LJUBLJANSKI ZVON fyjjjv IQ^Q LETNI K-XLIX 11 Vsebina zvezka za mesec november: 1. Marij Kogoj, Prosvetna zborovska produkcija pri Slovencih .... 641 2. Mirko Pretnar, Pesmi: Prebujenje. Tišina. V čolnu. Podoknica. Jesen. 645 3. Anton Ocvirk, Prebujenje..................647 4. B. Borko. A. G. Matoš....................656 5. Azorin, Iz knjige «Castilla»: Morje. Bikoborba. Oblaki. (Iz španščine prevedel St. Leben)....................663 6. t Srečko Kosovel, Pred bariero................667 7. Janko Samec, Mistral...................667 8. Jože Pahor, Serenissima. (Konec prihodnjič.)..........668 9. Književna poročila.....................686 R. Maister, Kitica mojih (Fran Albrecht). — Ksaver Meško, Kam plovemo. Na Poljani (Josip Vidmar). — France Bevk, Krivda (Andrej Budal). — Danilo Gorinšek, Žalostna ljubezen (Anton Ocvirk). — Dva priložnostna spisa (Napoleon in Ilirija. — Jože Rus, Napoleon ob Soči. — Ž.). — Lirika najmladjih (Anton Ocvirk). — Stjepan Mihalič, Grbavica (Anton Ocvirk). — Jakša Kušan, Smrt mladosti (Anton Ocvirk). 10. Glose..........................694 K sporu zaradi Gradnikove «Kitajske lirike» (Fran Albrecht). «Odmevu» gospoda Janka Glaserja (Josip Vidmar). — Angelu Cerkve-niku (Satyrus). — To je tako (Satyrus). — Reforma slovenske gledališke umetnosti (Satyrus). — Psevdonim (Satyrus). 11. Kronika.........................696 Kettejevo pismo Franu Stamcarju 16. 7.1898. (Alojz Turk). — Kettejev «Načrt za učenje med počitnicami leta 1898.» (Alojz Turk). — Jurčičev Krjavelj (Ivan Koštial). — Antologija francoskih sodobnih esejistov (B. Borko). — «Populizem» — nova literarna smer v Franciji (St. Leben). — Hugo von Hofmannsthal in avstrijstvo (F. A.). LJUBLJANSKI ZVON izhaja v posameznih zvezkih ter stane na leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 Din, za inozemstvo 150 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 15 Din. Reklamirani zvezek se pošlje brezplačno samo, če se je reklamiral najkes-neje v enem mesecu, ko je izšel. Pozneje reklamirani zvezek se mora plačati. Urejuje FRAN ALBRECHT. Uredništvo ne vrača rokopisov, ki jih ni naročilo. Upravništvo: Prešernova ulica št. 54. ★ Izdaja «Tiskovna zadruga», r. z. z o. z. v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav AmbrotičJ. XL1X. LETNIK 1929 XI. ŠTEVILKA LJUBLJANSKI ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO PROSVETNA ZBOROVSKA PRODUKCIJA PRI SLOVENCIH MARIJ KOGOJ pri vseli narodih, tako je bilo petje tudi v naši glasbi IB^jjgžIl prva stopnja razvoja. Razumljivo more biti to človeku Il^il Prejjwui wwrJcij.- JI^V M distal pMi^m, M vefel, c!a je iqü Mp* m. M AI — aisaassijiv. Segel M B&sžttj, pa M se rodala k prateldega e^iarajosl M« as-osesa? ?raje! Gesa m Mjdfea 5n ase 'sdbrsaiL N i k o I i r e--S se sa» dbitaJbaem lasts MpJbft, Y «o&o pA&jaj© kosaldi & Bilke* .&M &e gre-fe sa ve&ao •camo a&essie? Nikdar j£& bom. sJiŠaL Jmfea pojdejo feiga koraki wfa&3 k-. jbodta spet uatoffi t isej^watBaosl Sedeli oem 2a s&oüL Na jhajagn, M je odipsia saa masi» Ježi övm&ä, Na m& se,m vfef&jj jvjbkaj š&pisai — Umiri !eža-i823» — Ie sesa prestali ČwdSm VČez&j? Mcrfa m m Mo v&föraj? Ne? Nataa&M» tik syoj h^kkkSem m kaepko &dt® pad st&vkzm* lasi vexÄ.?, ühcye je mtätoß-eglfkr® daleč* Vse m d&vjaega časa, predi st© IctL NeS Česana sEeifjeaaje? Nekdlo j» sle®«! v&sraj sitacl faajiigo m p^av tako seodMjaE ko2®M « ceste po sofeL Mefedta- je MI Včesaj asunnu Y&araj«. NikoE več m? !bc sfi&l t tista soM M ibo dišali koirakov? N« fco cMoajesfc usad fajigo m m® 5m> aapisa! s ff^ir^z&ona starka m rob. — Umrli leta £823. — — Pa«®a® eaaije! — Me usgovafjaj. PraMtro gre vse* Psesiavja je ksi .m p^lbaafe saHe öoJibjb^ «Ja veto«, & M cegeE se v 'jutro» 3rd j&fcra* ki &e B« plastik» 3« v pdk&ae. — človek se «meje? Oteok je fell. Se&j je staxee. — .Ali 3&e ječe človek? Saj m msgühaio njegove ibrd eno sp^ma&je, %<&&maje je Mpesa emtJb, je ©čomset raaega j&tsa, kot Jgedi mfam spečih aÄ s edimerajo^imi fc^aki, D^ig^i se! PwdsfiJml Bfcaaeai saacaneE ©efoa skosi v Č^&ro sa^tirmeMk siaj&ajia. ftmB? — — Ks. SoÄSk-Ä bil« sessi aemljo t SSakaif je sfosxel A ^Mel jai£esair maea bairr, je aeljo ibxesfiaaja gfekK' Slišiš, kako kirücs sesjrJja^ sa&pol ^ fem nrsaaSiiffljoČiiii jKi-k, üsapoE t krd • h&rv* Si ^eli ji jene oci? -- Njifear isi -yfidei öes- aoiesee i^wis. fee obetal p^ed sliko' m se ^ ot^žIL Se h® vi&d t OSÄtfl W kako se irodiüa sa kako jo je ofeM^iL — Morel srsisodSeti, -SžgaTa >rbk& je xmfo. ma pSatao, Wo je stali iaKikaj, etMsueS ssa po- ferajame? — -Pra&ae ^euaje! — je majimo, ök-jÜjgio Eaeasnateo. Luč je tagasMÜa, pj^iea je Yas sia^elb je jeHeja, Ijcidje- Sebe SjisSm^ ker se veiimo irnsva rodim, Sic oferaac-T sens. ?©«äiä, StogrcW^ sastsL Tse sir-3jeift}e je saKßi jKjkop. Moj gSas je črna i-m?^ Y meyi kiH spi mrtvec, M asi se ^MiirL — Otroka posaaaa« Otsw-ka, fe je ereSe d^igail jFoke.> ko je sasäieal prvič glas vijo&ie.- pesesra. je zasiO£o&a9 «Še to!» dostavlja Cerini. «Bodi skrajno previden! Zakaj, zvedeli so tudi že, da si bil iz Benetk. Skratka: mreža za teboj je tako raz-pletena, da ne boš niti slutil, kdaj te zgrabijo zanke.» «Ne bojim se jih, prijatelj!» odgovarja Golja samozavestno. «Mnogo sem poskusil in ne pridejo mi kmalu do živega!» «Preveč si samozavesten! Niti misliš si ne,kako silno prevejana je Serenissima! Kdaj bi je že ne bilo več, če bi ne bila taka! Zato se pazi, dokler je čas! Malokdo ima taka junaštva za seboj ko ti, in to bo govorilo zate! Vendar, ne pozabi, da Signoria ne pozna usmiljenja! Ako zvem kaj važnega zate, te gotovo obvestim.» Tovariša sta se ločila. Stopila sta spet vsak na svoje službeno mesto, in Golja je še enkrat premislil, kar mu je odkril Cerini. Ali je mogoče, da res kaj izsledijo o njem? Če je bil v Padovi, kdo mu kaj more? Je bil morda skupaj s sovražniki Serenissime? More kdo to dokazati? Nevarnejše so vsekakor zveze z Lorenzom in z vsemi, ki ž njim vred čakajo trenutka. A kdo jim more do živega? Dobro so skriti! Teden dni je pretekel in napetost v Benetkah je popustila.Turško brodovje se je spet obrnilo proti jugu, nevarnost se je odmikala. Z bojišča pa so spet prihajale vesti, ki so dvigale ponos Serenissime. Famagosta, mesto junakov na čudovitem, bogatem vrtu Cipru, oblegano že tričetrt leta, je odbijalo vedno nove naskoke smrtnega sovražnika. Mark Antonij Bragadin je kljuboval vsem novim turškim trumam, ki so se metale proti njemu. Novozgrajene bast i je oblegalcev so zastonj treskale težke izstrelke na mesto in njegove utrdbe, Martinengo in Baglioni. poveljnikova pomočnika, sta branila ozidje kakor leva. Do Benetk je segla slava teh velikih junaštev, toda Serenissima ni poslala pomoči. Le združeno beneško in špansko brodovje se je dvignilo izpred Krete, kjer je čakalo brez koristi in soglasja dolge mesece. Zato je tudi Kapudan-paša hitel iz Adrije proti Lcvantu. V Benetkah so postale razmere nekoliko znosnejše. Tako je Golja spet dobil priložnost, da je šel v Padovo obiskat Amelijo, to pot še mnogo previdneje nego prvič. Zamolčal je plemkinji večino dogodkov iz zadnjih časov, dogovoril pa se je ž njo, če bi ji kdaj poslal po kom kako sporočilo. «Razmere so take,» je pojasnil Ameliji, «da moram biti vedno na straži. Računam z vsem. Tudi s tem, da se bova morala spet ločiti!» «Ločiti?» je zaskrbelo plemkinjo. «Kako to misliš? Ali pojdeš na bojišče?» «Sklenil sem že davno, da na bojišče ne grem več. Ako bi me hoteli poslati, bom vrgel s sebe vojaško opravo in izginil.» «A če te ne prisilijo na bojišče,» meni dekle, «ostaneš v Benetkah, ne?» «V Benetkah so vroča tla in bodo še bolj!» «Ako je tako, potem se pa niti danes več ne vračaj tja!» prosi Amelija. «Koliko jih je,ki so v vse drugih nevarnostih kakor jaz,in vendar vztrajajo tam! Čim težje je, tem bolj so potrebni! Čakajo, kdaj bo bila ura dejanj. In prav imajo! Zader se ne sme več ponoviti!» «S teboj je vse drugače!» svari plemkinja. «Sam dobro veš in ni treba, da bi ti ponavljala!» «V Zadru sem si nakopal sramoto, ki bi me bila kmalu ugonobila!» jo zavrne Golja. «Tu si je nočem in ne smem! V Benetkah ostanem do zadnjega trenutka.» Dasi tolaži plemkinjo, je vendar ne more prepričati. «Ti ne veš, kakšno življenje sem imela po bratovi smrti,» mu pripoveduje dekle, «koliko sem prejokala, koliko sem si očitala radi nje!» «Očitala si si?» osupne Just. «Kaj moreš očitati sebi? Menda vendar ne tudi tega, da si se seznanila z menoj, ki sem ljubil Moceni-govo, maščeval ko?» «Tudi to!» pove Amelija. «Še bolj pa, da nisem nikdar posvarila brata!» «Rajnki ne bi bil prenesel tega!» jo zavrne Golja. «Šel bi bil svojo pot, določeno po usodi!» «In vendar se mi je po smrti tolikokrat pokazal v snu, in me je vpraševal, ali je bilo potrebno, da se je boril...» «Tega ni vprašal on,» ugovarja Golja razvneto, «to je vpraševala le tvoja velika ljubezen! Potrebno je bilo, da se je boril, da so se borili drugi ž njim! Krivi smo vsi, ki tedaj nismo videli, da je borba potrebna!» «Morda je res tako», pravi plemkinja. «Toda kar sem zamudila pri bratu, ne bi rada zamudila danes. Nisem ti še povedala, pa je čas, da ti razodenem. Kakor sem žalovala za bratom, toliko sem trepetala zate, ko sem Čula, da si šel prostovoljno iskat smrti! Hladnejša sem bila pri onem slovesu v Zadru, veliko hladnejša na zunaj nego v srcu! Krvavelo je, ko sva se ločila, a povedati nisem smela. Nisem mogla govoriti drugače, kakor sem govorila tedaj. In ko sem videla, kako živi Mocenigova, sem se bridko kesala, da sem bila tedaj tako trda, tako okrutna. O, koliko sem prosila Boga, naj te varuje s svojo silno roko, naj te reši! Tiho je gorela nada v meni, da ne boš padel. Da se boš vrnil k meni, če ti bo sreča mila, te vere bi nihče ne mogel zatreti v mojem srcu! Koliko dni sem presanjala s to sladko mislijo, da se bova spet srečala! Koliko hrepenenja je plamtelo tej srečni uri naproti! Zdaj, ko si tu, trepetam, da te ne bi izgubila za vselej! Just! Slutnje mi pravijo, da si v strašnejših nevarnostih, kakor si bil kdajkoli! Izogni se jim, beži pred njimi! Ne vračaj se tja, kjer te čaka pogin! Ne hodi v Benetke, beži kamorkoli, saj je svet širok! Glej, vsa sreča je pred nama, toda samo tedaj, če se ne vrneš v nesrečno mesto!» «Če bo nevarnost res velika,» pravi Golja, «bom vedel, kaj mi je storiti. A da bi bežal, to ni mogoče! Kdo ve, če se ne bližajo vse večje stvari kot je naša nevarnost? Kdo ve, če ne zapoje naš zvon, ki ga čakajo nešteti?» «Tudi naša zmaga bi zahtevala žrtev!» pravi Amelija. «In kdo ve, če ne bi bil prav ti med njimi, ti, ki ne gledaš na svoje življenje? Ne vračaj se v Benetke, Just! Tu ostani, zakaj danes si še prost. Kdo ve, ali boš jutri!» Kakor ga Amelija prosi, se Golja ne da pregovoriti. Težko mu je slovo, težko, kakor da se poslavljata za dolge čase, a vendar se Golja odtrže. S solzami v očeh zre Amelija za njim. In ko je Just že daleč, jo vidi še vedno na istem mestu. Kakor nepremičen kip stoji dekle, s povešeno glavo in z robcem na očeh. To noč se Golja ni vračal radosten v Benetke. Dogodki so zdaj brzeli, vsak trenutek je prinašal novosti. Just si je vso pot očital, zakaj ni opozoril še Lorenza, da preiskuje sam Loredan. Razumel je, da že ni več varno, ako sam govori ž njim. Poslati mora nekoga k njemu, naj ga opozori na nevarnost. To je nujno, skrajno nujno. Drugo pa, nič manj važno je, da najde že zdaj zaupnega človeka, ki pojde po potrebi v Padovo k Ameliji. Pogumnega in prekanjenega moža mora najti za tak posel. Kdo bi mogel biti boljši kot Lorenzo? Komaj je Golja prišel domov, že mu je mati povedala, da ga je mornar vabil v Markovem imenu v gostilno, kjer so se bili sestali zadnjič. Pričakujejo ga za gotovo, važne stvari bo zvedel. «Saj zdaj itak ne pojdeš več!» zaskrbi mater. «Prepozno je že.» «Žal mi je, da se nisem vrnil že prej!» pravi sin in se zamisli. Kakor je pozno, vendar bi najraje pohitel k tovarišem. Kliče ga glas, ki se mu ni mogoče upirati. Mati vidi njegovo borbo in vse ji pravi, da ga mora zadržati. «Povej mi vendar,» zahteva od njega, «kaj imate tako važnega, da ne čuješ moje prošnje?» «Pogovori s prijatelji!» odgovori sin malomarno. f «Bojim se, da so nevarne stvari, o katerih se menite! Slutnje mi pravijo tako. Bojim se zate, Just!» Mati mu zre v oči; sin pa ne more prenesti njenega pogleda. Umika se; pojasnil je, kako so njih pogovori brez pomena, kakor so sploh pogovori pri vinu. Ne govoriš resnice!» ga zavrne mati, vprašuje zroč v njegove oči. «Nekaj skrivaš pred menoj že ves čas, odkar si se vrnil z bojišča!» «Kaj bi skrival!» se brani sin. «Saj ni nič! Saj so le vaše nemirne misli!» «Težke sanje sem imela nocoj,» se mu razodene mati, «še nikdar takih!» «Spet prihajate s svojim praznoverjem!» jo prekine Just, ki se boji težkih očitanj. «Sanjate, ker preveč razmišljate o vseh mogočih stvareh!» «Ne pozabi, da sanje vedno nekaj pomenijo!» svari mati. «Ah, kdo bi verjel sanjam!» «Niso vse sanje enake. Nekatere so take, da natančno povedo, kaj se bo zgodilo. In zgodi se, pa bodisi takoj ali šele čez vrsto let!» «Amelija vas pozdravlja!» omeni Gol ja, da bi obrnil pogovor drugam. «Bežala je od tu! Čas bi bil, da beživa tudi midva!» pravi mati z glasom, kakor da je Just uganil njeno misel. «Zaradi vaših sanj?» se smeje sin. «Zaradi nevarne mreže, v katero se zapletaš.» «Nič se ne zapletam!» «Saj vidim!» pravi mati. «In če bi tudi ne videla, srce je polno slutenj. Skozi divjo dolino sem hodila in sem te iskala vso noč. Nisem te mogla najti. Vedno globlje se je odpiralo pred menoj med skalovjem. Noge so mi krvavele, ko sem šla za teboj. A najti sem te hotela, pa če bi morala tudi na konec sveta. Sama strašna stena je režala vseokrog. Le navzdol, v somrak je šla ozka steza pred menoj. Bom našla sina? me je zabolelo v srcu. Na dnu te noči — ga bom našla? Tedaj sem začula vzdihe. Tvoji so bili. Pohitela sem, da bi ti prinesla tolažbe. Takrat pa me je udarilo po očeh. Globoko na dnu, na navpični steni je visel tvoj oče, za roke in noge priklenjen na skalo. Bled je bil, upalih lic in oči. Pred njim pa si ležal ti. Njegove noge in okove si objemal in klical si, naj ti pomaga. Prav tedaj je nekaj potrkalo na okno, tanko in ostro, da sem se zdajci zbudila. Planila sem pokonci, pohitela k oknu. A zunaj ni bilo nikogar. Sama gluha noč se je širila v nedogled. Trepetala sem in iskala, kaj naj pomeni to in sem se zgrozila.» «Zaradi teh sanj?» vpraša sin, ki so ga čudno ganile materine besede. «Zaradi teh sanj!» ponovi mati počasi. «Povej mi, Just! Ali veš, kaj je bil tvoj oče?» «Nikdar mi niste povedali!» «Mislila sem, da ti tudi nikdar ne bom. Upala sem, da ti ne bo treba praviti. Toda prišlo je drugače. Prišla je ura, da ti moram povedati: upornik je bil! Mlad je umrl, pod krvnikovim mečem!> Just molči. Na široko se odpira nekaj pred njim, da vidi daleč, kakor ni videl še nikdar. Očeta vidi, ki stopa tam spredaj, velik in silen, ter ga kliče. Njegov glas čuje in ta glas je mamljiv in je krepak kakor glas zvona. «Za očetom se je začela nagibati tvoja pot,» spregovori mati, «vse mi pravi tako! Zato te moram obvarovati nesreče, kakor sem te otroka odnesla iz nevarnosti pred mnogimi leti. Beživa odtod, ako že ni prepozno, beživa, če je še čas!» Sin ne odgovori. A nekaj mu šepeta, da ima mati prav. Še je čas, mu prigovarja notranji glas. pozneje ga morda ne bo več! «Ne odlašaj! Odloči se!» pravi mati, ki sluti njegove misli. «Premislil bom!» pravi sin in sede, da bi jo nekoliko potolažil. Mirnejša je, ko vidi, da ne gre Just nikamor nocoj. Svetuje mu, kam bi se obrnila iz tega velikega mesta, ki ima kruha za tolike množice ljudi. Saj je mogoče živeti tudi drugod in ne le tu! A kakor misli Golja v svet, vendar ga ustavlja čudna moč. Tu je tvoje mesto! mu pravi glas. Tu se bojuj, tu zmagaj ali padi! Pozno v noč snuje Just načrte in jih zopet podira. Vse se mu zdi, da se sovražne sile naglo krepijo, odrivajoč pred seboj vse ovire. 10. Bila je nedelja in Benetke so se slavnostno odele. Skozi mesto jc odmeval viharen klic: Famagosta je odbila nov, srdit naskok, junaki so se vnovič proslavili! Kdaj in kako je bil odbit naskok, ni nihče vprašal. V mestu ni nedostajalo malovernih dvomljivcev, ki so se samo smejali vsemu temu, skrivaj seveda, da jih ne bi zadela jeza tistih, ki so proslavljali ciprske junake. Še prcdpoldne se je zbralo ogromno ljudi na trgu sv. Marka, ki je ves plapolal v zastavah. Z več odrov so na obširnem prostoru razni govorniki govorili o Famagosti in o novih junaštvih. Tudi Golja jih je poslušal od daleč in čutil, kako hočejo vsaj nekoliko razgreti ljudstvo, trudno od bede in draginje, ki je naraščala dan za dnem. «Odkrijte se!» je pozval nekdo z govorniškega odra. «Na kolena pred junaki Famagoste!» Vsi, ki so bili v ospredju, so se res odkrili, in mnogi so pokleknili. Golja pa ni poslušal dalje, temveč je odšel proti doževi palači, da bi se čim hitreje izognil komediji, ki se je godila tu. A ni še došel na Piazzetto, ko ga ustavi neznan sholast. Podolgovat rumen klobuk ima in na njem vise ponarejeni dukati. V roki drži majhno pločevinasto trobento, vso ovito s črnimi trakovi. Prikrito se smeje Golji, ki se ne more takoj spomniti, kdo stoji pred njim. «Ali nisi Marko?» vpraša naposled iznenadeno. «Koga iščeš tu?» «Tebe», pravi Dalmatinec. «Menil sem, da prideš že sinoči.» «Prepozno sem bil obveščen. Gotovo ste imeli važne stvari!» «Nekaj se pripravlja», pojasnuje sholast naglo. «Kar se vrši tu, je vse najbrže le pretveza. Biti moramo danes na straži. Sreča na bojišču jih pričenja upijanjati, greben jim naglo raste. Baje je dosežen popoln sporazum med ljudovlado, Špansko in papežem.» «Da ne pozabim!» ga prekine Golja. «Že pred dnevi bi ti bil moral povedati! Bodi previden, zakaj Loredan poizveduje za teboj! Vem iz zanesljivega vira!» «Sem brez skrbi!» pravi Dalmatinec. «Ne bo zvedel, kdo sem. Zoper to sem se zavaroval že v Nikoziji!» «V Nikoziji? Kako to?» «Raznesel sem, da so me ubili Turki pri napadu. Poskrbel sem, da so me uvrstili na listo padlih. Kakor čujem, so tudi v Benetke dobili sporočilo o moji — nesreči. Zdaj naj le raziskuje Loredan! Če me zaslišijo, bodo čuli pravljice, kakršnih še ne poznajo!» «Tem bolje!» pravi Golja. «Želim ti vso srečo v nevarni stvari! Pa še nekaj imam na srcu! Ali bi mi našel človeka, ki bi ga lahko poslal o potrebi do Amelije? Za vsak slučaj namreč! Tudi mene zasleduje Loredan!» «Kaj praviš?» osupne Lorenzo. «Pa ne, da bi hotel bežati? Zdaj. ko prihaja odločilna ura?» Previdno se ozre naokrog, kakor da se je izdal. Bistro opazuje, ali ni v bližini človeka, ki bi ga bil slišal. «Le če bi bila sila», se opravičuje Golja: «če bi bila skrajna nevarnost!» A Dalmatinec noče razumeti. «Tako nas zapuščate!» pravi. «Niti enega zanesljivega človeka nimamo med vami! Pred kratkim sc je odtrgala od nas skupina častnikov. Ne bo dolgo, da se pridruži našim sovražnikom! Tako je, ko se odločajo velike stvari!» «Ne primerjaj me z onimi!» se upre Golja. «Oni so danes tu, jutri tam! Kakor veje veter! Tam so, kjer čutijo moč. A prepričanja nima nihče!» «Ni dovolj prepričanje!» ugovarja Dalmatinec. «Potrebno je, da se človek za veliko stvar zastavi vsega, kakršen je in kolikor ima 43* 675 moči! Potrebno je, da se vrže v borbo! Da ne vidi več svojega življenja, da so mu oči uprte samo še v nesmrtno zvezdo! Glej, zdaj vem, da tega v tebi ni in da nikdar ne bo!» «Vse veš, samo tega ne veš, kako si krivičen!» ga zavrne Golja ogorčeno. «Če bi bil pravi bojevnik, bi vprašal, o čem smo razpravljali sinoči! Bi poizvedel, ali smo tebi samemu določili še kako delo!» «Zakaj pa mi ne poveš?» se razburja Golja. «Sem li odklonil kaj ? Sem se umaknil nevarnosti? Prijatelj, jaz sem še tu! Nisem še zbežal in ni mi še omahnila roka! Vsak trenutek sem pripravljen gledati smrti v obraz! Ilotel bi živeti — komu ni življenje drago! A če je treba pasti — sem pripravljen! Vem, zakaj bom padel!» «Oprosti,» pravi Lorenzo, «ali niso to samo besede?» «Previden biti je prvo! A kaj hočeš od mene?» «Stopiva v čoln, da se izogneva nepoklicanim!» predlaga sholast. «Sama morava biti, popolnoma sama! Važno je, kar ti imam povedati.» Čoln poiščeta in se izgubita ž njim mimo Giudeke na odprto morje. Nihče ju ne opazi, saj so vse Benetke polne nemira. «Govori torej! Kaj ste sklenili?» vpraša Just. «Kakšno nalogo ste mi določili?» «Ta proslava je le pretveza», razlaga Dalmatinec. «Pojasnjuje nam le, da so bravi pripravljeni. Pokazati hočejo vsem, kako so močni. Morda jih vznemirja nevolja ljudstva. Kdo ve, če nas ne bodo skušali steptati k tlom! Današnje demonstracije se utegnejo proti večeru pre vreči v nevaren napad. Vsa znamenja kažejo tako. Zato je sklenjeno, da morajo biti vsi naši na nogah do trdne noči.» «Je li znano, kakšne načrte imajo bravi?» «Ko bi jih poznali, bi vedeli, kje se nam je zbrati. Tako pa moramo biti pripravljeni na vsej črti. Kmalu si bomo na jasnem! Če je vse to proti nam, se kmalu prične lov na ljudi. A zadeli bodo v sršenovo gnezdo! Če pa ostane le pri viku in kriku, če se vzdrže napadov na poedince, pojde vse naglo mimo.» «Torej ste spet vse prepustili njim?» se zavzame Golja. «Oni naj izberejo čas in kraj napada? Kako žal mi je,da sem zamudil sinoči!» «Kaj misliš?» se začudi Lorenzo. «Najboljša je lastna volja, lasten načrt! Samo ta prinese uspeh v boju!» «Zdaj si junak!» ga prekine Dalmatinec. «Ko bo čas, te ne bo najti!» «Na svojem mestu bom!» zavrača Golja. «A bojim se, da niste pripravili vsega tako, kakor je treba v boju!» «Vse je dogovorjeno in tudi tebi je določeno mesto. Ga sprej- meš?» «Še vprašaš?» «Kratek bom!» pove Lorenzo. «V Mestre pojdeš. Tam te čaka oddelek vojakov, ki je z nami. Obveščeni so, da sprejmeš poveljstvo.» «In kaj ž njimi?» vpraša Golja nestrpno. «Nastopil boš, da nas razbremeniš, če bi prišlo v Benetkah do spopada. Tvoja naloga bo, da z ostrim nastopom pritegneš oddelek bravov v Mestre. Tako bi bili razdeljeni in oslabljeni. V skrajni sili se obrni po pomoč še v Treviso! Tudi tam imamo zveste bojevnike!» Golja pomišlja, načrt se mu zdi površen. «Ali dobimo kaj sporočil iz Benetk?» vpraša Lorenza. «Če bo potreba! Naši ljudje imajo že navodila!» «Kaj pa, če bi ne bilo napada do večera?» poizveduje Golja. «Potem počakamo pravega trenutka», pove Dalmatinec. «Morda bo tedaj, ko pade Famagosta. Vse kaže, da je blizu, zakaj stiska Benetk bo kmalu prikipela do viška!» «Meni se zdi, da je že prekipela! Samo če se ozrem okrog---» «Vsakdo ne more odločati o usodnih dogodkih!» se razburi Lorenzo. «Včasi je treba potrpeti!» «Nekaj mi pravi, da nas bodo prehiteli!» ugovarja Just. «Kakor vselej!» «Večen dvomljivec si!» se srdi Dalmatinec. «Borec, ki hoče zmagati, se ne sme pomišljati!» meni Golja.«Spoznal sem to resnico!» «Morda nas še nocoj čaka preizkušnja!» pravi Lorenzo. «Če nas čaka — kakšni so cilji?» «Najvišji!» poudari Dalmatinec. «A prvi je poraz bravov. Kar pride zatem, bo lahko!» «Bo lahko, a le tedaj, če je pri nas odločna volja! Bojim se, da je težka ura blizu in da nimamo dovolj odločnosti zanjo.» «Tak si!» mu očita Lorenzo. «Včasi si zaostajal, zdaj prehitevaš! Dejanja, prijatelj, dejanja odločajo in ne besede! Če bi ti poverili težko nalogo, bi se obotavljal, vem!» «Dajte mi jo!» zahteva Golja. «Misliš, da me je česa strah?» «Svoj pogum boš pokazal na svojem mestu,» ga zavrne Dalmatinec, «dovolj je važno!» Golja molči, njegove misli pa bliskovito preletajo vse. kar se pripravlja, kar naglo dozoreva. Tu ljudovlada in bravi, tam, na drugi strani stiska, gnev in plameni vstaje! In vse je zgneteno danes na ta majhni, neznatni košček zemlje, usoda ljudstev, morij in dežel. Pritajeno sikajo ognji. Morda se že to uro razlete z gromom na vse strani! Nad lagunskim mestom krčevito trepeta vihar. Če se sprosti, bo lila kri, kri, da bo morje škrlatno od nje! Čudna nestrpnost se budi v Golji. Morda prinese ta dan velikih stvari, ki se pripravljajo že dolgo. Strast, ki podžiga k dejanjem, se dviga v častniku, kri mu vzplamteva. Mladost čuti v žilah, mladost onih dni, ko je prvič stopal v boj. Vse je spet novo in lepo, ti trenutki pričakovanja in glas velikega zvona iz globoke teme. Kladivo, silno in težko, visi nad ljudovlado. Ali ga vidiš, Vendramin? Molče veslata moža k obrežju, ničesar več si nimata povedati. Oba pa gledata v prihodnost, ki se nenavadno odpira pred njima. «Ko boš zagledal plamenico,» spregovori Lorenzo za slovo, «vedi, da je bila ura!» «Da bi bila prava!» vzklikne Golja in mu stisne desnico. Ko se ločita, začuti častnik, kako ga priganja odločen glas. V Mestre! mu pravi. Bodi čim prej na svojem mestu, zakaj kliče te dolžnost! Vendar mu ulica zaustavlja korak. Videti hoče na svoje oči, kako se razvijajo stvari v Benetkah. Vsaj rob zavese bi rad odgrnil, da bi spoznal, kakšen bo večer. Golja opazuje, mesto se naglo spreminja. Povsod narašča vrvenje, v ozračju drhti nenavadno. Na ulicah se hrupno dvigajo oddelki bravov, suličasti praporci plapolajo pred njimi, vse gondole jih mrgole. Povsod vzklikanje in petje — praznuje se velika zmaga. Golja spozna: to ni praznik zmage v Famagosti, to je nova zmaga Loredana. Bravi prevzemajo sami vso oblast v svoje roke, njih moč je dosegla višek. Jasno je, da ne bodo trpeli odslej nikake sile več poleg sebe. Just pospeši svoj korak. Poišče čoln in naglo odvesla proti Mestram. Kar je videl, mu zadošča. Ne bomo več čakali, Lorenzo, ne bomo oklevali delj — zveni v njem vedno silne je — vse obzorje trepeta v bliskih! 11. Mestre so bile mirne, le zastave so kazale, da se praznuje zmaga tudi tukaj. Tišina je bila tolika, da se je Golja zavzel. «Ali nimate tukaj bravov?» je vprašal zaupnike. «Odšli so v Benetke in se še niso vrnili», so mu povedali. «Kako pa z navodili? Imate jasne ukaze?» «Mirujemo, dokler se ne vrnejo bravi. Če bodo izzivali, bomo odgovorili!» «In nič več?» se začudi Golja. «Kaj pa, če bi se bravi sploh ne vrnili danes?» «Obrnemo se po navodila v Benetke.» «Po navodila šele?» ostrmi Golja. Ni mogel razumeti, zakaj ni že vse do podrobnosti pripravljeno za vstajo. Saj je videl sam: mreža je spletena že vsečez, ljudje so prežeti z borbenostjo. Le eno je potrebno — udariti! In ko je govoril z vojaki, ki so čakali velikih dogodkov, je vedel, da je prišel pravi čas. «Ne več igre!» so zahtevali. «Spopasti se moramo! Doslej smo se skrivali, zdaj se ne bomo več. Pomerimo se na odprtem bojišču. Kdor nas je tiščal k tlom, naj spozna, da je naša sila narasla kot povoden j. Tolika je, da se lahko otresemo vseh nasilnikov.» «Tu v Mestrah!» je ugovarjal Golja. «A v Benetkah?» «Ista volja, isto razpoloženje! Toda konec, konec oklevanju!» Tako je! je tiho odobraval Golja. Dejanj je treba, sicer prično ognji upadati! Misel, ki je kakor iskra živela v njem, se je čudovito razžarela. Pospeši! je zagorelo v Justu. Daj vetra dogodkom, vzpni perut, da vas ne nadkrilijo nasprotniki! Zmagati mora, kdor je odločnejši. Tako je mislil in njegov nemir je naglo naraščal. A leno so se plazile popoldanske ure. Kaj je z bravi? se je vpraševalo mesto. Se ne vrnejo še? Se sploh ne vrnejo danes? Pozno popoldne so prispeli iz Benetk. Razvrstili so se s svojimi praporci in pojoč in vzklikajoč korakali po ulicah. Kazalo je, da se bodo po demonstracijah razkropili. A krika in hrupa ni hotelo biti konca. Meščani so se zbirali in opazovali njih početje, bravi so se ponašali kot gospodarji mesta. Kakor jastreb je prežal Golja, kdaj se kateri izmed njih spozabi z nasilnim dejanjem. A kakor so hrupeli. so se vzdržali nasilstev. Niso še dovolj razpaljeni! je pomislil Just. Ali pa še ni dovolj mračno! Kako naj bi se končal njih dan brez nasilja? Množice so naraščale, število bravov je naglo tonilo v njih. Veliki trg je šumel kakor pred nevihto, nekdo je stopil k Golji. «Zahtevajo, naj se po vseh hišah razobesijo zastave — v proslavo njih zmage», je povedal. «Naj napademo?» «Njih zmage?» je vprašal Golja in razumel ves pomen te zahteve. Ta trenutek je zaplamtelo v njem. Vzdrhtel je, neznana slast ga je spreletela. Začni! je zaklicalo v njem. Vrži plamenico! Če začneš, se bo vsul plaz sam od sebe! Če zamudite, bo usodno! Začni, Benetke čakajo nestrpno! «Torej?» je vprašal upornik, ki je opazil nenavaden ogenj v tovariševih očeh. «Zmago hočejo,» je spregovoril Golja, — «naj jo izvojujejo!» Kriknil je in se pognal v sredo množice. Kakor da se je utrgala nevihta, je zaplato ljudstvo. Strel je počil, krik je udaril ob zidovja in odjeknil tisočerno. Viharen spopad je završal čez trg. Ljudska jeza. ki se je dolgo zbirala in iskala duška, je zadivjala s silo, ki je ne bi bil nihče ustavil. Oddelki bravov so se branili, a povodenj množice jih je zalivala. Ljudstvo jih je naglo razgnalo na vse strani. Golji je plapolalo srce v radosti, ko je videl nenaden poraz bravov. Kakor hitro pa bodo zvedeli o njem v Benetkah, — o tem ni dvomil, — bodo skušali oprati sramoto ter se maščevati. Tega pa je želel. Prepričan je bil, da je dan tok dogodkom. Kakor hitro vržejo bra vi svoje oddelke v Mestre, začne tudi v Benetkah napad upornikov. Zdaj je njih usoda tesno zvezana, zdaj se ne more odločiti drugače, kakor z orožjem v roki! A da bodo stvari še težje, je Golja napravil še korak dalje. Zasedli so magistrat, trden grad sredi mesta, ki je oblastno zrl na nove ljudi.Kdor je hotel držati Mestre v pesti.se je moral polastiti gradu. Obenem so zaprli več važnih prehodov v mestu in uredili straže. Posebno pri morju so razvrstili oddelke, ki naj bi sprejeli brave, ako bi prišli iz Benetk na pomoč poraženim. A mrak je legel na Mestre in zvečerilo se je, a napada in bilo od nikoder. «Prenaglili smo se», so modrovali nekateri, ki se jih je polaščalo prvo malodušje; «dali smo se zavesti k težkim dejanjem, ker smo mislili, da je udarila odločilna ura!» «Dovolj močni niso!» je zavračal Golja, dasi ga je vznemirjalo, ker ni dobil nikakega poročila iz Benetk. «Svoje sile drže skupaj, ker jih ne marajo razcepiti v lastno škodo. Sami vedo, da je prišel skrajni čas. Zato so previdni! Ako nas ne uničijo zda j. pozneje ne bo več mogoče!» Čakali so. ure so potekale, a prinesle niso nikake razjasnitve. Bolj in bolj je mučilo Goljo vprašanje, kaj se godi v lagunskem mestu. Je mirno, je za vihrala borba v njem? Ali se še le pripravlja za poznejše ure? Poln misli in dvomov sklene poslati sla tja. da bi videl in poizvedel, kaj se godi. Vendar hitro zavrže to misel. Sam mora v Benetke! Če se borba ni začela, jo mora sprožiti.Zdaj ni več poti nazaj, zdaj je samo še odločitev s silo! Poraz v Mestrah bi stri tudi beneške upornike! Tedaj vstane nenadno pred njim podoba Amelije. Na razpotju si, mu pravi tih glas. Padova ali Benetke, to je tvoja izbira! Ne pozabi: od tega trenutka te Serenissima ne pozna več! V Mestrah si se dvignil proti njej in zdaj ima zate samo še. kar je imela za one v Zadru! Pojdi v Padovo in potem v svet. ki je velik! Samo v Benetke nikdar več! Ne! je šiloma dušil šepet v sebi. Nikdar nisi bežal v boju, tudi danes ne boš! Bogve, kako te potrebujejo zdaj v Benetkah! In če še ni prišlo do odločilnih dogodkov, boš pospešil, kar se pripravlja! Če kdaj, je nocoj prilika, kakršne ni bilo še! Golja je dal povelja, kako naj drže Mestre, z desetorico vojakov pa je stopil v čoln. Naglo so od veslali proti Benetkam in čeprav nestrpni, so bili vendar samozavestni. Uspeh, ki so ga izbojevali, jim je bil jamstvo, da so pričeli borbo, ki mora prinesti veliko zmago. Ena sama misel je ovladovala Justa: kaj se godi v Benetkah. Kakor razpaljena žival je prisluškoval glasovom, ki jih je mesto izročalo morju in noči. A čim bliže so prihajali, tem jasneje je postajalo: Benetke so bile mirne, niti sledu o kakšnih demonstracijah ni bilo čuti. In ko so previdno pristali na temnem obrežju, so spoznali,da je današnja beneška noč tišja,kakor marsikatera druga. Vojna zvijača! je stresla Gol jo strašna misel. Saj ni mogoče, da bi bilo mesto mirno, če so danes praznovali zmago! Kakor vihar bi morali kipeti prelivi in ulice ob tej uri! Ob nebo bi moral biti krik zmagoslavja! Pa je vse tiho in mrtvo! Ali ni to tišina pred viharjem? Naglo je stopil v gostilno, kjer so se običajno sestajali. Našel je mornarja, ki ga je uporabljal Lorenzo kot sla. «Si sam tukaj?» je vprašal. «Kje pa je Marko?» Mornar ni vedel povedati. Vedel je le, da sta se napetost in pričakovanje usodnih dogodkov v mestu naglo polegla, radi česar so nekateri zapustili določene jim postojanke. «Torej ni bilo nikakih neredov?» je izpraševal Just. «Najmanjših ne!» Častnik se je sklonil mornarju čisto k ušesu, da ne bi mogel slišati nihče drug. «Napademo mi?» je vprašal nestrpno. «Le če bi bili izzvani! Tako je povelje. Mislim, da nocoj ni več govora o napadu!» Golja je srdito vrgel meč pod pazduho in pozval mornarja s seboj. Ko sta bila na ulici, je zahteval, naj ga pelje k vodji. «Nihče ne ve zanj!» je pojasnil mornar. «Le do namestnika je mogoče!» «Torej k namestniku!» je ukazoval Golja. «Hiti!» Pozval je svoje vojake, naj ga spremljajo s čolnom v primerni razdalji, sam pa je z mornarjem poiskal gondolo. Naglo so veslali skozi mesto, nato pa na Giudeko, kjer so našli mladega steklarja. Imel je majhno obrt, zato ni nihče slutil v njem enega najtrdovrat-nejših bojevnikov proti ljudovladi. Dasi ga Golja ni poznal, je govoril brez ovinkov. «Mestre so v naših rokah», je dejal; «razpršili smo brave in zasedli mesto. Čakamo enakih dogodkov tu v osrčju. Zakaj odlašate? Ali ne vidite nevarnosti, ki je nad vami, nad nami vsemi? Se res zanašate na to varljivo tišino, ki leži nad Benetkami?» «Nič nismo zamudili», ga prekine steklar; «ne enega naših ljudi se niso dotaknili!» «Nešteto življenj visi na niti!» ugovarja Golja. «To mi je bilo jasno v onem trenutku, ko sem videl, kako se praznuje zmagoslavje. Zdaj, ko smo v Mestrah vstali, so stvari prikipele do viška.» «Držimo se tega, kar smo sklenili», ga zavrne steklar. «Pripravljeni ste bili na spopad, pa ste se dali preslepiti! Kakor otroci ste se dali prevariti!» «Ne žali!» zagrozi steklar. «Žališ vse, ki stoje za nami. Tega ne dovolim za nikako ceno!» «Torej storite svojo dolžnost!» zahteva častnik. «Sicer boste krivi krvi, ki bo prelita brez koristi!» «Kaj zahtevaš, govori!» «Dajte povelje za napad!» «Blaznost!» se upre steklar. «Takoj in na vse strani!» poudarja Golja. «Le tako se rešimo strašnega poraza!» «Ti hočeš poraz!» zavrača steklar. «Ti hočeš nepremišljenost!» «S teboj ni mogoče govoriti. Kje je vodja?» «Nihče ne more k njemu!» «Moram k njemu!» vzkipi Golja. Tedaj vstopi oprezno mlad fant, pogleda vprašuj^ steklarja in mu opomni, da prinaša novico. «Povej!» mu pravi steklar, ki vidi mladeničevo nezaupnost. «Govori brez skrbi!» Mladenič pove, kdo ga je poslal in kaj mu je naročil. V nekaterih prelivih je opažati gibanje. Sumljivi, zakriti čolni se javljajo tu in tam ter izginjajo v noč. Kdo je v njih, ni še bilo mogoče ugotoviti. «Morda se napravljajo v Mestre», pravi steklar iznenaden. Premišlja. Novica mu je neprijetna. «Ko bi bilo le to!» zraste Golja. «Bojim se, da trepeta ura odločitve nad Mestrami in Benetkami!» Steklar stoji neodločen. Čuti, da se godijo stvari, ki segajo daleč. Čuti, kakor bi mu kdo izvijal moč iz rok. «Počakaj!» pravi naposled Gol ji. «Kmalu se vrnem!» «S teboj grem!» se odloči Just. «Ne smeš!» se upre steklar. «Kdo mi brani?» se zaroga častnik in hoče za mladim možem. Ta pa se obrne in dvigne pištolo. «Jaz!» pravi odločno in oči mu zableste. «Izvedel boš, s kom imaš opravka!» Trenutek si stojita nasproti, potem steklar naglo odide. Ko se vrne, je še temnejši in razburjenejši. «Tu ni nikakega pomišljanja več,» pravi Golja ves nestrpen, «prišel je odločilen trenutek! Ali naskočimo — ali je po nas!» «Naskok ni mogoč», pravi steklar; «poročila imamo, da so se naši ponekod že razšli.» «Skličite jih k orožju,» prekine častnik, «udarite plat zvona!» «Ukaz je že odposlan. Morda bomo pripravljeni na obrambo, fi pa se vrni v Mestre in sicer nemudoma!» «Najprej padejo Benetke pod meč.» ugovarja Golja, «v Mestrah nimam iskati ničesar več!» «Torej ne slušaš povelja?» «Iti zdaj v Mestre — to je beg! Tu se bo odločilo, tu, v Benetkah je moje mesto! Lahko me ubiješ — v Mestre ne grem. Storil bom, kar je potrebno, kar se edino da storiti sedaj!» Steklar ga gleda in srd se mu vžiga v očeh. «Se nameravaš izneveriti?» ga vpraša trdo. «Vedi, da smo tudi poraženi še dovolj močni, da te plačamo po zasluženju!» «Dovolj besed, ni več časa zanje!» pravi Golja in se okrene, da bi šel. Steklar pa plane za njim in ga pridrži s silo. «Govori! Kaj nameravaš?» zahteva pojasnila ves razpaljen. «Če snuješ izdajstvo, se dobe ljudje, ki te ubijejo, še preden prideš do sovragov!» «Poklical bom svoje bojevnike. Storili bodo, kar so napravili v Mestrah — to, česar si ne upate vi!» «Izzval boš strašno nesrečo!» ga svari steklar srdito. «Bojim se, da je že tu — ne po moji, po vaši krivdi!» krikne Golja in naglo odide. Njegov namen je trden. Šestorico svojih vojakov pošlje v Mestre s pozivom, naj se vsi takoj vkrcajo v čolne in prihite v Benetke pred arzenal. Vedel je, da v ladjedelnici čakajo samo še signala. Proti moči ladjedelnice je potem vsa sila bravov za man. Preden pa bi pričel napad, mora Golja še k materi, da jo reši. Po vsem, kar se je zgodilo v Mestrah, je njegova mati v največji nevarnosti. Bravi vedo zanjo in morda jo bodo prav kmalu iskali. Mislil je že prej na vse to, a pot do voditeljev se mu je zdela najnujnejša, najvažnejša. Tudi zdaj bi bilo najpametneje, če bi poslal k materi koga izmed svojih spremljevalcev. Vedel pa je, da bi bilo 2a man. zato se je odločil, da pojde sam. A ni še dospel do ulice, kjer je stanovala mati, ko se zdajci dvigne strahoten krik. «Gori. gori!» udarja med hišami in odmeva iz prelivov. Ljudje begajo, Colja se ozira krog sebe. Nikjer ni videti plamenov, pač pa rdi nebo, da se globoko pod njim pričenjajo zbujati večerne vode. Kje gori? kljuje nekaj v Justu ter ga podi proti nabrežju, kamor so vreli ljudje. Je-li morda ladjedelnica, polna streliva in goriva? So skladišča z blagom? Z nabrežja se je videlo, da ne gori v mestu, ampak na Muranu. Na otoku se je dvignil silen kres ter obsvetil vse daleč naokrog. Zasijal je globoko v morje, kakor bi hotel v dnu izpodkopati zemljo, metal se s svojimi ognjenimi jeziki visoko pod nebo, da je zasenčil zvezde. Vedno višje v zenit so se vsipale iskre, na Muranu je gorelo z neukročeno silo. Mocenigova graščina je v oni smeri! je spreletelo Gol jo. Spomnil se je dni, ki jih je bil preživel na otoku, spomnil se Zadra in vsega, kar je prišlo potem. Pol neba je bilo v plamenih. Gol jo je pretreslo, dasi mu je Lorenzo še nedavno namigaval o požigu Mocenigove palače. Ali je ta požar v korist naši stvari? se je vprašal nato in občutil, kakor da izgubljajo silno dragocene trenutke. Zdaj. zdaj bi bilo treba preiti v napad! mu je nekaj dopovedovalo. Poklical je svoje štiri vojake, ki so ga čakali v bližini in pohitel dalje. Še trenutek je pomišljal, ko so bili na cilju. Nato je poslal dva vojaka pred ladjedelnico, kamor je bil namenjen tudi sam, dva pa sta ostala pred hišo. Planil je po stopnicah navzgor, dobro vedoč, da se je že utrgal strašen plaz. Mater še rešim, se je oglašala nenavadna radost v njem, in potem sem prost in se vržem v ta silni metež, ki so ga dvignile naše roke! Zdaj smo sami svoji gospodarji, od nikogar nismo odvisni več! Naša lastna volja naj kuje odslej usodo! Justovo srce je kipelo v silni slasti. Prvič v življenju je občutil prostost, ki je bila žarnejša od ognjev na Muranu. V najkrajšem času bodo tu bojevniki iz Mester. Naj se jim pridruži arzenal. naj se strne ž njimi le del upornikov, ki čakajo že dolgo, pa bo to sila, ki zalije lagunsko mesto! Tudi Justova mati je strahoma opazila muranske plamene in zaslutila ves njih pomen. Ko pa ji je sin prigovarjal, naj pobegne brez odloga, naj se skrije, ga ni mogla razumeti. «Kaj mi hočejo?» je ugovarjala. «Čemu naj se jih bojim, starka tik groba? Ti beži, če ti je življenje drago! Ven iz te hiše. ven iz Benetk, dokler ni prepozno! V Padovo beži, v Treviso, kamorkoli, saj te bom našla! Niti trenutka ne izgubljaj, nevarnost je prikipela do viška!» Mad ni mogla razumeti sinovih besed, Jnsi pa }i ni mogel pripovedovati? kaj se je zgodilo v Mestrab. Sam »i vedel. jfcaj na; . .Ali naj prepusti mater žalostni usodi? Naj res odide Ihres Še vedno krvavijo ognji na Muren», se vedno sije ogro&sni kr>r. a spodaj, po mestnih ulicah hrup naglo narašča. Straže bite v*-strani, da bi preprečile nove požare. Kakor iz zemlje ne- navadno življenje. Kriki iz e-?či pričajo, da et godi. nekaj novegs. Razburjeno prisluškuje Golja. Je K prišla njih >sra? se v prsi*: k-poln skrbi. Se jim je posrečila zvijača? «Gre za'najino življenje!» pravi materi. «Vsak trenutek osoden. Pojdiva, sicer bo prepozno j » Mati premišlja. Ne more se odločiti. dasi so sinove besede težke, kakor niso bile še nikdar. «Pojdiva!» priganja J ust, ki čuti, da je igra izgubljena. V njegove besede pa že udarja hrup, ks pnne ja e st->pnxc G^e* Ijudi.si je morala valiti navzgor «Alf je že prepozne?v spreleti Gosjo-. «Ali iščejo niene?^ K vratom skoči m jih zapabne. Zn&ej pa /ie bijev;:- p.-.- rri:^ zahtevajo, naj se jim odpre. — «Udrli bomo s silo!» kriči težek gla «Samo s silo:» odgovarja Golja in 5« vrže prof vratom, b: j^k. zadržal s svojimi ramami .. . Zunaj p(t tolčejo težki drogovi, ki sc- jih br&v?. prinesli s seboj. Vrata se m&jejo podboji popuščajo. Sila zunaj Gcljev napor pa je prešibak. da br. zadržal »avsd Vrača se jaj*., se. podiraj?. C-e^eve žc-m bra.-.;:-' = bi vrata naposled treščila v sredo «obe. Komaj se Golja utegne ozreti na svoje raater Oh steni bieda koc kamen, da dj niti kaplje krvi v ajenem obrazu. Vse. dAtx kakor trs nt^ vodi. Goij.*» pograbi meč. s deset, petnajst sulic hkratu se bliske ntc .uaiiieri prof i njemu- «Udaj se!j pozove prejšnji rezki glas. «Udar se, aii pa umreš >\c mestu?» Kakor blazna se vrže Goljeva mati proti sulicam jib objame, da bi jih odvrnila od sina. Toda suličarji se je otresejo, poveljnik tv; stopi, k nji ter jo sune v stran, .«Oda j se1 i» ponovi spet Gol ji. «Sicer imam ukaz. naj te usmrti??' ♦ Kdo te pošilja?» vpraša Golja. «SeremssimaJ» odgovori poveljnik -ponosno in pokaže >?voje med katerimi so bili pomešani mornarji. «Vojaško poveljstvo?» osupne Golja. vezite mu roke!»/ ukaže poveljnik iv se obrne k skupini, ki y-Ča^aia zadaj, pripravljena z bodali. «Ne boste me zvezali!» se upre častnik. «Te pravice nimate!» «Vse pravice imamo!» odgovarja poveljnik. «Oddaj svoj meč!» Brez pomišljanja ga Golja odpaše in ga jim vrže. «Tu imate meč!» pravi porogljivo. Poveljnik ga srdito pogleda in ukaže ponovno: «Zvežite ga!» Pet, šest mož se požene proti Golji in ga skuša zgrabiti. A ta se jih otrese z orjaško silo, da se umikajo v stran. «Zvežite ga!» kipi v gnevu poveljnik. A Golja se spet ubrani napadalcev, ki odletajo pred njegovo silno pestjo. «Sulice!» ukazuje poveljnik, ki mu je pošla potrpežljivost in ne ve, kako bi ugnal velikana. Tedaj pa krikne Gol jeva mati, kakor da so jo zadeli v srce. Vrže se pred poveljnika in vije roke kakor blazna. Prosi, a niti besedice ni razločiti iz njenih ust. Solze ji vro po licih, njen jok pa je le še ječanje, ki ne more iz prsi. Sin jo gleda nemo in preden se zave, so ga zvezali. Sulice se povesijo in umaknejo, poveljnik zapoveduje odhod. Še ječi mati in se z obrazom zgrudi na tla. Naporno sope, njeni vzdihi pa so kakor zadušeni. Strašno je Golji, ko jo zapušča. Napne se, da bi potrgal vezi, ki ga režejo v meso. Med razdejanimi vrati obstane in se ozre še enkrat na mater sredi sobe. A že ga zgrabi več rok, ki ga sunejo, da se kakor pijan opoteče po stopnicah. «Ali moja mati umira?» vpraša spremljevalce, dasi se mu zdi, da je brez uma in da ne ve, kaj govori. «Ste jo ubili namesto mene?» «Niti besede!» zasliši grozeč krik, kakor da prihaja nekje od daleč. V istem trenutku pa začuti žgoč udarec na obrazu, da se mu curkoma vlije kri. (Konec prihodnjič.) KNJIŽEVNA POROČILA R.Maister, Kitica mojih. Maribor. Tiskovna založba. 1929. Str.80. Svojo prvo zbirko «Pesmi» je izdal Maister leta 1904. kot mlad častnik Voja-nov. Sodobna kritika ga je označila kot poeta tradicionalista, ga uvrstila kot lirika v Gregorčičevo, kot epika v Aškerčevo šolo, a ga po besedni plastiki njegovega verza vendarle prištela mladim. Premalo je sodobna kritika v Maistrovi mladostno-veseli Ijubavni liriki poudarila vpliv Župančičeve «Čašc opojnosti», ki nam jc danes posebno očit, jako pravilno pa jc že tedaj zaslutila Maistrovo moško naturo (Rcgali. Ljubljanski Zvon, 1904, str. 759). Iz te moškosti je v toku burnih in usodnih let izzorela osebnost, osebnost, ki se je res da vse pomembneje izživljala v borbeni, vuanje-stvariteljski akciji, nego v kontempla-tivnem zatišju umetniškega snovanja. Tako se jc pesnik Vojanov le prepogosto moral umakniti vojaku in borcu Maistru, ki si jc za slovenstvo v njega najusodnejših trenutkih splctel neprecenljivih zaslug. Kakor so nam pomembne in dragocene izjave vsake resnične osebnosti ne glede na njih umetniško ali miselno dovršenost in dognanost, tako nam bodo tudi te Maistrove pesmi dragocene m pomembne, ne toliko kot polnovredne umetnine, temveč v prvi vrsti kot izraz njegove iio^elke osebnosti. Pr iste» »a odkrit pa jo ta izraz ? V najkcitičaejših preizkušnjah. iu za svoj narod i2zoreli mož je ostal v bistvu zvest svojemu mlademu predniku. Že preprosti, prikupno» narodni u as lov njegove elegantne knjižice — «Kitic/* mojih* — ga razodeva vsega. Sin le zemlje je. h njenih sokov črpa. v njenih davninah živi, z njeoo sedanjo usodo trpi, njeno vnanjo lepoto srka. Ti vnanja lepota ga vča«i tako omami, da mu narekuje žive in plastične primere» ki so med naj-dragocenejšimi v knjigi hras, ifl bukey sta se deb v zlat brokat, breza, bah&Čica bela. vpleta v kite si cekine. Sipki so v Skr lat odet?., «rebot ves se v ebru «veti. jerebi ka pa natika žacke s; rubine .Narodno pesem, to milo in drago popevko, ljubi nadvset Kadar ujame njen JM pa rčeraj v Gradcu bil. tam gori v Nemškem Gradcu-oblaki Sli so čer. nebo tako težke* tako temno, ■ifx takih, videlo oko Se «i »n siikdaz več ne bo iam eon v Nszn&kem Grade«. mradosfcmis htei&r&ih vplivov ge je Maister znatno otresei; h •■o & wu przna biižiiia Župančičeve vojne pesnü kic* «Gos^e z gor£*- fcaza&v-zzj&i je v njegovi sta?ej&. epJki. («Dobr* Sei*na>. bei cm medvedu») ton pripovedne pesmi. Preboril s* je «io nekega srojeg.% izf&zs. in verza» k', t? aefcoüfcc, trd, &rs$efc, sknšajcč ufltekowti > represivno ^«ttjre&noetjc-Yeadar.oe pogosto da se kr».;e z« čem izrazom močnejše-. do&vetje. ^g.i ga more obiž&orafc pesnikov-s. tvcffUvst Najadex torar. «sebi pač, fc&o.af prlsbiittje n&iodne pesmi, a pa. L-;« -ka slovenska pozrtijiaa v-kot t cikh. cO|s ti naša zemlja s? ste» slasti pecnož SJ-rye&jüce gonve — Y «jPef.roJia» čutim korakanje Biokovifc «Dvanajst»» las «Oospc" dvsft&e st;a$e> ps r.-i zveni /.ütem, 'a je soroden Besrače-»»««.. Odi L&bnda *fc> Be&ag* je%e?& * je naša stsaža sta?.«* Je u 'röaau gnsšk :>ape)u> m tam x-?i Yovbrs.h:» iaa ob kicCtea bregu je t ?3?.tah iieče zacvetelo ad;&j 7 klasja, zc'&j v božjčaem »negn a-ft nsäo Gospo sveto. Sfobjelrflvpe Uz&.& knjiga »e vsebuje. Sebe pesnik xws izpoveduje direkt»o. V njrem i« težnj» pto ^jektiTacijit SeSja» preMti se v eno s swjm aaxodoiD njegovo GBodo. posebno pa s njegovo nacionalno boybo^ ^rebasiÜ z Eep&iemi in posebnostmi te zemlje Ta objektiviia k& meditativna poezija del« ablri---.* fešati-.-.o» hfexatu ze&tfiHP*. fosozfcfo >.ne "' ič JieposKedso o «e-v». Prav tako Maistrova pesem ne izpoveduje duhovnih in socialnih borb, ki tako usodno pretresajo današnjega človeka. Zato je snovno odmaknjena potrebam časa. Tako velja tudi za to drugo Maistrovo zbirko označba: tradicionalistična poezija. Vsa tradicionalna poezija in zlasti njen najbistvenejši del, lirika, pa stoji danes na svojem najusodnejšem razpotju. V duši sodobnega človeka ne najde več pravega odziva. Lahko mu zveni toplo in prisrčno in melodično, lahko ga cclo ogreje, kakor narodna pesem, a izpolniti ga ne more. Ne govori mu več. Ne vžge, ne upali, ne razrije človeka. Kdor pa danes še seže po lirični pesmi, išče v nji predvsem samega sebe. Iloče sebe, sebe v vsej svoji usodni problematičnosti, razklanega do dna, v strašnih stiskah telesa in duha, borbenega rušitelja, strastnega sanjača novega, zanikovalca obstoječega in iz dna duše mrzečega vse preteklo in podedovano. Zato tako strastno odklanja slednji posnetek v izrazu in občutju. Hoče primarnost, palečo in iskreno do bolečine. Najsi Maistrove pesmi nikakor ne ustrezajo umetniškim zahtevam, ki jih današnji človek stavi na poezijo, posebno pa na liriko, bodo vendarle ostale kot pristni odmevi neke drage nam osebnosti, ki je pomembnejša v svojem zgolj človeškem, nego v svojem umetniškem izrazu. V največjo vrlino pa vštejem avtorju, da je priredil svoj izbor s tako rigo-roznostjo. Svojo nebogato, a jako kritično prerešetano žetev — 28 pesmi — je porazdelil v štiri cikle: «Nazaj pa jih ni», «O, jaz ne spim», «Oj, ti naša zemlja sveta» in «Pripovedno. Fran A 1 b r e c h t. Ksaver Meško: Kam plovemo. Povest. Novi, predelani natis. V Ljubljani 1927. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Pro-sveti in zabavi št. 15. Strani 205. — Na Poljani. Maribor 1928. Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Strani 176. I. Povest «Kam p 1 o v e m o», ki je nastala pod vplivom tujega in najbrže tudi svežega domačega naturalizma, je hotela biti, kakor kaže naslov in nekaj mest besedila, docela v zmislu naturalističnega literarnega programa družaben dokument. Dokumentarnosti ji seveda ni moči priznati, vendar bi to za literarno delo ne pomenilo posebnega očitka, kajti dober družabni dokument je lahko slaba literatura in dobra literatura slab družabni dokument, če ni ta odvisnost celo nujna ali vsaj običajna. Navzlic temu obratnemu razmerju imata i dokumentarna i umetniška nedostatnost Meškove povesti vzrok v eni in isti stvari: to podobo crotično-moralnih nravij in to povest zakonske vero-lomnosti in sličnih erotičnih grehov je napisal dvaindvajsetletni semeniščnik, ki je mogel črpati poznanje tega življenja ali iz romanov ali iz šolske moralke ali kvečjemu iz nezrelega opazovanja brez izkustvene podlage. Mesto z zelo ostrim, jasnovidnim instinktom, s katerim bi se izkustvo morda dalo nadomestiti, je pristopil Meško k delu z domišljijo, ki sta mu jo razgibala štivo in mlada kri, in pa z neomahljivim moralnim nazorom, ki ga je pravkar po svoje prejel v duhovnem učilišču in s katerim se je odločil dobro hvaliti in kajpada še v večji meri zlo grajati. 1 Iz moralistične volje se je v -delu pojavila oseba, ki bi je seznam nastopajočih oseb ne izkazoval, če bi bili seveda taki seznami pri povestih v navadi, kakor so pri dramah. Toda ta oseba je glavna oseba povesti in ta oseba je avtor sain. Prisoten je v povesti vsepovsod, odet v praznično obleko svoje moralne resnosti. Tako stoji sredi gruče ljudi, katerih življenje opisuje, raz- mišlja z nagubanim mladeniškim čelom o njih nehanju in jih sodi. Bralcu se prav kmalu pokaže, da je pisatelju malo do življenja samega in da mu gre predvsem za priliko modrovati, kazati svojo praznično obleko. Zato je življenje te povesti, ki ga prepletajo pisateljeve pristranosti in meditacije, nekako na hitro roko organizirano. Grobo je in leseno, v svojih delih slabo prikrojeno, nesmotreno in v slabih razmerjih razdeljeno v zgodbe in dogodke. Ker mora biti čim večkrat prikladno za obravnavanje idej, ki so ravno na vrsti, je mnogokje izkrivljeno in nasilno potvorjeno. Ker pa so dejanja in življenja vendar le uporna in samostojno živeča in tudi neodvisno pomenljiva snov, se neredko upirajo zmisln. ki jim ga avtor vsiljuje ter govore mimo njega in zoper njega svojo stvar. Posameznosti te vrste je v knjigi dovolj; taka je prav za prav povest kot celota. Eden najočitnejših primerov pa je podan v življenju obeh poglavitnih oseb in sicer prav v osrednjem prizoru njune drame. Zagovor, ki ga je dal govoriti pisatelj verolomni ženi, da bi z njim podučil družbo, kako je treba ravnati z ženami, ostane v svetu krivd in nekrivd nenadoma tako močan, da odtehta protest in ogorčenost varanega moža in Meškovo obsojanje. Kajti iz ženinih besedi se motno oglaša narava zoper zakon oziroma konvencijo; narava pa je mogočen nasprotnik, ki zahteva silnejših protidokazov nego jih more nuditi Mcško. Napravil si je lahko delo. Prezrl je resnico ženinega instinkta in jo obsodil. S tem bi bila v dobro zgrajeni povesti pretresena vsa stavba, zlasti ono, kar je Mešku na nji najvažnejše: njen poučni zmisel. V splošni majavosti in nedoločnosti njegovega dela pa se ta važen trenutek izgublja in je samo eno izmed njegovih slabih mest. V tej neumetniški sposobnosti zasledovati svojo misel zoper zmisel življenja samega, je značilen primer pisateljevega neznanja, pa tudi velike umetnostne in moralne nejasnosti. Ta svojstva se z novo močjo pokažejo ob sklepanju računov. Koncem povesti morajo poglavitne osebe prejeti plačilo, ki jim gre. Razume se, da žena in ljubimec neusmiljeno pogineta. Pri tem je opomniti, da ni žena nikdar določno pokazana ne kot razvratnica ne kot žena, v kateri se usodno prebudi resnična ljubezen do moža, ki ni njen. Zdi se, da Meško te razlike sploh ne pozna. Žrtev nedovoljene ljubezni, mož, je poveličan. Življenje, ne, Meškov zmisel za človeške stvari privede tega normalnega in celo nekoliko topega človeka do bogoiskateljstva, več, do bogonajditeljstva. Dokler sta žena in ljubimec še živela, poroča Meško, «se je hudoval nad svojim Bogom», češ, «kako more Bog trpeti tako zlo — zakaj njega tako tepe. a onadva je pustil, da sta utekla brez kazni». Ko se poslednjič sreča z ženo, ji umirajoči reče eno samo besedo, stavi ji eno samo vprašanje: «Povej, kaj je z njim?» Drugega nič. Ko pa je tudi žena mrtva, pride temu «plemenitemu» možu razsvetljenje: «Semkaj — semkaj k njemu je privedla tista višja moč zločinko, hoteč jo uničiti tukaj pred njim ter mu dokazati, da grehu res sledi kazen, in pokazati mu, kako tista višja moč kaznuje in da ne ostane nikomur nič dolžna. — Zdravnik je bolj in bolj spoznaval svojega Boga.» V resnici se to poveličanje bere kakor norčevanje in sramotenje in zasluži, da bi cerkev dala knjigo na indeks. Tudi v tem je kajpada mnogo neznanja, toda še več umetniške in zlasti neke moralne nejasnosti, da ne rečem brezčutnosti. Tako deli Meško na škodo povesti neprikrito in slabo utemeljeno svoje moralne simpatije in antipatije. Še manj se brzda, ko govori o stranskih osebah, ki jih ne mrzi več kot moralist, marveč ki so mu intimno zoprne. To so zastopniki treh stanov: študenti, stare device in oficirji. Ton, v katerem govori o njih, je neokusen. Čez vse te nelogičnosti, nejasnosti, neokusnosti in prikrite neleposti je razprostrt sladkobni sijaj moralne gorečnosti. Ko se pretaka po delu hkratuz opisanimi docela nasprotnimi človeškimi pojavi, le preočitno kaže, kako neskončno daleč je bil mladi Meško od prve zahteve vsega umetništva, od resnične iskrenosti, od stvarnega in brezobzirnega poznanja samega sebe in potom sebe — življenja. Po tridesetih letih je to slabo povest predelal v obliko, ob kateri je izrečeno to mnenje. Ali niti danes ne vidi, da je delo popolnoma nezrelo? In ali ne vidi vsaj moralnih pogreškov, ki sem jih poudaril radi tega, ker mu gre predvsem za moralo? II. Deset let po tej povesti je napisal knjigo cNa Poljani». V svoji mladostni povesti je bil v marsičem še nesvoj. Njegov zmisel za stvarnost je bil v tem prvem večjem delu pod vplivom tedanjih literarnih struj še toliko močan, da mu je dal zamisliti zgodbo, ki je bila vsaj na videz in vsaj v glavnem delu enotna in časovno pregledna, in da je z njim formuliral neko pripovedovanje, ki dela vtis stvarnosti, dasi je pogosto prepleteno s pristranostmi in neposrednimi pripombami. V povesti «Na Poljani» pa je Meško našel svoj slog. Fabula te knjige je razdrapana do nemožnosti. Cela prva tretjina knjige je sploh samo dolgovezen uvod in priprava, kar morda kaže, da je bila prvotno zamišljena mnogo širje. Povest sama je razdrobljena na celo vrsto vzporednih dejanj, ki neprestano preskakujejo iz sedanjosti v preteklost in se vračajo iz prihodnosti v sedanjost brez prave potrebe ali upravičenosti. Zato so dogodki zmedeni in zelo slabo pregledni. Poleg tega se zdi vse dogajanje kakor grmičje. ki ga duše neštevilne ovijalke Meškovih meditacij, opazk in liričnih izlivov. Povest dela skoro vtis, da je dejanje pisatelju samo neobhodno zlo, ki ga mora vzeti nase, da si ustvari možnost, zadostiti svoji neizmerni potrebi, govoriti lepe in blage besede, ki ga samega pripravljajo do ganutja in plakanja. Ti izlivi so večinoma retorične tirade, mogočno nabrekle v svoji besednosti, po zinislu pa skromne in celo trhle. Nekaj nezdravega je v njih. Označuje jih prisiljena, vsakdanja in solzava poetičnost, ki se z utrudljivo doslednostjo izraža v personifikacijah in v apostrofiranju bralca, nastopajočih oseb in celo stvari. Med temi «poetičnimi» mesti poteka povest, ki je pripovedovana zdaj sladkobno idealizirano, zdaj grobo naturalistično, brez prehodov in brez pre-pričevalnosti. Zmisel tega svojevrstno neužitnega pripovedovanja je propoved ljubezni. Toda pod to besedo se po svetu skriva nešteto potvor in čuvstvenih pojavov, ki so vse prej kot resnična ljubezen, to se pravi, zdrava in pravična dobrohotnost. Tudi ljubezen te knjige je taka nepristna stvar. Sumljive so že bobneče in solzne tirade, v katerih se opeva. Kdor ljubezen ima. je sramežljiv in veder z njo. Prav nič več pa ni glede tega sumljivo nasprotje med ljubečim in sodečim pisateljem. Drugi njegov, sodniški obraz je prikrito pokazan v skrivnih zavinkih povesti in v njegovem ravnanju s senčnimi stranmi življenja. Meško nam predstavlja vrsto dobrih osebnosti, ki jih «ljubi». Toda ljubi jih brez naravne mere in brez nagonske pravičnosti. Zato jih predstavlja sladkobno in zoprno idealizirane. Drugačno lice pokaže njegova ljubezen pri zlih ali samo neljubih. Mesto obžalovanja in želje po pravični in zdravi pokori, ki bi odgovarjala njegovi miselnosti, navdaja Mcška do njih neko nelepo, skriva-uo sovraštvo. Zato je z njimi trd; zgodba njih propada je pripovedovana brutalno, z neko zlo radostjo in škodoželjnostjo. V končnem ponižanju starega Žclez-nika pred župnikom jc celo nedvomno nekaj osebnega, neko prikrito za- doščenje in zmagoslavje, ki navzlic prizadevanju uhaja izpod pobožnega brzdanja samega sebe. Meškova ljubezen, ki jo sam smatra za pravo, za veliko, ki jo kot resnično krščansko propovcduje, je v resnici neka neodkrita in samohotna pristranost, ki hodi po svetu z večno objokanimi očmi in s srcem polnim nežnih besed. Nekaj nezdravega je v nji, nekaj samoljubnega, nekaj popačenega. Toda napovedovala se je razločno že v oni moralni zamcgljenosti. ki jo je vsebovala prva povest «Kam plovemo». — Kdo razen Meška bi mogel o sebi napisati takele besede: «V tridesetih letih je Gospod videl mnogo, žalost in radost, trpljenje in srečo, greh in čednost, sveto in nesveto v človeku. Mnogo je čutilo njegovo veliko srce, mnogo je mislila njegova globoka duša. — Potem je vstal in je govoril. In beseda njegova je bila velika in mogočna, beseda ljubezni in beseda nevolje, beseda strašnega, uničujočega groma in beseda sladke usmiljene, oživljajoče tolažbe... Do danes, v tridesetih letih, si videla mnogo, moja duša... Zato govori, moja duša!»? Meško je užival v našem slovstvu nezaslužen sloves. Del naše kritike ga je primerjal celo s Cankarjem. To je velika zabloda, ki izhaja iz pomanjkanja čuta za intimne in skrite človeške vrednote. Josip Vidmar. France Bevk: Krivda. Povest. Trst 1929. Književna družina «Luč». Tiskala, izdala in založila tiskarna «Edinost» v Trstu. Strani 135. Kmetica Ana vzame Florjana Streharja, ki se pri delu ponesreči in ostane napol mrtvouden. žena ga neguje, obenem pa vara moža s hlapcem Ivanom, svojim nekdanjim fantom. Moža muči ljubosumje, ki se polagoma spremeni v gotovost. To spravi moža v grob, najbrže ne brez Anine in Ivanove pomoči. Hlapec strahuje otroke umrlega in se čuti bolj in bolj gospodarja. Ana bi se rada poročila z njiin, a dorašč.ajoči sin Jože ji to brani. Hlapec zaklepa Jožetu domačo hišo in tudi drugače podžiga v njem željo po maščevanju, dokler ga ta, naščuvan tudi po stricu, po svojem dekletu Julki in po vaščanih v gostilni, neke noči z nožem ne zabode. Pri sodni razpravi zapro tudi Ano radi suma, da je sodelovala pri smrti svojega moža, pozneje pa jo oprostijo Ker si ne upa več med svoje otroke, uide k svoji materi. Streharjev dom je razvalina, ki morda vstane k novemu življenju, ko se Jože vrne čez tri leta iz ječe. Povest je bogato natrpana z živahnimi prizori iz hribovskega življenja našega ljudstva na Goriškem. Dejanje se kmalu požene v silno napetost, ki ne popusti do zadnje strani. Osebe, glavne in stranske, se sproti s svojimi dejanji klešejo iz snovi, ne da bi jih pisatelj Bog ve kaj popisoval. Ana je krepko rovtarsko Adamovo rebro, ki hoče in mora roditi. Njen nagon je kakor elementarna sila. ki v zemlji kali napenja. Dasi je nezvesta žena in ne najboljša mati, vendar ni povsem odurna. Človeška pravica jo oprosti, a sama si naloži zapuščenost in izgnanstvo in vzbuja tedaj bolj sočutje nego odpor. Zelo poglobljen je značaj njenega moža Florjana, zlasti v bolezni, ko živi svoj poseben pekel. Grd, a resničen je hlapec. Jože je neodločen, vihrav, sugestijam podlegajoč mladenič, ki se toliko preveč zažene, kolikor se prej predolgo obotavlja. Pripovedovanje je gladko, jasno in preprosto, kakor bi bil hotel pisatelj ustvariti vzorec dobre, privlačne ljudske knjige. Valovanje čuvstev, strasti in krvnih nagonov je zdaj naturalistično, zdaj psihološko poglobljeno. Jezik prinaša marsikaj novega kakor vselej, kadar se pisatelj z ljubeznijo zarije v kakšno snov svojih cerkljanskih hribov, v katerih je prav tako krepko zasidran kakor Pregelj v tolminskih, le da je širšim plastem Ccrkljan dostopnejši in laže umljiv nego izbruŠeni Tolminec. Andrej Budal. Danilo Gorinšek: Žalostna ljubezen. Pesmi. Založila in tiskala Ptujska tiskarna v Ptuju. 1929. Strani 30. Kvalitativno in kvantitativno neznatna zbirka. Tudi nepomembna. Vsebuje 24 slabotnih pesmi, ki nosijo naslov, ki se ne ujema z njih vsebino in je vrhu tega še slab in nesamostojen (žalostne roke!). Pravega erotičnega Čuvstva ni nikjer. Sentimentalno petošolstvo. ki ga označuje omledna solzavost in nepristnost občutja. Verjamem, da je avtor resnično potrt nad svojo «žalostno ljubeznijo»,da ga osebno boli: pesniško me pa tako prelivanje črnila v verze ne gane, vzbuja mi prej pomilovanje kot sočutje. Papir! Vsebine ni, ne nove, ne osebne. Niti enega pristnega doživetja nisem našel, niti enega res dobrega verza, ki bi bil prost vseh banalnosti, ki so jih polne ljubavne pesmi. O Gorinškovem «pesnikovanju» se ne da mnogo povedati. Njegova izrazna moč je majhna. Govoriti pri njegovih pesmih o soglašanju forme (gradbe verzov) z vsebino (tudi čuvstvenim tonom, ki ga Gorinšek ne pozna!) je ne-zmisel. Kitice njegovih pesmi so namreč brez pomena, so mu le zunanje znamenje za pesem. Prav tako ne ve, kaj je muzikalna ubranost verzov in kitic v pesmi. Zato ne ve, kaj je rima, ne kaj pomeni. Gotovo ve, da rimani verzi v kitici še ne ustvarijo pesmi? še nekaj. Svojevrstno je doživetje pomena stihov, ki ureja tudi obliko z občutjem in ustvarja umetniško celoto. Tu o tem kar molčimo! Notranja sestava njegovih pesmi je močno obrabljena in slepo posneta (po Jenku!). Kaže samo Gorinškovo neustvarjajočo naravo. Pesniti namreč v stilu odprtih figur — tako, da nosita na primer prvi dve kitici (a in b) podobo, ki jo pesnik v tretji kitici (c) razplete iz prvih dveh v oseben pomen — je danes pesniška zaostalost in nesodobnost. Primer tega načina sta n. pr. pesmi št. 8 in št. 11. Razen tega so njegove pesmi polne stilističnih h i b. ki kažejo avtorjevo neznanje (n. pr. «Spominčice pršijo (?) v svet modrine (?)» str.26; «Zdaj z Bogom (!?) bela(!) roka! Moli zame!» str.21; «Dobra majska noč krčmari (?)» str. 7, i. t. d.), polne banalnosti, posebno v tonu pesmi in v vsebini (n. pr. «Prinesla si mi davno mojo sanjo (!]> pesem str. 26, 27, i. t. d.), prav tako tudi besedne banalnosti in n e i z č i š č e n o s t i (lep zgled tega je vsa pesem na str. 9., bodisi v smešni podobi, bodisi v osemkratnem ponavljanju besede hram s patetičnim koncem: «Oda v tem hramu v vek klečiš!») Dovolj. Gorinšek je slab «stihotvorec», ki ne pozna niti osnovnih pojmov lirike, o stilu pri njem kar molčimo. Zbirka je najmanj za trideset let zaostala ptica in je poleg tega še, gledana iz tistega časa, nepesniška in slaba, res «žalostna ljubezen». Anton O c v i r k. Dva priložnostna spisa. O priliki praznovanja 120letnice ustanovitve Ilirije, ki se je slavnostno vršila sredi oktobra z odkritjem spomenika, postavljenega v spomin Iliriji in Napoleonu, sta izšli tudi dve publikaciji. Prvo je izdal pripravljalni odbor za postavitev spomenika pod naslovom «Napoleon in Iii r i j a». Knjižica vsebuje na 56 straneh življenjepise Napoleona (do prihoda v Ljubljano), Marmonta in Nodierja, sestavek o pomenu Napoleonove Ilirije za slovenščino ter podroben opis francoskc obrambe naših krajev leta 1813. Ponatisnjen je VrhovČev opis padca Ljubljane v francoske roke leta 1809. ter Vodnikova «Ilirija oživljena» in Aškerčev «Napoleonov večer». Med sestavki so tudi številni citati iz Napoleonove «korespondence» in «Memoriala», v katerih se veliki cesar izraža o važnosti Ilirskih provinc ter citati iz avtorjev najboljših del o naši Iliriji. Knjižico krasi poleg drugih tudi več slik vodilnih mož in takratne Ljubljane ter, žal, premajhna kartografska sličica Ilirije ter Ilirije in tedanje Karadordeve Srbije. Pripomniti moram, da je na str. 18. ▼ sestavku o Marmontu napačno navedena površina in število prebivalstva Ilirije. Prvo je dvakrat preveliko, prebivalstva pa je imela še manj kot polovico. Pravilno je označena površina s 54.000 km1 in približno 1*4 milijona prebivalci v dodatku pod naslovom cllirske dežele v luči statistike» v dr. Rusovi knjižici. Druga ob tej priliki izdana publikacija pa je malo. 40 strani obsegajoče delo dr. Jožeta Rusa: «Napoleon ob Soči» (izdala založba Luč). Prvi njen del opisuje Napoleonov zmagoslavni pohod in vrnitev preko naših krajev leta 1797., ter poudarja zlasti, da je Napoclon že tedaj prepotoval obe najvažnejši prometni črti preko naših krajev, iz Vidma čez Trbiž v Leoben ter iz Lcobna čez Ljubljano v Trst. Veliko važnejši in zanimivejši je drugi del, ki obravnava pod naslovom «Adrija—Soča in Napoleon» živo zanimanje velikega cesarja za strateško mejo na vzhodni strani svojega Italskega kraljestva tudi Še potem, ko teh krajev osebno ni več prestopil, pač pa so bili večkrat povod hudih diplomatičnih zapletljajev in predmet njegove upravnogeografske politike. Z velikim zanimanjem bo čital vsakdo, ne samo historik, geograf in geo-politik, zlasti sestavek «Pristani istrske osnovnice in slovensko zaledje» ter «Napoleon največji praktični geograf novega veka». Nič manj zanimiv ni sestavek «Napoleon določi strugo Soče za mejo med ilirskimi deželami in Italijo», kjer avtor pokazuje, kako je Napoleona vodila pri tem, da je hotel Sočo za mejo, nujnost, da ima vse strategično vredne točke Ilirije v Italiji. Dobro omenja pri tej priliki tudi boj v Napoleonu pri določanju državnih meja med historičnim in geografičnim stališčem. Želeti bi bilo le, da dr. Rus svoja historično-geopolitična izvajanja o obeh bregovih Adrije in o soški črti «kot podaljšani osi Adrije, ob kateri se grupirajo geografski elementi, zgodovina in življenje na vsako stran zase» razširi na druge dobe zgodovine in poglobi. Tako delo bi zelo obogatilo našo strokovno literaturo. V svojem drugem delu je dr. Rusova knjižica vsekakor nekaj več kot samo priložnostna publikacija in zasluži pozornost. Lirika najmladih. Beograd. «Grupa prijatelja književnosti». 1929. Strani 42. Deset najmlajših srbskih pesnikov — Živko Jevtič, Branko Djukic, J.Ra-dulovič, M. Vranješcvič, D. Jerkovič, O. Blagojevič, N. šop, Djuro Gavela, K. N. Milutinovic in K. T. Taranovski — je izdalo neke vrste antologijo (recimo slutnjo antologije) svojih pesmi, svoje slike in kratek opis življenja. Ne bom se spuščal v podrobno analizo dela, saj je to namen srbske kritike; povedal bom le nekaj najvažnejših ugotovitev, ki bodo jasno dokazale nepomembnost te knjige. Zbeganost uvoda mi je marsikaj odkrila. Strnil sem svoje ugovore v tri točke: Obseg zbirke je premajhen in zato število sotrudnikov preveliko. Vsak pesnik je zastopan le s tremi pesmimi, ki pa so povrhu še večinoma slabe. Torej odpade sodba o posameznikih. V zbirki ni nikake notranje vezi, ki bi prehajala od pesnika na pesnika. Zbirka ni ubrana. Torej ni v celoti močna, ni svojevrstna sestavina, niti ne nudi časovno važnih posebnosti. (Primerjaj K. Pintus: Menschheitsdämmerung!) Razporedba pesnikov po starosti ne ustvarja med sotrudniki sporov, je deloma zunanje pravična, toda v bistvu ni pravilna, ker pri tem ni nikoli merilo kvaliteta. To pa mora biti. Ta razdelitev tudi kaže, da med temi pesniki ni močne osebnosti, da so približno vsi na isti višini. Antologija je tudi brez slik lahko dobra, da ne govorim o življenjepisih. Neužitnost. Sicer pa jo tudi njena zunanjost, oblika, tisk in sestava obsojajo. «Lirika najmladih» me poučuje, kako ne sme biti sestavljena antologija, posebno ne antologija mladih in najmlajših. Anton Ocvirk. Stjepan Mihalič: Grbavica. Pasionska igra. Karlovac. 1929. Str. 38. Mihaličeva «Grbavica» je preočit dokaz avtorjeve nejasnosti v ideji in nezmožnosti v izvedbi, kajti pisati v monologih in dialogih, še ne pomenja ustvariti dramatskega dela. Avtor se bori še z izrazom in vsebino ter zato ne more ustvariti ne močne ne svojelastne drame. Najsi se v predgovoru, ki je avtorjev avtoportret, z močno gesto brani evropskih vplivov, me ni preveril, da je «Grbavica pokušaj novog». Vse bolj čutim, da je avtorju te igre več za politično tendenco ideje nego za umetniški izraz življenja. Dokaz so predgovor in igra sama. Na žalost je «Grbavica» še polna «evropskih vplivov» (Toller i. dr.) in ni tako samolastna, kot misli Mihalič, saj je v vrsti tistih del sodobne literature, ki neprestano dokazujejo, da živi na zemlji del ljudi dobro drugi slabo. Zato so njegove osebe le okosteneli nosilci pisateljevih miselnih tendenc. Tako je «Grbavica» komaj medel odblesk pravih del te vrste. Anton Ocvirk. Jakša Kusan: Smrt mladosti. Burleska u jednom činu. Predgovor B. Jevtič. Sarajevo. 1929. Str. 30. Enodejanka začetniškega iskanja, prežeta z refleksi iz sodobne nemške dramske produkcije, stilno neokretna in neužitna, razodevajoč avtorjevo nc-pojmovanje odra in njegovo neumetniško hotenje. Burleska «ideje», ki okrin-kuje papirnate obraze neživih oseb, neresničnega junaka in njegovo mladost, ki govori kot političen govornik o plehki idejčici, ki naj bi bila simbol mladega in idealnega življenja. Problemov, etike in morale dela ne vidim, o kateri ve B. Jevtič tako na široko govoriti: vidim samo slabo prebavljeno miselnost sodobne politične tendence. Tudi problem uprizoritve, ki ga v predgovoru razvija B. Jevtič, ni tu pereč, ker postane nevažen, čim se človek zave, da je delo nezrelo. Vsa analiza o «unutarnjem dialogu», o «dialogu izmedu praktičkog i idealnog» je tu odveč, ker je ta burleska res «smrt mladosti». A. Ocvirk. G L O S E K sporu zaradi Gradnikove «Kitajske lirike». V tej zadevi je izročil Mile Klop-čič, recenzent Gradnikove knjige v Ljubljanskem Zvonu (št. 3 in 4.), uredništvu odgovor na repliko Mirana Jarca. V tem odgovoru izvaja M. Klopčič med drugim: «Odklanjam mnenje, da bi moral vzeti Gradnikove prevode kot izvirne slovenske pesmi. Kolikor sem jih le primerjal z nemškimi, so (ali vsaj hočejo biti) točni prevodi prevodov ali prepesnitev. (Glej primere na str. 1%. in 249. moje ocene. Prav radi tega sem jih navedel.) — Jarc citira konec Gradnikovega prevoda Jesenski metulj ter mi ga po svoje, učeno razlaga. A ta razlaga bi še držala za Gradnika, nikakor pa ne more veljati za Pfizmaierja. «Hundertklaftrige Fichte» vendar ni isto kot «tisočletni jela» in ne more pomeniti «vrste znova in znova pojavljajočih se individualnih ... rastlin», kot bi to želel in kot nam skuša sugerirati Jarc. Prav izraz «hundertklaftrige Fichte» daje stavku (Man sieht nicht, dass der tausendjährige Storch oftmals aufsitzt auf der liundertklaftrigen Fichte) barvo ironije. Če pomislimo še, cfa so Pfizmaierjevi prevodi dobesedne interlinearne verzije, je prav mogoče prevesti ta stavek z: Redkokdaj vidimo, da poseda tisočletna štorklja na stoklafrtski smreki, — kar bi bil tudi povsem logičen zaključek pesmi. To odgovarja tudi prevodu »nekega' Woitscha (ki je znanstvenik, ne pesnik!), ki sem se jaz opiral nanj. — Ker so vse Jarčeve trditve šibke, je h koncu udaril še po mojih prepesnitvah iz kitajske lirike, češ, da so slabe, in da je radi tega moj ,kritični zalet še tembolj neprimeren in neupravičen*. Kritik naj bi torej smel ocenjati le stvari, ki bi jih sain zmogel vse boljše. V tak kriterij veruje le še Jarc.» Nadalje se Klopčič zavaruje proti Jarčevcmu očitku, češ, da je ,potvoril celoten vtis knjige' s tem, da je .spretno zamolčal štiri petine pozitivnih vrednot4 in ugotavlja končno, da ga Jarčeva replika ni prepričala, dasi jo je (kot tudi «Kitajsko liriko») prebral s .čisto sprejemljivostjo'. To je v izvlečku Klopčičev odgovor, ki ga uredništvo ne objavlja v celoti, ker ne prinaša ničesar novega, kar bi čitatelju razbistrilo sporno zadevo. Kakor se vidi, se ves spor v glavnem suče krog pesmi «Jesenski metulj», ki ji je M. Klopčič odrekel smisel (Lj.Zvon, str. 230.) in jo je M. Jarc skušal raz-tolmaciti. (Prav zato je uredništvo tudi priobčilo JarČevo repliko.) Prevajalec sam je uredništvu ustno skušal razložiti svoje pojmovanje te pesmi iz ljudske vere kitajskega naroda, ki tako rad govori o tisočletnih želvah, štorkljah, drevju («hundertklaftrige Fichte» seveda ne pomeni samo višine, temveč hkratu tudi starost), kar da je Pc-Lo-Tien v sklepnih stihih svoje pesmi porabil kot antitezo misli, govoreči o minljivosti vsega živega. Ali je to pojmovanje pravilno, iz zgoraj eitiranega Pfizmaierja, na katerega se je Gradnik v tej pesmi naslonil, ni razvidno. Že spričo te pesmi pa je jasno, kako kočljivo je za prevajalca, ako ne zajema iz vira. Misel originala, ki se v prevodu tako rada zabriše, se v prevodu prevoda nujno še bolj zabriše in zbledi, zlasti še, ako presaja kdo iz tako daljne in tuje nam miselnosti, kakor je Evropi Orient. Gradnik je prevajal iz evropskih jezikov, v katerih je kitajski duh že presajen, prepesnjen v evropskega duha; zato se pri tej liriki ne da govoriti o prepesnitvah, temveč o prevodih. To je knjigi v škodo. Kajti ne samo angleški, francoski, nemški, tudi slovenski prevajalec zajemaj iz vira! In najsi je Gradnik s svojim dosedanjim literarnim delom dokazal, da je znatno pomembnejši kot izviren pesniški tvorec nego kot prevajalec in dasi je njegov izbor za Slovence literarno vendarle važen, ker nedvomno kljub večjim in manjšim neuspelostim hrani v sebi tudi estetsko pomembne vrednote, bi vendar njeno vrednost mogel pravično presoditi samo dober poznavalec originalov. Jasno je, da gre pri knjigi z naslovom «Kitajska lirika» samo za to, ali pove Gradnikova slovenitev Slovencu isto in z isto silo, kar pove in govori original kitajskemu čitatelju. Povsem razumljiv je tedaj uspeh te knjige: pri nekaterih čitateljih veliko, nedeljeno priznanje, priznanje, ki ni tako ncdeljc-no pri čitateljih, ki so se sami kdaj intenzivneje, v več evropskih jezikih, bavili s kitajsko poezijo. Edino merodajno sodbo bo zato mogel izreči samo dober poznavatelj originalov. A takega poznavatelja danes med slovenskimi znanstveniki, kritiki in pesniki ni. Fran Albrecht. «Odmevu» gospoda Janka Glaserja. Po razumljivi želji uredništva se analizirajo in podrobno razbirajo samo pomembne in pomembno ali vsaj zanimivo slabe knjige. Vaša je povprečna. — «To pa je pri Glaserju vedno tako», razumite na edino mogoč način: Kadar koli govori Glaser o intimnostih, se ne zaveda njih bistva. — Dolgočasnosti in dolgoveznosti se branite z vestnostjo? Ta krepost je dolgočasnosti bližnja soseda, zlasti v tisti malce pretirani stopnji, ki se ji pravi pedantnost. — Ne verjemite in ne zaupajte posnemovalcem! Navacjno imajo slab okus, sicer bi ne posnemali. — «V mesečini»? Vam: mikrokozmos v makrokozmu, skrajna ekonomija v besedi; meni: odmev Župančičevega «Slapa», nekoliko moteča nediskretnost, skrajno ekonomično dajanje poezije ali z drugo besedo: trezna proza. — Zakaj tajite svojo splendid isolation? Kaj drugega izražajo tile stihi: «Kjer se glasil čez dan je smeh in pljuskalo je življenje vsakdanje, da sem stal ob strani sam in tuj ...» ali: «ko mimo vozovi po prašni se cesti pode in množice v diru gneto se za srečo beže-čo — jaz mirno od daleč na pisano gledam gnečo». — Po danes izvrstnem motivu napisati pesem je nekaj docela drugega kakor napisati izvirno. — Motiv moje sodbe: «zlobnost», «literarno akrobatstvo», «apriorna nerazpolo-ženost»? Grda pesem. — Pričakovali ste pozornosti in ljubezni? Pozornost Vam je bila. Ljubezen je treba zaslužiti s kvaliteto. J. Vid m a r. ANGELU CERKVENIKU S a t y r u s O Angelo, clie cosa fai? — Chi e un vero triestino non puo andar finire mai colTarte propria nel — cestino! TO JE TAKO S a t y r u s Spoznal bo kmalu Herwarth Waiden: «Mit diesem Černigoj und Kreft, mit dem Delak, dem Burggastalden, macht man im Südland kein Geschäft!» REFORMA SLOVENSKE GLEDALIŠKE UMETNOSTI S a t y r U S Po p Delakovem receptu. Kar je sintetično — diinenzionalno in koloristično — fonetično, kar je harmonično — emocionalno, kinetsko — plastično in spet sintetično — zaklenil z gesto epohalno v retorto svojo sem hermctično, čez vse napravil svoj: križ-kraž! in — hop! je vstal teater naš! PSEVDONIM S a t y r u s Izbral, profesor, lep si psevdonim. Po naše «talpa» krt je poniglavi — A ž njim, prijatelj, mi ne hodi v Rim, ker tam se «talpi» tudi butec pravi! KRONIKA Kettejevo pismo Franu Stamcarju 16. 7.1898. Ga. Dominika Dularjeva, soproga železniškega strojevodje, je iz zapuščine 29. 9.1928. v enoinosemdesetem letu starosti v Novem mestu 229 umrle nekdanje Kettejeve gospodinje Jožefe StamcarjeVe rešila sledeče pismo, pisano na trgovski papir (29X22*5 cm): Trnovo pri Ilirski Bistrici, dne 16. julija 1898. Predragi! 15. sem prišel v Trnovo. Bil sem v Ljubljani, kjer nisem dobil ni Cankarja ni Zupančiča, kajti prvi je odšel v Pulj, kjer biva njegov oče. drugi bo še do konca (leta na Dunaju)1 tega meseca na Dunaju. Moja tetka želi imeti vso obleko (razven tega tudi pantofcljnc in čevlje in klobuk) tu; prosim torej, bodite tako dobri, spravite vse tisto, kar sem pri Vas pustil, v bavulj5 pak pošljite sem; bomo tu plačali. Za Vaš trud bom Vas jaz nagradil, brž ko bo mogoče, ko pridem namreč zopet v Ljubljano in Novo mesto, in to se bo zgodilo prej ko ne še ta mesec. — Pri Murnu sem dobil Mickiewiczeve sonete, Micheletovo «die Frau», «Moderne Probleme», neko paralelo mej Nitschejem in Chopinom, torej dovolj duševne hrane. Pisal bom sonete. Vsebino si moreš misliti. Po Novem mestu mi je dolg čas, pa kaj hočemo. Jutri ali pojutranjem odidem v Trst poskusit svojo srečo. Srdačan pozdrav od Tvojega prijatelja Dragotina Ketteja. P.S. Pozdravi Tvojega očeta i mamico, Šeška in ono, ki je ne moreš pozdraviti. Ilm! Wir werden trachten, Sie zu vergessen. Ovitek z naslovom se ni oh ranil, a naslovi jenec je mogel biti samo sin Kettejeve gospodinje tudi že davno pokojni Fran Staincar, ki je bil v šolskem letu 1897./1898. dovršil četrti razred novomeške gimnazije. Za to govori dejstvo, da se je pismo našlo v zapuščini njegove matere, ter pasus o Kettejevih stvareh, katere je bil pesnik ostavil na svojem osmošolskem stanovanju, ko je po maturi, ki se je končala dne 7. julija 1898., odhajal iz Novega mesta. — To je bil storil morda zato, da bi o počitnicah imel izgovor za obisk dolenjske metropole pred odhodom k vojakom. Sicer je bil večino svojih stvari naprej poslal v zaboju (Jubilejni zbornik... Otona Župančiča, 17), a skrbna teta je hotela imeti vso njegovo opravo doma: odtod Kettejeva prošnja v pismu takoj drugi dan po prihodu v Trnovo. — Kadi drugih stavkov bi sicer imel človek pomisleke, da bi bilo pismo namenjeno po šolah štiri, po dobi pa gotovo še več let mlajšemu Staincar ju, ker pa je po izjavi njegove matere podpisanemu (1922) njen sin bil prepisovalec Kettejevih pesmi (za uredništva in literarne prijatelje?), je razumljiva tudi intimnost teh vrstic. V Ljubljani, kjer se je Kette na poti z Dolenjskega na Notranjsko za nekaj dni ustavil radi obiska prijateljev, ni našel ne Cankarja ne Župančiča, Murn. ki niu je posodil v pismu navedene knjige, pa je z drugimi vred imel «posla čez glavo radi mature». O svojem tedanjem razpoloženju je dne 12. julija 189S. pisal Župančiču: «Maturo sem zvršil, ljubico zapustil, že veš, kaj se to pravi. Potlej veš, kako vesel da inorain biti v Ljubljani.» (Jubilejni zbornik ... Otona Župančiča 17—19.) In pismu je priložil dve med zadnjimi v Novem mestu zloženi pesmi: svoje slovo od mladosti in ljubezni — sonet «V kripti» in romanco «Zapuščeni». Ista bolečina slovesa, spomina in hrepenenja diha iz skopih, ker moško sramežljivih besed Kettejevih v gorenjem pismu iz Trnovega mlademu prijatelju v Novem mestu, kateri ne more pozdraviti njegove nedosežne Angelc: njej bo pisal sonete — žensko naturo hoče študirati iz knjig (Jules Michelet: La Fcmme, 1859!) —; čisto na koncu v postskriptu pa se mu iz peresa pocedi napoved poskusa odpovedi: «Wir werden trachten, Sie zu vergessen». Biografsko nov je v pismu podatek: «Jutri ali pojutranjem odidem v Trst poskusit svojo srečo». Dvaindvajsetletni Kette, ki si je bil v novoletnem pismu Ivanu Cankarju (Dom in svet 1926, 186) želel, da bi «imel kmalu prašne šolske sobe, vojašnico za seboj», je sedaj po maturi takoj poskusil doseči, da se mu 1 Kar je tu v oklepaju, je v pismu prečrtano. 2 = kovčeg, iz italijanščine: baule. triletni vojaški rok spremeni v enoletno prostovoljstvo. (Primerjaj Aškerčeve navedbe v drugi izdaji Kettejevih Poezij, XIVI) Poskus pa se mu ni posrečil. Umetniški plod tega nekajdnevnega pesnikovega bivanja v Trstu o počitnicah je bilo devet sonetov s prvimi motivi morja v Kettejevi liriki: sonet «Kritikom», med kakršnimi je bil novomeški profesor njegov Ivan Polanec (Dr. Niko Županič, Dragotin Kette 22), in ciklus «Adrija», posvečen Angeli — angelu poetovemu v tedanjih njegovih tržaških bojih za krepost, iz katerih se jc vrnil kot mož in s sklepom zvestobe: «Drugih roz ne bo plamteče mi srce ljubilo, ni drugih lilij s pesmimi častilo.» Obe pesnitvi je prinesla septembrska številka Ljubljanskega Zvona 1898. (548—551) in pod obema se je avtor prvič podpisal s pravim imenom: «Kette». In šele sedaj, konec septembra, jc izvršil v pismu Stamcarju izraženo namero ter — z Nietzschejevim «Zarathustro» v roki — priromal v Novo mesto — po zadnje slovo in razočaranje (Dr. Niko Županič, Dragotin Kette 16, 21—22), preden se je napotil k vojakom v Trst po bolezen in smrt. Alojz T u r k. Kettejev «Načrt za učenje med počitnicami leta 1898.». Šola je bila Ketteju «deveta skrb» (Doni in svet 1926, 184): pri svoji nadarjenosti in svojem veselju posebej do nekaterih predmetov (Dr. Niko Županič, Dragotin Kette 22) jc ne le brez težave sam izdeloval, temveč jc po izvestju «zadružana» Mihaela Zevnika, župnika v Begunjah, tudi lahko «sošolcem spisoval domače slovenske in nemške naloge». Zato pa je mnogo čital in študiral, kar ga je zanimalo. «Študiral ni zaradi svojih verzov in ne zato, da bi se imenitil pred svetom. On je bil izmed tistih redkih ljudi, ki se uče in se trudijo, da bi spoznali resnico...» (Ivan Cankar, Zbrani spisi III. 297.) Kako si je v dijaških letih sam razširjal obzorje, kažejo trije dnevniki, katere je v izvlečku priobčil Aškerc v uvodu k drugi izdaji njegovih Poezij. Da pa je hotel intenzivno porabiti tudi počitnice po maturi pred odhodom k vojakom za tri dolga leta, priča njegov sledeči, na osminki velike pole napisani načrt, ki mi ga je v objavo prepustil Josip Klemcnčič, sedmošolec v Novem mestu: Načrt « za učenje med počitnicami. Snov. Prešern (kolikor mogoče iz glave) Jenko (kolikor mogoče na pamet). Zvon (več letnikov) Slov. slovstvena zgodovina. Dušeslovje. Modroslovje. Slovenska in slovanska zgodovina. Češka, ruska in poljska slovstvena zgodovina. Učenje ruščine, Lermontov (kolikor mogoče na pamet). Turgč-njev (Senilia na pamet.) Gogolj (Starasvjctski pamješčiki) Razne slovstve-nike. Prevode iz ruščine (kolikor jih imam) prečitati. Goethe. Heine. Drugi nem. slovstvcniki. šenoa (VIII.). Druge spise hrvaške. Srpske narodne pesmi (na pamet). Koliko tega nepopolno ohranjenega («Snov»!) načrta je pesnik res izvršil, se ne da soditi. Da ga je še razširil in skušal razširiti, vemo iz njegovega pisma Franu Stamcarju dne 16. julija 1898. in njegove prošnje na pismu Otonu Župančiču dne 12.julija 1898: «Apporta nobis libros multos». (Jubilejni zbornik... Otona Župančiča 17.) Alojz Turk. Jurčičev Krjavelj. O Jurčičevih literarnih predlogah že imamo nekaj kritičnih spisov, ki osvetljujejo njegovo razmerje do W. Scotta, Gerstäckerja, Puffa, Proschka in Erbena. Kolikor mi je znano, se še ni pisalo o tem, da je imel Jurčič tudi za svojega Krjavlja nekakšno predlogo. Grafenauer (Jurčičevi Zbrani spisi. III., 229) pravi, da se kaže Jurčičeva prava sila v risanju kmet-skih značajev in drugih oseb, ki so povsem Jurčičeva last, tako 11. pr. vaški posebnež K rjavel j. Prijatelj (Jurčičevi Zbrani spisi. III., str. XXXXI.) ugotavlja, da je Krjavelj deloma kopiran po «Liiškem Mrtinku», na str. 431. pa pravi, da riše Jurčič Krjavlja po resničnem originalu, ki je bil pod tem imenom v pisateljevih mladih letih po vsem muljavskem okolišu znan. A vendar se zdi, da si je Jurčič izposodil nekatere Krjavljeve poteze iz romana E. Lyttona Bulwerja «Eugene Aram», ki je izšel leta 1832. Nemški prevod Teodora Rötha (1845, Stuttgart, Scheible, Rieger & Sattler) je bil okoli leta 1865., ko je naš pisatelj koncipiral «Desetega brata», zelo razširjen, in ker je Jurčič rad prebiral W. Scotta, je dovolj verjetno, da je poznal tudi Bulwer-jev roman. V tem angleškem romanu je edina komična figura Jacob Bunting, bivši korporal v britski vojski. Stanoval je v koči sredi vasi. Mož je bil bahač, ki jc po vsaki deseti besedi naglašal, da je videl veliko sveta. Kakor Krjavelj je tudi Bunting velik prijatelj pijače, («češče kot kdo drugi jc pil s krčmarjem.») Govoril je hitro, presekano. Zaradi njegove gostobesednosti ga imenuje Bul-wer «klepetavega starega vojščaka». (9. poglavje.) V XI. poglavju pravi avtor, da je Jacob sebičen (samopašen) čudak, a tudi lažnivec — prav kakor naš Krjavelj. Kot ljubi Krjavelj svoji kozi, tako ima Bunting svojo mačko rad, ki ji pravi v 11. poglavju: «Malo veš za laži, ki jih .govorim zavoljo tebe.» Krjavelj je šaljivec kakor Jakob (primerjaj II. knjigo «E. Arama», 5. poglavje!). Obadva govorita rada o svojih vojaških letih — seveda več laži kot resnice. — Zlasti pa je neki prizor v 13. poglavju «Desetega brata» zelo podoben prizoru v 8. poglavju V. knjige «E. Arama». Ko je dobil Jakob napitnino za svoja poročila, prosi graščaka Walterja, naj ne pozabi svoje obljube zastran krompirjeve njive. Ko mu Walter to obljubi, prosi Jakob dalje, da bi se njegova koča oprostila najemščine. Ko mu Walter ugodi, prične Jakob dalje moledovati: «Pa Vaša milost — pa —», toda Walter hitro odjezdi, da uide tretji in nadaljnjim nadležnim prošnjam. Prav tako se vede Krjavelj. Najprej prosi graščaka, naj kupi od njega kaj smolnjaka za kolo. Ko mu graščak to obljubi in mu da petico za napitnino, prosi Krjavelj, da bi smel posekan javorjev hlod domov vzeti, češ, da bi si rad izdolbel novo žlico. Graščak mu obljubi žlico. Tretja prošnja: da bi smel svojo kozo-molzaro včasih malo popasti po grajski senožeti. Odgovor: Pasel boš jeseni. Četrto prošnjo pa zaduši gospod Benjamin v kali, rekoč: «Le pojdi, le ppjdi! Zdaj ne utegnemo.» Med Jakobom in Krjavljem so pa tudi razlike; n. pr. prvi je velik, čedne postave, ima skrbno izkrtačeno suknjo, drugi pa je srednje velikosti, zabuhlega obraza, slabo in zanikrno oblečen itd. Ivan Koštial. Antologija francoskih sodobnih esejistov. Današnji esej nima samo veliko avtorjev, marveč tudi mnogo čitateljev. Esejistične zbirke, biografije in kritike časovnih pojavov so — po pričevanju nemškega publicista R. Kircherja v najnovejšem spisu «Wie es die Engländer machen» — Angležem, ki ne iščejo v literaturi samih fikcij, dobra tolažba sredi neskončne povodnji slabih romanov. Na Francoskem je vnema za esej in romanizirano biografijo dokazljiva s številkami; naklade, ki jih dosezajo pomembnejše esejistične knjige, so več kot spodobne. V obsežni Anthologie des Essystes I'ranfaises contcmporaincs», ki jo je izdalo pred nekaj meseci založništvo Kra v Parizu, čitamo v zgoščeni, a prav bistroumni usodni besedi, da se Francija ni še nikdar tako ogrevala za esej kot v naših dneh. In vendar se, da govorimo z izdajateljem, francosko slovstvo že od nekdaj ponaša z dobrim esejem, ki ga je gojilo nemara več nego katerakoli druga literatura. Ta cvetober je prvi poizkus te vrste, prvi prerez skozi moderni francoski esej, prvi skupen reprezentativni nastop onih, ki vsaj karakterizirajo francosko duhovno sodobnost, kolikor ji ne dajejo smeri. Zastopanih je 30 esejistov, kar po številu ni mnogo, a je zato izbira elitna, dasi pogrešaš še to ali ono ime; posebno vrednost daje Antologiji to, da so v nji pretežno še neobjavljeni eseji. O tem, kaj hoče in kakšen je sodoben francoski esej, čitamo v uvodu nekoliko dobrih opazk: Esejisti se ne ločijo tako kot pesniki in pripovedniki po novih stilnih karakteristikah; bolj nego formi se podrejajo idejnemu gibanju. Njih cilj je «ustvarjati, povdarjati ali natančno določati ideje, ki dajejo neki dobi nje smer». Ker pa je bistvena poteza našega časa različnost in mnogo-ternost idej, je umljivo, da Antologija te najbolj idejne literarne panoge nudi vpogled v vso protislovnost sodobnega mišljenja. Naš čas vleče s seboj idejno zapuščino minulih stoletij in se zdi, da ne mara popolnoma zapustiti nobene poti, niti največjega ovinka ne, ki obeta duhu količkaj zadoščenja. Skoraj vse ideološke šole, ki so se, čeprav le prehodno, uveljavile kedaj v preteklosti, imajo danes svoje obujevalce in branitelje. Toda njih skupine niso niti tako velike, da bi lahko govorili o smereh: koliko ljudi pač zastopa danes neko gibanje? Ta mnogoternost je do neke mere zakrivila današnjo negotovost; pod njenim vplivom so začeli nekateri duhoviti ljudje v Evropi napovedovati propad tiste civilizacije, ki sicer še ni izgubila vere v svoj napredek. Poleg tega pesimizma so se esejisti oprijeli neke druge bolezni našega časa: potrebe bega (besoin d'evasion). Dalje vidimo, kako na vsakem področju, naj bo že literarno. politično ali ekonomsko, nastajajo majhne skupine, ki jih navdaja divja in sektarska vera. «Vsaka sredi noči sodobne zmede vpira pogled h kaki drugi zvezdi.» Današnjo diferencijacijo pa še povečuje dejstvo, da imamo mnogo področij intelektualnega udejstvovanja. Tudi pri katerem našem sodobniku bi lahko odkrili aspiracije Goetheja ali duha Voltairejeve kritike, toda nobeden nima več univerzalne kulture. Zato je specializacija ena najbolj značilnih potez sodobnega esejista. Pri izbiri esejistov za Antologijo je izdajatelj upošteval, da so čisto moderni najvplivnejši. Dobro pa pravi: Mladost nekega duha ni v njegovih idejah, marveč v njegovem karakterju. Kar je pri sodobnem poetu oblika verza ali fraze, to je pri esejistu način njegovega izražanja in moč njegove ckspozicije. Esejist ni ustvarjalec novih idej; to mesto gre filozofu. Esejist v nekem zmislu preustvarja že obstoječe ideje, toda tako «prestvarjanje» ima včasi znatnejšo veličino in trajnejšo lepoto nego izvirna stvaritev. Te misli iz uvoda pričujejo že same dovolj zgovorno, da je odločal pri izbiri visok kriterij in da Antologija ni samo produkt založniških ambicij ali pripomoček za šolski slovstveni pouk. Na tem mestu ni prostora, da bi karakteri-zirali vsakega zastopanega avtorja po njegovih značilnih potezah; če bi izbrali le, nekatere, bi storili napako, da smo prezrli druge, zakaj vsak ima svoj aspekt in nobenemu ne moremo odreči manjše značilnosti, dasi so n. pr. ideje Alaina, Bendc, Massisa, Mauroisa, Suaresa, Thibaudcta večjega pomena nego ameriške impresije Andrea Siegfrieda ali sicer zelo interesanten esej Leona Pierre-Quinta o poslednjih dnevih Marcela Prousta. Na splošno je pisca teh vrstic nekam presenetilo, da se je sodobni francoski esej precej odmaknil arti-zmu. Toda to mu je dalo večjo razgibanost in živahnost. Ideje, ki zanimajo francoske esejiste, niso gole abstrakcije in hladni simboli, marveč toplo, ponekod strastno animirani odnosi med intclektom in življenjem. Današnje mišljenje potrjuje tudi na teh primerih svojo sveto zamaknjenost v življenje kot fenomen vseli fenomenov. Predvsem pa spoznaš iz Antologije, koliko danes tudi tradicijsko usmerjene francoske pisatelje zanimajo socialni problemi in obči problemi kulture in politike. Usoda Evrope in nje položaj v svetu, mednarodno ekonomsko ravnovesje, pacifizem, proletarsko gibanje, princip demokracije in aristokracije — o tem razpravlja mnogo več esejistov nego o času odmaknjenih problemih umetniške forme. Ta živa aktualnost pa vzlic vsemu stremljenju po sproščenosti ne zametu je nujne discipline, ki je potrebna tudi esejistu pri njegovem delu, da se po svoji rekreativnosti in odgovorni formi loči od časnikarske feljtonistike in enodnevne kozerijske sprei-nosti. Teh principov, ki j i It pri nas nasprotniki umetniške discipline pisanja srečujejo s sektarsko zaničljivo gesto, Francozom ni treba naglašati določeno, tendenčno, ker sta njihov jezik in stil že tako kultivirana, da jim je dobro pisanje «v krvi in mesu». V pogeldu «nicre, jasnosti in okusa» se sodobni francoski esejisti nimalo ne razlikujejo od svojih predhodnikov od Montaignea do. Renana. B. Borko. «Populizem» — nova literarna smer v Franciji. — Po vsej simbolistični literaturi, značilni za konec 19. stoletja in sodeč po prevratnih, čeprav živ-ljensko bledih in slabotnih strujah, ki so se pojavile v prvi četrti 20. stoletja — futurizem, ekspresionizem, kubizem, dadaizem — je bil povratek k naturalizmu ali vsaj zmernemu realizmu v literaturi nemogoč. Geslo «Fart pour Fart» je sicer vodilo «realista» Flauberta, a le zato in v toliko, v kolikor je ta realist z muko in težavo prikrival in dušil v sebi otožnega romantika, opazujočega z razočaranjem in pesimizmom, kako se blesteči romantični sen o lepoti življenja drobi in razbija ob vsakodnevnih banalnostih nizkotne, bedaste in zlobne resničnosti. A v nadaljnjem poteku 19. in v pričetkih 20. stoletja se je to, za Flauberta zgolj obrambno geslo proti buržujski morali, poostrilo in zadobilo mnogo globlji kulturno psihološki pomen. Razvilo se je v simptom razkroja vseh življenskih vrednot, čustvovanje radi čustvovanja samega, doživetja, draženja, občutki radi doživetij, draženj, občutkov samih, to je, kar išče novoroinantični umetnik, kakor hitro se je prebudila v njem sla samoaualize. Ko so pričetki 20. stoletja pritirali to estetsko naziranje do skrajnosti, se je pojavila popolna ravnodušnost do vseh kulturnih vrednot. Ostaja samo še ena vrednota: umetnost. Vendar tudi umetnosti ne vrednotijo več kot izraz zvišane, stopnjevane človečnosti, marveč le kot povzročiteljico vedno jačjih, vedno nenavadnejših mikavnosti. Geslo Fart pour Fart je zadobilo svoj končni pomen šele. ko je začelo znaČiti hoteno odtujevanje umetnosti katerimkoli vrednotam in vsemu preprosto naravnemu življenju človeštva. Artistična umetnost se je zaprla pred življenjem, a plačuje svojo bahavo odločenost in vzvišeno samoto z neplodnostjo, polno samomučenja in subtilnili analiz lastnega jaza. Velika večina povojnih francoskih romanov zlasti mladih avtorjev ni umela pretrgati vezi s predvojnim Fart pour Fartizmom, pač pa ga je v mnogih primerih tirala še dalje do popolne apatije in ravnodušnosti do vsega, kar količkaj diši po objektivnosti, uravnovešenosti, močni kompoziciji, življen-skemu toku, ki gre svojo pot. nezavisno od romanopiščeve koncepcije. «Roman-fleuve», kakor so ga pisali Tolstoj. Dickens, Balzac, Eliot, Zola, se je prelevi! v čisto subjektivno razkazovanje trenutnih duševnih razpoloženj, ki so tem privlačnejša, čimbolj so nenavadna in brezzvezna. Z druge strani pa se je pod Morandovim vplivom razbohotil kozmopolitski roman, nervozno, kinematografsko projicirano življenje višjih slojev povojne družbe, odigravajoče se v salonih, dancingih. spalnih vozovih, luksuznih parnikih, na dirkališčih in v elegantnih bcznicah. Zdi se, da so se Francozi danes prcobjcdli te modne hrane in da so zastre-meli za naravnejšim, preprostejšim, življensko pristnejšim. Populizem ali nanovo oživljeni naturalizem, struja, ki ji hoče utreti pot skupina večinoma mladih, pa tudi starejših pisateljev, priča o tem stremljenju. Na Čelu te nove skupine «populistov» stojita Andre Thčrive, romanopisec in kritik, naslednik nedavno umrlega Paula Soudaya v «Tempsovem* feljtonu in pa še mladi romanopisec Leon Lemonnicr. Slednji je pred kratkim označil stališče te skupine v «Revue mondiale»: «V modnih romanih sem čital toliko narejenih zgodb, neodkritosrčnih analiz, sem videl, kako iščejo nenavadno in beže pred resničnim s takim prizadevanjem, da sem se vprašal, ali niso edini pomembni sodobni pisatelji učenci naturalistov. — Ne gre za socialne ali politične doktrine, toda nekaj pisateljev je zadnje čase večinoma nezavedno reagiralo proti sodobni smeri nekega dela literature, ki hoče predstavljati samo elegantne ljudi in pokvarjene brezdelice.» Jean Finot je v svojem nedavno izišlem romanu «L'Allumcuse» napisal predgovor, ki pomeni za nekatere pravi manifest nove smeri. V njem izraža gnus pred snobizmom v literaturi ter stremljenje po široki ljudski preprostosti in po odkritosrčnosti brez pretenzij. Doslej so se pridružili tej skupini Andre Therive, pisec znanih romanov «Souffrances perducs» in «Sans äme», Andre Lemonnier, Louis Chaffurin, ki je napisal zanimiv roman iz življenja lyonskih krojačev «Pique-Puce», Louis Guiloux ter Celine Lhotte («La petite fille aux mains sales»). Izmed starejših pa so se pridružili novi skupini Lucieu Descaves, Georges Duhamel ter Charles-IIcnry Hirsch. St. Leben. Hugo von Hofmannsthal in avstrijstvo. V novembrski številki znane berlinske revije «Die neue Rundschau», ki je skoro vsa posvečena spominu pokojnega dunajskega pesnika Hugona von Hofmannsthala, je za Slovence posebno zanimiv prispevek esejista Henrika Edvarda Jacoba. ki je pod naslovom «Avstrijska oblika» skušal raztolmačiti bistvo pesnikovo na temelju zgodovin -sko-tradicionalnih, verskih in narodnostnih posebnosti bivše Avstrije, te čudne, docela nemogoče sestavine najrazličnejših narodnosti evropskih. Osnovo «avstrijske oblike» vidi Nemec Jacob v baroku. Ker tudi del današnje slovenske kritike in esejistike skuša raztolmačiti duhovno obličje slovenskega človeka i/ baroka, je zanimivo, kako razvija Jacob to misel pri avstrijsko-nemškem pesniku. Njegova izvajanja se glase. «Kdor stopi prvič v Rimu v Petrovo cerkev, mu v efektni praznoti ogromne ladje z neko grozo stopijo naproti štirje Berninijcvi stebri. Ti stebri, ki so svoj čas pomenili največji triumf protircformacije, se mi vidijo še danes tako novi in smeli kakor prvi dan. To so iz samih zavinkov spleteni stebri. Ti zavinki, ebenovinasto črni in barbarsko silni, stoje tam. ko da ni bilo nikoli na svetu dorskih stebrov. To sploh niso stebri. Vzpete spirale so,ki nosijo baldahin božji. Spirale: to so linije diha,v plastiko izpremenjeni dih.Ta arhitektura temelji na opažanju, da se dim človeškega darovanja ne vije kvišku naravnost, temveč se vzpenja v vijugali. V vijugali so se vse življenje vzpenjali kvišku moč in beseda, gledanje in mišljenje pesnika Hofmannsthala. V dobrem naslovu knjigi «Barok kot umetnost protireformacije» je Werner Weissbach dal vsaj majhen migljaj, kako bi se duhovno-zgodovinsko dale neke stilistične posebnosti baroka tolmačiti iz antiluteranske duševne usmerjenosti. V duhovni osebi Hofmannsthalovi sta se protireformacija in barok stopila do ldcntičnosti. Ker je bil človek našega časa, je za plehkoumneže seveda povsem na dlani, da mislijo, da ga je k baroku pritezalo zgolj umetnostno-zgodovinsko in h katoličanstvu samo duhovno-zgodovinsko zanima nje. Nič ni bolj napačnega ko to. On si ni izbiral ničesar: te stvari so od rane mladosti oblikovale njegovo osebnost. Te tako avstrijske stvari: barok in protireformacija. Barok in protireformacija! Protestant pravi: «Tu stojim, ne morem drugače!» In doživi, ko izgovori to, trenutek največjega junaštva v svojem življenju. Katoličan pa more še drugače. «V tisoč podobah te vidim, Marija, ljubeče izraženo!» Čemu bi torej ostajal pri eni sami podobi? Čemu bi pisal kratko in skopo, čemu izbiral med dvema točkama ravno črto, če je ovinek pač vab-ljivejŠi, bogatejši, življensko obilnejši? To je Hofmannsthalov zaviti slog. To je Hofmannsthalov katoliški in avstrijski slog. Katoliški v največji meri tudi tedaj, če je posvetne vsebine. So namreč neki formalni znaki, ki brezpogojno razodevajo, ali živi pisatelj v katoliškem ali protestantskem kulturnem krogu. Pesniki, ki so «nedramatični»; pesniki, ki uporabljajo zelo veliko tavtologij. ki ljubijo ponavljanje, pesniki, ki delajo v spiralnih oblikah in se «v višjem /a-vinku spet vračajo v položaj svoje začetne misli»: taki pesniki so (tudi če tega niti ne slutijo) odločilno vplivani po katoliški liturgiji in po samem obstoju katoliške maše. Predvsem pa je obstoj spovedi, ki vse ljudi, živeče v katoliškem kulturnem okrožju (celo tedaj, če spovedniki niso duhovniki, temveč psihoanalitiki!) docela odloča od ljudi in pokrajin, v katerih je Luter odstranil spoved. Če se spomnimo pri Iiofmannsthalu onih dolgih, dolgih — ne več po zakonih drame, temveč po zakonu spovedi narekovanih — samorazgaljenj, ki jih je severnonemški kritik Herbert Ihering z grajo nazval «arije»; vsekakor ne da bi bil vedel, da je bilo to manj očitek nego karakteristika. Kajti kakor sije izza Lessinga kot oplajajoče in nedosežno solnce nad severnonemško literaturo zakon Shakespearejev — togo soluce z ravnimi in dramatičnimi žarki — tako sije ob Donavi, zelo legitimno, dramatično protisolnce Calde-ronovo. Onega Calderona, v čigar dramah je toliko arij, epične izpovedi in ne-pregnautnih ovinkov. Ne samo Calderon, tudi Hofmannsthal je bil velik mojster troheja, tega počasi se vijočega in razvijajočega, skopo izraznost izbegava-jočega verza.» Iz te zanimive, dasi ne docela nesporne osnove duhovnega obličja avstrijskega človeka, ki bi se v neki meri nedvomno dala aplicirati tudi na neke slovenske sodobne pisatelje, skuša Jacob, osvetljujoč nerazumevanje avstrij-stva s strani severnega protestantskega nemštva, raztolmačiti nekako pan-avstrijsko duhovno ozračje, ki da je sestajalo iz najraznolikejših romanskih, germanskih in slovanskih elementov. Ta panavstrijska težnja, iz katere se je po vojni spočela ideja o Panevropi, ki ji je tudi duhovni vir na Dunaju, se je zlasti koncem vojne izraziteje oblikovala v nekaterih kulturnejših avstrijskih Nemcih, morda kot poslednji poizkus, ohraniti, kar je bilo politično že izgubljeno. Eden glavnih zastopnikov te miselnosti je bil Hofmannsthal. Najsi njegovo «panavstrijstvo» seveda ni zajelo ne slovanskih, ne romanskih avstrijskih narodov in tudi avstrijskih Nemcev ne, ki so bili preveč prežeti z nekulturnimi težnjami političnega in kulturnega hegemonizma, so Jacobova izvajanja zanimiva in omembe vredna tudi za Slovenca. Jacob smatra, da ne gre avstrijske literature smatrati za nekako nemško provincialno literaturo, in pravi: «Avstrijska literatura je nekaj jako čudnega. To je južnovzhodnoevropska literatura v nemškem jeziku. Na nepoznavanju tega duhovno-fizikaličnega dejstva (ne na njega zanikanju; kajti še da bi ga bili zanikali, nam je bilo to dejstvo mnogo preneznano!) temelji nesporazum, ki so ga bili deležni zadnjih sto let v nemškem jeziku pišoči zastopniki avstrijskega pesništva.-- Ilofmannsthal je bil pesnik južnovzhodnoevropskih ljudskih množic, ki so se v teku stoletij po habsburški rodbini ustvarile in zrasle skupaj. Naj kdo politično o tem bivšem cesarstvu misli, kar hoče — duhovni zgodovinar mora računati z življenjem teh narodnosti druge preko druge in druge ob drugi kot z neko «na t uro naturato». Na tej «naturi» (komaj jc kdo doslej to razumel) temelji Ilofmannsthal. Pesništvo Ilofmannsthalovo je velikanski poskus, da bi prvič dal priti vsej Avstriji do besede, pesniti v neki panavstrijski obliki. Zajel je veter, ki prihaja s Krasa: ampak tržaška bora je v Laibachu, ki se prav za prav imenuje Ljubljana, že polna otožnega koruznega vonja slovenskih polj: zrak, ki prihaja iz Slovenije na Štajersko, se spet okrepi ob besedi najjužnejših Bajuvarov. Koliko običajev in narodnostnih pustolovščin so doživeli beseda, misel, prizor, preden so prišli na Dunaj in do one pisalne mize v Rodaunu! Ah, to poslušanje iz vetra, ta radiotelcfonija vseh delov cesarstva in vseh kultur v pesnikovo srce--- Avstrijska literatura je južnovzhodnocvropska literatura v nemškem jeziku. Prvi, edini in poslednji zastopnik te literature je bil pesnik Ilofmannsthal. čigar dela, pisana v nemškem jeziku, so izdihavala soj meranskega grozdja, divjost praških husitov, bedo ciganov s Puste in švabski sinji pogled Boden-skega jezera hkratu. Ne kot slikanje krajine (to bi bili sodobniki radi prenesli), marveč kot duha. In ravno to je bilo pri kritikih njegova poguba! Hof-mannsthalova volja do avstrijske celokupnosti se je dokumentirala v tem, da čutimo z vsake strani njegovih spisov duševno skalo avstrijskih narodov, da je na primer verz v njegovi drami tako mehak in tako divji hkratu, tako nemški in tako nenemški, kakor je bil nemško-slovansko-romauski Avstrijec v vsaki minuti svojega duševnega življenja. Kako maloštevilni so razumeli to!-- ... Ilofmannsthal je legitimni sin, tako rekoč prestolonaslednik, onega pan-avstrijskega sveta. Zato ga tudi hvaležno izraža, v vsakem verzu, v slednjem stavku in v tako številnih svojih značajih. Zaradi tega enkratnega duhovno-zgodovinskega stališča so Ilofmannsthala tako maloštevilni razumeli. Ne samo severno-nemška protestantska estetika berlinske gledališke kritike, ki je kul-minirala v naturalistično-nravnostni volji po resnici, ni vedela ničesar pričeti ž njim. Tudi čistemu slovanstvu bi se moral videti Ilofmannsthal preromanski in prenemški; prav tako kot je moralo Italijana prevladovanje nemških in slovanskih vsebin v njegovem delu odbijati kot nekaj tujega.-- Hofmannsthalova avstrijska tragika bi bila nepopolna, če mu ta Avstrija ob začetku in koncu njegovega življenja ne bi bila pokazala, da te «volje zase» na zagoneten način nikoli imela ni.» Ne da bi se spuščal v podrobno oceno Jacobovih duhovno-zgodovinskjh razmotrivanj, se vendar zdi, da pisec nekako podcenjuje avtonomno silo resnično potentne umetniške osebnosti. Ilofmannsthal je bil eden najčistejših reprezentantov kulturnega, torej v bistvu artističnega, ne pa elementarno tvor-negq, umetniškega stvaritelja. Kot tak pa je bil tudi, če ne največji umetnik, nedvomno najkulturnejši duh, kar jih je rodil nemški narod v bivši Avstriji. F. A. Urednikov «imprimatur» dne 2S. novembra 1929. Nove knjige Uredništvo je prejelo v oceno sledeče knjige (z zvezdico * označene so natisnjene v cirilici): Albreht Ivan, Odsevi. Celje. Komisijska založba Zvezne tiskarne. 1929. 60 str. •Bartulovič Niko, Na prelomu. Roman. Beograd. Srpska književna zadruga. 1929. X + 264 -f8 str. (Kolo XXXII. Br.214.) Cerkvenik Angelo, Daj nam danes naš vsakdanji kruh... Povest. Ljubljana. Cankarjeva družba. 1930. 134 str. ♦Dil šari, Vizantinske slike. Druga knjiga. Prevela s francuskog Olga Kosano-vičeva. Beograd. Srpska književna zadruga. 1929. XI -f-171 str. (Kolo XXXII. Br. 215.) ' Häusler Karlo, Kao živa... Drama u pet činova. Križevci. Naklada autorova. 1929. % str. •Jovanovič Jov. M., Stvaranje zajedničke države Srba, Hrvata i Slovenaca. Knjiga druga. Beograd. Srpska književna zadruga. 1929. 198 str. (Kolo XXXII. Br. 215.) Koledar Cankarjeve družbe za navadno leto 1930. Ljubljana. Cankarjeva družba, 1930. 168 str. Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1930. Ljubljana. Družba sv. Cirila in Metoda. 1929. 127 str. Cena 15 Din. •Kranjčevič Silvije Strahimir, Izabrane pjesme. (Uredil in predgovor napisal Antun Barac.) Beograd. Srpska književna zadruga. 1929. XL -f 102 str. (Kolo XXXn. Br. 211.) •Lazarevič Milntin D., Naši ratovi za oslobodjenje i ujedinjenje. Srpsko-turski rat 1912. godine. Knjiga druga. Beograd. Srpska književna zadruga. 1929. 273 str. (Kolo XXXII. Br.216.) London Jack, Mož z brazgotino in druge novele. Priredil Tone Seliškar. Ljubljana. Cankarjeva družba. 1930. % str. Lončar Dragotin, Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo gibanje. Uratnik Filip, Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije. Ljubljana. Cankarjeva družba. 1930. 100 str. Mironova Milica, Snežana. Bajka u pet činova, napisana po Grimu. Sarajevo. «Cvijeta Zuzorič». 1930. 46 str. Cena 6 Din. •Mladenovic Ranko. Dramske gatke, III. Grivna. Beograd. S. B. Cvijanovič. 1929. 30 str. Cena 20 Din. ♦Nenadovič Ljubomir P., O Crnogorcima. Pisma sa Cetinja 1878. godine. Beograd. Srpska književna zadruga. 1929. VI+ 229 str. (Kolo XXXII. Br.212.) •Ratkovič Risto, Zoraj. Tragedija. Beograd. «Narodna Misao.» 1929. 69 str. Cena 15 Din. Tavčar Ivan, Streghe e Demoni. (Cronaca di Visoko.) Traduzione dallo Sloveno di Umberto Urbani. Trieste. Libreria internazionale Treves. 1929. IX4-191 str. Cena 10 lir. •Vasic Dragiša, Pripovetke. Beograd. Srpska književna zadruga. 1929. VIII-f 187 str. (Kolo XXXII. Br.213.) ★ ★ ★ Nova drama Lojza Kraigherja Na fronti sestre Žive Drama v treh dejanjih. — Str. 128. Kraigher je svoj čas s svojim obsežnim romanom „Kontrolor Škrobar" razburkal vso slovensko javnost. Sedaj je napisal dramo, ki se odigrava med svetovno vojno v slovenskem garnizijskem mestu in ki bo po svoji erotični vsebini vzbudila enako zanimanje kot zgoraj omenjeni roman. Drama je pisana zelo živahno in zanimivo. Elegantna knjiga velja broširana 44 Din, vezana 56 Din. Naročila na knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prelcrnova ulica 54. .................................^•»•••<**»M«uiMmttiutfHiiUIUtlllHlllHltflUllHHWHtt1inftuuHtiii»ittHii*.>>»........................................... NAJNOVEJŠE KNJIGE knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani: Tavčarjevih zbranih spisov. II. zvezek. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Vsebina: Soror Pia. Tat. Čez osem let. V Karlovcu. Gospod Ciril. Mrtva srca. Broš. 84 Din, platno 100 Din, polfranc. 108 Din. Z začarane police. (Mladinske knjige z večbarvnimi slikami): Koko in druge živalske zgodbe. Mihec in princ Lenuhar. Čarobni studenec. Božične pripovedke. Vsaka knjižica velja broširana 12 Din, vezana 16 Din. Dr. M. Škerlj: Menični zakon in čekovni zakon. Opremljena z opazkami. - Broš. 100 Din, platno 116 Din. Dr. Metod Dolenc: Tolmač h kazenskemu zakoniku« Broš. 230 Din, platno 260 Din. 53535348235323534853535348022348535353535348484848482323235323232353482323535353530100484800232302020253535353484823020023532323485353535300 48480000000000000000000000485348485353484848482348480053232301482323484848234801024848534853534848534802 2323232300000053534800000053480202020202020202022323025390