Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga „Slevenca" z dne 31. oktobra 1926, Stev. 250.
Stev. 44.
Znamenitosti naše Slovenije:
Slovenija ni le polna Čudovitih naravnih lepot, temveL hrani prav lepo število dragocenih umetniikih spomenikov, ki so pa iirii javnosti ie malo poznani. Zgoraj prinašamo na levi strani sliko sv. Nikolaja is proitijske cerkve v Novem mestu, delo beneškega slikarja Tintoretta i^ druge polovice XVI. stoletja. Ta, eden največjih umetniških lakladov Slovenije, je bil v XIX, stoletju jako lanemarjen, leta 1918, pa n« Dunaju restavriran, — Desna slika nam pa predstavlja »Krat v Jordanuc, dragoceno umetnino mojstra J. M, Kremiier<ächmidt« v velesoveki cerkvi na
Oorcnjskem.
366
S tretje obletnice Kemal paševe osvojitve Carigrada.
Parada turških čet v Carijfradu, ki so opremljene popolnoma po evropskem vzoru;   zanimivo
je, da ni videti tudi nobenega fesa več.
Jelena,
italijanska kraljica, ki je, kakor znano, hči bivšega črnogorskega kralja.
Pogled od spomenika Saussure-a v Chamonix.
ki je prvi prišel na Mont Blanc (481Ü m), na ta najvišji vrh Evrope, ki ga je tudi letos (1. julija) zopet obiskala skupina Slovencev. (Fotografiral M, Zajec.)
K obisku predsednika finske republike na Danskem.
Slovesen sprejem finskega predsednika Relanderja (X) po danskem kralju Krktjanu X. {XX) na kolodvoru v Kopenbagnu. Severne države gojijo očividno med seboj bolj prisrčne odnošaje nego južne, kjer se neprestano rožlja s sabljami.
Princi raznih indijskih rodov,
ki so nedavno prisostvovali velikim dirkam v Bombayu.
Delegacija mongolskih učiteljev,
ki je pred kratkim prispela v Moskvo proučevat sovjetsko šolstvo. Vpliv Rusije raste v Aziji od leta do leta.
367
Jankovič, naš minister dvora,
čigar ime je bilo ob priliki Mdnje vladne krize opefovano imenovano.
Olavni vhod v kraljevi dvor v Belgradu.
S 30 letnice zagrebških krščanskih socialistov,
ki 80 jo pred kratkim obhajali: slavnostni sprevod v cerkev sv. Marka. (Fotografiral dr. Repar.)
Z zadnje velike povodnji v Sloveniji.
Pogled na porušeno žirovsko električno centralo v Fužinah. (Fotografiral P Podobnik, Gorenja vas.)
SlIRe k ^,Slovenskemu blocirafskemu leksikonu".
Doktorif David Fort..
(•188*.), glasbenik.
Dostal Josip,
(*1872.). umetnostni zgodovinar.
Dolence Ivan,
(*1884.). Stenograf.
368
369
Naši sloven-
ski grobovi.
Grobnica »Pisateljskega društva« pri Sv. Krištofu v Ljubljani, v kateri počivajo pesni'ki: Fr. Qestrin, 1. Regman, Fr. Levstik, J. Pod-milSak, A. Aäkerc in J. Stritar; politiki: I. 2ele«iikar ter Boiidar in A. Raii in zgodovinar S. Rutar.
Grobora politika Ignac! a žitnika (spredaj) ter skladatelja p. Angelika Hribarja (zadaj) pri Sv. Krištofu v Ljubljani.
Orob matere našega velikana Evangelista Kreka
na pokopališču v Selcih. ,
Grobov« pisatelja M. Prelesnika (levo) in rgodovinarja M. Slekovca (desno) na pokopališču pri Sv. Kriitofu v Ljubljani.
Grob kiparja Fr. Zajca
pri Sv KriMofu v Ljubljani.
Grob mladinskega pisatelja I. TomSiP«
pri Sv. Krištofu v Ljubljani
(irob pesnika Fr. SvetHHfa
pri Sv. Krištofu v Ljubljani.
Grob mladinskega pisatelja A. Kfä«if«
pri Sv. Križu v Ljubljani.
Grob mecena Andreja Smoleta
pri Sv. Krištofu v Ljubljani.
Grob jezikoslovca Jerneja Kopitarja
pri Sv. Krištofu v Ljubljani.
370
Iz preteklosti in sedanjosti
Znamenito kitajsko obzidje, ki so ga zgradili v III. stoletju pred Kr. r.
v obrambo stare Kitajske proti severnim barbarskim narodom, je največja stavba .sveta. Dolga je 2450 km in v določenih razdaljah so v obiidju /.grajene posebne trdnjavice, ki seveda danes že povsofi razpadajo.  Nasa slika nam kaže del tega obzidja v okolici Tsunhve ob reki Lwan-Ho.
Pogled nn dnnn.snji »w York z aeroplnn«. ,
P.-erI Ti)       tli si gotovo niti najdrznpj«) f-intast np mogrl mislili, da bodo .lanes >tali žr laki an/,dovi ucholifniUo\ s .".o in      vrr nadstropji
371
Slovenski grob v Turčiji,
Grob topničarja A. Maurerja pri Dardanelah, Iii je padel ob priliki tamoänjih bojev, dne 18. junija 1917. j
Eden izmed mnogih slovenskih grobov v Srbiji.
Grob Janeza Kelbla, sina edinca iz Bohinjske Bele, ki je umri leta 1924. v Zaječaru, * Koliko slovenskih livljenj bi bilo ohranjenih, če bi se ne pošiljalo naših fantov po ;
nepotrebnem iz ožje domovine. . j
Orlovska družina v Trbovljah,
ki ima največ zaslug na bujno se razvijajočem katoliSkeni prosvetnem gibanju v Trbovljah. Tudi veličastni uovi prosvetni dom je v veliki meri sad njenega dela. Opozarjamo ob tej priliki vnovič na srečke v korist tega
doma, ki bodo irebane nepreklicno prihodnjo nedeljo.
Vrsta vojaških grobov v St. Vidu nad Ljubljano.
za kttere skrbe občina in iolski otroci. Skrb za vojaike grubove je kulturna in človečauska dolžnost in po njih oskrbi  lahko merimo tudi kulturau»t
Jotičnlb krajev.
Pretresljiv spomenik pudlim vojakom v f'emSeiiiku.
\ etikanski križ na cerkveni fasadi, ob njem spominske ploSč»> L imeni padlih, poti križem pu rdeča svetiljka — znak preliti-krvi ter nastavek za cvetje in klečalnik.
372
\' Tiiglavskem predgorju nastopajo leduu iiajverje padavine, največje vremenske katastrole Slovenije, katerih zHdnja prekaša taku pt> obsegu, trajnosti kakor jakosti vsak tozadeven spomin, (.'eia skupina elementov (dež, toča, sneg, blisk, vihar) je delovala široni domovine /. neverjetno silo na uničevanju večinoma nepretrgoma •J4 <k> 4» ur i uvodno in zaključno (azo vred od 20. do 30. septembra, — i viškom '\m 2*. septembra, ko je nalilo n, |>r v JJohinjski Bistrici samo v 1 uri od 17. do 18. : 50-7 mm, v Ljubljani od 6. do 7. : 21-4 mm in v Veržeju od 19. do 20. ; 25'tJmm dežja. Kako je moralo liti v samem osrčju nezgode, zamorejo vedeti le oni ubogi, ki so prvi občutili strtóote. Kaj znnfri 200, 2.'Sü. ja nad 3(X) mm padavine v I dnevu! Katastrofa v Savinjski dolini z dne 8. avgusta t. 1. izkazuje največ 160 mm v okrožju Braslovč (povpreiMio do 00 mm) in če prištejemo k orisanini množinam še ostale od 26., 28. do 30. septembra (n. pr. Trata 430-6, Lucine 454'8, Topol iJR.')^. hvir Savice 288'9. .lavorje 206-Omm). kako ogromna vodna sila je udjedla vsakdanji kruh ter drugo imetje tisočem in tisočem, če zadostuje v (tanih razmerah za dovolj veliko povodenj jedva 30 do .V) mm ijadavin. In zakaj najmočnejše ravno v zahodnem delu slovenskega ozemlja: 1. Ker leži n« južnem pragu visokih gora, pod katerim teče meja toplejšega podnebja. 2. Ker je blizu morja oziroma vremensko neposrednem stiku s krajinami, z ognjišči depresij (slabejšili zračnih tlakov), katerim zoperstavlja pri običajnem njihovem kretanju v vzhod prvo vzvišeno in hladno zapre'ko. V slučaju. <"e zarije pod depresijo h severne ali severnozahodne strani z udarno silo čvrstejši in hladnejši zračni tlak,
kar se je zgodilo dne H. avgusta in 27. septembra, tedaj je uvidljivo. da se je prevlažno. dvignjeno depresijsko ozračje moralo iznebifi vsled višinskega hlada svojih vodnih hlajiov v ogromni meri. s čimer je bila katastrofa zapečaten^.
.Va zemljevidu so označene vse naše meteorološke postaje in njih cenjenim opazovalkam in opazovalcem prlliče največja zasluga k današnji vsestransko važni objavi. Sllčen itregled padavin za leto 1926. objavimo fpbr\iarja leta 1927.
Z novo preurejenega Vodnikovega (Slvllslcega) trga v Eijubljanl.
Prenovljena Fabjanova biSa (St. 2),
ki je ena najitarejiih v Ljubljani (nad 600 let); vzhodni del hiše tvori še sedaj nekdanje obzidje Emone. V hiši se nahaja tud-l >Amerikan-Bar<, edina okrepčevalnica le vrste v Ljubljani.
V Fabjanovi hiši ai je uredila svoje prostore znana manufakturna trgovina A. Potokar,
ki slovi zaradi solidnega blaga in jako nizkih cen.
Bakrotisk lugoslovanske tiskarne v LJubljani.