PoMni orad Mit Cetovec — Verlagtpottomt MM Klagentutt
Uhaja v Cetovcn — Erscheinongsor! Ktagcnfuf!
Po$ame:n) Uvod t.!0 !it., mesečna natečnina 5 5i!:ngov
P. b. b:
Letnik XX!X.
Ceiovec, petek, 13. december 1974
Neresnične trditve Avstrije
doživete zavrnitev v Združenih narodih
„Mojo deiegacijo liasti skrbi izjava, ki jo je dai predstavnik Avstrije v odboru za odpravo ra:ne diskriminacije, ko je deja), da v Avstriji ni posebnih nacionainih aii etničnih skupin, pač pa verske in jezikovne manjšine, čeprav je znano, da obstajata siovenska in hrvaška manjiina, katerih čioveške in druge pravice so izrecno zagotovijene z državno pogodbo iz teta 195$, na podiagi katere je bita Avstrija na novo vzpostavijena kot neodvisna država, podpisata pa jo je tudi Ju-gosiavija."
Tako je namestnik šeta jugoslovanske misrje pri OZN Cvijeto Job med razpravo v odboru glavne skupščine OZN za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja v dostojnem diplomatskem jeziku opozoril na nezaslišano in nesramno trditev avstrijskega predstavnika, kateri 'je — gotovo ne iz lastnega nagiba in osebnega prepričanja, marveč po navodilih svoje vlade! — enostavno zanikal obstoj narodnih manjšin v Avstriji ter skušal svetovni forum z že znano taktiko Avstrije potvarjanja dejstev, laži in arogantnega obnašanja „prepričevati ", da je v Avstriji .vse v najlepšem redu" in da so nasprotne trditve .povsem neupravičene" in jih je zato treba .zavrniti z vso odločnostjo".
Vendar pa s takimi stereotipnimi {razami ni bilo mogoče ovreči tehtnih in utemeljenih argumentov, ki
Gospod kancler
zakaj ne poveste resnice?
Ve/i& de/ svoje ds&ovMe MnfercH-ce v tore^ DKnajM je zvezni Muc-/er dr. Nre/s^y posveti/ nMnjšins^i pro/derrMfi^i ter odnosom med dv-strijo in /ngos/dvijo. Govori/ je ve/i-M besede, tod% povede/ je /<ore m^-/o. /n še to, Mr je povede/, ni Mo nič drngegn /?ot p^ n<t visoki v/%dni r^vni ponov/jeno tisto, ^ar v zadnjem časa z avstrijske strani čeda/je pogosteje doživ/jamo doma in v sve-tn; namreč poskns, da ki se s potvarjanjem dejstev, z zamo/čanjem resnice in z zavajanjem javnosti izogni/i jasnim in konkretnim obveznostim, ki jik na/agajo dvstriji državna pogodba in dragi mednarodni doka-menti.
jih je navajal jugoslovanski predstavnik, ko je opozarjal na globoki prepad med izjavami avstrijskih predstavnikov ter dejanskimi razmerami v Avstriji. Trditev, da so
NE POMENI KONSTRUKTIVNEGA PRISPEVKA
Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Milan Zupan je na rednem sestanku z novinarji v Beogradu na vprašanje v zvezi z odgovorom avstrijske vlade na zadnjo jugoslovansko noto dejal: ..Odgovor avstrijske vlade se nanaša na zelo važna vprašanja iz odnosov med državama in ga proučujemo z vso potrebno pozornostjo. Lahko pa predhodno že zdaj ugotovim, da nota avstrijske vlade ne daje ustreznih odgovorov na vprašanja, ki jih je sprožila jugoslovanska nota, in torej ne pomen! konstruktivnega prispevka k ureditvi teh vprašanj."
manjšine v Avstriji popolnoma svobodne, ko razvijajo svojo kulturo in uporabljajo svoj jezik, ije jugoslovanski zastopnik zavrnit, da je v nasprotju s poročilom odbora za odpravo rasne diskriminacije, v katerem je navedena skrb, ker v avstrijskih zakonih ni določil o pravici do enakopravne udeležbe v kulturni dejavnosti. Poleg tega je bila z manjšinskim šolskim zakonom na Koroškem ukinjena dvojezična šola, hkrati po ustvarjena možnost za izvajanje pritiska na starše, od katerih zahtevajo, da morajo otroke posebej prijavljati k pouku v jeziku manjšine. Glede uporabe slovenskega in hrvaškega jezika na sodnih in drugih javnih ustanovah pa je bito v poročilu znova ugotovljeno, da so očitna .določena neskladja med določili nekaterih mednarodnih pogodb, ki vežejo Avstrijo, in tistimi avstrijskimi zakoni, ki se nanašajo na manjšine". Pri tem je bilo posebej opozorjeno, da je zakon o sodnem jeziku za Koroško skrčit oziroma omejil pravice Slovencev.
V poročilu odbora je navedena tudi izjava avstrijskega predstavnika, da .doslej ni bil pristojnim sodiščem prijavljen noben primer tako imenovane diskriminacije proti jezikovnim manjšinam, in da se nobena podpisnica državne pogodbe ni pritožila, da Avstrija ne izpolnjuje svojih obveznosti". To naravnost sofistično trditev je jugoslovanski predstavnik zavrnil z opozorilom, da je Jugoslavija od teta 1955 vedno spet opozarjata avstrijsko vlado na dejstvo, da sta
Pravice človeka so nedeljive
Tudi ob ietošnjem Dnevu čiovekovih pravic 10. decembra je Avstrijska iiga za čiovekove pravice objavita posebno posianico, v kateri je ugotovita, da smo tudi v Avstriji pokticani, da pre-gtedamo, ati se sptošno spoštujejo načeta, ki jih je progtasita OZN v svoji .Sptošni dektaraciji o čiovekovih pravicah". V odgovor tiga ugotavija, da tam, kjer gre za odnos do drugojezič-nih avstrijskih državtjanov in tujcev, v Avstriji žat še ni dosežena tista raven spoštovanja čtovekovih pravic, ki so jo druge države s podobno civitizacijsko stopnjo že davnaj dosegie. Pri tem posebej omenja odnos do tujih detavcev, nato pa poudarja:
„Še mnogo usodnejše pa je nič manj sramotno dejstvo, da mnogi odgovorni potitiki pri reševanju vprašanj narodnih skupin vedno botj popuščajo pritisku tistih nemškonacionatnih krogov, ki so našo domovino že 1918 in 1938 privedti v nesrečo. Namesto da bi po 19(!) tetih detno še vedno odprte točke državne pogodbe o manjšinski zaščiti končno vetikodušno izpotniti, z nenehnim zavtačevanjem dajejo nemškonacionatnim hujskačem na Koroškem in neodgovornim zagovornikom asimitacije na Gradiščanskem pritožnost za mnogostransko diskriminacijo dru-gojezičnih narodnih skupin."
Liga meni, da bi edinote rešitev na podtagi rezuttatov štetja iz teta 1951 vzdržata objektivno in s tem tudi mednarodno preizkušnjo, medtem ko dvojezični uradi ter krajevni in uradni napisi ne bi .ogrožati" ne državnih meja niti tastnega materinega jezika. „Z vso odtočnostjo pa obsojamo vsak poskus, da bi tako-rekoč kot .izdajatce domovine' difamirati tiste stovenske ati hrvaške sodežetane, ki zaradi naše iastne obotavijavosti Iščejo podporo pri svojih rojakih v Ljubtjani ati Zagrebu, kakor so to detati in še detajo naši južni Tirotci v tnnsbrucku ati na Dunaju." Takt poskus! nedvomno nasprotujejo tako krščansko-bratskim kot tudi sociatistično-tnternacionatističnim načetom, pravi tiga in ob koncu nagtaša, da nedeljivih čtovekovih pravic nikjer ni mogoče omejevati ati drugače popačiti, ne da bt to imeto hude po-stedice.
Dnevu čtovekovih pravic je biha posvečena tradicionatna stavnostna prireditev, ki jo je koroška dežetna sekcija Avstrijske tige za čiovekove pravice pripravita v cetovškem Domu gtasbe. Ob sodetovanju prot. Hetmuta Scharfa in dijakinje Andreje Zi-kutnig je bita prireditev vsebinsko na visoki kutturno-titerarni ravni, je pa žat šta povsem mimo probtema čtovekovih pravic v tuči dejstva, da v okvir teh pravic sodi tudi in predvsem odnos do narodne manjšine.
Nasprotno pa je bit ravno temu vprašanju dan poseben poudarek na prostavi v Ljubtjani, kjer je v navzočnosti najvišjih predstavnikov Stovenije govorit čtan predsedstva CK ZKJ in predsednik mestne konference SZDL Ljubtjana Jože Smote. O njegovih izvajanjih bomo še poročati.
(*Da/;e wa #. sfraM:')
SLOVENC! V !TAL!J! NAM KUČEJO:
Naše srce utripa z vami!
Pod geslom: .Slovenska kulturno-gospodarska zveza v boju za pravice Slovencev v Italiji — za globalno zaščito, za gospodarski, socialni in kulturni razvoj, proti fašizmu, za demokratični napredek družbe" je minulo nedeljo v tržaškem Kulturnem domu potekal jubilejni 10. občni zbor SKGZ, posvečen 20-letnici obstoja te osrednje organizacije slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zbora so se poleg delegatov vseh 21 vključenih organizacij, društev in ustanov udeležili številni gostje, med njimi visoki predstavniki z Slovenije ter zastopniki naprednih italijanskih strank; Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem pa sta na S/JJJnd	nastopala predsednik nadzornega odbora
g^^r.^rerrtjegJuedrž^euer/no ^el Prušmk-Gašper m član odbora Janez
Wutte - Luc.
Pregled delovanja SKGZ v minulih dvajsetih letih je podal predsednik Boris Race. Tako v predsednikovem in tajnikovem poročilu, kot v obširni diskusiji poudarjena stališča so bila zajeta v zaključno izjavo, v kateri je občni zbor poudaril, da je boj za globalno zaščito Slovencev v Italiji hkrati boj za demokratični napredek družbe. V tem boju SKGZ veruje v borbenost in ...	,	-	,	,,	odločnost Slovencev, zaupa pa tudi v napredne
nrzM: z dr&tgfors/n??! s^/epom o ^ antifašistične sile italijanskega naroda ter je presfeudMjM, Zr: pomern popo/MO d- p^pri^na v podporo matičnega slovenskega in jutK/dc;;. pred HenuMHdc.HdMrm ^jugoslovanskih narodov.
V imenu ZSO je občni zbor pozdravil Karel 7*o so dejstud /n w/wo fe/? dejstev Prušnik-Gašper, ki je opozoril, da se na Ko-tddi Mnc/er we more. A/jM vsej pre- roškem na področju politike proti Slovencem /r/gdm fdMM ^/jM sojisf/čnemM dogajajo danes stvari, ki ne spadajo v dvajseto spreMeueddnjK. Njegove /zjdve more- stoletje: incidenti, ki živo spomnijajo na fašistično mo rgZKTMet:' /e Mt mdnever, s M- obdobje Hitlerjevega tretjega rajha. Kakor na ter/m sMšd v/ddd Mdjt/ :'z%?od /z te- Koroškem, tako so tudi na Tržaškem in Gori-ždv, v MteriZ? se je s svojo po/it;M škem na delu najtemnejše sile, ki so leta 1939 ZHdš/d znotraj m ZKMdj drždve.	pahnile svet v najhujŠe sovraštvo in klanje, ki ga
Ne dd /d se podroMeje spMŠčd/; v pristno &reis^yjevo žongliranje z /<e-seddmi, /d m% zdstdvi/i /e dvoje vprašan j;
^ Gospod Mnc/er, Mo pd je zlv-striji v zadnji/? J? /eti/? Mani/, dd N dos/edno, pravično in ce/ovito izpo/-ni/d svoje obveznosti iz 7. č/end dr-ždvne pogodbe, MMr smo borošbi
spet zdbtevd/i in pri tem MnstraMiu-no prispevd/i s svojimi Kte?we/jenifMi pred/ogi?
$ Gospod Mnc/er, zdMj ne poveste resnice, dd pogovorov nismo prekini// Mroš&i S/ovenci, mdrveč so jib onemogoči/i tisti, bi so jib ves čds z/ordb/jd/i /e bot d/ibi Zd zav/ačeva-nje rešitev v nedog/ed, dobončno pd
pomni človeška zgodovina, je dejal Karel Prušnik in ob koncu poudaril:
.Zaradi tega se mi in vi globoko zavedamo, da je boj za obstoj in enakopravnost Slovencev v Avstriji in Italiji hkrati boj proti barbarstvu, boj za kulturo, za prijateljstvo med narodi, boj za človeško dostojanstvo. Naša skupna usoda in naša skupna borba nas tesno povezujeta in iz te povezanosti se rodi zavest, da se izplača bojevati ta boj, kakor se je med NOB izplačalo žrtvovati za zmago nad fašizmom. Čas nam narekuje in zahteva od vsakega poštenega človeka, predvsem pa od mladine, da vztrajamo na skupni poti za srečo človeštva, socializem in mir v svetu."
Občni zbor je sprejel naslednjo pozdravno izjavo koroškim Slovencem:
Dragi koroški Slovenci! Ko so se danes iz tamkajšnjega večinskega naroda tako odkrito sprostile genocidne tendence lažnih, licemerskih družbeno-političnih in oblastvenih dejavnikov, naše srce, bolj kot kdajkoli, utripa zdaj z vami. V takem zastrupljenem ozračju, ko je narodnostna mržnja dosegla pri vas nepopisne razsežnosti suverenega zanikanja in iztrebljenja avtohtonih korenin, globoko vraščenih v kulturni humus slovenske narodne biti, so argumenti, ki jih uradni avstrijski glasniki vnašajo na mednarodne tribune, popolnoma nesprejemljivi. Nič ne pomagajo pisane določbe mednarodnih pogodb, vsedržavnih obveznosti, deželnih in krajevnih zakonskih odredb, če vse ostaja zgolj na papirju in služi kot nesramni alibi pred lastno vestjo in svetovno javnostjo. Nič ne pomagajo obljube, da bodo v prihodnosti postopoma uslišane objektivne zahteve narodne manjšine, če bodo le-te,
kot radi poudarjajo nosilci oblasti, izhajale iz resničnih in upravičenih zahtev širokih ljudskih množic. Pač pa ti oblastniki v nasilnem procesu raznarodovanja v vseh mogočih oblikah kulturnega, ekonomskega in političnega zatiranja, predobro vedo, kako čas igra njim v prid in kako efektivni brezpravni položaj ne more ustvariti pogojev za osveščanje in napredek narodnih manjšin. Toda škoda, ki jo s takim postopanjem ti oblastniki povzročajo, načenja v prvi vrsti mir med narodi, kajti manjšine so tako prisiljene v svojem narodnoobrambnem prizadevanju opuščati žlahtno poslanstvo zbliževanja in povezovanja med raznimi kulturami, narodi in državami ter se utrditi na barikadah odpora, kar ni nič drugega, kot boj za obstoj. V takih pogojih, ki jih umetno ustvarjajo nosilne strukture sicer na papirju odpisane fašistične družbene ureditve, so razkrojevalni motivi dosti bolj učinkoviti od tistih, ki tlijo v globoki zavesti absolutnih vrednot zdravega, občečloveškega, pravičnega humanizma. Dokler pa ne bo obveljalo načelo svobodnega izživljanja v avtohtonem kvasu matičnega rodu, bodo narodne manjšine obvisele kot Damoklejev meč nad razvodji različnih držav in kultur, zakaj prva dolžnost prave demokracije je v utrjevanju in zaščiti vseh komponent človeške konsistence, ne pa v rušenju in zatiranju življenjskih stremljenj narodnih manjšin.
Dragi koroški Slovenci! Izhajajoč iz teh premis, ki zadevajo našo skupno programsko platformo, vam občni zbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, obenem z najprisrčnejšimi pozdravi izreka vso svojo solidarnost, trdno prepričan, da boste z neuklonljivim bojem dosegli to, kar vam po vseh človeških zakonih resnično pripada.
Jugoslovanski tisk o odgovoru Avstrije
Nezadovo!jiv odgovor
BEOGRAD, 6. dec. — Diplomatski urednik Tanjuga Velimir Budimir piše:
Odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko noto z dne 29. oktobra so v jugoslovanskih uradnih krogih ocenili kot povsem nezadovoljiv in negativen. Tak odgovor ne opozarja le na upravičenost jugoslovanske note in točnost vseh ugotovitev, navedenih v njej, temveč tudi na to, da se avstrijska vlada tudi tokrat, kot je to delala že dolgo vrsto let doslej, sistematično izogiba doslednemu uresničevanju svojih mednarodnih obveznosti iz državne pogodbe in, sodeč po vsem, ne kaže namena, da bi jih sploh uresničita. To dejstvo spravlja v negotovost jugoslovansko- avstrijske odnose v celoti, saj dobrih in koristnih plati teh odnosov ni mogoče ločevati od tistih, ki jih ovirajo in kale. To bi bila lahko najslabša negativna posledica zadnjega avstrijskega odgovora na jugoslovanske dokumentirane ugotovitve in trditve, da Avstrija ne le ne uresničuje določi) državne pogodbe, ki se nanašajo na priznavanje popolnih pravic našima narodnostnima manjšinama, za kar se je obvezala, temveč s takšno svojo politiko in stališčem skuša celo ta določila revidirati, jim vzeti ceno in se jim izogniti. To je kratkovidna politika, ki ne potrjuje izražene želje po sodelovanju in ji tudi ni v prid, saj se tedaj, ko pri kakem bistvenem, načelnem vprašanju naših odnosov, kot je položaj manjšin, ni čutiti pripravljenosti za končno, pravično in trajno rešitev, logično zbuja dvom tudi o drugih izraženih željah.
Avstrijska vlada v svojem odgovoru, ki obsega polnih 17 tipkanih strani, žal ne kaže konstruktivnega pristopa, temveč celo arogantno zavrača vse točke iz jugoslovanske note in tako pravzaprav zapira vrata zahtevani rešitvi.
To, da avstrijska vlada .izraža pripravljenost pogovarjati se o vseh spornih problemih", je za Jugoslavijo povsem nesprejemljivo iz preprostega razloga, ker ni kaj razpravljati o zelo jasnih in nedvoumnih določilih državne pogodbe, ki pomenijo mednarodno obveznost, katere Avstrija ne izpolnjuje.
V odgovoru avstrijske vlade je veliko prostora posvečenega tistemu, kar so doslej storili za uveljavljanje pravic naših narodnostnih manjšin. Smisel jugoslovanske note pa ni v tem, da bi opozarjala na tisto, kar je bilo deloma storjenega, temveč na ono, kar še ni narejenega in kar na vse mogoče načine ovirajo. Odgovor celo potrjuje takšne intencije v Avstriji, kot je štetje manjšinskega prebivalstva, kar je po zamisli in v protislovenskem ozračju, kakršno zdaj vlada,
zgolj način, da bi okrnili pravice manjšin, da bi z očitnim pritiskom uresničili nadaljnjo asimilacijo slovenskega prebivalstva, ki se je začela že v času po priključitvi.
V avstrijski noti je rečeno, da je avstrijska vlada proti izpadom in terorističnim aktom, ki jih je bilo doslej nešteto proti slovenski manjšini v Avstriji, kor bi lahko pozdravili kot deklaracijo. Takšnih aktov pa pravzaprav ni konec niti danes. Logično se zastavlja vprašanje: če pristojni organi niso zmožni preprečiti takšnih aktov nacistične narave, če ne morejo zagotoviti uresničevanja svojih sklepov, kot so dvojezični napisi, kako bodo potlej lahko preprečili različne druge odkrite in prikrite načine pritiska — gospodarskega, političnega in drugega — na slovensko in hrvaško manjšino? Se več, v noti izenačujejo po pravicah pripadnike manjšin in njihove organizacije z nacističnimi in revanšističnimi organizacijami, katerih edini in poglavitni cilij je boj proti pri-
znanju nacionalnih pravic slovenski in hrvaški manjšini.
V	avstrijski noti tudi ni nič novega povedanega v zvezi z zahtevo, da bi vrnili uradne arhive z območja Jugoslavije, in z resti-tucijo kulturnih bogastev, izropanih med vojno. Nasprotno, ponovno navajajo različne pravne ovire, da bi tako jasne in konkretne zadeve iz naših odnosov še naprej ostale neurejene oziroma da bi se izognili še eni mednarodni obveznosti.
V	zveznem sekretariatu za zunanje zadeve to obsežno noto še proučujejo. Že prvo branje pa je opozorilo, da vsebina note zbuja resno zaskrbljenost za nadaljnji razplet zadev, predvsem glede popolne uveljavitve provic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Z zdajšnjo noto Avstrija očitno zapira vrata dvostranski rešitvi, ki bi bila najlažja, najhitrejša in najbolj pravična. Zato ta problem začenja segati prek okvirov jugoslovansko-avstrijskih odnosov in poti za rešitev bo očitno treba poiskati še drugod.
Kdo odManja dia!og?
Za razloček od jugoslovanske note, postane avstrijski viadi 29. oktobra, naj bi bit dunajski odgovor drugačen, boij pošten in prepričljivejši, ko svojih trinajst točk, v katerih po vrsti zavrača .nerazumtjive obtožbe", postavijo v okvir vetikodušne ponudbe Beogradu, naj razmisti o možnostih za stvarno razpravo o vseh spornih vprašanjih na ustrezni ravni, tudi med čtani vtade. Dunaj je torej votjan, odtočitev pa je odvisna od Beograda.
Toda za tem pitatovskim umivanjem rok, češ, storiti smo vse, kar je mogoče, vi pa giejte, se jasno odraža načeina odktonitev stehernega razumnega dialoga.
Oktobrska nota jugostovanske vtade se tz konciznih in argumentiranih trditev izteka v ugotovitev, da so dobri odnosi tn utrjevanje sodetovanja z Avstrijo trajen interes Jugostavije. Brez težav je mogoče dokazati, da v dvajsetih ietih po podpisu državne pogodbe naša država ni prispevata ravno mato h konkretnemu izobtikovanju te konstante, in to na vseh ravneh.
Vendar niti osebna prizadevanja predsednika Tita niti srečanja predsednikov vtad tn ministrov za zunanje zadeve tja do septembra 1972, ko se je po ominozni prostavi petdesettetnice koroškega ptebiscita že nakazovata tragična koroška jesen, niso za-tegta, da bi besedam z avstrijske strani stedita ustrezna dejanja.
tz teta v teto je navztic mnogim pogovorom in obtjubam postajato vse botj očitno, da se Avstrija sistematično izmika dejanskemu reševanju bistvenih vprašanj. Stanovitnost jugostovanskih pobud, ki izhajajo tzktjučno iz žetje po vsestranskem sodetovanju tn prijatetjskih odnosih s sosednimi državami, kar je ena temeljnih sestavin naše zunanje poiitike (Mitoš Minič pred zvezno skupščino S. novembra 1974) je bita enako stanovitno zavračana.
Tako je tudi z avstrijskim odgovorom, ki „ponavtja Kirchschtagerjevo dipiomatsko tinto (sit!) iz januarja 1973, ko je bito Beogradu ponudeno, naj razreši odprta vprašanja v dvostranskih razgovorih," piše Satzburger Machrichten 4. dec. 1974.
17. maja tani je jugostovanska vtada dejansko posiata na Dunaj — tega avstrijski javnosti dosiej nihče ni sporočit — predtog detovnega programa za takšne dvostranske pogovore. Leto pozneje, tetos spomtadi, ga je dunajska vtada odktonita. Nadatjnj) razvoj je znan.
Resnično: avstrijski odgovor na jugosiovansko noto je zgotj 6152 besed (avstrijski tisk jih je preštet) dotga — finta.	Jaka 4'u'ar
(Delo, Ljubljana)
Ne 17C7710, a/j je avs/r/j^a v/aJa :z/?ra/a 2. deceTH^er datKTH za svoj povsem Megar/ven odgovor wa jagos/ovarM^o protestno noto namerno a// po na^/jnčjn — pač zato, ^er se je ne^a^o o/? Zstem časK od/mr genera/ne s^apeč/ne OZN za soc/a/na, Z?K77MHitdr7M /n Aa/tarna vprašanja /otZ/ poročZ/a odbora za odpravo rasnega za-pOstav/janja, v katerem je dovo/j jasno /zrečena resna Z:rZtZ^a na ra-čan avstrZjs^e manjšZns^e po/ZtZ/re v odnosa do Loroš/dZ? S/ovencev Zn gradiščanskih Nrvatov. Tad/ nZ povsem zanes/jZvo, a/Z je aradni Dana; zares še/e po .trajnih očitkih koroške deže/ne v/at/e" spremen// od/oč/tev Zn od/očneje rea-gZra/, kot to trd/ ce/ovšk/ neodvis-nZ dnevnik.
Dejstvo je, da je Avstrija v odgovora aradno zavrn./a vse jago-s/ovanske očitke, četad/ jih je označZ/a samo z Zzrazom .nenavadni", medtem ko naj Zn Zn/e navedbe o naeZstZčnZ/! man/jesta-c/jah na avstrijskih t/eh ce/o samo „pavsa/no samn/čenje, k Z n/ z nZ-č/mer dokazano", Tri tem pa n/ prv/č — to resn/eo je podčrta/ ta-d/ jagos/ovansk/ predstavnik v
razprav/ v omenjenem odbora GS —, da je jagos/ovanska v/ada v svojih nota/? opozarja/a avstrijsko državno sosedo na kršitve obveznost/ Zz drž. pogodbe, posebno njenega 7. č/ena, Zn še posebej na javne pr/mere ve/ikonemških Zn
pronacističnih Zzbrabov. Z ža/ost-n/mZ dejstv/, ki govore o takem razvoja v Avstriji, predvsem na Koroškem, je seznanja/a deže/no Zn zvezno v/ado tad/ manjš/na sama.
Vendar so opozorZ/a na/ete/a na g/aba ašesa. Dradno že do/go nZ-bogar ne mot/, če bažejo npr. redna /jadsba štetja zarad/ pritiskov, d/sbrZmZnaeZjsbZb vprašanj v zvez/ s pogovorn/m jez/bom a/Z zarad/ česa dragega nenaraven padec tZ-st/b, b/ po „br/terZjZb" državnega statZst/čnega arada govore s/oven-
sbo Zn to padec v en/ sam/ gene-rac/jZ/ Že samo ta podateb meče ve/Zbo senco na aradne trd/tve, češ da .Avstrija ne podcenjaje prob/emov, b/ se pojav/jajo v zve-z/ z varstvom Zn obran/tv/jo manjšine". A/nogi avstr/jsb/ za-
bonsb/ abrep/ o manjš/nZ, b/ j/b navaja poročZ/o odbora za odpravo rasnega zapostavljanja Zn o katerih je v soc/a/no-bamanZtar-nem odbora genera/ne sbapšč/ne spregovori/ tad/ jagos/ovansb/ predstavnik, so v nasprotja z do-/očZ/Z mednarodn/b pogodb a/Z pa jih brn/jo. Avstrija je tad/ oč/tno „pozab//a" /zvest/ nebaj č/enov bonvenc/je o č/ovešb/b prav/cab, prav/ poročZ/o.
/agos/ovansba nota je naved/a zapovrstjo vsa ta dejstva Zn Zrna zanje tad/ .materia/no kritje".
7*rdovratno zan/banje dejansbega po/ožaja, bot to posbaša najnovej-ŠZ avstr/jsb/ d/p/omatsbZ doba-ment, zato ne more rab/tZ bot ne-babšna pr/merna pod/aga za pogovore — bot smo /abbo prebra/Z v nebem bomentarja. Na Danaja Zn še posebej v Ce/ovca se morajo zavedat/, da so do/očZ/a avstrijske državne pogodbe obveznost š/rŠe, mednarodne narave, b/ j/b je mora/a Avstrija sprejet/ zarad/ n/č baj pobva/ne prabse v preteb/ost/, da s/ je /abbo zagotovZ/a svoj sedanj/ neodv/sn/, nevtra/n/ državn/ statas. Zato seveda tad/ n/ma nZ-babršne prav/ce, da b/ svojevo/jno sprem/nja/a daba Zn sm/se/ posa-mezn/b č/enov ter ja 20 /et po podpisa pogodbe pr/brojeva/a svoj/m sedanj/m nazorom, potrebam Zn do/očen/m po/Zt/čn/m bom-prom/som „znotraj b/še".
/agos/ovansba opozorZ/a so na Danaja ocenZ/Z za nesprejem/j/va. A/Z naj to pomen/, da s/ že/Zjo Zn-terpretac/jo o dejansbem po/ožaja Zz drag/b asi/ Tab g/as je že spregovorZ/ v socZa/no-bamanZtarncm odbora genera/ne sbapšč/ne ...
Stettto Panli (Večer, Maribor)
Več kot očitki
To ni odgovor
marveč besedna akrobatika
Nedavni odgovor Avstrije na noto jugoslovanske viade v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti, ki jih nalagajo Avstriji državna pogodba in drugi mednarodni sporazumi, je vodilni jugoslovanski tisk komentiral kot povsem nezadovoljiv.
H BORBA (Beograd) je avstrijski odgovor označila za .kratkoviden" ter ga imenovala .politiko, ki ponovno izražene pripravljenosti Avstrije za sodelovanje in ohranitev dobrososedskih odnosov ne potrjuje niti k temu ne prispeva". Avstrijska nota po mnenju Borbe potrjuje to, kar je bilo že precej dolgo vidno: namen Avstrije, da se tudi še naprej vztrajno in načrtno izmika izpolnitvi vseh tistih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz državne pogodbe. Sporočilo z Dunaja, da se je Avstrija pripravljena z Jugoslavijo pogajati o vseh .spornih vprašanjih", sicer odgovarja duhu današnjega časa, pravi Borba. „Toda o določilih državne pogodbe se ni kaj pogajati; ta določila so bila pred dvemi desetletji sprejeta, da bodo izpolnjena, ne pa da bi o njih razpravljali. So dolg in obveznost Avstrije, obveznost, ki jo že vse predolgo pozabljajo in se ji z izgovori izmikajo."
H VJESNIK (Zagreb) meni, da je zdaj dokončno jasno, da Dunaj s svojo noto potrjuje svojo odločenost, ničesar napraviti za odstranitev spornih vprašanj med obema državama. Zato bo treba v Jugoslaviji razmisliti o novih korakih, kajti dolga leta nerešena sporna vprašanja so za jugoslovansko-avstrijske odnose prava obremenitev.
H POLITIKA (Beograd) piše, da bodo neizpolnjene obveznosti Avstrije glede zaščite pravic in enakopravnega razvoja slovenske in hrvaške manjšine postale resen problem, če se bo vlada na Dunaju — kakor prihaja do izraza v zadnjem odgovoru na jugoslovansko protestno noto — vedno globlje zapirala za steno pomanjkljive uvidevnosti ter za svoje kršenje državne pogodbe izmišljala vedno bolj čudne izgovore. ..Avstrija presega v izmikanju mednarodnim političnim obveznostim vse evropske rekorde," ugotavlja beograjska Politika ter meni, da tako neslavno tekmovanje ne more ostati brez posledic. Te posledice bodo toliko hujše, če osebe in forumi, ki imajo pravico govoriti v imenu Avstrije, ne nastopijo proti temu neizpolnjevanju avstrijskih obveznosti iz državne pogodbe, ki vendar predstavljajo temeljne dolžnosti te države na-pram svetovni skupnosti, napram zmagovalcem iz zadnje vojne in še posebej napram sosedom. Posebej Politika na-glaša, da nezadovoljivih in zaskrbljujočih razmer, ki jim je izpostavljena slovenska manjšina na Koroškem, ni mogoče prikriti niti jih z besedno akrobatiko spraviti z dnevnega reda, kakor to poskuša Dunaj v svoji noti.
H OSLOBODJENJE (Sarajevo) ugotavlja, da Avstrija žal ni napravila nobenega napora, da bi z dejstvi odgovorila na utemeljena izvajanja Jugoslavije. Da bi se izognila izjavam, sega po izgovorih in polresnicah; to je zavestna zgrešena taktika ministra Bielke in njegovih sodelavcev, ki bi s takim pristopom želeli zapreti vrata za ustvaritev vzdušja za pravično rešitev nastalega položaja. List zavrača poskus Dunaja, da bi se s pogajanji izognili izpolnitvi jasnih in točnih obveznosti, ter vprašuje, o čem naj bi se sploh pogajali. .Zato bo odgovor jugoslovanske vlade na najnovejšo prevokacijo Dunaja — o tem ni nobenega dvoma — zelo jasen, brez vsakega prikrivanja."
H VEČERNJI LIST (Zagreb) pa zastopa mnenje, da avstrijski odgovor dokazuje .namen Dunaja, da bi onemogočil normalizacijo jugoslovansko-avstrij-skih odnosov".
Štev. 50 (1689) — H
13. december 1974
Entgegnung
Sie schreiben, daR Herr virklicher Hofrat Dr. Franz Koschier fiir seine Verdienste auch eine hohe Auszeichnung erhalten habe.
Diese Behauptung ist unwahr. Herr wirkli-cher Hofrat Dr. Franz Koschier hat uberhaupt keine Auszeichnung erhalten.
Sie schreiben, Herr wirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier sei im Sommer 1944 Kreis-hauptamtsleiter der NSDAP (Leiter des Kreis-amtes der Nazipartei) gewesen.
Diese Behauptung ist unwahr. Wahr ist viel-mehr, daR Herr wirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier nie Leiter des Kreisamtes der NSDAP gewesen ist.
Sie behaupten, fiir das Schreiben und Reden daruber (1. Mai und 10. Oktoberfeiern) sei Dr. Koschier eigens als Gaureferent der NSDAP fiir Feierabend (Parteireferent fiir Feiern im Gau Karnten) besonders verpflich-tet gewesen.
Diese Behauptung ist unwahr. Herr wirkli-cher Hofrat Dr. Franz Koschier war sveder Gaureferent der NSDAP fiir Feierabend noch Parteireferent fiir Feierabende in Gau Karnten. (.Feierabend" war ein Referat der KDF (Kraft durch Freude) der DAF (Deutsche Ar-beitsfront).
Sie schreiben, in Veldes (Bled) hatte er, Herr svirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier, den Dienst eines Schulreferenten beim Chef der Zivilversvaltung angetreten.
Dies ist unsvahr. Wahr ist vielmehr, daR Herr svirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier nie den Dienst eines Schulreferenten beim Chef der Zivilverwaltung angetreten hat. Er svar von der damaligen Landesschulbehorde mit der komissarischen Leitung und mit dem Aufbau der 2. Karntner Lehrer- und Lehrerinnenbil-dungsanstalt nach Veldes (Bled) bzw. spater Krainburg (Kranj) abgeordnet.
Sie behaupten, Herr svirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier sei am 10. 12. 1943 noch zum deutschen Berater fiir das Schulsvesen in der Provinz Laibach ernannt worden, wo er ohne Einschrankung den Deutschen Obersten Kom-missar in der Operationszone „Adriatisches Kiistenland" vertreten habe.
Diese Behauptung ist unsvahr. Herr svirkli-cher Hofrat Dr. Franz Koschier war in die-ser Dienststellung an die ihm erteilten Weisun-gen gebunden. Er war der Dienststelle des Deutschen Beraters in Laibach unterstellt, de-ren vorgesetzte Dienststelle der Deutsche Ober-ste Kommissar in der Operationszone „Adria-tisches Kiistenland" war.
Govorica dokumentov je drugačna
Veljavni tiskovni zakon, o katerem je bilo že večkrat ugotovljeno, da predstavlja najboljše sredstvo za zatiranje svobode tiska, ki jo po drugi strani zagotavlja zvezna ustava, nas sili k objavi zgornjenga ,Odgovora". In sicer brez ozira na to, ali so trditve v .Odgovoru" resnične; ne glede na to, ali gre pri zahtevi po takem .Odgovoru" za utemeljeno sklicevanje na zakon ali za enostavno samovoljnost.
Sodbo o tem, za katero od obeh možnosti gre v zgornjem primeru, prepuščamo bralcem in javnosti — mi se omejimo na govorico, ki jo govore dokumenti.
Ob osebnih podatkih, ki jih je dr. Koschier v pismu z dne 10. julija 1944 sporočil o sebi na naslov Reichsstattholterei Abt. II, z. Hd. Ob. Reg. Rat Dr. Lampersberger v Celovcu takole: Dr. Franz Koschier, geboren am 6. 9. 1909; Mitgliedsnummer der NSDAP 6275171 — Eintriltsdatum Marž 1938; Dienst-stellung Kreishauptamtsleiter der NSDAP, Dienstrang Hauptgemeinschaftsleiter — seit 9. 11. 1943, Mitglied des NSLB seit Dezem-ber 1936, Mitgliedsnummer der SS 299580 — seit Dezember 1937 SS Oberschartuhrer, HJ Gefolgschaffsfuhrer seit 20. April 1943 — torej ob takih osebnih podatkih se je res treba vprašati, aili povojno napredovanje vse tja do resničnega dvornega svetnika v drugi avstrijski republiki, ki je nastala za ceno ogromnih žrtev, ki so jih številni narodi do-
prinesli v boju proti nacitašizmu, le ni višje priznanje in odlikovanje, kot pa morda kakšna pobarvana ploščica kovine, ki si jo je moč pripeti na junaška prša ali si jo obesiti okoli vratu. Da mu je omenjeni naslov le zelo ljub, izpričuje dr. Koschier že s tem, da si ga v svojem .odgovoru" prisvaja celo že za čas 1943/44, torej za dobo, ko so veljali še povsem drugačni čini in naslovi. Sicer pa si je mož zaslužil odlikovanje tudi v povojnem času, ko je uspel uniformirati .das ganze Land im Karntner Gvvand", kakor je svoječasno kot Gaureferent tur Feierabend (Der Heimatkreis, August 1939, str. 3) tolmačil pomen narodnostnega boja ter razpravljal o šegah nacionalnega socializma tedaj, ko je veljalo gesto .Ein Volk, ein Reich, ein Fuhrer".
Ravno zaradi njegove tedanje dejavnosti
E)tt <Dbtt(tt Rommiffat <n č*t	./aMuffa"
Ch.t d.r	--r.* H<tl. TV
Ib Jer	!tbwrs*Kd* Dušen Usten,
.-rte im*	ach
- .a3 RllfaVcas!- .
k'	,
mu radevolje priznamo, da se bolje od nas spozna na ustroj takratne strankarsko-orga-nizacijske hierarhije. Kot slavist pa nam bo brez dvoma znal tudi pojasnili, kako bi bolj pravilno prevedli takratni čin Kreishaupf-amfsleiter der NSDAP. Ce je bila pri prevodu izpuščena beseda .haupt", potem to verjetno le zaradi tega, ker avtor članka očitno ni bil na jasnem, ali se ta besedica nanaša na urad ali na vodjo urada; kakorkoli prikrajšati dr. Koschierja pri njegovih takratnih naslovih in funkcijah gotovo ni nameraval.
Isto velja tudi glede (unkcije Gaureferen-ta: ali je bila to funkcija NSDAP ali — kakor se zdaj lahko učimo ob fundamentalnem tozadevnem znanju dr. Koschierja — neke KDF oziroma DAF; za nas je nacistično eno kot drugo in samo to je bilo relevantno za dokazovanje, da .ima koroški deželni praznik 10. oktobra že od vsega začetka nacistično bistvo".
Danes, ko je resnični dvorni svetnik že tik pred upokojitvijo, se dr. Koschier ene ali druge funkcije iz tedanje dobe morda nerad spominja. V spominu mu je še dejavnost na učiteljišču v Kranju (o kateri so ohranjeni prav zanimivi dokumenti!), ne more ali noče se spomniti pa funkcije šolskega referenta pri šefu civilne uprave. Vendar uradna korespondenca iz tistega časa pomaga preboleti tako .pozabljivost", kar velja še zlasti za njegov položaj šolskega ali kulturnega referenta pri Nemškem svetovalcu v ljubljanski pokrajini. Pisma, ki jih je podpisoval enkrat za Nemškega svetovalca v ljubljanski pokrajini in drugič za Vrhovnega komisarja v operativni coni Jadransko primorje, so vse prej kot dokaz podrejenega položaja odnosno na direktive vezanega uradnika. Sicer pa je znano, da v nacističnem ustroju nihče ni bil pristojen in odgovoren (tudi vojni zločinci niso streljali, ampak so streljali samo na povelje); niti Hitler sam ni bil povsem samostojen, kajti še on se je skliceval na .božjo previdnost".
Na svoj položaj nemškega svetovalca za šolstvo v ljubljanski pokrajini je dr. Koschier sam opozoril v letnem poročilu učiteljišča v Kranju za šolsko leto 1943/44, kjer je kot ravnatelj ustanove v kroniki šolskih dogodkov pod 15. 12. zapisal: .Abordnung des Studienrates Dr. Franz Koschier als deutscher Schulberater nach Laibach". S svojim vodilnim položajem na tem področju pa se je dr. Koschier na značilen način ponašal tudi v pismu, ki ga je dne 7. marca 1944 pisal nekemu Guggenbergerju in v katerem med drugim pravi: ,... Die Lage in Oberkrain ist wieder einmal etwas kritisch, die Bandi-fen vverden immer frecher. Nordamerikanl-sche Bombenflugzeuge uberfligen uns offers. Wir haben unsere Aufgabe weiter nach dem Suden verlegt. Es ist das Gebiet Triest bis Fiume und Laibach. Gorz und Udine sind ebenfalls zu befreuen. Ich selbst m a -che das Schu!wesen der Provinz Laibach..." (podčrtal pis.)
Toliko za danes, o nadaljnjih dokumentih pa bomo spregovorili drugič.
' " ' ''"''"C'"'".	v-	"r "






Ut	.ntx	*l*ht
r.^xd3!t+9u:-.:\	*!H *-
V K* Ar-tMttar Dd-*?	6t*rwt3*
šel	i.E an,*6n*t-n.:,.h vsa *!y	*a*
iMŽP*	T*	Prilit AHM+ad*
Ldlfuon -

IONE SVEHNA
H
.....
5


!iH!
ii:i;
258
TRETJA KNJIGA
.Pečene?!" so ji zažarele oči.
,Ne, surove! Ne smeva kuriti ognja."
Iz nahrbtnika je vzel sol in jih posolil. Začudeno ga je gledala, ko jih je žvečil in jih ponudil tudi njej. Sprva so se ji ustnice ukrivite od studa, potem pa so se ji ribe zazdele dobre.
.Človek se je razvil ob surovem mesu, ob pečenem pa je podivjal. Ati se ti ne zdi, da je človek zaradi predsodkov, ki mu jih je prinesla civilizacija, vsak dan bolj nebogljen?"
Potem je z nožem nakopal nekih sladkih koreninic, o katerih se v partijski šoli niso učili, pa so bile prav dobre. Napila sta se vode, ki jo je v čutarici prinesel iz potoka, in spet začutila v udih moč.
Hodila sta ves dan. Po Vojkovem nezmotljivem občutku ter s pomočjo karte in kompasa sta pod noč že visoko v hribih, kjer se je v gozdu še držal sneg, došla korpusno kolono in se ji priključila. Bili so zelo visoko, tik pod Kozjimi stenami, na poti, ki je držala na Otlico, kjer je bil štab korpusa.
Prehitela sta mnogo omagancev. Vlekli so se za kolono, prestradani, z zadnjimi močmi.
Cesta je bila na več mestih zasuta z visokimi snežnimi plazovi. Jug je razmehčal sneg in kravam in konjem se je
udiralo do vampa. Obsedela sta med debli in gledala, kaj bo.
Vojko je izvlekel iz torbe Kajuhove pesmi, se naslonil na drevo in ji bral:
Govore, tLr ^o fe ^o/; J?K(fo, tfd %70<fo s:	Jz gore v goro;
„Č/ove&, č/ove&, M ost%J?
Rdrf /u' d ro&o
P g Me ^o M:&ogdr,	se oJzvg// ...
Pravijo, Ja &o ta^o ...
Me verujejo v fo/
/az /?ow se osfa/, d j* oš še ž;ve(,
^er Me wore MMse/ spreMreMŠf: se v pete/...
Občudujoče ga je gledala, ko ji je tako mirno bral, kot bi bila v najbolj varnem kotičku sveta. In njegova trdnost je prehajala vanjo, strah jo je zapustil, čutila se je pripravljeno na vse.
Borci preskrbovalnih oddelkov so s palicami udrihali po živalih ter jih vlekli s povodci in vrvmi iz snega. Njihov trud je bil zaman. Živina je presunljivo mukala in si pomagala s poslednjimi močmi, tako obupno, da si je polomila
Potem je vodja te fisočglave kolone ukazal, da vso
Potem je vodja te ti sočglave kolone ukazal, da vso živino, ki se ni privlekla iz snega, razkosajo in meso natovorijo na pleča.
Dobro, da je bila noč svetla. Videla sta mesarje, kako so s topimi konci sekir udrihati po lobanjah, drugi pa so spuščali kri. Nešteto borcev se je gnetlo okoli vsake živali, da bi v svoje menažke nalovili nekaj te dragocene tekočine, ki je brizgala po očrnelem snegu. Tako se zgrnejo
mravlje okoli gosenice... Živali so kmalu odrli, razsekali meso in ga razdelili za nošenje.
Tudi Vojko si je zadel na rame kravje stegno. Rekli so, da bo naslednji dan dobil hrano samo tisti, ki bo pomagal nositi. Pa kaj, ko so starejši še brez bremen cepali onemogli v sneg in se komaj vlačili za drugimi. Med kolono je Vojko opazil tudi nemške ujetnike, tiste, ki so se bili vdali v poletnih bojih in so v Cerknem delali po delavnicah, pa mnogo takih, ki še niso videli Nemca prek puškine mušice.
Hodili, pravzaprav vlekli so se vso noč — skozi samo divjino, kjer so jih obkrožale le skale, sneg in drevje. Na pobočjih proti Otlici je snega zmanjkalo. In nazadnje so prišli do ozelenelih trav.
Z Majo sta govorila malo. Kadar so počivali, se je trudno naslonila nanj. Obema je bilo žal, da sta čakala na pokol živine in da nista šla sama naprej. Zdaj ju je težil kos mesa, ki ga je bilo treba nositi.. .
Na Otlico so prišli z dnem, ko je bila bitka z Nemci najhuje besnela. Zvedela sta, da je Gradnikova brigada s pomočjo Ruskega bataljona zavzela Sinji vrh, ki je vsak dan menjal gospodorja. Oddata sta meso in šla v gozd spat. Opoldne ju je prebudila kanonada. Letala so bombardirala gorsko sedlo na Colu. Sta sta h kuhinji in povedala, da sta nosila meso.
.Nimamo, nista iz naše enote! Pojdita v zaščitno četo korpusnega štaba!"
Podili so ju od kotla do kotla, dokler nista prišla do enote, v kateri so jima pokazali prazen kotel — postrgala sta ga bila dva .razhajkanca".
Vojko je preklel vse svetnike sveta. Poizvedel je, kje je brigada, in šla sta naprej. Ona je hodila z njim, čeprav bi lahko ostala pri korpusni komori.
.Midva ne bova poginila," ji je dejal.
JforošAr; večer na /esenica/!
mam/es^aci/a vezi med 6*7ovenci m onstran meje
Vtjudno Vas vabimo na
6. KOROŠKE KULTURNE ON!
ki bodo v času od 27. do 29. decembra 1974 v Deiavski zbornici v Ceiovcu
V	plenarnih predavanjih in v sekcijah bodo referenti iz Koroške in Slovenije obravnavati narodnostna, pravno, gospodarska in zgodovinska vprašanja. V okviru letošnjih koroških kuitarnih dni bomo priredili tudi zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko ekskurzijo po delu Koroške.
V	času 6. koroških kulturnih dni bo razstavljal Gustav Ja-nusch svoja novejša slikarska dela v Delavski zbornici.
V	petek, dne 27. decembra se bodo v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu predstavili sodelavci mladja s filmom, referatom in najnovejšo številko mladja. Nato bo sledila diskusija z mladjevci.
S sporedom bomo začeli v petek ob pol deveti uri.
Za pripravljalni odbor:
Jr. Grrsd MJ/e /. r.	Jr.	Zerzcr /. r.
Preteklo soboto je v gledališču Tone Čufar na Jesenicah bil koroški večer, ki sta ga priredila kulturno umetniški klub DPD Tone Čufar in klub OZN osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah. Večer, ki je tokrat bil že peti po vrsti, so posvetili 10. decembru — dnevu človekovih pravic in tako prireditvi dali še večji pomen. Pri sporedu so sodelovali tudi koroški Slovenci in sicer ženski seks-tet z Obirskega ter predstavniki političnega in kulturnega življenja koroških Slovencev.
Tako je predsednik kluba DPD Joža Varl v imenu prirediteljev uvodoma pozdravil podpredsednika Zveze slovenskih organizacij koroških Slovencev Hanzija Ogrisa, predsednika Slovenske prosvetne zveze Hanzeja Weissa, slovenske literarne in kulturne delavce Milko Hartmanovo, Valentina Polanska in Andreja Kokota.
Kot že povedano, je prireditev bila posvečena dnevu človekovih pravic in je zato prvi del prireditve bil posvečen tej priložnosti, ki je sodila tudi v borbo Slovencev za njihove narodnostne pravice. Spored so pripravili člani kluba OZN osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah, ki so razdeljeni v .predstavnike" Jugoslavije in Avstrije prinašali trditve ene in druge strani, kar zadeva zahteve po uresničitvi člena sedem državne pogodbe. Hanzi Ogris, Hanzej Wciss, Valentin Polanšek in Andrej Kokot pa so med posameznimi izvajanji dopolnjevali in prinašali stališča koroških Slovencev in tako nazorno dopolnili orisano situacijo na Koroškem oziroma v Avstriji ter utemeljili borbo koroških Slovencev za svoje narodnostne pravice. Pogovor se je v obliki okrogle mize odvijal na odru in je prisotni publiki dal temeljit pregled
trenutne situacije na Koroškem. Tu je prirediteljem treba izreči vso pohvalo za tako izvirno obliko prireditve.
V kulturnem delu koroškega večera so mladi recitatorji, pravtako člani kluba OZN osnovne šole Tone Čufar recitirali pesmi Milke Hartmanove, Valentina Polanška in Andreja Kokota.
Kulturni spored pa je zaključil ženski sekstet z Obirskega, ki je izvajal skladbe pesnika Valentina Polanška, ki jih je napisal na svoja besedila. Polanškove skladbe, ki jih je sekstet pel, je isti dan posnel tudi za RTV Ljubljana, so pri občinstvu naletele na navdušen sprejem. Tako se je pesnik Polanšenk na Jesenicah predstavil tudi kot glasbenik in moramo zapisati, da so njegove skladbe izredno pevne in bodo gotovo zanimive tudi za druge zbore, da jih bi naštudirali. Tu pa je treba še povedati, da je obirski ženski sekstet, s katerim je spored naštudiral avtor sam, pel izredno ubrano. Poleg Polanško-vih pesmi je sekstet zapel tudi nekaj koroških narodnih iz Obirske, kar je tudi s tega vidika bilo zanimivo. Spored pesmi obirskega ženskega seksteta je tako enkraten, da bi bilo škoda da z le-tem ne bi nastopa! še kje.
Sobotni koroški večer na Jesenicah je brez dvoma bil ponovna manifestacija tesnih kulturnih in prijateljskih vezi med Slovenci tu in onstran meje. S tem večerom so koroški Slovenci jeseniškim prijateljem, ki so se letos spomladi mudili na nepozabnem srečanju na Obirskem vrnili svoj obisk. Pravtako nepozabno pa je bilo tudi sobotno srečanje na Jesenicah, kjer so predstavniki Slovenske pro-
svetne zveze Jeseničane povabili, da prihodnje leto spet obiščejo Koroško.
o
Predsednik kulturno umetniškega kluba DPD Tone Čufar Joža Varl je v svojem pozdravnem govoru na sobotnem koroškem večeru na Jesenicah zavzel tudi stališče h knjigi prof. Janka Messnerja, Zasramovanci... združite se!, ki jo je izdala Partizanska knjiga v Ljubljani. Tozadevno je Joža Varl dejal:
Rad pa bi ob tej priliki omenil, da tiste, ki smo v dnevnih stikih s koroškimi Slovenci in njihovimi osrednjimi organizacijami v Avstriji, nemalo preseneča taka popularizacija, pred 14 dnevi izšle knjige koroškega Slovenca, profesorja na celovški gimnaziji Janka Messnerja pod naslovom „Zasramovanci... združite se!", v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objava njegove osebne korespondence s predstavniki koroške deželne vlade, zvezne vlade, predstavniki socialistične stranke Avstrije, predstavniki komunistične stranke Avstrije in posameznimi kulturnimi in javnimi delavci pri nas v Sloveniji, pomeni omalovaževanje vseh prizadevanj osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem in posameznikov v prizadevanjih, da se uresniči sedmi člen avstrijske državne pogodbe. Njegovi zapisi žalijo tako organizacije kot posameznike na Koroškem v boju za krepitev narodnostne zavesti koroških Slovencev in njihovo borbo za enakopraven položaj v avstrijskem državnem prostoru.
Mi, ki imamo dnevne stike s posamezniki in organizacijami na Koroškem, dobro vemo, da se je zadnja leta zelo okrepila in poenotila borba za uresničitev avstrijske državne pogodbe, da se je izredno razmahnilo kulturno in prosvetno ter športno življenje med Slovenci na Koroškem. To je nedvomno posledica delovanja vseh slovensko organiziranih sil na Koroškem, kakor tudi posameznikov, ki te sile vodijo in usmerjajo. Avtor omenjene knjige, kot samozvani arbiter, presojevalec, ki ima edino prav, to v tej knjigi, ki je izšla pri nas, pri Partizanski knjigi, mimogrede rečeno v tehničnem smislu popolno skropucalo, vse to zanika, žali, podcenjuje. Ne zanikam, da ima v razredno političnih pogledih nekatere misli zelo revolucionarno opredeljene, ki bi jih veljalo upoštevati v delovanju koroških organizacij, vendar pa je s svojo korespondenco objavljeno pri nas, naredil kaj slabo uslugo enotni borbi koroških Slovencev.
To sem smatral za potrebno, da kot kulturni delavec in dober prijatelj koroških Slovencev, poudarim na tem večeru in izrazim nesoglasje s takim pisanjem.
ČESTITAMO
Državni prezident Kirchschidger je ravnateiju gimnazije za Sioven-ce v Ceiovcu dr. Paviu Zabiatniku podeiii nasiov dvornega svetnika.
K temu priznanju iskreno čestitamo.
Siovenska prosvetna zveza v Ceiovcu vabi na
SEMINAR ZA ZBOROVODJE !N PEVCE
v soboto 14. in nedeijo 15. decembra 1974 v hotelu Rutar v Dobrii vasi. Pričetek seminarja je v soboto ob 19.00 uri, v nedeijo pa ob 10. uri, konča pa se ob 16. uri.
Poieg pevk in pevcev zbora ..Podjuna", so vabijeni tudi pevovodje koroških pevskih zborov, da prisostvujejo seminarju, ki je namenjen izpo-poinitvi zborovske dejavnosti.
OJ^or
Bilčovs
V noči od nedelje na ponedeljek okrog polnoči je pri posestniku Kuvsu p. d. Rajnarju na Sodraževi izbruhnil požor, ki je upepelil gospodarsko poslopje. Gasilci iz Bit-čovsa so kljub precejšnji oddaljenosti, bili hitro na mestu in so tako rešili vsaj stanovanjski del hiše. Vzrok požaru še ni znan. Verjetno je bil ogenj podtaknjen, ker je začelo goreti tam, kjer ni napeljane elektrike. Ker je hiša v strmini in ker je primanjkovalo vode za gašenje, je prišel na pomoč gasilski avto s tankom iz Borovelj.
Škoda je precejšnja in ni vsa krita z zavarovalnino. Ker je družina že spala, je samo sreča, da so ogenj opazili še predno so plameni zajeli stanovanje, ki je z gospodarskim poslopjem skupaj zidano.
Bralce obveščamo, da bo boži-čevonje bilčovskih otrok v celovškem radiu (o snemanju smo poročali v prejšnji številki) dne 24. decembra ob 9.30 uri. Ne zamudite te priložnosti in vključite aparate, da boste lahko slišali, česa so zmožni naši otroci v Bilčovsu.
Koroški umetniki prejeli nagrade
Letošnjo kulturno nagrado dežele Koroške je prejel celovški zbor Madrigalistov pod novim vodstvom prot. dr. Nikolausa Fheodorotta, pospeševalne nagrade pa so prejeli Engelbert Obernosterer za literaturo, Hans Jorg Scherr za glasbo, dr. Alfred Ogris za znanost in naš koroški rojak Valentin Oman za likovno umetnost.
Koroškim nagrajencem je nagrade v zrcolni dvorani deželne vlade v sredo predal koroški deželni glavar Leopold Wagner.
Valentin Oman je znan koroški umetnik, ki je tudi na letošnjem bienalu grafikov v Frechnu v ZRN skupno z Japoncem Matsumoto in slovenskim umetnikom Marač-om prejel prvo nagrado. Ta uspeh je bil povod, da so ga Japonci povabiti na bienale grafikov v Tokio, kjer je svetovni center tovrstne likovne umetnosti. Razumljivo je, da se je Oman s tem uppehom močno uveljavil med sovrstniki te umetnosti. Koroški Slovenci pa ga spoštujemo tembolj, ker se priznava k svoji narodnostni skupnosti in to tudi dokazuje s tem, da se v svojih katalogih poslužuje slovenščine oziroma dvojezičnosti. Našemu rojaku Valentinu Omanu iskreno čestitamo in mu pri nadaljnjem ustvarjanju želimo mnogo sreče in uspehov.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: (
Na sončnih plateh je na obrobju skromnih njiv pognal regrat. Napulila sta ga in si za silo potešila glad. Maja se je pritoževala čez tovarištvo. Vsa razočarana je komaj zadrževala solze.
.Zakaj nisi vzel kos mesa, ki si ga nosil vso noč?" je spraševala.
.Zato, ker sem bil neumen!"
Na predmeji sta na soncu ob podrti karavli počivala. Zmotit ju je popoten partizan.
„Kam?" ju je vprašal.
,V Trnovo, v Prešernovo brigado, če je še tam," je odgovoril Vojko.
.Jaz pa v štab enaintridesete divizije! Če sta za to, gremo skupaj. Jaz sem pri divizijski intendantih."
Vojko ga je premeril od nog do glave in mu odvrnil z nič kaj prijaznim obrazom:
.Nama je vseeno, če greva kar sama!"
Intendant je žalostno pogledal. Trnovski gozd je odmeval od strelov. In položaj v njem je bil vsako uro drugačen.
.Hrano bi vama dal, če gremo skupaj!"
.Kakšno hrano?" je vprašal Vojko, zdaj že mehkeje.
.Meso imam! Toda, dam ga samo pod pogojem, če greš ti naprej!"
Vojko ga je zaničljivo pogledal. Odpustil pa mu je, ko jima je povedal svoj doživljaj. Mož je bi! v skupini desetih partizanov, ki so padli v zasedo. Nemci so pobili vse do zadnjega, le on je odnesel glavo.
.Daj sem meso! Midva sva lačna. Najprej se bomo najedli, potlej pa gremo."
Cesti so se umaknili precej globoko v gozd, kjer je Vojko zakuril ogenj. Maja je v italijansko menažko nagrebla snega. Intendant pa je iz nahrbtnika privlekel kakih pet kilogramov velik kos mesa in ga svečano položil pred-
nju. Vojko ga je skoraij polovico odrezal in dal dekletu, da ga je narezala na drobne kosce. Z njimi je napolnila dve menažki in ju pristavila k ognju.
,Od kod je meso?" je Vojko vprašal intendanta.
.Znajti se je treba," mu [je odvrnil intendant in se zvito nasmehnil. Povedal je, da je bil tudi on v koloni in da je nosil stegno. Polovico ga je oddal dvema, ki sta šla nekam po svoje, ta kos pa je vzel zase, ker ne ve, kdaj bo prišel do divizije.
.Tudi jaz sem nosil stegno, pa sem ga oddal."
.Hja, ker si bil nor!"
.Toda za take stvari so včasih človeka ustrelili, ne?"
Danes pa ne!... Saj vidiš, da je bilo v koloni vse zmedeno. Kdo ve, kam gre in za koga nese. Vidva sta nosila, pojedli so drugi. Je mar to prav?"
Sprijaznila sta se z logiko novega položaja. Vsi trije so trgali napo) surovo meso, pili juho in spet kuhali z umazanim snegom, dokler se niso pošteno nasitili.
Potem so krenili v gozd proti Trnovemu. Vojko je šel s puško v rokah naprej, za njim Maja in potem intendant. Hodil je tako daleč zadaj, da sta ga komaij videla. Pokanje se jim je nevarno približevalo. V neki kotanji so naleteli na kopico nemških trupel. Pobit je bil oddelek zaledne enote, ki je tovorila municijo na položaje. Vojko je po dolgem iskanju nabrat kakih petdeset nabojev za svojo puško. Mrtveci niso imeli nič vrednega.
.Pojdimo naprej, pojdimo!" je priganjal intendant, ki je bil izgubil živce.
Hodili so pol ure, ko jih je iznenadilo pokanje dračja. Potuhniti so se. Med drevjem so zagledali kolono v zelenih uniformah. .Nemci!" je dejal intendant in skočil. Vojko in dekle pa sta ostala pritajena.
Vojko je dvignil daljnogled. Res so bili plašči nemški, toda kape so bile partizanske. In vrstile so se italijanske
brzostrelke, ki so jih nosili vojaki v rokah. Vojku je zbudila pozornost sloka postava s Šarcem na ramenih. Tudi korak mu je bil znan. Vstal je in zavpil na ves glas:
.Hej, Primož!... Hej, Travnikarjev!"
In že je tekel proti njim.
Kolona jurišnega bataljona je obstala.
.Vojko je! Glej ga, hudiča!"
Prišel je še komisar Boris. Segli so si v roke in nagloma povedali, kam je kdo namenjen.
,2iv krst ne ve, kje je zdaj brigada. Zjutraj so jo vrgli s položajev. Divizijski štab pa je tam nekje, kjer poka. Toda v tem gozdu ne veš nikoli natanko, kje je kdo," je rekel Tarzan, komandant jurišnega bataljona.
.Pojdi z nami, Vojko," ga je povabil Boris. .Potrebujemo četnega komisarja."
.Za nas ni obroča," se je zarežal Primož.
Povedali so mu, da jih korpusni komandant Borštnar pošilja v nemško zaledje. Prebili naj bi obroč in napadli nemške štabe, komoro in artilerijo na Lokvah.
.Seveda grem z vami!"
Od nekod se je prismejal Nande.
.Posebno zavoljo kuharja," je naglo dodal Vojko.
.Pa ja! Kar se ne hraniš več v moji kuhinji, si upadel gotovo za pet kil!" je ugotovil Nande.
.Saj greš tudi ti z nami, kajne?" se je obrnil Vojko k Maji. .Slej ko prej pojdemo na Kras in boš ostala na domačem terenu."
Prikimata je vsa zadovoljna. Intendant pa je nakremžil obraz: .Dal sem ti meso, da me boš pripeljal do štaba divizije! Zdaj pa me boste pustili samega!?"
.Saj si ga ukradel! Sicer pa gre tudi tako lahko z nami, da ne bo sam naletel na Nemce!"
.Naj grel Eden več ali manj!" je odločil komandant in jih uvrstil v kolono.
Hiapec Jernej je kar naprej živ
„Resnica", ki ni resnična
Nekaj ugotovitev k prvemu povojnemu ljudskemu štetju leta 1951 v zvezi
z avstrijsko noto
Leta 1951 sem bil šalski upravitelj v Lepeni v takratni občini Bela. Občina me je za izvedbo prvega povojnega ljudskega štetja, ki je bilo dne 1. 6. 1951, imenovala za števnega komisarja v mojem šolskem okolišu.
Nekaj dni pred štetjem je bil sklican na občinskem uradu sestanek vseh popisovalcev občine Bele, na katerem smo dobili popisne pole in nam je uradnik okrajnega glavarstva Velikovec dal vsa potrebna navodila glede izpolnitve popisnih pol.
K izpolnitvi rubrike .Umgangs-sprache" je ta uradnik izrecno naštel poteg nemščine in slovenščine še ,windisch" ter vse možne kombinacije, da smo prišli na skupno vsoto 9 možnosti.
Na moj ugovor, da je .windisch" samo slovensko narečje in kot tako spada pod slovenski občevalni jezile, me je prav ostro zavrnil, da to ni tako. Pa sem mu smiselno citiral odlok šolske oblasti, po katerem se izraz .windisch" ne sme uporabljati in da je pravilen izraz
Na Piešivcu, visoki planoti nad Kotmaro vasjo v Zahodnih Gurah, so pozimi mnogo trpeli zaradi pomanjkanja vode. Morali so jo dobavljati ozirola voziti s Kostiva ali pa iz doline iz Kotmare vasi. Oskrba z vodo je bila povezana z zamujenim časom in trpljenjem, saj je bilo treba zvoziti ogromne količine vode, zlasti za živino na svoje domove. Prebivalci Plešivca in iz okolice so bili zaradi tega zla dejansko zelo prizadeti.
Teh skrbi in tega trpljenja ter zamujenega časa na Piešivcu ne bo več.
Slovensko prosvetno društvo ,Bisernica" vabi na
FtLMSK! VEČER
v petek 13. decembra 1974 ob 19.00 uri v dijaškem domu SŠD v Ceiovcu. Predava! in kratke fiime bo predvaja) Mako Sajko, predsednik ..Društva siovenskih fiimskih deiavcev" in čtan „Zve:e fiimsko-vzgojnih organizacij.
Vsi prisrčno vabijeni.
Od^or
za ,windisch" le .slowenisch" (odlok, objavljen v uradnem listu deželnega šolskega sveta, april 1946, ima številko 3829 in se glasi: .Slo-wenisch als Amtsbezeichnung (ur Windisch. Der Landesschulrat macht autmerksam, dat; der Aus-druck ,Windisch' im Amtsverkehr nicht zu gebrauchen ist. Die Amtsbezeichnung lautet ,S!owenisch'.").
Tudi sklicevanje na ta odlok nič ni pomagalo. Velikovški uradnik je pojasnil, da ta odlok velijo izključno le za šolsko področje, ne pa za ljudsko štetje. On da ima druga uradna navodila. S tem je bita diskusija o tem vprašanju zaključena in je obveljala razlaga zastopnika okrajnega glavarstva,
Jasno je, da uradnik okrajnega glavarstva ni komentiral popisovanje popisovalcem samo v občini Bela, temveč tudi v ostalih občinah. Prav tako je jasno, da navodila, ki jih je dal, niso zrasla na njegovem zeljniku. Odkod torej navodila? Vsekakor so prišla od mest, ki so okrajnim glavarstvom nadrejena. Vprašanje je le, ali so prišla samo
Na neki vzpetini so si vaščani zgradili velik betonski rezervoar, v katerega iz doline črpajo vodo. Iz tega vodnega hranilnika, se sedaj voda po ceveh odtaka v posamezne hiše in gospodarstva in jih zalaga s tem prepotrebnim elementom. To je za Gorjance na Piešivcu velika pridobitev, katero znajo seveda najbolj ceniti prizadeti domačini. Največ zaslug, da so Plešivčani preskrbljeni z vodo, gre predvsem predsedniku vodovodne zadruge Mihiju Packu po domače Krznarju in Mihiju Leutschacher-ju p. d. Počku. Za načrtovanje in izvedbo vodnega nabiralnika in celotne vodovodne naprave pa je imel odgovornost zidarski mojster Jozej Pack, brat Mihija Packa s Plešivca.
Po daljši bolezni je v celovški bolnišnici v 70. letu starosti umrl Franz Nimetz, po domače Toplicar na Piešivcu. V soboto 1. decembra je našel svoje poslednje počivališče na pokopališču v Kotmari vasi. Franz Nimetz je bil navdušen pevec in igralec. Več let je bil tudi predsednik Slovenskega prosvetnega društva ..Gorjanci" v Kotmari vasi. Od pokojnika so se poslovili slovenski pevci iz Kotmare vasi in nemški pevci iz Vetrinja. Kot je že stara navada, so se po pogrebu pogrebci znašli v gostilni pri Mežnarju, med njimi tudi pevci obeh pevskih zborov. Najprej so eni peli slovensko, drugi pa nemško, pozneje pa so skupno zapeli
iz Celovca ali pa z Dunaja. Prav verjetno je, da so se domenile tako pristojne deželne instance kakor tudi pristojni dunajski uradi glede internih navodil vseh možnosti izpolnitve rubrike .občevalni jezik".
Zato je samo delno resnica, da popisne pole niso vsebovale v rubriki občevalni jezik izraza .win-disch" (in vseh možnih kombinacij). V rubriko obvečalni jezik gotovo ni nekako „spontano", kot to hoče prikazati zadnja nota našega zunanjega ministrstva, določeno število državljanov vpisalo kot občevalni jezik .windisch"; izraz .windisch" je bil uradno uveden, uradno sankcioniran in je služil — ker objektivno in znanstveno gledano .vindišarskega" jezika ni — spremembi narodnostne strukture koroških Slovencev.
Tako je bil na neznanstven način uveden v prvo povojno ljudsko štetje leta 1951 izraz .windisch", ki ima odslej svojo čisto določeno vlogo pri dejanskem decimiranju slovenskega življa na Koroškem.
Tč. Vo%^
slovenske In nemške pesmi. Lep primer medsebojnega sožitja, ki bi ga lahko posnemali tudi drugje.
Koncem novembra pa smo spremili na zadnji poti na pokopališče v Kotmari vasi 80-letno Johano Kopeinig, po domače Hidulakinjo na Piešivcu. Bila je že dalj časa betežna in bolna. Od pokojne so se poslovili številni pogrebci in ji tako izkazali poslednjo čast. Oba pogrebna obreda je opravil domači župnik v Kotmari vasi.
Minulo nedeljo popoldne in zvečer so imeli kotmirčani v farni dvorani lepo uspelo miklavževanje. O poteku prireditve pa bomo poročali prihodnjič.
Siovensko prosvetno društvo v Št. Janžu v R. vabi na predvajanje siovenskega barvnega fiima
CVETJE V JESEN!
v soboto 14. decembra 1974 ob 20. uri pri Tišiarju v Št. Janžu v Rožu.
Ljubiteiji Siovenske fiimske u-metnosti prisrčno vabijeni!
OJ(?or
(Zapis vtisov in utrinkov ob gostovanju Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki je kot gost Krščanske kulturne zveze v nedeljo 8. decembra gostovalo v celovškem Mestnem gledališču.)
Cankarjeva nove!a H!apec Jernej !n njegova pravica je v odrski priredbi Jožeta Babiča torej že tretja dramatizacija: pred njim sta deio dramatizirata F. Deiak in M. Skrbinšek. Prvi se je nasioni! na zborno recitacijo Cankarjevih tekstov, drugi je iskai rešitve v sedmih kmečko-naturaiistič-nih giedaiiških prizorih.
Da se je iotii Jože Babič še v tretje odrskega prikaza tega ..prepesnjenega Komunističnega manifesta", dovoij jasno priča o čedaije boij živi aktuainosti Jernejevih idej — ne samo v siovenskem narodnem ..zamejstvu", kjer jasno da apii-ciramo Jernejev križev pot najprej na svoje narodnopoiitične, jezikovne ..pravice", ki so jih na repubiiškem Dunaju zaprti v vetiko hišo, jo dvakrat zakteniti, devetkrat zapečatiti, da bi se ne izgubita na cesto, da bi je ne srečati koroški Jerneji — Stovenci; temveč tudi na 'sociatnem nivoju, tudi v sociatističnem prostoru, kajti svoboda ni nič trajnega, omogoča jo šete enakopravnost in jo oživtja. Za enakopravnost pa se mora vsak čtovek iz dneva v dan sam gnati v tem neizprosnem toku živtjenja, kjer so mu vsi samo hudobni sodniki že od rojstva, kakor dopoveduje Jerneju potepuh v ječi.
Babičeva odrska stvaritvev je nevsitji-vo sodobna, njegova odrskotehnična izrazna sredstva so kar se da varčna, kakor se spodobi za titerarno osnovno te drame v prozi. Htapec Jernej ima svojo notranjo dramsko dinamiko, žene ga kar naprej z donkihotsko vnemo in nepopust* tjivostjo tja do stržena, do etementarne-ga vprašanja: kotiko bogov je vendar v tem smradtjivem družbenem ..redu"? !n dopovejo mu brez zardevanja: totiko, kotikor je interesov. Pravica stuži tistemu, ki ima obtast. !n Jernej je dosteden: na kraju svoje neuspešne borbene poti, ko je preveri! vsa tegatna borbena sredstva in se mu ogtasijo v pošastni atmosferi Kafkovega Procesa vse doživete situacije ponižanja (odrska razsvettjava in docentno vgrajena gtasba Franceta Lampreta se tu ztijeta v pretrestjivo gtedatiško podobo osebne eksistenciatne stiske sptoh!), se spomni potepuhovega poziva k uporu in revotuciji. Ta je sicer neke vrste anarhist, nima več nobene vere, toda ko bi tako verovat v pravico kakor veruje Jernej, bi udarit. Starobibtijsko: oko za oko, zob za zob. !n Jernej udari — po preprosti tjudski etiki: vino z vinom, ktin s ktinom. !n ne nastavijo krščansko pohtevno mtademu Sitarju še drugega tiča.
Kajpada se je v Htapcu Jerneju nemogočo popotnoma ogniti bibtijskopreroške-mu patosu, ko pa ga je tvan Cankar sam takšnega osnovat, hote), pač iz potrebe, iz okotiščin in za okotiščine, ki jim je to deto namenit. Jože Babič pa je tudi kot režiser zna! piskati tozadevno mero: Jernejevo neizmerno sociatno misijonstvo jo na nekaterih mestih razbremenit in tinear-no idejno dramsko sporočito v primerjavi s prejšnjima dvema dramatizacijama odrsko razširit, izpotni! sociatni prostor, ga fitozofsko in psihotoško dopotnit. A ne samovotjno. Drža! se je vestno Cankarjevega teksta, vsaj kot dramatizator. Tako se žeto homogeno ztivajo s cetoto domi-setni prizori Jernej z otroki, pijani kmet in Jernej, mati s stepim otrokom in Jernej
— pa tudi dokaj svobodno vstavtjen! prizor z dunajskim barskim dekadentnim am-bientom, saj pojejo tam četo Cankarjevo tastno pesem iz Erotiko — V bogatih kočijah se vozijo baroni, tatje, bankirji ... Tudi režiserju Babiču je treba priznati znanje: njegov odrski stit je nezamenjtiv. Neizbrisen je gtedatcu prizor kafkovsko odmevajočega krohota ščurkov-sodnikov, varuhov pravice za zaktenjenimi durmi, za debetimi zidovi, za ograjo do neba . .. !n Jernejev diatog s Cerkvijo, župniku v hrbet, da, v hrbet. Ponižani naših dni se množično odvračajo od institucionatizira-nega Petra-Skate. Babič je s svojo inscenacijo poiskat in razgrni! pred nas vse etemente, ki sestavtjajo Htapca Jerneja: simbotistične, reatistične in ekspresionistične. To daje njegovi uprizoritvi naj-botjše spričevaio. Naaktuatnetiterame izpovedi ni žrtvovat kakšnemu tarpurtarti-stičnemu gtedatiškemu eksperimentiranju.
čeprav me je obšta po predstavi oskru njevatna miset, kaj ko bi nam preskrbet — morda je za to med stovenskimi dramatiki še najbotj poktican Jože Javoršek, ki je z Manevri dokazat, da zna zgodovinskim titerarnim predtogam iztrgati tudi našemu času primerno, odrsko učinkovito dimenzijo — kdo še četrto dramatizacijo Htapca Jerneja — v stitu absurdnega gteda-tišča, nekako v duhu čakanja na Godo-ta, pač z izraznimi sredstvi groteske, morda dtirrenmattovske, kajti drugačne učinkovite upodobitve — če gtedamo na Jerneja tokatno, ozko koroško, in kako naj bi drugače gtedati tu ob Dravi in Vrbskem jezeru? — si jutri nas eden v naših živtjenjskim razmerah ne moreš več predstavljati.
Mora! bi reči mnogo tepega o gtavnem ustvarjatcu predstave — Stanetu Raztrese-nu, ki geniatno obvtada vso registre čto-veške tragike in njegovega neuničtjivega hrepenenja, verovanja. Kako se je mogoče naučiti takšne kitometrske vtoge, ne da se čtovek zmoti? Saj ga pisatetj s svojim ponavljanjem naravnost zapetjuje v spodrs-tjaje. in reči bi mora! besedo priznanja vsem drugim igratcem iz Nove Gorice, pa naj ne zamerijo, da sem se predotgo zamudi! pri vprašanju dramatizacije in inscenacije. Koroška stovenska pubtika je
ski aptavz. Starejša ženska s podeželja je dejata svoji sosedi za menoj potiho, kar med predstavo:
..Nčifajn taka igra..."
..Zakaj se ti pa ne zdi?"
..Zato, ker se nam Stovencem ravno tako godi kakor temu htapcu."
Morda odtehta ta izjava o njihovi predstavi vse besede priznanja, k! jih jaz tu nisem zapisat.
Messner
Dr. Gernot Piccotini novi vodja dežeinega muzeja
Ker gre dosedanji vodja dežeinega muzeja dvorni svetnik dr. Franz Koschier v pokoj, je dežeini giavar Wagner na njegovo mesto imenovat dr. Cernota Piccotinija.
Dr. Gernot Piccotini si je pridobi) veiik sioves pri raziskovanju keit-sko-rimskih izkopanin na Štatenski gori.
Novice s Plešivca
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
Že pol ure zatem so v gozdu naleteli na nemški položaj in se mu spretno umaknili. Brez boja so prišli skozi prvi obroč in se znašli v nemškem zaledju.
V gozdu nad Lokvami so, preoblečeni v nemške uni-(orme, presenetili manjši nemški štab in pobili vse do zadnjega. Potem so vdrli v Lokve. S streljanjem in uraganskim vpitjem so vdrli v vas in zavzeli vzpetino pri cerkvi. Od tod so s peklenskim ognjem razbili nemško komoro. Kuharji in intendanti napadajočih policijskih enot so prevrnili kotle, tekii v gozd, padali, se plazili ... Ni jim šlo v glavo, da jih napada četa SS.
Prišli bi bili do velikega plena, če ne bi bili pritisnili oddelki, ki so obkrožali gozd nad kotlino. Po streljanju so začutili, da so se Nemci znašli in da jih skušajo obkoliti.
27
Na radijski poziv stotnika Knieckeja se je major Wol( pripeljal na bojno področje. Zvedel je, da so nemške enote zavzele vso kotlino Dolenje in Gorenje Trebuše in stisnili ostanke korpusa na področje Kozjih sten, Otlice in Trnovega.
Na sotočju rek sta majorja Wolfa sprejela stotnik Kniecke s svojo enoto in stotnik Vogt z oddelkom najboljših slednih psov. Major Wol( se je pripeljal iz Idrije z motoriziranimi mitraljezci v avtoblindi. Na križišču ga je čakala postrojena četa Knieckejevih mož in Vogtovi vodniki psov z ekipo iskalcev min.
Major je dostojanstveno izstopil iz avtomobila s svojim psom Lockom ob nogi in sprejel poročilo, da so enote pripravljene za posebno nalogo. Pozdravljali so ga tajajoči psi in togi obrazi policistov. Stopi) je pred zbrane in jih nagovoril:
.Možje, izbral sem vas za poseben posel. Naša naloga je, uničiti, kar je ostalo od sovražnikovega štaba varnostno-abveščevalne službe. Imejte odprte oči in ušesa. Možno je, da so kje zakamuflirani v bunkerjih pod zemljo. Še večja možnost pa je, da so njihovi objekti zavarovani z minami presenečenja. Nadalje, poiskali bomo arhiv in grobišče. Morda se bo treba boriti tudi s posameznimi skupinami, ki se bodo prebijale iz obroča, čeprav bomo posebej zavarovani. To je vse! Bodite oprezni! Preiščite mi vsako ped zemlje in izvajajte naloge do najmanjše podrobnosti!"
Dokler je bilo kaj ceste, so se peljali z avtomobili. Ko pa je je zmanjkalo, so se napotili peš po kolovozu ob rečici. Major Wot( in stotnik Kniecke sta šla skupaj v koloni.
.Erich," je potrkal Wo!f po veliki usnjeni torbi, .če bi vi vedeli, kakšne zlata vredne podatke imam tu notri! Dobil sem jih spotoma pri ljudeh, s katerimi ste svoj čas delali vi. 5 tistim, kar nam je poročal Agent Alfo, je to presenetljiva celota!"
.Odlično, če se bo le dalo kaj izkoristiti!"
.Bistro mislite, stotnik! Samo med nama rečeno: uspeli smo, toda na žalost najmanj eno leto prepozno! Nisem verjel generalu, foda zgodilo se je."
.Moralo se je, to je bil dobro premišljen prijem. Z velikimi silami in majhnim tveganjem. Vendar vam svetujem, da ne pijeva na kožo medveda, ki je še v brlogu.
.Stotnik, zato bomo morali opraviti hitro! Zelo neugodno bi bilo, če bi se prebijali skozi to dolino!"
.Ne bojte se, gospod major! Vojaško je to najbolj neposrečena varianta!"
.Stotnik, prav zato me skrbi! Njihova logika je drugačna od naše. Na to bi se tudi vi lahko že privadili!"
Pokrajina je bila vse bolj divja. Pod njimi se je odprla kotlina, ki so se vanijo stekale gosto obrasle skalnate strmine. Težke sence in hlad sta ležala na njihovi odmaknjenosti.
Med redkimi jasami so videli tu in tam senožet, borno njivo in razmetane hiše.
.Dobro jih bijejo," je dejal stotnik, ko so vso pot poslušali grmenje topov in nepretrgano drdranje mitraljezov.
Nekojkrat so jih preletela angleška letala. Vsakokrat so polegli v gozd. Wo!f je izvtkel karto, na kateri je imel vrisane položaje.
.Mečejo jim hrano in municijo! Na našo srečo bolj malo," je dejal stotnik in si z roko zasenčil oči.
.Angleška ljubezen je bila zmeraj računarska. Partizani jim plačujejo s krvjo za naprej in nazaj, kar so jim dali ... Stokrat bodo opeharjeni. Trgovati z Angleži je umetnost posebne vrste."
.Prekleto sestradane so brigade," je dejal stotnik in si ogledoval skrivnostna majorjeva znamenja na karti, ki si jih ni znal tolmačiti.
Major se je zamislil v zanke, stotnik pa je nadaljeval:
.To, kar pobijamo, je čisto zahirano. Čudim se, da vzdrže."
.Satj bi tudi vi vzdržati v njihovem položaju: smrt ali svoboda, samo to izbiro imajo! Posebno spričo tega, ko obračunavate z njimi tako, kot bi naša vojska zavzela Moskvo ter prešla Volgo in ko bi bil London že v naših rokah," je dejal ironično Wolf.
.Gospod major, ta očitek sodi na drug naslov. Takšna so povelja obeh generalov in vojske."
Wolf je obrnit glavo in ga pogledat s priprtimi očmi:
.Jaz jih razumem. Na tem področju hočejo napraviti vakuum: da bi Angleži lažje prišli s pomočjo belih in plo'-vih do spornega 'jabolka. Zapomnite si, stotnik, mi delamo tu uslugo nasprotniku. Nemara smo po logiki poveljujočih izbrali manjše zlo. Toda nisem prepričan, do nam bo to uspelo."
Šli so naprej. V Wolfu so prekipevala čustva zmago-
Uganke
Kdo sl hišico naredi In sama se zlekne v nji!
(oifeidoiiAs)
Gre, pa nima nič nožič, ieieti — brez perutnic, brez života obieži, doigo poi sveta teži.
(6eus)
Giedam te, ko gledaš se, vidiš me, jaz :ebe ne.
(0iDpai6o)
Nam potrebna je vsak dan; zima ga prinaša k nam; sinček naš prav rad ga je; če ga ni, narobe gre.
To besede štiri so, enoziožnice samo, prva črka ie jih ioči — njih pomen pa ti doioči!
(pej-peui-pej-pef)
Babičina pravijica
Stojim pri oknu in gledam, kako pada sneg. Kadar zaplešejo po zraku prve snežinke, se mi skozi gosti beli zastor, stkan iz bleščečih snežnih kristalov, prikaže starinska izba moije babice. Tudi tokrat jo vidim. Diši po kutinah in zmeraj je polna toplega polmraka in enakomernega tiktakanja velike stenske ure. Skozi snežni zastor gledam starinsko izbo in se spominjam davno minulega dne, ki je tako podoben današnjemu. Takrat sem stal ob babičinem oknu in z otroško zaverovanostjo strmel v čudež pred seboj.
Malo prej je bilo še vse črno: bor pred oknom in plot in trda, pomrzla cesta.
Potem se je iznenada, s prvimi snežinkami, začela čarovnija.
Letve na starem plotu so se spremenile v palčke z zelenimi plašči iz mahu, v složne škrate, ki so se vsi hkrati pokriti z belimi kučmami.
Kakor da pričakuje pomembnega gosta, se je cesta pregrnila z mehko, puhasto preprogo, ki bi udušila tudi najtrše korake.
Visoki črni bor, postaven kakor stražar pred kraljevsko palačo, se je ogrnil z jskri-vtm plaščem iz hermelina.
Takrat se mi je približala babica in rekla:
.Gledaš in se čudiš, kaj se v resnici dogaja, pa ne veš. Ti bom povedala.
V neki vasi, daleč na severu, sta se ded in babica vse poletje in vso jesen pripravljala, da bi brezskrbno pričakala zimo. Ded je vse dni sekal drva, babica pa je prav tako marljivo od jutra do večera pripravljala puh in polnila pernice.
Dedu je pomagalo sedem vnukov, babici pa sedem vnučic. Mnogo pridnih rok je zlagalo polena, mnogo pridnih rok je cefralo perje in polnilo pernice. In ko je prišla zima, je bilo okoli dedove in babičine hiše toliko drv, da jo je bilo komaj videti. In v sobah je bilo toliko pernic, da je bito pod njimi komaj mogoče razločiti štirinajst pordelih noskov.
Potem je nekega večera iznenada privršal mrzli sever. Tresel je z vrati in udarjal s polknicami, in ker mu niso odprli, je poiskal razpoko in se skoznjo prisvedral v hišo.
Ves zasopel od sitne naglice je sever v eni sapi povedal dedu in babici in vnukom in vnučicam, da je ostala v gozdu mlada srna sama in da zmrzuje v hudem mrazu.
Sever je povedal, kar je videl, ded in
Graščakinja s Starega gradu se je peljala s kočijo v goste na škofjeloški grad. Sama je kočijažila, a ko se ji je na strmi in kamniti gozdni poti zlomilo kočijno oje, je zajokala: „Oh, zakaj nisem vzela s seboj koči jaza! Zdaj pa je ni žive duše, ki bi mi priskočila na pomoč, sama pa si pomagati ne vem in ne znam. Oh, oh, kdorkoli bi zdajle prišel mimo in mi pod kočijnik napravil novo oje, bi mu dala, kar bi zaželel!"
Njeno javkanje je slišal gozdni škrat, ki je tačas dremuckal v svoji skalnati votlini. Brž je skočil na noge in pohitel na gozdno pot, kjer je ob polomljeni kočiji jokala starograjska gospa.
.Če hočeš, ti jaz lahko popravim kočijo," je ogovoril graščakinjo.
.Oh, oh, oh, le kako ti naj verjamem, ko pa si majhen, da mi ne sežeš niti do kolen!"
.Četudi sem majhen, sem močan za tri može!"
.Pa mi napravi novo oje, če veš in znaš!"
.Kaj mi daš?" je škratelj vprašal po plačilu.
.Kar želiš, to dobiš!" je obljubila graščakinja.
.Ali mi obljubiš, da bo tisto moje, kar bom jutri zjutraj, ko bom prišel v Stari grad, najprej zagledal na grajskem oknu?"
.Obljubim," se je zasmejala graščakinja, ki je imela na grajskem oknu kletko, v njej pa slavčka, ki je pel od zore do mra-
LOJZE ZUPANC
je slavčka, ki je žalostno čemel v kletki: „Oj, slaviček, drobni ptiček, zakaj ne popevaš, zakaj mi s pesmico srca ne ogrevaš?"
Prav takrat je prišel na grajsko dvorišče gozdni škratelj. In ko ga je grajska hči zagledala, je radostno plosnila z rokami in zaklicala: .Mati, mati, v grad je prišel možiček, ki je bradat, a nič
Graščakinja in škratelj
ka in od mraka do dne ter njeni hčerki razveseljeval srce. .Saj slavčka lahko drugega dobim," si je mislila, „ob polomljeni kočiji pa lahko tri dni ždim."
Zdajci je gozdni škrat pohitel v svojo votlinco, poiskal baltico in posekal smrečico ter napravil novo oje. Potlej se je graščakinja odpeljala, škratu pa dejala: „Le pridi jutri v Stari grad plačilo iskat!"
Naslednje jutro je ob grajskem oknu stala grajska hči. Ogovarjala
večji ko naš kozliček!"
Graščakinja je prebledela: .Gorje ti, hčerka, oj gorje! To je gozdni škrat, ki je prišel tebe za ženo iskat!
.Škrateljna pa že ne maram za moža!" je zavekala deklica.
.Bom pa jutri prišel, ker si danes žalostna," je rekel gozdni škrat. .Če boš uganila, kako mi je ime, boš ostala pri materi, če pa ne boš uganila, te bom odgnal s seboj in boš postala moja žena, a jaz tvoj mož."
In je odšel iz gradu v svoj gozdni lož.
Naslednje jutro pa je prisopihal h graščakinji in njeni hčeri mlad pastir, ki je pasel grajske ovce. Povedal jima je, da je videl v gozdu kres in škrateljna, kije plesal okrog ognja in pel:
.To je r/oCro, Ja nc ve grajsCa Cčl za woje ime, da sem Čatež, gozdni ICraf,
Cf še danes Con: njen svat."
Komaj je pastir pokazal pete, že je prišel škrat h grajski dečvi vasovat. Graščakinja ga je potegnila za brado, da je od bolečine zame-ketal ko grajski kozliček, grajska hči pa je zapela:
.To je JoCro, da sva oCe zvedeli za tvoje ime.*
Čatež si in majcen ICratc/j/ Če id zrasel še za en vatelj, in' te vze/a za moža, in' ne ostaia več doma."
Tako se je škratelj obrisal za ženo pod nosom, ker je imel predolg jezik. Graščakinja pa je hčerko dala pastirju, ki je tako postal graščak, kar ne more biti vsak.
babica in vnuki in vnučice pa so rekli v en glas:
Vzemi po! naših pernic in ogrni z njimi mlado srno, ki drhti od mraza. Po dva in dva se bomo stisnili pod eno pernico, pa nam bo tako še topleje.
Sever je vzel pernice, zavihtel jih je in odnesel po poteh oblakov. Letele so pernice, letele, dokler se niso zataknile za ostre planinske vrhove, se zataknile in pretrgale.
Pernice so se raztrgale, na zemljo pa so začeli padati mehki kosmi. Padali so in padali na zemljo In na mlado srno, dokler ni prekrila zemlje mehka in topla pernata odeja."
Z nezaupanjem sem pogledal babico. A samo za trenutek. Saj je tudi babica, kakor [jaz, vedela, da padajo iz oblakov snežinke. Zato sem ji bil hvaležen, kakor sem ji še danes hvaležen za pravljico o prvem snegu, ki mi jo je tistega večera povedala ob oknu.
Muca - predica
A/aca sc sCr/vnostno vede.
Saj we rečem — prede, prede, tri predrce prekosi, a?npaC štrene m m n/.
Pa so zCra/I se v posveta Izvedene: v tem predmeta. G/ave so v ^CrCcC staCnl/I, tantal: In aganl/I.*
.Po držalo, CaJ primer .. ."
/n mini/ je spet večer pa so reC/1.- .Sabotaža, ta Co /esCa prava maža/"
Pipice so sl prlžga/l štrene niso prlča&dl.
.Hm," so rcC/1, ./trn," Iz dima, .ta/e maca vo/ne nima/"
/n predsednic Pasja J/aCa In zapIsnlčarCa SraCa sta Cot znana stroCovnjaCa od/očl/a.* .Stvar Co taCa.*
Cap prediva damo ji, do/go nit naj naredi.
Top/e majice za zimo sl pri A/o/ja naročimo."
A/a ca pa se nič ne zmede, saj ne rečem — vneto prede, tri predlce preCosI, ampaC štrene ni In ni.
Niko Grafenauer
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
slavja: navsezadnje le zaseda skrito sovražnikovo centralo, kjer so ga kdove kolikokrat obsodili na smrt. V njegovo samozavest pa je kanila grenka kaplja: spomin na Doris. Nič ni povedal stotniku, kaj namerava z njo.
Nastanila sta se v eni izmed naseljenih hiš in si dala postreči iz zalog, ki so jih nosili s seboj. Poklicala sta podoficirje, vodje skupin, in jim obrazložila naloge, kako in kje prečesati gozd in preiskovati hiše. Wolfova agentura je naznačila mesto, kje je zakopan arhiv in kje so skladišča.
V nekatj urah so jim prišli povedat, da so našli, kar so iskali. Wolfa je predvsem zanimal arhiv. Zakopan je bil v rovu opuščenega rudnika. Pri vhodu v podzemlje je stal bledolas podoficir, strokovnjak za odstranjevanje min. Povedal jima je, da so v rovu že odstranili minske ovire, ki so varovale prehod do konca. Na tleh sta zagledala nekaj kovinskih min nemškega in angleškega izvora ter dve leseni mini, ki sta bili najbolj nevarni in so ju najteže odkrili ter Izgrebli iz mehke prsti.
.Čestitam vam, mladi mož!" je dejal major Wolf in stisnil roko bledolasemu podoficirju. .Za to tvegano delo ste zaslužili cigaro! Izvolite!" je ponudil tobačnico. .Prižgite z nama!"
Prižgal je tudi sebi in stotniku. Zadovoljno so puhali dim v svežino vetra. S stotnikom sta si ogledala, kje in kako je bil zikopan arhiv, potem pa je major ukaza), naj ga varno znosijo na piano. Pristopilo je nekaj vojakov in z bajoneti so mu odprli pokrove zabojev. Wolf je vzel v roke nekaj aktov in se samozadovoljno zarežal. Potem je v spakedrani slovenščini bral: .Maks naroča Ciuhu v J. B. O...." in tako naprej. Vrstila so se znana imena in šifre. Naposled je našel tudi kod s šiframi.
.Dragi moj Kniecke, zdaj potrebujem somo tri tolmače in tri mesece časa. To bi jih rentgenizirati! Pa kaj hoče-
mo! ... Če bi bili mi prišli do tega arhiva pred letom dni, moj stotnik, bi bila to velika operacija. Zdaj pa ..."
Stotnik se je rahlo nasmehnil:
.Mislite reči, da je to toka vrednost kot devištvo ženske pri štiridesetih?"
Major Wolf je dal zaboje zabiti nazaj in jih z močno stražo odnesti do avtomobilske kolone.
Sonce je že prejadralo lok nad obronki hribov, kamor so stisnili brigade, in razsvetilo grapo, kjer se je penil in šumljal potoček.
.Zdaj, dragi moj Kniecke, morava opraviti nekaj meni najbolj neljubega. Saj se spomnite, da sem vam večkrat obljubljal srečanje z Doris."
Kniecke ga je začudeno pogledal.
Major je dal poklicati stotnika Vogta.
.Stotnik, ali ste že odkrili grobišče?"
.Da, gospod major! Tam je bilo, kjer ste nam pokazali na karti. Mesto smo fotografirali in pustili nedotaknjeno."
Odšli so tja. Na pesknatem produ med drevjem so se vrstili grobovi drug ob drugem. Majorju Wolfu se je pomračil obraz. Napravil je nekaj korakov in ukazal:
.Tu kopljite! Vendar rahlo!"
Klečeča vojaka sta previdno odstranjevala peščeno zemljo, dokler se ni pred njihovimi očmi odkrilo žensko truplo.
.Nehajta!" je ukazal major in naročil vojakom, da se odstroniijo. Mrk ije pokleknil k plitvi 'jami in s prsti odstranil z obraza in oči rajnice drobce peska, kot bi jo hotel obuditi k življenju.
Sončni pramen se je prebil skozi vejevje in obsvetil obraz, v katerega se je zastrmel major. Potem je dejal stotniku:
.Erich, to je Doris!"
Stotnik se je zazrl v lepi bledi obraz z nezemskim nasmeškom. Lepota je bila izčiščena. Nobene strasti in želje. Otrpla v mir in spokojnost...
.Bila je zelo lepa," je tiho dejal stotnik.
Major Wol( je ukazal vojakoma:
.Izkopljita jo in jo zavijta v to ponjavo."
Kalno vodovje z jesenskim listjem je zalivalo njegov spomin. Če ga je kdaj presunila kakšna smrt, je bil sedaj sam pred seboj razgaljen do zadnjih globin. Začutil je mrzel dotik osamljenosti. Pomenila mu je mnogo več, kot si je mislil. In tudi napravila je več, kot je bilo v njenih močeh.
.Helmut, jaz delam zate, Samo zate, Helmut... Moraš me razumeti, da jaz ne morem biti za vas. Vi ste nas uničili, Helmut..." mu je dejala ob zadnjem snidenju.
Vedel je, da leže v naslednjih grobovih trije majorji Abvvehra, ki so po generalovi zamisli prišli sem umret. Njihove grobove je pustil nedotaknjene. Prav tako druge. Njene jame pa ne smejo zasuti, je ukazal.
.Ta odprta jama naj bo oznovcem, ki bi se morda prebili iz obroča sem nazaj, moja posetnica!" je dejal Knieckeju.
Potem sta se napotila ob žuborečem potoku k reki. Pred njima se je na nosilih med štirimi vojaki zibalo truplo. Vso pot jo je spremljal z očmi.
.To žensko sem jaz umoril, Erich. In kar je tragično — brez potrebe ..."
,Ne obtožujte se, Helmut," ga je skušal pomiriti Knie-ke. .Padla je po svoji neumnosti ali pa je bila žrtev za višje cilje."
.Ne tolažite me, stotnik. Višjih ciljev ni. Nazadnje ostaneta samo človek in vest. Jaz sem delal z njo in 'jaz odgovarjam za njene neumnosti."
/Da/je v prlCodnjl ftevI/CIJ
Dvignila se je v postelji, vrgla nazaj svoje dolge lase, ki so ji padali na obraz, in počasi iztegnila roke. BHa je lepa ženska. Počasnih gibov in velika, vendar graciozno grajena, okrog petintridesetih let, toda ta leta niso zapustila nikakršnega sledu staranja niti na njenem obrazu niti na njeni koži, morda jih je bilo mogoče zaslediti samo v njenih temnih očeh.
Danes bi moralo priti pismo. Seveda ni mnogo verjetnosti, da bi pisal v zadnjem trenutku — razen če ne bi želel odpovedati sestanka. To
SHEILA KEY-SMITH
je bilo bolje kot pa negotovost. Ni ji pisal celih dolgih deset dni, od njunega zadnjega sestanka torej. Nikoli prej je ni pustil toliko časa brez kakršnih koli vesti — ona pa je pisala dvakrat in v zadnjem pismu ga je opozorila, naj ji piše, naj se ji javi, vsaj z eno edino vrstico. Dvignila je čajnik s štedilnika, nalila toplo vodo v porcelanski čajnik in pripravila pladenj za zajtrk v postelji. Medtem ko je nosila pladenj po stopnicah, je prišla na druge misli, ki so jo še bolj vznemirile. Morda jo je hotel odvreči in je iz-
češe podobnega. Ljubezen je bila zanjo, kakor tudi, kot je videti, za toliko drugih iz njene generacije, samo cvet, ki se je razcvetel, in ne plamen, ki požira. Ljubezen je zanjo pomenila zakon, zavarovanost, otroke ... Toda zakaj mora pomeniti nekaj tako drugačnega za njeno hčerko, ki so ji bile vse te stvari potrebne prav toliko kot njej? Oh, zakaj, zakaj? ... .Če bi me Laurey resnično ljubil, bi se z menoj poročil," spregovori na dnu svojega srca — .vse to so nesmisli, ki jih navaja, ko trdi, da se ne more poro-
Starejša kot mati
je delal tudi že prej — odpovedal zadnji hip. Eh! Njegove drobne prevare in laži! Toda po treh letih ne moreš ničesar storiti — samo nadaljevati, kljub vsem njegovim pomanjkljivostim in hibam. To je tisto, kar jo je tako poniževalo — oproščati, stalno oproščati. Solze, kti jih je izzval bes, so ji zalile oči in skočila je iz postelje.
Kuhinja je bila temačna. Rolo je bil spuščen in sonce je čepelo na drugi strani hiše. Upala je, da tukaj ne bo tistih črnih hroščev. Oh, Laj je to? — Samo Perkins, maček, ki se je smukal okrog njenih nog ves presrečen od veselja. Dvignila ga je in potopila svoj obraz v mehko dlako na njegovem boku, ki je drhtel.
.Oh, Perkins, ljubi me — ne zapuščaj me — ne odhajaj."
Toda Perkins je že bil na tleh, še je drhtel od predenja — držal se je ravnodušno. Njegova ljubezen je bila čisto praktična. Mislil je na jutranji obrok mleka — ni obstajala zato, da bi se potrošila za nekaj, kar je samo človeško. Nastopaško je odšel mimo nje do vrat, medtem ko je odšla da bi vzela vrč z mlekom. Potem pa je stopal pred njo naravnost k svoji skodelici. Napolnila mu jo je s svežim mlekom.
,Ne zaslužiš si tega, ti grdi Perkins. Ti me pravzaprav nimaš rad — rad me imaš samo zato, ker imaš od tega koristi."
.Lok-lok-mljas," spregovori Perkins.
Naglo se odpravi k štedilniku. Kako je to neprijetno, če ne moreš najti dekleta, ki bi spala v hiši. Potem moraš zjutraj sam opraviti vse posle. Poleti to ni bilo tako neprijetno — toda pozimi... Uh!
Pred hišo se je zaslišal enoličen tu-tu. Joyce se je zdrznila in kri ji je splahnela z obraza. To je bilo pošta. Kak trenutek se ji je zdelo, da se ne more niti premikniti z mesta. Leži njegovo pismo na predpražniku, kjer je tako pogosto našla pisma — njegov energični rokopis in pismo, adresirano s črno tinto, rokopis, po katerem bi lahko tako pismo spoznala že od daleč. Če je pisal, bo vsaj zagotovo vedela, ali jo želi videti, če se ji pa izmika, tedaj zakaj?
.Dobro jutro — priporočena pošiljka, ki jo morate podpisati." To je od Laureya — od koga drugega bi naj bilo? ... Ne, bila so očala njene matere, tista očala z želvovi-nastim okvirom, ki so jih poslali s popravila . .. .Hvala. Kaj pa pisma? Hvala. Na svidenje."
Nekakšen prospekt, pismo, ki ga je enkrat tedensko dobivala od svoje tete — to je bilo vse.
Tedaj, nenadoma, je spoznala, da si je obupno želela dobiti njegovo pismo, pa čeprav bi to pomenilo uničenje njenega slabotnega upa, da ga bo videla. Vse drugo
bral ta način — morda je našel kako drugo in jo vzljubil...
.Dobro jutro, draga mama — upam, da si dobro spala."
Odložila je pladenj v bližino materine postelje in jo poljubila.
.Prišla so tvoja očala — in pismo tete Milly."
Klepetali sta — o hiši in o vremenu in čaju, o mačku, ves ta čas pa je Joyce na dnu svojega srca govorila materi:
.Oh, mama, strašno sem zaskrbljena, ker mi moški, ki ga ljubim, ne piše, ker postaja nepozoren do mene, ker postaja utrujen — kmalu si bo zaželel spremembo, jaz ga pa ljubim prav tako kot prej, čeprav sem spoznala vse njegove napake, ki jih prej nisem poznala. Oh, mati, pomagaj mi! Toda ti mi ne moreš pomagati!"
Ne, mati ji ni mogla pomagati, kajti njena mati ni nikoli doživela
čiti. Ima prijeten dom in mnogo denarja, ki ga troši za stvari, kot so avtomobili in potovanja v London. Če bi me resnično ljubi), bi pristal, da se odpove celo bogastvu in postane sirota poleg mene. Toda saj me pravzaprav ne ljubi. Zakaj ga potem pravzaprav jaz ljubim? Zato, ker ne morem drugače, tako se mi zdi."
Medtem ko je odnašala pladenj iz sobe, se je domislila nečesa novega — .ne bo šla." Če je mirno pričakoval, da bo prišla, čeprav ji ni pisal, odkar se nista videla, no, tedaj bo on kriv, če ne bo prišla, in morda bo to pripomoglo k temu, da jo bo nekoliko bolj spoštoval. Če ji je pa bil nezvest, ji bo to nekoliko obvarovalo dostojanstvo in ponos — če je preprosto — odpotoval ... Bilo bi grozno pojaviti se na posestvu in biti prisiljen vprašati:
170
Knjiga -najiepše dariio!
Ko boste v teh dneh Izblroli darila ta bližnje praznike, pomislite, da je najlepše darilo — knjiga. Da bi vam izbiro olajšali, navajamo tukaj nekaj primernih naslovov. Morda se boste odločili za eno ali drugo knjigo:
H! Tone Svetina: UKANA, veliki roman iz narodnoosvobodilne borbe, tri knjige skupaj 2408 str., pl.	553
H Ferenc-Kacin-Zorn: SLOVENCI V ZAMEJSTVU, pregled zgodovine Slovencev v Avstriji, Italiji in Madžarski,
326 str., ilustr.pl H Jože Hudales: OREL Z RAZPRTIM! KRILI, roman o generalu Rudoltu Maistru, 328 str., pl.	110
France Bevk: ROŽ, PODJUNA, ŽILA, potopisni zapiski iz naših krajev in o naših ljudeh, 92 str., ilustr., kart.	50
H Stanko Prek: LJUDSKA MODROST — TRDEN JE MOST,
pregovori, domislice in reki, 172 str., br.	60
H) MALI VEDEŽ, leksikon za otroke, 284 str. vel. formata,
barvne ilustr., pl.	190
H Anton Ingolič: DOMOVINA V SRCU, slovenski izseljenski romani: Kje ste Lamutovi, Nebo nad zemljo, Lastovka čez ocean, tri knjige skupaj 1084 str., pl.	340
K SLOVENSKE NARODNE PRAVLJICE, izbor najlepših pravljic z vseh delov slovenske zemlje,
208 str., slik. pril., kart. 90
H Ivan Jan: MRTVI NE LAŽEJO, roman iz vojnih let,
304 str., pl. 70
H Felicita Kalinšek: SLOVENSKA KUHARICA,
740 str., barvne slik. priloge, pl.	120
H NARAVA IMA VSELEJ PRAV, skrivnosti o zdravju
in lepoti, 200 str., pl.	140
H Richard Friedenthal: MOŽ NA GRMADI, zgodovinski
roman o Janu Husu, 520 str., pl.	165
Posamezne knjige lahko naročile ludi po pošli. Boga! izbor lepih slovenskih knjig za mlade in slarejše bralce ima knjigarna
„NAŠA KNJIGA" CELOVEC WULFENGASSE
.Kje je gospod Holt?" In potem dobiti odgovor — ,Ni ga tukaj, gospa, v Londonu je."
Ne, mnogo bolje bo, če ne gre; in celo uro je mislila, da ne bo šla.
Nikov sestanek
Nik je ležal iztegnjen na klopi in sanjaril. Sunek vetra, močnejši od prejšnjega, je dvignil oblak prahu, ki ga je vsega zavil v ogrinjalo. Premaknil se je in sedel, da bi si pomel oči.
— Samo tega mi je še manjkalo — je zamrmral Nik in gledal proti nebu.
Začelo je deževati. Vstal je in se začel sprehajati. Na tleh je zagledal časnik, popolnoma zmečkan. Pobral je papir in pogledal datum.
— Da, današnji je, — je zamrmral Nik ter s pogledom takoj preletel oglasno stran.
Nujno mora takoj najti kako zaposlitev. Težko je bilo najti koga, ki bi ga zaposlil brez pomislekov. Nik je imel precej neprijetno kazen: dvaindvajset let ječe pravzaprav ni posebno dobro ^priporočilo"!
V žepu je imel samo nekaj kovancev, kar se pa želodca tiče, je zaostajal za časom že za nekaj dni. Zrak je bil hladen. Deževalo je vedno močneje. Nik je segel z roko v žep. Na dan je potegnil dva kovanca, zadnja, in ju je melanholično pogledal, kako se mu kotalita po dlani.
—	Zadostovala bosta komaj za to, da si bom z whiskyjem segrel želodec, je zamrmral, in ko je zagledal bistro, se je počutil srečnega, ker bo lahko vstopil.
—	Whisky, — je vzkliknil in vrgel tista dva kovanca na pult. Toda neki moški ju je zgrabil v letu, in medtem ko ju je porinil nazaj v Nikov žep, zamrmral:
—	Pusti to, Nik. Ta whisky plačam jaz ...
—	Od kod pa ti nenadoma tukaj.. . tako opremljen? — se je grenko nasmehnil Nik. — Dragi Gordon, skoraj bi ti lahko rekel, da si eleganten. Videti je, da ti gre dobro pri policiji. Morda si postal celo inšpektor.
—	Ne, prijatelj moj, nisem več policaj. Nagnali so me... je odgovoril Gordon. — Nekaj časa že „de)am" zase. Lotil sem se nekega posla. Dobro gre. Kako! Nihče ti še ni ničesar o tem pravil?!
—	Pred šestimi meseci sem prišel iz zapora. Bil sem tam pet let, — je odgovoril Nilk. — Kot vse kaže, si že pozabil, da si mi to kazen naprtil prav ti...
—	No, časi se menjajo, — mu je vskočil v besedo Gordon. — Sedaj sva kolega. Nekatere stvari bi bilo treba pozabiti.
Nik ni ničesar odgovoril. Ta hip si je bolj želel, da bi popil whisky, ki je stal pred njim.
—	Kaj pa nameravaš sedaj delati?
—	Iščem način, da ne bi umrl od lakote — je suho rekel Nik. — Da bo stvar še slabša, zbolel sem . .. Uničil si me, to veš, zelo dobro ...
Za hip je umolknil, potem je nadaljeval:
— Sicer pa, spravil si me „noter", ker si sodeloval s tistim Ircem. Bil sem njegov konkurent, zato si našel pot, kako me boš onemogočil in mi priskrbel pet let ječe. Nikoli nisem srečal tako umazanega policaja, kot siti...
— Pomiri se, — ga je prekinil Gordon — te stvari je vedno mogoče urediti. Lahko ti pomagam. Ti si vedno nekaj pomenil. Še več, ti si točno tak tip, kakršnega potrebujem. Poslušaj... Dajem ti možnost, da boš spet takšen, kakršen si bil nekoč____
—	Tako govoriš — je ugotovil Nik — ker te je strah mojega maščevanja. Veš, da sem v takem stanju, ko nimam kaj izgubiti.
To bi ti lahko tudi takoj dokazal...
Nik je za trenutek umolknil in dodal:
—	Loviš me z besedami, ko bo pa prišel primeren trenutek, me boš izdal. Predal me boš policiji in tako se me boš iznebil. Ne, nočem se več vrniti v kaznilnico.
—	Mislim, da bi moral zaradi pogojev, v kakršnih si sedaj, — je spregovoril Gordon — imeti več zaupanja vame. Sedaj moram dalje. Premisli dobro, Nik. Na svidenje!
Gordon se je odpravil k izhodu iz bistroja, ko ga je Nik zgrabil za rokav in vzkliknil:
—	Poslušaj, premislil sem se. Sprejmem.
—	O, poglej, vedel sem, da si pameten, — je vzkliknil Gordon. — Odlično! To je treba proslaviti z dvojnim whiskyjem.
Molče sta popila whisky, potem je Gordon potegnil Nika k sebi in mu tiho rekel:
—	Jutri bi že lahko začel „delati". Čakal te bom ob desetih v svojem uradu. Dal ti bom droge, ki jih boš spravil v New York ...
Gordon mu je pojasnil svoj načrt do vseh podrobnosti. Čez pol ure se je ves zadovoljen poslovil od Nika.
O
Drugo jutro točno ob desetih je Gordon zaslišal trkanje na vratih svoje pisarne.
—	To je Nik — je pomislil, ko je vstal s stola, da bi odprl vrata.
Toda ni se še dotaknil kljuke, ko so štirje moški z revolverji v rokah vdrli v sobo.
—	Zdravo. Gordon, — je spregovoril najvišji iz te četverice. Bil je inšpektor Walsh iz oddelka za narkotike.
Malo kasneje se je na pragu sobe pojavil Nik.
—	Dragi Gordon — je mirno spregovoril Nik — sedaj sva izenačila: ena proti ena.
Medtem se je oblekla, sputila v hišo dekle, ki je pripravljala zajtrk, pomagala materi pri oblačenju. Potem je prišel Perkins, ki se je naslajal ob misli na ribo in se drgnil ob Joyce, medtem ko je ta klečala, da bi zapeta materino krilo. Perkins pa je globoko predel. Joyce je pomislila:
.Če ne pojdem, bo to potem pomenilo še večjo negotovost. Danes je sobota, ničesar ne morem dobiti od njega pred ponedeljkom. Morda pa tudi takrat ne bo nič prispelo. Ne morem tako vzdržati še tri dni. Moram iti in videti, kaj se dogaja, pa naj bo, kar bo."
.Kaj boš delala danes, mila moja?" jo vpraša mati, medtem ko sta zajtrkovati.
.Odpeljala se bom z avtom na Warhorn na obisk k Holtovim — se ne spominjaš, da sem ti povedala?"
.Da, seveda se spominjam. Lilian Smith bo prišla in bo ves dan pri meni."
Torej še en razlog, da moram oditi — poprosila je Lilian Smith, naj pride in dela družbo njeni materi. Kako smešna bi bila videti, če bi danes ostala doma.
.Se je gospa Holt vrnila iz Italije?" je nadaljevata njena mati. .Da, vrnila se je prejšnji teden," — ni potrebno, da bi ji povedala, da se je gospa Holt zadržala pri svoji sestri v Birghtonu.
.No, lepo jo pozdravi v mojem imenu. Povej ji, da mi je zelo žal, ker je ne morem obiskati. Domnevam, da je gospod Laurey Holt doma."
„Je, mati," spregovori Joyce in močno zardi. Bilo je strašno, da se mora tako strašno lagati materi — materi, ki je imela toliko razumevanja in je bila tako mlada kljub visokim letom — tako zelo mlajša od svoje hčerke.
Gospa Armstrong je opazila njeno rdečico in sklonjeno glavo.
.No, bodi pametna iin pazljiva, mila moja. Obdal te je z mnogimi pozornostmi, toda današnji mladi ljudje so tako čudni. Ne smeš dovoliti, da bi se s teboj poigral."
Joyce se je samo nasmehnila.
ŠPORTNI VESTNIK
$ Zmagoslavje Avstrijcev ob „kriteriju prvega snega "
Premiera letošnjih smučarskih tekem za svetovni poka!, ki je bi!a pretekli teden v Va! dTseru, se je končata s popotnim zmagoslavjem avstrijske alpske reprezentance. Potem ko je v ženskem smuku premagala vse svoje nasprotnice Avstrijka Wiltrud Drexel, sta Annemarie Proll-Moser in Korošec Franz Klammer poskrbela v veleslalomu oziroma moškem smuku za izreden podvig, ki ga, če smo odkriti, nihče ni pričakoval. Kako dobro so tokrat vozili Avstrijci nam kažejo tudi njihove uvrstitve prvih tekem za alpski pokal. V ženskem veleslalomu je za Prollovo zasedla 2. mesto Kaserer, Drex!ova, zmagovalka smuka pa je tudi s svojim 10. mestom v veleslalomu točkovala. Svojo premoč v moškem smuku so naznanili Avstrijci s petimi mesti v zmagovalni deseterici: poleg Klammerje-ve zmage so bili med najboljšimi tudi Griss-mann (2. mesto), Walcher (3. mesto), Cor-din (7. mesto) in Zsvilling (10. mesto). Svojo nadvlado v moškem veleslalomu so tudi tokrat potrdili Italijani in Skandinavci. Zmagal je Gros (Italija) pred Stenmarkom (Švedska), Hakerjem (Norveška), Hin-terseerjem (Avstrija) in Klammerjem (Avstrija). Avstrijec Berthold je zasedel 10. mesto.
#	Poslovi) se je nogomet
Prejšnji teden sta se v Jugoslaviji in Avstriji končali nogometni prvenstvi v zveznih ligah. Avstrijski jesenski prvak zvezne lige je postal Rapid iz Dunaja (24), ki ga je v evropskem pokalnem prvenstvu UEFA premagal devetouvrščeni v lestvici jugoslovanske I. zvezne lige Velež iz Mostarja. Mesta za Rapidom so zasedli Innsbruck (21), VUEST (21), Austria iz Dunaja (19) in Admira (19).
S tremi točkami naskoka je v jugoslovanski I. zvezni ligi odločil zase jesensko prvenstvo HAJDUK iz Splita (25) pred Cr-veno zvezdo (22), Vojvodino (21), Rad-ničkom (Niš, 20) in Slobodo (20).
Če ob koncu nogometnega prvenstva primerjamo dosežke edinega koroškega zastopnika v zvezni ligi Austrijo iz Celovca in edinega slovenskega zastopnika v I. zvezni ligi Olimpijo iz Ljubljane, potem lahko trdimo, da obe enajsterici nista izpolnili pričakovanja. S svojim 7. mestom (med desetimi klubi) in osvojenimi 16 točk si Au-strija Celovec z najbližjim istovrstnim klubom Olimpijo drži ravnotežje. Olimpija je zbrala 14 točk in je v zboru 18 klubov zasedla 15. mesto. Poleg kvalitete v nogometu pa imata oba kluba še nekaj skupnega: oba se bosta morala zelo potruditi, da ne bosta izpadla iz elite nogometnih enajsteric.
#	8. smučarski tečaj v semestralnih počitnicah
Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu bo tudi v letošnji zimski sezoni pripravila za svoje člane in ljubitelje slovenskega športa smučarski tečaj. Tečaj, ki bo tako za začetnike kot tudi za napredovalce, bo letos na turističnem centru Krvavcu, ki leži 1853 metrov nad Kranjem. V tem alpskem zim-sko in letno rekreacijskem centru ne primanjkuje snega, na izbiro pa so smučišča težke in lahke kategorije, ki jih povezuje cela vrsta žičnic in vlečnic: krožna kabinska žičnica, štiri vlečnice, enosedežnica in dve dvosedežnici — s skupno kapaciteto 7000 oseb na uro. Na 60 ha velikem urejenem smučišču, s skupno dolžino 19,5 km, je pripravljeno tudi smučišče, ki je z osvetljavo uporabno tudi v večernih urah. Na to znano srednjegorsko smučišče vodi žičnica iz Cerkelj. Kakor lansko leto, ko je imela fizkulturna zveza smučarski tečaj v Kranjski gori, bo termin letošnjega tečaja sovpadel s takozvanimi .energetskimi", sedaj semestralnimi počitnicami. Tečaj bo trajal od sobote 8. februarja do sobote 15. februarja. Ležišča bodo na razpolago v gorskem domu in v brunarici, 7-dnevni tečaj pa bo stal okoli 1000 šil. (vključno penzion, tedenska vozovnica za vlečnice in smučarski učitelj). Točnejše podatke — cena penziona, cena tedenske vozovnice in podobno
—	bomo še pravočasno objavili.
#	Hokej se nadaljuje
Avstrijsko hokejsko prvenstvo je stopilo v svojo drugo fazo. Mojster KAC, kateremu so pretili z izključkom v naslednjem letu, ker nima dosti časa na razpolago ledišča, je spet nastopil s štandardnim vratarjem Preglom in slavil dve zmagi: 4:2 proti Stadlau v Celovcu in 3:1 v Kapfen-bergu. KAC bo skušal v 2. polovici prvenstva v zvezni ligi dobiti stik z vodečim ATSE, ki ima v lestvici 4 točke naskoka (25 točk). IEV in KAC se uvrščata z 21 točkami na 2. oziroma 3. mestu. Rezultati 16. kola: HC Salzburg — IEV 3:3, WEV
—	ATSE 1:4, Feldkirch — Stadlau 7:10.
Neresnične trditve Avstrije
(Nadaljevanje s I. strani)
manjšini izpostavljeni neprestanemu pritisku in grožnjam z raznih strani, kar pomeni kršitev 7. člena državne pogodbe, in da se njun položaj stalno slabša. Pri tem Ije omenil tudi zadnjo jugoslovansko noto, v kateri je bilo poudarjeno, da Avstrija ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 6, 7, 9 in 10 državne pogodbe. Še posebej pa je naglasil, da slovenska in hrvaška manjšina stalno in odločno izražata nezadovoljstvo zaradi neizpolnjevanja določil državne pogodbe.
Posebej je jugoslovanski predstavnik opozoril tudi na nemoteno šovinistično dejavnost organizacij na Koroškem (pri tem je izrecno navedel Heimatdienst), ,ki izvajajo neonacistično in rasistično politiko ter izvajajo zastraševalne akcije proti slovenski manjšini, kar ima za cilj njeno asimilacijo". Dejal je, da dejavnost takih organizacij neposredno prepovedujeta 7. člen državne pogodbe in 4. člen konvencije o preprečevanju vseh vrst rasne diskriminacije.
Končno je izrazil še zaskrbljenost zaradi dejstva, da v Avstriji pripravljajo poseben popis oziroma .preštevanje" manjšin, uveljavljanje ukrepov za izboljšanje stanja manjšin pa odlagajo ,v pričakovanju rezul-
tatov takega preštevanja, ki je že samo po sebi nedopustno". Takšni popisi naj bi bili, kot že v preteklosti, orodje za pritisk na manjšino in za zastraševanje, je naglasil jugoslovanski predstavnik ter opozoril, da je v poročilu odbora poudarjeno, da .pravice manjšin niso odvisne od njihovega števila ali od odstotka manjšine v celotnem številu prebivalstva".
Odgovor avstrijskega predstavnika dr. Turka je bil naravnost klasičen primer arogantnega negiranja dejstev: v Avstriji ni govora o zapostavljanju manjšin, o diskriminaciji, o hujskanju in pritisku, o dejavnosti nacionalističnih in neonacističnih sil itd.; nasprotno: Avstrija je svetel vzor pravne in demokratične države, ki zvesto izpolnjuje svoje obveznosti in tako dalje in tako naprej — skratka slavospev, ki pa je imel le to napako, da si ga je Avstrija pela sama sebi.
V celoti so bila izvajanja tako izzivalna, da je spregovorila še članica jugoslovanske misije Zagorka Ilič, ki je ponovno opozorila na dejansko stanje v Avstriji, ki se v vseh točkah bistveno razlikuje od vsega tistega, kar avstrijski predstavniki kot .resnico" prodajajo v svetu.
Globoko prizadeti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš oče in stari oče
Mihej Antonič
v četrtek 12. decembra po daljši težki bolezni v 75. letu starosti za vedno zapustil.
Pogreb bo v soboto, dne 14. decembra ob 14. uri od mrtvašnice v Št. Jakobu v Rožu.
Hčerka Žalika	sin Mihi z družino
v imenu vseh sorodnikov
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC
SOBOTA, 14. 12.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, 1S. 11.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 14. H.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — ljudske pesmi in viže — i. Virnik: iz Arclina v svetovno zgodovino — Žiga Popovič, prvi slovenski znanstvenik naravoslovja.
TOREK, 17. 1!.: 9.50 Dežela ob Dravi — 13.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, IS. 1!.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Po lovskih stezah.
ČETRTEK. 19. H.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK, Ž0. 1!.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — M. Kumer — črčej: Douta po Rijeci — dr. Erik Prunč: Iz naše kulturne zakladnice.
A V S T R ! J A 1
SOBOTA, 14. 1!.: 15.45 Koncertna ura
—	14.45 Mala hišica — 17.10 Uttie Joe
—	17.25 Za otroke od 7 let naprej — 17.50 Družina Patridge — 18.15 Smučarski tečaj — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Oddaja s Heinz Conradsom — 19.20 Pregled sporeda
—	19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Oddaja z Anneliese Rothenbergerjevo — 21.50 šport — 22.20 čas v sliki — 22.25 Agent FBI.
NEDELJA, IS. 1!.: 10.55 Pohorje: Veleslalom za dame
—	14.00 Rdeči avtobus — 14.30 Zgodba kalifa — 17.00 Svet znamke — 17.25 Ernst Fuchs: dialog s slikami — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dragulji 7. kontinenta — 18.30 Kdo več ve? — 19.30 čas v sliki 19.45 šport — 20.05 Pogovor o adventu — 20.15 Dve leti počitnic. Po pustolovskem romanu Juies Verne a
—	21.40 čas v sliki.
POMEDEHEK, 14. 1!.: 18 00 Teletest — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 V kraljestvu divjih živail —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Boney — 21.05 Stop — 22.05 Cos v sliki.
TOREK. 17. 1!.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Rožnotordečl panter — 19.00 Slike iz Avstrije In Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Prostor za živali — 21.00 O filmu
—	21.45 čas v sliki.
SREDA, 18. 1!.: 1000 šolske oddaje — 11.00 Tigrova šapa — 14.30 Za otroke — 17.10 Od otrok — do otrok
—	17.40 Antena — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Televizijska kuhinja — 19.00 Sli-
ke iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kutturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Evropska zapuščina — 21.10 Prerezi — 22.10 čas v sliki.
ČETRTEK, 19. 12.: 10.00 šolske oddaje — 12.55 Mednarodni paralelni stolom za dame v Saalbachu —
18.00	Ruščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Johnny gre v vojsko — 22.05 čas v sliki —22.10 šport.
PETEK, 20. 12.: 9 55 Kranjska gora: Veiesialom za moške {1. tek) — 15.55 Kranjska gora: Veleslalom za moške (2. tek) — 18.00 Zeleni svet — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Družina Kremenčkovih — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v stiki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Na obisku pri novih nagajivcih — 21.10 Kapitalizem skozi tri — 22.10 čas v sliki — 22.15 Talisman.
HHHi		A V S T R ! J A	2
t		SOBOTA, 14. 11.: 14 50 Revijska komedija o ledni princesi — 18.50 Med po-
leti — 18.55 Glasbena poročila — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Rosmersholm — 22.15 čas v sliki.
NEDEUA, 15. 12.: 18 00 Tedenski obzornik — 18.30 Adventno petje — 19.30 čas v stiki — 19.45 Novo v kulturi — 20.10 Okolica — 20.15 Hiše po notah — 21.15 Avstrijske ljudske komedije — 22.10 čas v stiki.
PONEDELJEK, 14. 12.: 18.30 Beethoven na Dunaju —
19.00	Puščava zmaguje — 19.30 čas v sliki tn kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročita — 20.09 Okolica — 20.15 Ali spoznate melodijo? — 21.05 Priče našega časa — 22.05 Telereprize.
TOREK, 17. 12.: 18 30 Destilacija nafte — 18.45 Uganka ptičjih poletov — 19.30 čas v sltki tn kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Majhni rojeni —
21.00	Arsene Lupin — 21.50 Telereprize.
SREDA. 18. 11.: 18.30 Angleško gledališče — 19.00 Ernst Fuchs: dialog s slikami — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročilo — 20.09 Okolica — 20.15 Sweet Charity — 22.15 Telereprize.
ČETRTEK, 19. 11.: 18.30 Formalna logika — 19 00 šolski poskusi in šolska reforma — 19.30 čas v sliki In kulturne novost! — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Dali, doli — 22.35 Telereprize.
PETEK, 20. 12.: 10.00 šolske oddaje — 18.30 Enej — 19.50 čas v sliki tn kutturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.04 Znanstvena poročilo — 20.09 Okolica — 20.15 Družinski prazniki — 22.15 Kranjska gora: Veleslalom za moške — 22.35 Telereprize.
Pravočasno mis!ite
na voščila, ki jih boste za božične in novoielne praznike po5taii svojim sorodnikom, prijaleijem in znancem. Bogato izbiro vošči) s siovenskim be-sediiom, pa tudi v obeh jezikih, dobite po ugodnih cenah v knjigarni
.MAŠA KMJiG A" Ceiovec, Wuifengasse
Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu vabi na
IZOBRAŽEVALNE TEČAJE
ki bodo od 13. do 15. decembra 1974 pri Miklavžu v Bilčovsu.
Spored:
Petek, 13. decembra ob 20. uri — Predavanje z diskusijo univ. prof. dr. Erika Prunča .Kdo je domovini zvest"
Sobota, 14. decembra ob 20. uri predavanje inž. Blaža Singerja .Socialno gospodarski problemi Slovencev iz vidika domačih razmer" (Bilčovski problemi)
Medeija, 15. decembra ob 20. uri ski-optično predavanje Mirka Kunčiča .Potovanje po Japonski"
izobraževalni večeri niso namenjeni samo bilčovskim občanom, marveč tudi vsem sosednim občinam. Zato pričakujemo čim več obiskovalcev z Gur in Srednjega Roža.
Vabi odbor
Katoiiška prosveta in zbor Gaiius vabita na
Koncert adventnih in božičnih pesmi
„PR!D1 O MODROST VSEVEČNA"
Bistrica na Ziiji: v nedeijo, IS. decembra ob 14.30 uri v občinski dvorani Št. Peter pri Št. Jakobu v R: v nedeijo, IS. decembra ob 19.30 uri v kapeii šoiskih sester
Ceiovec: v torek 17. decembra ob 19.30 uri v cerkvi Marijanišča, V6i-kermarkter Strahe 36 Žeiezna Kapia: v nedeijo, M. decembra ob 11.00 uri v farni cerkvi Dobria vas: v nedeijo, 22. decembra 1974 ob 1S.00 uri v farni cerkvi
Mastopajo: Pevski zbor .Jakob Pete-iin-Goiius"; Janez Kampuš — bariton; Jože Ropitz — orgie; Cirii Demšar — povezava; dirigent: Jožko Kovačič.
Prisrčno vabljeni/
Prosvetno društvo Veiikovec vabi na predavanje
Z „GALLUSOM" PO AMERIK)
v petek 13. decembrua 1974, ob 19.00 uri v gospodinjski šoii v št. Rupertu pri Veiikovcu.
Predavate)): župnik Vinko Zaietei
Prisrčno vabljeni/
Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Primožu vabi na predavanje inženirja Biaža Singerja
.O gospodarsko sociainih probiemih koroških Siovencev iz vidika domačih razmer"
v petek 21. decembra 1974 ob 20. uri pri Uranku na Veseiah.
Prisrčno vabljeni/
izdajateij, založnik in )a9tnik: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem) giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt — Ceiovec, Gasometergosse 10+ te). 32-5-50 — Tiska: Zaiožniška in tiskarsko družba zo. j. Drava, Ceiovec — Borovtje.