesila? Mar smrdi?« »Ne, tik-taka . ..« »Tik ...« »Da, da, tik-taka.« »Morda je ura v paketu?« »Kje neki. kdaj pa dobiš ure v dar?« ►■Hm,« je grknil Oller, »odkar sem bil^ pri birmi, res ne več.« ►»Končaj že s tem govoričenjem in brž pridi! Brž, brž, saj moraš v telefonu sli.^ati, kako trepočcm.. Prav gotovo je peklenski stroj ali atomska bomba ...« •Atomskih bomb za privatno rabo zdaj še ne izdeluiejo.« je davčni uradnik Oller odvrnil že precej vznemirjen, »pridem!-« Hitro je odložil slušalko, se o- Pravičil šefu in zdrvcl v svojem avtu domov. Vsa iz sebe ga je že- na že pred vhodom čakala. »Se vedno tiktaka. Vsak čas lah- ko elcsplodira!« -Kar mirno, menda ne bo tako hudo,« si je Oller sam pri sebi dajal poguma. -Lo kdo naj bi mi poslal v hišo peklenski stroj in čemu? Saj nimava sovražnikov.« ~Nimava?« mu je Gerda ironič- Jio oponesla. »Ne enega ni v me- stu, ki si ne bi želo), pognati vsa- kega da\^ne.ga uradnika v zrak.« »Misliš, da nobeden od tistih, ki si jih rubil, ne hlepi po tvoji kr- vi? Jaz nesrečnica naj bom pa pe- daj s teboj pogubljena. Le zakaj nisem poročila železničarja!« Ko sta prišla v kuhinjo, se je Oller zravnal. Gerda pa si je brž poiskala zaklon za vrati. Valdemar Oller je trdo stisnil Zobe, priiel za vrvico zunaj okna In potegnil paket k ušpsom. Res, se vedno je tiktakalo. Paket ie bil Precej težak, zapečaten ;n oprem- z njpgovim naslovom. i>.ir, rnij jg oblil znoj. Strašno m v vedno enakomernih presled- f.p .ie tolklo v paketu: »tik-tak- M-Morda je pa res peklensiki stroj. Obvestil bom policijo.« »Medtem nas bo pa vse pognalo v zrak,« je Cerda obupno kriknila za vratma. »Ven, ven, pa le hitro, saj ne veš. kdaj sproži!« »Morda imaš prav,« je pomislil mož in z vso silo treščil paket skozi okno, sam pa je skočil bli- skoma vstran. Paket pa ni eksplodiral. Tiho in skrivnostno je obležal v travi na vrtu. Oller je stopil k telefonu in poklical policijo. Komaj pa je začel ... »Aha,« ga je policist že pre- kinil. »Vi ste že špsti, ki nas za- radi tega kliče. Kar brez skrbi odprite paket. Ne bo vas ugriznil.« »Kaj je rekel,« je bila Gerda nestrpna. »Posvaril me je, naj nikar ne odpiram paketa,« se je mož zlagal. »A kljub temu si ga bom ogledal.« In ponosno je, kljub ženini proš- nji, odšel na vrt, dvignil paket, odstranil brž ovoj in odprl škatlo. V rokah je držal lepo uro. »Vidiš,« je dejal še vedno pre- plašeni ženi, »saj sem že od vse- ga začetka trdil, da je ura. Skoraj sem bil že nervozen zaradi tvoje- ga onegavljenja.« Nato sta skupaj prebrala list. ki je bil priložen: »Brez skrbi, ni peklenski stroj! To je dobra ura, ki manjka na vaši pisalni mizi. Lahko jo vržete skozi okno, kljub temu bo še ve- dno šla. Nikar pa ne vrzite ven našega zastopnika, ki se bo ogla- sil čez teden dni. potem ko boste uro že dobro preizkusili!! INDIJA V NEKAJ ŠTEVILKAH v Indiji se vsako sekundo ro- di otrok. Vsak dan ima Indija 5.T tisoč prebivalcev več, vsako leto pa 21 milijonov več. Ta de- žela ima le 2.40/0 suhe površine zemeljske krogle, a 14 "/o sve- tovnega prebivalstva. Število prebivalcev te dežele je doseglo .510 milijonov. Ce se ne bo prirastek zmanj- šal, bo Indija v naslednjih 28 letih podvojila število svojih prebivalcev, je izjavil direktor institucije za planiranje druži- ne dr. bipak Batija. Gospodarske posledice teh številk postanejo jasnejše ob ugotovitvi, da je Indija pove- čala v zadnjih treh petletnih planih proizvodnjo pšenice od 55 na 72 milijonov ton, da pa je razpoložljiva količina po pre- bivalcu manjša. Na začetku pla- niranja je bilo v državi 3,5 mi- lijona brezposelnih, sedaj pa ie — čeprav je bilo medtem od- prtih 31 milijonov novih delov- nih mest — 10 milijonov brez- poselnih. V tem pa je tudi smisel ugo- svojem razvoju, da bi ji uspelo tovitve, da mora Indija teči v ostati na mestu glede življeej^- skega standarda posameznika. Pri sedanjem povečevanju šte- vila prebivalstva bi morala de- žela odpreti vsak dan 250 novih šol in izšolati vsako leto 4,5 mi- lijona učiteljev. Toda to je ures- ničljivo le ob pogoju, da se ustavi strahoten tempo narašča- nja števila prebivalstva. »Naša ustava zagotavlja vse osnovne pravice in vso svobodo. Pozabili smo samo na eno: na pravico žene, da se odloči, ko- liko otrok bo imela, in na nje- no možnost, da bi se branila pred posledicami nekontrolirane plodnosti.« je rekel dr. Batija. Po vsem sodeč postaja to vprašanj,e eno najbolj perečih vprašanj indijs.ke družbe. LB PILMSKI IN TV MOZAIK Mnrie-Jose Nat, prikupna fran- cos/ka filmska igralka s Korzike, se je leta 1964 drugič poročila z 9 let starejšim francoskim filmskim režiserjem Michelom Drachom. Po letu dni se jima je rodil sin, ki sta mu zakonca dala ime David, za katerega je Marie-Jose pred kratkim izjavi- la, da pomeni vso njeno srečo. Marie je igrala že v več filmih, ki so jih naši gledalci že videli in z znanimi igralci. Ena naj- u-sjpešnejših vlog ji je glavna ženska vlcga v filmu Moji dne- vi s Petrom, v katerem ji ie bil partner bivši mož Brigitte Bardot Jacques Charrier. V prostem časa se mala Francozi- nja najraie sprehaja. Pri tem pa nikoli ne pozabi vzeti s s.abo knjigo. To tudi vidimo na naSi ."liki. ki je bila posneta lamsko jesen v enem pariških parkov. Marie-Jose Nat Stran 8 TEDNIK — pefek, 19. jnntinria Si ran 8 RADIJSKI PROGRAM od 21. do 27. jon. 1968 NtDELJA £1 januar 6.00 — 8.00 DoDro jutro! — vmes ob 6.05 — 6.20 Poiočila 6.30 Informativ- na oddaja 7.00 — 7.10 Poročila 7.20 Informativna oddaja 7.30 — 7.45 Za kmetijske proizvajalce 7.50 Informa- tivna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Ra- dijska igra za otroke 8.40 Skladbe za mladino 9.00 Poročila 9 05 Poslu- šalci čestitajo 10.00 Se pomnite, to- variši . . . 10.25 Pesnru boroe in dela 10.45 — 11.50 Lepe melodije — vmes ob 11.00 — 11.15 Poročila 11.50 Po- govor s poslušalci 12.00 Poročila 12.10 Poslušalci čestitajo 13.00 Poročila 13.15 Iz operetnih partitur 13.40 Ne- deljska reportaža 14.00 — 15.00 Lah- ka glasba — vmes ob 14.30 — 14.45 Humoreska tedna 15.00 Poročila 15.06 Športno popoldne 17.00 Poročila 17.05 Operni pevci 17.30 Radijska igra 18.31 Tri Choplnove balade 19 00 Lahko noč. otroci! 19.10 ObvesUla 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 V nedeljo zvečer 22.00 Poročila 22.15 Serenadni večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. PONEDELJEK, 22. januar 4.30 — 8.00 Dobro jutio! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Radij- ski dnevnik 6.30 Informativna odda- ja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 In- formativna oddaja 8.00 Poročila — Radijski in TV spored 14.00 Poročila 14.05 Razpoloženjska glasba 14.35 Po- slušalci čestitajo 14.55 Kreditna ban- ka Ljubljana is.OO Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni Intermezzo 15.40 Kon- cert moškega zbora 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Pojeta Nada Sevšek in Edvard Seršen 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Elda Vi- Icr 19.25 Pet minut za EP 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 Skupni program JRT — v odmoru: »Kulturne diago- nale« 22.00 Poročila 22.10 Radi ste jih poslušali 2,^.00 Poročila 23.05 Literar- ni nokturno. TOREK, 23. januar 4.30 — 8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7 25 Infor- mativna oddaja 8.00 Poročila — Ra- dijski in TV spored 14.00 Poročila 14.05 Nova pesmica 14.25 Zabavni zvoki 14.55 Kreditna banka Ljublja- na 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glas- beni intermezzo 15-40 V torek na svidenje! 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Igra simfonični orkester 18.00 Poročila 18.15 Slovenska narodna glasba 18.45 Svet tehnike i9 00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvastila 19.15 Pevka Marjana Deržaj 19.25 Pet mi- nut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Od premiere do premiere 20.55 Pesem godal 21.15 Deset pevcev — deset melodij 22.00 Poročila 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni pro- gram JRT 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno, SREDA, 24. januar 4.30 — 8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Infor- mativna oddaja 8.00 Poročila — Ra- dijski in TV spored 14.00 Poročila 14.05 Igramo za razvedrilo 14.35 Po- slušalci čestitajo 14.55 Kreditna ban- ka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš podlistek 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Po- ročna 18.15 Odskočna deska. Tretja vrsta 18.40 NaS razgovor 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.25 Pet mi- nut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Handel: Radamlsto 22.00 Poro- čila 23.05 Poročila 23.10 Literarni nokturno. ČETRTEK. 25. januar 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Infor- mativna oddaja 8.00 Poročila — ra- dijski in T V .spored 14.00 Poročila 14.05 Izbrali smo vam 14.45 Lirika za otroke: »Mehurčki« 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Violinist Tomaž Lorenz 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonič- ni koncert 18.00 Poročila 18.15 Turi- stična oddaja 18.45 Jezikovni pogo- vori 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 ObvesUla 19 15 Pevka Irena Kohont 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni inter- mezzo 22.00 Poročila 22.10 Komorni večer) 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. PETEK, 26. januar 4,30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenska napoved 5.4a Informativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6 30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Infor- mativna oddaja 8.00 Poročila — ra- dijski in TV spored 14.00 Poročila 14.05 Valčki In uverture 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Turistični napotki 15.25 Glas- beni intermezzo 15.40 Kulturni glo- bus 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah 18.00 Poročila 18.15 Zabavna glasba 13.45 Na mednarodnih križ- potjih 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevec Nino Robič 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni cocktail 20.30 Pogovori o glasbi 21.15 Oddaja o po- morščakih 22.00 Poročila 22.10 Nova Italijanska vokalna muzika 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno. SOBOTA, 27. Januar 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaia 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Infor- mativna oddaja 8 00 Poročila — ra- dijski in TV spored 12.00 Poročila 12.10 Weber: Koncertantna skladba za klavir in orkester 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Popevke iz studia 14 13.00 Poročila 13.10 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Poročila 14.05 Od me- lodije do melodije 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnev- nik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.43 Naš podli.stek 16.00 Za vas 17.00 Po- ročila 17.05 Gremo v kino 17.35 Igra- mo beat! 18.00 Poročila 18.15 Pravkar pri.spelo 18.50 S knjižneea trga 19.00 Lahko noč. otroci! 19 10 Obvestila 19.15 Godala v ritmu 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radiiskl dnevnik 20.00 Tekmovanie ansamblov 21.00 Veseli akordi 21.30 Iz fonoteke radia Koper 22.00 Poročila 22.10 Oddaja za izse- ljence 23.00 Poročila 23.0.S S pesmijo in plesom v novi teden 01.00 Zadnja poročila. Delavski! univerza Ptuj Delavska univerza Ptuj bo prire- dila od 19. do 25. januarja 1968 v svojih tzobraževalnib centrih na- slednja predavanja. PETEK, IS. JANUARJA VIDEM: Proizvodnja koruze, krompirja in pšenice, celotna teh- nologija; predaval bo inž. Matko Žemljic; ob 18. url v šoli. NEDELJA, 21. JANUARJA 2ETALE: Zdravstvena zaščita pri pitanju govedi, prva pomoč; preda- val bo dipl. vet. Bogdan Lah; ob 7. url zjutraj v šoli. PONEDELJEK, 22. JANUARJA TRNOVSKA VAS: Tehnologija pi- tanja mesnatih svinj, zdravstveno varstvo pri pitanju svinj; predaval bo dr. Štefan Bauman; ob 18. uri v šoli. TOREK, 23. JANUARJA MARKOVCI: Tehnologija pitanja raesnatiti svinj; predaval bo inž. Franc Vraber; ob 18.30 v šoli. SREDA, 24. JANUARJA GRAJENA: Tehnologija pitanja mesnatih svinj, zdravstveno var- stvo pri pitanju svinj; iredaval bo dr. Štefan Bauman; ob 18.30 v šoli. ČETRTEK, 25. JANUARJA DORNAVA: Proizvodnja krom- pirja, koruze In pšenice, celotna tehnologija; predaval bo inž. Matko Zemljič; ob 18.30 v gasilskem domu. ROGOZNICA: Pitanje telet do 200 kilogramov, flniš pitanja do 400 ki- logramov; predaval bo dipl. Inž. Stanko Korenjak; ob 18.30 v zadruž- nem domu. NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI PTUJSKE OBČINE Občinska zveza za telesno kulturo v Ptuju Je priredila v soboto, 13. januarja, v pro.siorih hotela Petovia v Ptuju sprejem za najboljše šport- nike občine Ptuj za leto 1967. Slavnostni razglasitvi so prisostvo- vali poleg predstavnikov občinske zveze še sekretar občinskega ko- miteja ZKS Branko Gorjup in pod- predsednik občinske konference SZDL Jože Stropnik. Najboljši športnik ptujske občine za leto 1967 je atlet Janez Mežnarič 'z Bukovec, ki tekmuje za TVD Partizan Ki- dričevo. Drugi Je Stanko VrbanCič, motorni pilot iz Kidričevega, član aerokluba Ptuj. Tretji je Rudi Ra- kuša iz Ptuja, strelec na glinaste golobe, član lovske družine Ptuj. Četrto mesto je zasedla orodna te- lovadka Anica Vrtič iz Ptuja, čla- nica TVD Partizan Kidričevo. Na- slednja mesta so osvojili naslednji telovadci In športniki: peti Je stre- lec Gole Iz Cirkulan, šesta Ida Me- saric iz Ptuja, sedmi Oto Mesaric iz Ptuja. Oba sta člana TVD Partizan Ptuj; osmi Je modelar Alič, Ptuj, deveta Lidija Klanjšek, atletinja Partizana Kidričevo, deseti nogome- taš NK Aluminij Tolič, Ki(Jričevo, enajsti Peter JurkoviC, rokometaš RK Drava, Ptuj, dvanajsta Angela Kolarlč, atletinja TVD Partizan MarkovcI in trinajsti Lipavšok, no- gometaš, član NK Drava, Ptuj. Najboljši Janez Mežnarič je prejel pokal občinske zveze za telesno kul- turo Ptuj, kot najboljši športnik Ptuja 1967. Poleg tega so prejeli vsi tudi darila, ki so jih prispevali tr- govsko podjetje Merkur. Izbira, obrat za kletarstvo Slovenske go- rice, alkoholna industrija Petovia. krajevna skupnost Ptuj, občinski sindikalni svet Ptuj, občinska kon- ferenca SZDL Ptuj, pekarna Vinko Reš, Izdelovalec kravat Vnuk in še nekateri drugi. Vsem. ki so karkoli prispevali k tej slavnostni proglasitvi, se orga- nizator OhZTK Ptuj najlepše za- hvaljuje z željo, da bi v naslednjem letu imeli naši športniki Se večje in lepše uspehe kot v letu 1967. OP Najboljši ptujski športniki na prir editvi v Kidričevem Novo iz TP Izbira Ptuj Nova samopostrežnica Žl VILA je na pravem mestu Nova, pred 20 dnevi odprta samopostrežna trgovina na Lju- tomerski cesti v Ptuju — Živi- la, se že uveljavlja. Trgovino ves dan nepretrgoma obiskuje- jo kupci. Sortiment je pester, blago je sveže. Kupci najbolj hvalijo oddelek z vedno svežim mesom. Tudi obisk v bifeju je velik, saj sta v njem pijača in jedača po dostopnih cenah. Za- dovoljni so odjemalci in proda- jalci. Promet v samopostrežni trgovini priča, da je lokacija primerno izbrana in da je bila trgovina željno pričakovana. v poletnih dneh bo še bolj dobro- došla, ker si kolektiv prizadeva za redno oskrbo. Priprave na trgovski ples Člani kolektiva TP IZBIRA skrbno pripravljajo vse potreb- no, da bo 12. trgovski ples uspel. Bo v Kidričevem (v dvorani) 10. februarja 1968 ob 20. uri. Na razpolago bodo okusna večerja in druge jedi ter dobra vina vseh vrst. Za zabavo bo skrbel priznani ansambel. Na plesu bo tudi žrebanje daril. Vsako mizo bodo obdarili z bogato oblože- no košaro. Za prevoz tja in na- zaj bodo vozili avtobusi. Večji blagovni promet kot lani v TP IZBIRA so v letu J^67' opravili za 19,6 "/o večji blagov- ni promet kot v letu 1966. Pro- dali so za 3,954 milijona starih dinarjev prehrambnega, teks- tilnega in tehničnega blaga. Le- tos bodo dogradili in pred me- secem majem odprli novi trgo- vini POTROŠNIK in NOVI DOM na začetku Mariborske ceste na Bregu. Upajo tudi, da bodo s podobnim uspeli pri Sej- mišču in na Turnišču. Nesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: Ana Murko (rojena 1925), Sela 8, je padla ter si poškodovala hrbte- nico; dr. Ciril Korpar, Trubarjevo naselje, Ptuj, je padel ter si po- škodoval nogo; Martin Glazar (1913), Zgornja Pristava, je nadel z mo- peda ter si poškodoval rebra; Bogo Laura (1960), Brstje 12, si je pri pro- metni nesreči poškodoval levo nogo; Alojz Horvat (1921), Formiii 14, se je poškodoval pri delu v službi; Marija Zunkovič (1950), Stopno 7, Je padla m si poškodovala desno ko- leno. Prometne nesreče 13. januarja 1968 se je ob 10.45 na cesti I. reda Ptuj — Ormož v Bu- dini nasproti Telmoservisa pripetila hujša prometna nesreča med oseb- nim avtomobilom MB 73-54, ki ga je vozil Plaveč iz Ptuja, in otro- kom Bogomirom Laurom iz Brstja pri Ptuju, starim osem let. Deček je dobil hujše telesne poškodbe in bil prepeljan v ptujsko bolnišnico. 16. januarja ob 15.20 sta na Ma- riborski cesti v Ptuju trčila avtobus MB 121-85, ki ga je vozil Franc Po- točnik iz Ptuja, in tovorni avtomo- bil ZG 156-21 z voznikom Julijem Mihaličem iz Zagreba. Na avtobusu je nastalo za 300 novih dinarjev ma- terialne škode. Telesnih poškodb nI bilo. Delavska univerza Ljutomer Ob praznovanju stoletnice či- talnice v LjTjitomeru bodo seda- njo matično knjižnico razširili za dva prostora. Odprli bodo poseben oddelek za leposlovno literatur'© in poseben pionirski oziroma mladinsiki oddelelc Da bi lahko uredili navedene pix- store, nabavili nove knjižne po- lice, kartotečno omarico in dru- go, bo ljutomers;ka delavska univerza (v njenem okrilju de- luje matična knjižnica) potrebo- vala 15.230 N din. Ob praznovanju stoletnice, ki sovpada s praznovanjiem I. slo- venskega tabora, bo delavstea univerza s pomočjo študij'sike knjižnice iz Maribora priredila veliko razstavo knjig, ki bo šir- šega geografskega pomena. Iz- datki za to razstavo bodo zma- šali okrog 3500 N din. v letošnjem letu bodo tudi matično knjižnico uredili za svoboden pristop h knjigam ter odprli oddelek studijsike litera- ture. V ta namen so že skle- nili z nekaiterimi zaliožniškimi podjetji pogodbe o nabaivi te li- terature. Ljutom-erska temelij- na izobraževalna sikupnost je zagotovila pomoč 10.000 N din za naibavo novih knjig. Zaraidi nerazvitosti ljutomerske k?onYU- ne je delavska univerza poslala prošnjo republiškemu skladu za pospeševanje kulturne dejav- nositi, da bi ji dodelil pomoč za redno deja^^rncst matične knjiž- nice v enakem znesku. np OBJAVA v ponedeljek, 22. januarja 1968, gostuje v Ptuju maribor- sko gledališče s komedijo Bra- nislava Nušiča Gospa ministri- ca. Mladinska predstava bo ob 16. uri, večerna za odrasle pa ob 19.30. Vstopnice so po 6, 5 in 4 nove dinarje in jih lahko rezervirate po telefonu na številko 77-494 ali pa osebno v gledališki pi- sarni (vhod z zadnje strani). Predprodaja vstopnic pa bo v nedeljo, 21. januarja, od 9. do 11. ure, v ponedeljek, 22. ja- nuarja, od 15. do 17. ure in eno uro pred predstavo pri gleda- liški blagajni. Vse one, ki imajo stalno re- zervacijo, opozarjamo, da pre- vzamejo vstopnice v nedeljo ali ponedeljek ob navedenih urah pri gledališki blagajni. Ce tega ne bodo storili, bomo njihove vstopnice prodali drugim.