116. štetfc PnitM franke a tfrtavf SNS. V Uubllani, v petek 21. mala 1920. Posamezna Stav. 1 krono. Leto IV. bhaja razen pondetjk* m dneva po praznlkd ksak dan opoldan. Uredništvo ]e v Ljubljani, frančiškanska ulica St. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod-pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi s Prostor 1 mm X 85 mm po K 1'20. Uradni *» zglasi, poslano ter notice isti prostor K 1'60. Pri večjem naročilu popust Bjl g S ppj Ipr GlasKo jugoslov. sccllalno- demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom celo leto K 180, za pol lete K 90, za četrt leta, K 45, za mesec K 15, Za Nemčijo celo leto K 218, za ostalo tujino in Ameriko K 240. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani* Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Po načrtu vam le ne pojde! Kdor je čital zadnje tedne klerikalni »Černi list«, se je začudeno jeli to klerikalni ali ko- vcem! * liSt Za naS je ilnel nafrI L PSovkairii nailePŠo »socijai-n b im*’ da k* druge navajali nas le nekoJiko sram. Višek pa je dose- fpiaJ .vV0^?m radikalizmu tik pred tal, 5 ^ stavko, zakaj bil je J«, da bi, sodeč po njegovi pisavi, “,°Kel navadni zemljan pričakovati, b jStranka’ v katere imenu piše ta Frdavš, izkoristi izredne razmere, *t S? E^iti Po železničarski Hko ’ ter raz^as* sPvjPtsko repub- , ^ seveda ni zgodilo, marveč l /ajno» padel je železničarjem v .ter z vso zgovornostjo javnost ’ da je mezdni boj želez-d Prekuci,ški poizkus. *v«5re.!)r^an* smo> kakor je tudi Bjx . * da ni bilo niti 1% želez- k* b* bili hoteli s stavko eci kaj drugega kakor izboljšanje ■■motnega Položaja, kljub temu pa ta ajnovejši prijatelj delavstva še da-Des* ko mu je moral že potek raz-Prav pokazati pravi položaj, še da-des trobi o komunistični nevarnosti, katero je pred kratkim še sam po- speševal. Priznamo, da je nekaj delavcev sledilo kliou »Večernega lažnjivca«, priznavamo tudi, da s« mu Je v toliko razkolni načrti tudi posrečil. Okorajžen z uspehom prihaja sedaj z drugim delom svojega načrta, s katerim bi rad naščuval to pot nas, da pričnemo udrihati po komunistih tako, kakor so prej sami po nas. Pričel je prinašati članke iz »Ar-be>iterzeitung«, kar ta piše o komunistih, prinaša govore s. dr. Ren-nerja v Linču, češ, kako odločno Je nastopil proti njim kot krivcem, ca je tekla kri. Na koncu svojega članka se pa ogorčeno zadira v nas, kako da smo klavrni, ker se baje bojimo komunistov in jim kleče plazimo. Vsak preprost delavec ve, kam »pes taco moli«, in mi temu našemu priliznjencu lahko že danes zaupamo, da se drugi del njegovega načrta ne posreči. Vaš načrt, delavstvo najpreje razdvojiti, potem pa vsako skupino posebej potolči, vam do konca ne pojde v klanje. Razumemo, da bi vam bratomorni boj ugajal, do-čim bi vi pripravili volitve in jih Izvedli brez na*. — VederemoJ Nujnost vzgoje in samoizobrazbe. Svesti si potrebe izobrazbe, so češki delavci že pred vojno snovali izobraževana društva. Pozornost moletarifata s0 pa uživala visoko-oiska Preuavan}a. ki so se posebno v Pragi redno vršila. Pa to bi ne mio še nič tako posebnega, saj so tudi drugod že delavci posečali podobna predavanja. Kaj je bilo tukaj opazovanja vredno, je bil naravnost ogromni naval k tem predavanjem, jda ni bil trud zaman, ni treba posebej omenjati, saj vsak rad govori, »da, če bi bili mi na Češkem!« Iz teh predavanj je postala sedaj pra Va »Ljudska akademija«. Časopis »Ueinicka osvetč, — Radee vvehov-“V a vzdžlavacl — »Vestnik del-nlcke akademije v Prage« objavlja v štev. 2. članek, o potrebi vzgoje in Samoizobrazbe. »Vojna je ruinirala ljudstvo ne lamo gospodarsko, ampak tudi moralno. Na svetu ni več poštenosti in ljubezni, temveč goljufija in prevara. To je zapuščina napačne In nazadnjaške vzgoje. Ljudstvu se je oznanjevala pokorščina in pošte-»n živS"^8101 so oa delali l&Ki te vzgoie tv>«fnriftno' Na pod Je sama zrušila ni a stavba se ostala Gum i razvalinah pa je ^aiajurovost, egoizem - ki se iz raža v različnih verižnikih — in podobne čednosti, ki žive posebno v klerikalizmu, ki izrablja ta položaj in stremi za strahovlado. Proti temu moremo nastopiti le s prosvetnim delom, s katerim pa moramo začeti pri sebi samih in potem šele v narodH. Ljudstvo je vzelo samo vlado v roke in zato mora biti izobraženo, in sicer izobraženo tako, da bode kos svoji nalogi. Ako govorimo o izobrazbi, nam ni pred očmi šolska izobrazba in šolska spričevala, ter na toliko in toliko letno presedanje po šolskih klopeh. Navada Je, da velja samo tisti za izobraženca, ki ie dosegel srednješolsko maturo, ljudi pa, ki nimajo srednješolske mature, pa še niso smatrali za izobražene, kaj šc za inteligente. Nova morala pa je pometla s tem napačnim pojmovanjem m ne smatra za dokaz izobrazbe več šolska spričevala, temveč resnično in no-mnnl v!Rnenie dnše, višjo in har- E tšS i™uavnflie srca in razuma. In tako Izobrazbo, ki ima brez dvoma za življenje državljanov višio vrednost, ie možno doseči tudi brez teh različnih srednih šol. ki povzro-čujejo samo nazadnjaško kastov-stvo. Pojem izobrazbe in izobražen-ea, -- po buržoazni idejologiji ni bil LISTEK. Aflt. P. Čehov: ““ Babje carstvo. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje) Ko so delavci odhajali, je Ana Akimovna Podala Pimenovu roko, hotela mu je reči naj je Fdaj kar poseti, a ni našla besede; jezik je ni Ubogal. Da bi ne mislili, da ji ie Pimenov všeč, 1® podala roko tudi tovarišem. Nato so prišli učenci iz šole, ki jo je podpirala Ana Akimovna. Vsi so bili ostriženi in oble čeni v enolične sive bluze. Učitelj, visok, mlad človek, še brez brk, z rdečimi lisami na obrazu, «1 je bjl vedno razburjen, je učence postavil v red. Dečki so peli umerjeno, toda z rezkimi, neprijetnimi glasovi. Tovarniški ravnatelj Naza-nč, plešast, srepogled staroveree, ni učiteljev nikdar čislal, a tega, ki je tu marljivo mahal z ritko, je preziral in črtil, sam ne vede zakaj. Občeval je z njim z nekako visokostjo in nepriljudnostjo. zadrževal mu je plačo, se vtikal vpo-Učevanje in da bi se ga končno odkrižal, poslal Par tednov pred prazniki v šolo kot slugo dalj-Uiega sorodnika svoie žene, pijanega mužika, ki •e učitelju ni pokoril in mu vpričo učencev drzno odgovarjal. Ani Akimovni je bHo vse to znano, a poma-m mogla, ifer sejo sam* bala Nazariča. Se- nič drugega kot izra2 za kasto tistih, katerim je bilo možno študirati. Posledice tega buržoaznega pojmovanja so bile, da se je kasta tistih ljudi, kateri so zasedli vse urade, čutita visoko nad ljudstvom in tvorila ta-kozvano birokracijo, ki je hlaočeva-la vsaki strahovladi. Socijalistični valovi so odnesli te nazore in bodo prinesli. — kjer se to še ni zgodilo — demokratizacijo uradov. Zato je treba. da ljudstvo in osrednje vodstvo politične stranke razume važni me-mento časa'... Misel vzgoje ni nova, propagirali so jo že odlični možje starejših generacij. Imenujemo samo I. A. Komenskega, ki se je jasno izrazil ne samo za osemurni delavnik temveč tudi za osem ur časa, kateri naj služi telesnemu in duševnemu krepilu in sai deloma vzgoji v samoizobraz-bi. Dosegli smo osemurni delavnik, treba ie torej misliti, kako naj ga izkoristimo zase, za naše rodbine, za naš narod. Vedno nam mora biti pred očmi, da ima, vsak resnično izobražen človek vpliv na svojo okolico, na svojo rodbino. Vpliv izobražene in moralno trdne rodbine pomeni nravno obbgatenje vsega naroda, ki ni brez vpliva na celoto vsega ljudstva. Kako ie možno doseči Izobra r-bo? Možno je to, dokler naše šolstvo ne Odgovarja socijalističnim zahtevam, ki niso majhne, potom vzgoje in samoizobrazbe. Samoi i-obrazba obstoji v čitanju, študiranim posečanju gledišča, gojeniu godbe itd., vzgoja v ožjem pomenu besede, pa obstoji v tem, da se posameznik ali korporacija trudi, dvigniti izobrazbo drugih. In tu imamo pred očmi akcijo samopomoči, s katero dopolnimo pomanjkljivost ljudske šole v ti ali oni stroki. Taka institucija je »Ljudska akademija«, k, je že pred vojno razumela potrebo delavske izobrazbe. Danes ie prišel zgodovinski trenotek, ki nujno po-vdaria, kako nai pojmujemo izvršitev ljudske vzgoje v polnem obsegu Ne kaže več gledati na ljudsko izobrazbo kot na predmet druge vrste, nasprotno, misel kulture delavstva mora biti vzvišena nad vse drugo. Eksistira li danes zraven dobro urejene politične organizacije močna strokovna in gospodarska organizacija, ie *reI).a, da se tem trem sestram pridruži še četrta sorodnica — kulturna organizacija, izvedba velike delavske kulturne organizacije ie najnujnejši zahtevek časa! Ministrstvo prosvete in šola je sicer napravilo prvi korak k uzakonjenju ljudske v7*:!9]c 2 ekonom z dne 7. februarja 1919 v organizaciji liudskih kurzov za državljansko vzgojo, kakor tudi v ljudskih šolah in v Javnih knjižnicah. Ta zakon pa niti od daleč ne zadostuje, če tudi bi sc izvrševal prakticiran od samih izbranih socijalistov (kar ie politično nemogoče!), da bi izpolnil, kar mi kot socijalisti zahtevamo in po Čemer hrepenimo. Je nespravno, da je delavca treba vzgajati socijalistično. in sicer tako, da ga današnja ali bodoča soci-lalistična družba najde pripravljenega, pripravljenega kot samostojno organično enoto! Tega pa nam ne more nuditi nobeno naučno ministrstvo. toliko časa ne, dokler ne bo celotni režim vseskozi in definitivno socijalističen in napreden. Ako pa živimo danes v pričakovanju velike prihodnjosti. ne smemo držati rok križem; naša »Ljudska akademija« nai nam bode pomožno ministrstvo »prosvete naroda«, krog katerega nai se zbira ves ukaželjni proleta-riiat. Letošnjega prvega maja prihaja k nam »Ljudska akademija« * vzklt kom’ »Hočeš-li biti res svoboden, hočeš li korakati na poti napredka °< Vsak posameznik naj si bo svest, da bo postal močan edino z lastno vzgojo in lastno izobrazbo. In ne. gre za gesla, gre za važno delo. Treba je ljudstvo naučiti misliti ja presojati, vsak delavec mora znai pravilno razumeti svoj jezik, mora znati računati, zemljepis, zgodovino, on mora študirati prirodne vede, Dobra knjiga naj mu bo njegov spremljevalec na vseh potih, nai mu bo zvest svetovalec; predavanja itt umetnost naj mu bo vsakdanja potreba. To si obljubimo danes, v času, k® začenja ljudstvo vladati samo sebe. Samo v znameniti vzgoje In Izobra®« be bodemo zmagali in dobljeno zmago tudi obdržali. Tako piše »Dčhtick& osveta.« Koliko odmeva najdejo te besede pri nas, bo morala pokazati najbližja bodočnost. (Posl. S—k.) Enketa o delavskih zbornicah v Zagrebu; Osrednja vlada v Belgradu le sklicala te dni v Zagreb enketo za ustanovitev delavskih zbornic v Jugoslaviji. Na enketo so bili pozvan! zastopnfKl raznih vladnih korporacij in inštitucij ter zastopniki delavskih strokovnih organizacij iz cele države. Osrednjo vlado je zastopal inšpektor v ministrslvu za socijaluo politiko Gjorgjevič, poverjeništvo za soci.ial.no skrb v Ljubliani dr. Milavec. obrtno nadzorništvo inženir Štebi, delavsko posredovalnico Erjavec in strokovno komisijo Tokan. ter JSZ Iv. Gostinčar. Razprave o delavskih zbornicah so se pričele dne 15. t. m. in še trajajo. Slovenski delegati, predvsem so-druga Tokan in Erjavec, so zastopali avtonomistično stališče, t. j. zahtevali so, da naj se osnuje več avtonomnih, pokrajinskih zbornic, med tem ko so nekateri drugi hotelo eno samo centralistično delavsko zbornico. Dne 17. t. m se le na enketi razpravljalo o delavskih posredovalnicah. Debata se je v glavnem tikala vprašanja zastopstva delavcev in de • lodajalcev v teh posredovalnicah. Obstojale naj bi: osrednja posredovalnica v Belgradu, pokrajinske ln okrožne. Pokrajinske posredovalnice naj imajo široko avtonomijo. Posredovanje naj se vrši za vse stroke dela, ročno in duševno in zastopani naj bodo v posredovalnicah tudi delojemalci, toda z znatno manjšino. Naša, že stara in ponovna zahteva po tako važni inštituciji, kakor je delavska zbornica, je znana. Delav* ske zbornice naj tvorijo protiutei proti raznim kapitalističnim zborni* cam, kf zasleduj torej zgolj stanov« ske delavske interese v vseh njihovih objikah. Ker delavci nimajo 0* stopstva v kapitalističnih, trgovskih’, podjetniških zbornicah, naj tudi delavskih zbornicah nimajo podj niki nobene besede, nobenega z stopstva. Koncedira se kvečjemu t da bi imeli podjetniki nekak kontrolni vpogled v splošno delovanje de« Iavske zbornice. Z naše strani se J4 že za ?erjavove deželne vlade predložil načrt za pokrajinsko delavsko, zbornico, ki ga pa ta vlada ni upo« števala. Tudi že pred tem so se * naše strani izdelali taki načrti. Delavske zbornice naj bodo pokrajinske, sloneče na široki avtonomiji, to pa zato, ker upoštevamo različnost gospodarskih razmer v posamezni^ pokrajinah. Obstoja naj pa tudi osrednja zbornica z nalogo, pospeševati in posredovati v skupnostnih interesnih vprašanjih in kontrolo Važnosti delavskih zbornic se do« bro zaveda vsak naš delavec. Delovno polje delavske zbornice je sil« no obširno, njihova ustanovitev nujna in prepotrebna posebno še danes, ko so si že vse razne skupine kapffa« lističnih stanov ustanovile svoje stanovske zbornice, s katerimi ščitijo svoje interese, pridobivajo na njih in vplivajo na zakonodajo. Obširnejše bomo o stvari izpre« govorili prihodnjič, ko dobimo podrobna obvestla o poteku enkete in daj bi bila vsaj rada učitelju rekla ljubeznivo besedo in mu p.ovedala, da ie z njim zelo zadovoljna, a ko se Je konem petja ves zmedel in se začel opravičevati in ga je teta, ki ga je tikala, podomače potegnila k mizi. se ie zopet vznemirila. Ukazala je, naj otroke pogoste, sama pa ie odšla v gorenjo hišo. »Ti prazniški običaji imajo res mnogo ne prijetnega,« je dejala čez nekaj časa kakor sa- ma zase, .ko je zila skozi okrio na dečke, ki so v gručah zapuščali hišo in si grede drhteč od mraza oblačili kožuhe in površnike. »O praznikih se hoče človek odpočiti, sedeti doma pri svojcih; ubogi dečki, učitelj in delavci so ne kašo obvezani hoditi po mrazu, čestitati, izra-.sp°štcvanje, se begati...« Mišenjka, ki je stal v salonu pri vratih m te besede čul, ie delal: »Ne izvira to od nas in se tudi ne konča z nami. Jaz sem seveda neizbražen človek, Ana Akimovna, a menim, da morajo bedni vedno spoštovati bogate. Pisano le: Bog zlobneža zaznamuje. Po ječah, prenočiščih in pivnicah vidimo vedno le siromake, a dostojni ljudje, vidite, so vedno bogati. Bogatim je rečeno1 »Kdor ima. se mu pridene!« . »Vi, Miša, se izražate vedno tako Pusl° !T1 neumljivo,« je dejala Ana Akimovna in odšla v drugi konec dvorane. Baš Je odbila ura enajst Tišina v prostranih sobah, prerušena le redko s petjem, ki je odmevalo a pritličja. Je človeka dolgočasila I Jronasti kipi, albumi m sl;ke po stenah, predstavljajoče morje z ladjicami, log s kravicami m renske pokrajine, so bile tako malo zanl-mive, da jih je oko preletelo, ne da bi jih opa zno. i raznično razpoloženje ji je jelo že prese-aati. Ana Akimovna se je čutila kakor poprej dobro in nevsakdanje, a že se ji ie i-delo, da t0 nj ntkomur v prid. Dozdevalo se li fe. da je tudi to dragoceno obleko oblekla, ne vede komu in čc-mu. In kakor vse praznike, sta Jo jela mučiti osamelost in neizbežna misel, da so njena krasota, zdravje in bogastvo le pre vara, kakor je tudi sama na tem svetu odveč, nikomur ni potrebna, nihče je ne ljubi. Nato je obšla vse sobe pevajoč in ozirajoč se skozi okna. Ko se je ustavila v salonu, sl ni mogla kaj. da bi ne izpregovorla z Mišenjko. »Ne vem, Miša, kaj mislite o sebi,« je rekla in vzdihnila. »Prav gotovo vas zato kaznuje bog. »Kaj mislite?« --Sani veste, kaj! Oprostite, da se vtikam v vaše zasebne stvari, a zdi se mi da si iz astne trme kvarite življenje. Le priznajte, da e sedaj ravno pravi čas. da se oženite, a ona je krasno, dostojno dekle. Boljše od nje ne naj dete. In kaKa zunanjost' Da spada v naše ali višje sloje, zaljubljali bi se vanjo edino ra Ji njenih čudovitih rdečih las. Poglejte, kako se nieni lasje prilegajo barvi lica Ah- moj bog, ni česar ne razumete in ne veste, kaj vam je tre-1 ba«. je bridko vzkliknila Apa Akimovna in solze > so se ji zalesketale v očeh. »Ubogo dekle, tako se mi smilil Vem, da hočete vzeti bogato neve« sto, a laz sem vam Že rekla, da dam Maši doto.« Syojo bodočo soprogo si le Mišenjko vi duhu piedstavljal kot visoko, polno, solidno in bogaboječo Žensko, s pavjo hojo in vsekakor z dolgim šalom na ramenih: Maša pa je bila suha in tenka, stisnjena v moderc in ie hodila lahno. Predvsem je bila preveč zapeljiva m je bila včasih Mišenjki res silno všeč: a to se po njegovem mnenju ni spodobilo za zakon, temveč ie napeljevalo le v grešno občevanje. Ko je bila Ana Akimovna obljubila, da ji da doto, je bil nekaj časa v negotovosti. Nekoč pa je prišel k Ani Akimovni dijak s pismom, oblečen vrh uniforme v rjav površnik: ta dijak se ni mogel premagati in je Mašo spodaj pri obešalniku vneto objel, na kar je ona lahno vzkliknila. Mi* šenjka ie stal vrhu stopnic, to videl in od tegg časa mu je bila odurna. Ubog dijak' Ko ve, ako bi jo objel bogat dijak ali častnik, bi se bilo pač drugače zgodilo • »Zakaj nočete?« ga ie vprašala Ana AkP movna. »Kaj* vam je še treba?« Mišenjka le molčal in dvignivši obrvi nepremično btilil v stol. »Ljubite drugo?« Molk. Vstopila je rdečelasa Maša s pismi bi vizitkami na poduosu. Uganila je, da sta go« vorila o njej in zardela je do solz. (Dalie prih.) % NAPREJ. m|in ■' Slev. 1,1(5. njenem uspehu. Omenimo le še ta, da bo načrt do danih predlogih in Ikiepih enkete izdelalo ministrstvo socijalne politike v Belgradu, kjer je minister dr. Kukovec. — slovenski liberalec. Vseameriški Kongres zadrugarjev. »Prosveta« (Chicago) poroča* Vseameriški zadružni kongres farmarjev ta delavcev, ki se Je vrlll 12, 13. ta 14. februarja t. L v Chicagu, III., se Je bavM * najvažnejšim vprašanjem, namreč, s sodeiova* njem delavskih in farmarskih zadrug, da se na ta način organizira direktna distribucija živil in z ustanovljenem zadružnih bank. V tem oziru Je govorilo več govornikov, ki so vsi povdarjali potrebo direktne distribucije živil in sploh živilenskih potrebščin med delavci in farmarji. V svojih govorih 80 povdarjali, da Je edina odpotnoč industrijelnemu nepokoju zadružništvo in c!a Je najboljša odpomoč proti brezmejnemu izkoriščanju v gospodarskih ozirih. Tega kongresa se le udeležilo nad petsto zastopnikov delavskih In farmarskih (kmetskih) zadružnih organizacij, ki so se vsi izrekli za načrt. Sidney Hilbnan, predsednik organizacije krojačev ki šivilj Je rekel, da se ie vladni načrt za odpravo draginje izjalovil in da so se navadno vse življenske potrebščine ravno takrat podražile, ko Je vlada pričela preiskavo vsled draginje. N pr. ko Je vlada pričela preiskavo vsled vedno naraščajočih cen bombaža, se Je cena istega tako! zopet podražila za 30 do 40 odstotkov. Iz tega ie razvidi, da ni druge odpomočl, kot da se delavci in farmarji organizirajo za direktno razdelitev vseh živ-ljenskih potrebščin. Povdarjal je tudi da v zadružništvu igrajo banke največjo vlogo hi da radi *ega se mora ustanoviti zadružna banka. Na tem kongresu Je bil izvoljen poseben odbor za ustanovitev zadružnih bank, za inkorporacijo Istih da bodo Iste pridružene zveznim leralnim bankam. Ta odbor, ld le prej deloval na tem polju, le pp-il o vspešnem deta v državi ichusetts, Nev York, Severni Carolini in še nekaterih drugih krajih, kjer Je organiziral kreditne zve ze. Priporočal Je vsem, da se te kreditne zveze organizirajo v vsefc državah, kjer dopuščajo zakoni. Poseben odsek, katerega namen Je organizirati vsepovsod direktno kupovanje ta prodajanje iivljenskib potrebščin. Je pozval vse navzoče delegate delavskih In farmarskih zadružnih prodajalen, da naj farmarji prodajalo svoje pridelke direktno zadružnim prodajalnam in da nal delavci kupujejo živita direktno od tar-mariev. Ker le na ta način le mogoče znižati življenje stroške. Ta kongres, ki »e zastopal nad štiri mflijone volilcev, je sprejel resolucijo, v kateri zahteva ustanovitev mestnih In občinskih skladišč za živila; kontrolo klavnic glasom Kanyon-Andersonove predloge; da vlada obdrži vse nemške ladje, katere Je zaplenita In sploh vse ladje, katere Je zgradila država; da vlada operira še nadalje železnice, in sicer dve leti. Nadalje le sprelel resolucijo, v kateri se priznava potrebo dobiti stike z zadružnimi prodajalnami v Inozemstvu. V to svrho Je bil izvoljen poseben odsek, ki bo posloval v smislu te resolucije. Navažnejša točka, ki je bHa sprejeta na tem kongresu Je ta, da se Je kongres Izrekel za ustanovitev centralne zadružne banke, vsled katere bo zadružništvo šele dobilo pravi pomen. * Op. ured.: Iz člankov v »Prosveti« jasno razvidimo, da ameriško delavstvo močno deluje na vz- fostavitvi čim najboljših organizacij 'red vojno so imeli ie sindikalne organizacije, ki oa po dosedanjih izkušnjah niso dobro vplivale na razvoj ameriškega delavstva. Veliki pokret, ki se Je začel po vojni na političnem, posebno pa na ziulruinem polju, kaže precej jasno, da bo krenil razvoj ameriškega delavstva v glavnem na pot, ki jo hodi delavstvo Anglije in ki ie ameriškemu eo jplošnem miljeju zek> sorodno. aas je gospod Kalan prav po kleri-kalsko spomnil ob 7. zjutraj, ob 11. dopoldan In pri veronauku popoldan s svojimi pridigami. Z lece smo od tega gospoda, ki Joka po časopisih, da smo surovi, sllšail tak ton, da smo se vprašali, ali ie to tisti gospod, ki ie v Napreju tako stokal, da se ljudstvo posurovuje. Slišali smo, da Je Ust »Naprej«, oni Ust, ki izhaja 'u hudičeve luknje, kdor ga bere, Je proklet, da je glasilo komunistov In drugo, da ie sam bil tepen od teh surovežev itd. Gospod Kalan, kdo Je bolj surov, ali eni priprosti delavec, brez višje Šolske izobrazbe ali pa oni akade-mičuo izobraženi, ki tako govori ljudstvu, kakor ste to storili vi v nedeljo, dne 16. t. m v Semiču. Ako Je ljudstvo surovo, potem ste temu v prvi vrsti Vi drugi kTivi, ker z lece učite sovraštvo proti svojim političnim nasprotnikom, posiirovlja-te politični boj ta ljudstvo v božjem imenu. Mislite si pa ob tem* boljše je za naše malhe, če Je lludstvo su j-ovo ln neumno, kakor pa če bi bflo razumno In bi začelo samo misliti. Zakaj je delavec Vaš nasprotnik, ste se vpraševali? Evo Vam odgovor, ker ste farizeji, zakaj vsak, ki ne trobi v Vaš rog, Je proklet in ako bi Vam bilo mogoče ln bi imeli pogum, bi obnovili špansko Inkvizicijo v Jugoslaviji. Nam v Semiču ste, gospod Kalan, odprli mnogim zopet oči. Le tako naprej, več takih pridig, več socija-listov. Mi pa, kmetje ln delavci, vsi v socijalistično stranko, podpirajmo in naročajmo Naprej, druge liste pa ven Iz delavskih in kmečkih hiš. Pri nas se Jasni, gospod Kalan O dogodkih iz društva se pomenimo drugikrat — Zavedni delavci in kmetje v Semiču. Novice. Kje je surovost in poštenost. Gospod Kalan nas je na 16. t, m. v Sevnici v Beli krajini obiskal ob priliki, ko so praznovali 20totnico Marijine družbe. Ob tej slavnosti se •v*-« V Zagrebu so določili moki maksimalne cene, in sicer se sme v prodaji na drobno dajati: moka št. 0 po 16 K, št. 2 do 15 K In Št 6 po 14 kron. Na deželi so cene še nižje. — Gospodarski sveti »Službene Novme« z dne 13. t. m. prinašalo na-redbo o ustroju gospodarskih svetov. — Povodom otvoritve sanatorija ra bolno deco v Košutnlku zahteva državni urad za varstvo dece 250 tisoč dinarjev kredita. — Padanje cen koruze ln pšenice. Iz Mitroviče v Sremu Javljajo, da notlra pšenica tamkaj že 240 K za 100 kilogramov. — Y Novem Sadu Je došlo v ta-mošnjem gledališču do nesoglasja med igralci ta režiserjem, igralci sj odpovedal predstavo, medtem ko se je režiser odpeljal v Belgrad ter poročal o zadevi ministru za prosveto, ki le odločil, da se smatrajo igralci za odpuščene. — Na belgrajskem vseučilišču so Imenovani za honorarnega profesor ja Vlad.mir Dimitrijevič, profesor vseučilišča v Novorosijsku in za lektorja ruščine Aleksander Lvovlč, profesor v Harkovu. Profesor filozofske fakultete na vseučilišču v Skoplju dr. Tihomir Osojič ostane knjižničar Srbske Matice v Novem Sadu. Narodna banka le pozvala vsa uradnike bivše Avstro-ogrske banke in njenih podružnic v naši državi, da se prHavlJo v našo državno službo. — Reforma dunajske občinske uprave stopi v veljavo 1. Junija. Bistvo reforme le: Razpustitev mestnega sveta in ustanovitev mestnega senata ln osmih občinskih odsekov, ki bodo v lastnem delokrogu opravljali občinske posle. Mandati za odseke se bodo razdelili proporcijonai-no in Jih dobe socijalni demokrati 108, krščanski »ocijald 54, čehoslo-vakl 6, nemški nacijonalci ln zijonl-sti pa po 3. čehoslovakl bodo v vsakem odseku zastopani po enem mandatu. — Odkritje tatvine. Listi lavljajo. da so odkrili pri dunajskem poštnem uradu, oddelku za poštne pošiljke tatvine, ld jih Izvršujejo poštni uslužbenci že več let. Kradli so v prvi vrsti pošiljke s živili. Do-•eda*j so zapili 29 poštnih uslužbencev. — Fourler umil Kakor poročalo listi. Je 18. t. m. popoldne na Dunaju nenadoma umrl znani zgodovinar Fourler. — Proces proti Munl preložen. Zaradi zasUšavanja novih prič Je proces proti Munl odhoden za nedo-ločon čas. — Usoda premoženja ekscarta bolgarskega v Angliji, »Petlt Paorl-slen* javlja te Londcjta, da so aatgle-lk« sodišča pred nekaj meseci poso- dila angleškemu kralju premoženj* 400.000 funtov šterlkigov, naloženih v Angliji, last bivšega bolgarskega carja Ferdinanda. Bivši car Ferdi* nand je sedaj vložil priziv proti tej odločitvi z motivacijo, da za sodnega sklepa ni bil več vladar Bolgarske ta da ni nikdar despotično uveljavljal svojih vladarskih pravle* da ga torej zato. ker se Je njegov narod pridružil osrednjim državam, ne morejo pozvati na odgovor. Premoženje je dobil še od svoje matere ln se to premoženje zaradi tega ne more likvidirati kQt last Bolgarske. Kakor javljajo Isti Usti, sl Je sodišče pridržalo pravico, proučiti te argumente. Razsodba se objavi kasneje - Drag roman. Nedavno je bilo Izplačano za dovoljenje naprave filma po romanu »Wav down East« ameriškemu pisatelju Williamu Bra-dvju 175.000 dolarjev ali 24 milijonov naših kron. Filmski režiser D. W. Orifffth Je pred kratkim izplača, za napravo filma po nekem drugem romanu pod naslovom »Romanca« znesek 150.000 dolarjev. Amerika Ja pač dežela, v kateri celo pisatelj; obogatijo. - Boj za sedemurni delavnik v Ameriki. Končen cija Internacional Cigar Makers Union le aprila meseca na svojem sestanku v Clevelandu (Ohio) sprejela z 378 glasovi proti 102 glasovom odredbo, ki naj bi postala pravomočna 1. maja in s katero se je uveljavil sedemurni delavnik za vse člane te organizacije, zaposlene v Združenih državah ameriških, Canadi. Portoricu in Cubi. Sa muel Oompers. predsednik American Federation of Labour in prvi podpredsednik unije izdelovalcev smodk. ie vodil boi za uvedbo se demutnega delavnika v tej industriji. - Egiptovski muzej v Turinu. Ponos ta dika mesta Turina v Italiji je egiptovski muzel. ki Je haned naistarelših in najbogatejšlh muzejev v Evropi. Sohe kraljev In bogo^. freske ln slike na grobeh, predstavljajoče domače družinsko življenje, vojaštvo, kmetijstvo, pluge, jarme za vole, pšice, čelade, čevlje iz platna, svečeniške, kraljevske in vladarske mumije, katerim nedostaje do življenja samo kretnja ln toplota —• to vse vzbuja v nas občudovanje, a vzbuja v nas tudi strmenje nad veliko piosveto naroda, ki je zamrl pred tremi tisoči leti. A tudi razpor se oglaša v duši. ko vidimo, kako se Je mogel tako napredni na rod klanjati tako smešnim bogovom, med katerimi vidimo po veliki večini same živali: čaplje, šakale, opice. Jastrebe, ribe, krokodile, n'lade bike, imajoče na čelu apisovo podobo. Izmed številnih soh Je omeniti Osi* mandrovo soho, visoko 7 metrov, ter Sesotresovo soho, ki Je še nekaj večla od prve, izdelana Iz črnega ba-zalta z belimi madeži. Strokovnjaki Jo cenijo za najboljše delo egiptovske umetnosti. Kralj sedi na prestolu v vojaški obleki, v roki drži zakrivljeno žezlo. Njegovo obličje pri-jazno ta ponosno, postava polna dostojanstva. Turin je dobil to zbirko v dar od viteza Drovettija, ki je bii doma iz Turina in več let konzul v Kairu — Bogate zbirke hnata tudi Pariz ln I.ondon, ki se pa ne moreta meriti s turtaskim muzejem. _____________ 50 vinarjev VAS STANE DNEVNO »NAPREJ«, če sa naročite mesečno. Delavci, delavkel Naročite si vsak ta svol edino pravi delavski Ust, ker s tem podpirate le sami sebe, s tem podpirate delavsko stvari Delavski tisk ie eno najvažnejših orožij, ki ga ima v svojem boju v rokab proletariat! Pokažite svojo zavednost ta zrelost s tem. da se naročujete na delavske Hste, pokažite, da se hočete Izobraževati ta napredovati! Petdeset vtaarjpv dnevno bo vsak lahko žrtvoval za svoj Ust, ki mu prinaša vsa potrebna obvestila, politično, gospodarsko la kulturno gradivo, ga informira o dnevnih dogodkih z doma ta n tujine. sploh stvari, bi so važne danda* nes za vsakega, da ita pozna, pred-vkid pa za delavstvo, da spoznava svet ln se Izobražuje. Delavstvo, bo-dočnoat le tvoja, zato PokaJS. da *> tudi hočeš, pokaži to s tem, da podpiraš svojo pravično stvar, da podpiraš svoj najvažnejši organ, delavsko časoolsle! »NAPREJ« »tene le 18 K mesefr no, v LjubUani ta v bllžnfl okoHd se ga dostavlja tudi na dom. Naročita širite ga! Pridobivajte novih naročnikov-_____________________Uprav«. Spomnite m u&lfefeovai skladi Dnevne vesti. Jeseniški stroj! in klerikalna čHntskn reklama, MtanB teden Je poročal »Večerni List«, da so krščanski socijaltetl na Jesenicah preprečili grozno nesrečo, ker je ta hudobna jeseniška tovarna hotela odpeljati stroje v Skedenj pri Trstu ter s tem tovarno ustaviti. To bi bilo res nekaj grozovitega za delavstvo, ker ga je tam več tisoč. Ali stvar Je zopet nekoliko drugačna, kakor Je poročal o njej »Večerni List«. V tem oziru smo že tud! mi ob Javili dva dopisa. Drugi Je pojasnil, bil je uradni, da odpelje tovarna v Skedenj samo tiste stroj, kJ jih Je ob izbruhu vojne z Italijo prepeljala Iz Skednja na Jesenice. Stvar bi bila s tem pojasnilom popolnoma pojasnjena. Značilno pa je to, da so klerikalci sami dali dovoljenje za Izvoz teh strojev, pa so kljub temu zagnali tak vrišč. Hoteli so zbuditi s tem kričanjem posebno pozornost, češ, da le oni sami varujejo Industrijo in delavske Interese. S to harlekinado so zopet pokazali svojo resnost. In kakor delajo tukaj, tako delajo tudi drugod. Derejo se in lažejo kakor žabe v postu, vse njih delo Je pa preračunjena demagogija. Najprej ukažejo izvoz strojev, potem pa protestiralo! Res smešno! Da se razumemo! Priprost delavec nam piše: Odgovorov na članek duhovnika g. Kana, kjer vprašuje, zakaj delavci sovražijo duhovnika kakor gada, se Je že dosti napisalo. Naij pripomnim k temu še naslednje: Pred nekaj leti je pridigoval duhovnik v fužinski ceikvl na Stari Savi pri Jesenicah približno tole: Socijalni demokrati so brezverci, ki niso vredni bivati pod streho. Kdor ima takega človeka na stanovaniu, nal ga vrže iz svoje hiše na cesto, ker drugega ni vreden. To-rel namesto »Ljubi svojega bližnjega itd.« gojenje in podnetavanje sovraštva s strani duhovščine! Prego vor pa, kdor seje sovraštvo, žanje vihar, le še danes v navadi So pa med duhovniki le redke izjeme, ki se ne bi agilno vdinjalt v političnih bojih; s ka'rc§nhni metodami, to Je* znano. Sovraštvo duhovnov prot! socialističnemu delavstvu izvira najbrže iz tega, ker socijal. delavstvo zahteva ločitev cerkve od države. Cerkev se danes skoro res ža ne loči več od lokala, kjer se vrše politični shodi. Gospodu Kalanu povemo ml, če še sam tega ne ve, da so zahrbtni politični nasprotniki, čeprav bi s svojega verskega stališča morali samo ljubiti in ne sovražiti. Pri nekaterih je sovraštvo celo tako veliko, da bi najrajše obnovili špansko Inkvizicijo — no pa sal Imamo lep vzgled krščanskega belega te-lorja prav blizu — na Madžarskem! Ne čudite se torej g. Kalan, da oni »malce surovi« delavci vračajo enako z enakim. Kdo le povzročil to sovraštvo? Mi ne. Vzgoja v šdi in ceikvl, ki ste Jo doslej vedno Imeil v rokah klerikalci, volna, ki ste k) pro-pagiraU vi za svojo »velekataHSko« Avstrijo, razmere v današnjem družabnem redu sploh in — gnusna po litlčna gonja klerikalnih listov ves čas njihovega obstoja, posebno pa zadnja leta! Mi pa ne delamo za sovraštvo, temveč na to. da bi se enkrat srečno objelo vse človeštvo v objemu prave medsebojne ljubem ni... ♦ Sela UubUanskeua občinskega sveta v torek Je odobrila predložene računske sklepe. 2rtvama pri požaru na kolodvoru dn 4. maja Je dovo-fil vdovi Maksa Levca po 680 K podpore mesečno (tudi za otroke), vdovi Alberta Žarglja pa 3000 K. Pogreb Je oskrbela občina. Potovanje mestne zastavljalnice se podaljša za eno leto pod pogojem, da plača deželna vlada deficit. — Za kolegijsko kopališče se dovoli kredH za popravo, zviša se najemnina, vstopnina znaša sedaj 1 K. Občina se peča z načrtom kopališča na Savi. Tja n!*i bi zili ob določenem času posebni vlaki - Občinski svet Je zavzel stališče napram stanovanjski naredbi deželne vlade za Slovenijo, ki Je praktično neizvedljiva »Javna morala ta ?ocijaitsnPa-gliacei« Itd Od L 1917. sem Je anga-fšrao kot prvi baritonist hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu. Rl-goletto spada med njegove najboljše v-k-ge. , Repertoar krallevskega slovenskega gledališča v Ljubljani Opera; 20. četrtek: »Rigoletto«, izven ab. Gostuje gosp. Robert Primožič, baritonist zagrebške opere. 21. petek; »Jevgenij Onjegki«, izven ab. 22. sobota: »Poljska kri«, ab E. 23. ne-delja: »II Trovatore-«, izven ab. 24. ponedeJJek: »Pagliacd - Kraljica Lutk*, izven ab. Drama: 20. četrtek: »Pohujšanje v dolini šen!florjanski« ab. C. 21. petek: »Smrtni ples«, ab. D. 22. sobota, »Vsiljenka, Saloma«., ab. B. 23 nedelja: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, izven ab. 21. ponedtfek r »Vrag« delavska predsta va izven ab. 25. torek: »Vsiljenka«, »Saloma«, ab. C. 26. sreda zaprto. Marila Kmetova: Bilk«. Natisnila in založila *Zvezna tiskarna« v Ljubljani. 8°, 93 strani. Broš. 8 K. 17. hi 18. snopič »Narodne knjižnice« prinašata dvanajstero kraj Slh in daljših črtic naše priznane pl* sateljice MarlJeKmetove. Preveva Jih nežna erotika, polna iskrenega občutja, ko govori o sanjah Ženskega srca, prevarani ljubezni, o sorodnih dušah. V lahnih ritmih se zibljejo opisi narave: lirika v fino (zbrušeni prozi! Pretresljiva je zgod ba Torčeta Skočirja, sina učiteljev.* vdove* žaloigra zgrešenega mladega življenja, ki ugasne tiho in zapuščeno v rokah usmiljenke. »Konec učit d ja Možeta« nam slika zadnje trenutke učltelja-trpina. ki je zrl nekoč poln zaupanja in pričakovanja v življenje, kakor nebroj drugih njegovega stanu, ki so sanjali o zlatih gradovih. o velikem delu in visokem cl-Uu. a so omagali pod križem. — Okusno opremljeno zbirko z vseskozi resno vsebino toplo priporočamo slovenskemu občinstvu. Novo! Novo I Ravnokar je izšla zanimiva brošurica in Spisal Abdltns. Cena K 4’—, s poštnino K 4‘20. Naroča se v upravništvu ,Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L Iz stranke. Oospod Iz Belgrada. »Večerni list« od 19. maja štev. 113 se zopet Ijuto zaganja v tobačno delavstvo. To pot si je privoščil »gospoda Iz Beograda«, sodruga M. Ristoviča. Da se bomo pravilno razumeli, audeatur et altera parsl Lažnjivo klerikalno glasilo »Večerni Ust« je že v svoji 108. številki usl-Bevalo mnenje, da so dali Inicijativo zadnji stavki tobačnega delavstva komunisti; zaradltega, da se je stavka ponesrečila, ker je imela politično ozadje. In danes sl drzne v »voJi nesramnosti ponoviti isto laž, C®*« da so se »komunisti« blamirali s svojo politično stavko. Radovedni \i doseči pri kolesarjih 3&71? prevozilo dali da vo?iln «1. solidarnosti s tem. h sS,’£tao ,Wrl I" «« *“■»! -t,. SRw po možnosti priti vsi na da s tem, Cilj, vsaj trte T~ I razveljavljen, ker tako kvalificira. 2 oz^TSm £ 2 !!5 hočejo »naši krščanski«. Pribijemo. viti pri gospodarski organizaciji k) je povsem strokovna In nima s politiko nič opraviti 1? Nadalje laze krščansko skrpucalo, da ie dogovor med upravo monopolov ln delavskim savezom razveljavljen, ker tako kolesari™ ~ °*,rom n« to. da se od trostL SLS *ahteva posebmh hi sSvili V8e Usarje, da si «?nli“i omS&HJ!,to^Savllo k «11 na. da se prihvfcSMJS^f-?lki; Pr™ to droKa skupina i2 odd”! ka težkih kole«, ter prva in drutra •kupina Is oddelka lahkih kole* da Je dogovor ie vedno v veljavi ln ostane, ker je pravilno podpisan. Z Vašim protestom pa ste dosegli samo to, da moramo čakati na izjavo uprave na val protest«. Ali nova pogajanja, ki flh predlagate, se nikakor ne nanašajo na podpisani dogovor, marveč le na bodoča pogajanja. nagrade. Objave Je nasloviti na klub ®°ste ^1 moralisti, da (Gosposvetska cesta) ali pa osebno Prt reditelju g. Ogrinu, istotam. k. Strojno dje Iz Poljske. Stranke, Ju so vložile svoječasno pr! odseku ■a prehrano prošnje za odkazilo strojnega olja, dobe nakaznice pri »nenovanem odseka proti predložitvi pristojbine S K oziroma 2 dinarja g«1 kol«*-____________________ k. Kultura. te gledališka pisarne, V četrtek ISL2?" t- ra- K°*tnie n« našem odra odlični naš rojak gosp. Robert Primožič, baritonist zagrebške opere. )sp. Primožič je rodom Tržačan is nastopil prvikrat kot devetnajst* »ten mladenič v slovenskem gledišču svojega rojstnega mesta v gavoi vlogi Zajčeve opere »ZrJn-Pozneje je pci v Italiji, kjer aa poslužujemo izbranih izrazov, toda s ljudmi Vaše vrste ni mogoče flrugače govoriti. Kar se tiče orga-teacije tobačnega delavstva, spre>-mjte na manje da naše zavedno de- *er ogorčeno htL°£VasLv na5 tabor, kjer se za-sledujejo čisti delavski interesi — Ne morete več prikrh^atl svojega podlega dela, ker preveč besnite in ne morete brzdati svojih jezikov. Navadni kapitalistični hlapci ste! Prevarjeno delavstvo pa 3i bo zapomnilo gospode voditelje, da » njimi ob priliki temeljito obračana. i P?/?7ska Predstava v dramskem gledališču se bo vršila v pondeljek, mie Htm. ob 8. url zvečer, — ' stopnice se dobe v tajništvu »Svobode«, Selenburgova ulica 6, II. nad-strop^. vse zaupnike trobr. or*. »Svobode« m Koroškem at obvešča, da dobe odslej vse tiskovine za »Svo- bodo* pri sodrugu Salamonu v Prevaljah. Islota’:o daje on vsa pojasnita. Trbovlje. Planinski odsek »Svobode s priredi binkoštne praznike izlet na Mrzlico in od tod na Celje s j.sledečim redom: Nedelja* ob 6. url ' zjutraj (novi čas) budnica delavske godbe na pihala po Trbovljah: ob 7. uri zjutraj odhod izletnikov od Delavskega doma v Trbovljah na Mrzlico; ob 11. uri dopoldne pozdrav izletnikov na Mrzlici: od 12, do 14. ure popoldne obed; od 14. do 16. ure koncert delavske godbe na pihala (med tem slikanje izletnikov): od 16. ure naprej prosta zabava in petje moškega pevskega zbora: o mraku prižiganje kresa na Mrzlici. Pondeljek: Ob solčnem vzhodu budnica delavske godbe, nato zbiranje se zakasnelih izletnikov iz Celja; ob 9. uri zjutraj odhod z Mrzlice čez Liboje in Zabukovice na Celje, nato odmor: zvečer povratek po železnici nazaj v Trbovlje. Za okrepčila in zabavo na Mrzlici bo preskrbljeno. Vabi se vse podružnice »Svobode« celjskega okrožja in druge, da se te^a izleta kolikor mogoče številno udeleže. V slučaju neugodnega vremena se izlet preloži na pozneje. — Opozarjamo na ta izlet tudi so-druge iz l.jubijane, ki naj se prijavijo v tajništvu »Svobode«, Šelen-burgova ulica 6. — Odbor. (Vesti LDU.) DR. SRSKIČ PODAL OSTAVKO. Sarajevo, 18. Predsednik deželne vlade v Basni In Hercegovini dr. Srškič Je že dne 13. aprila poslal ostavko zaradi diferenc glede odprave beglukov (muslimanskih veleposestnikov). Danes j® iznova poslal ostavko ta prosil, da se takoj odveže dolžnosti, ker se ne strinja z lz-premernbo § 6. In 7. naredbe o be-giukih. VOLITVE V SRBIJI, Belgrad. 18 Dne 22. avgusta bodo splošne volitve v Srbiji in Crnl gori. ČEHOSLOVAŠKA VLADA SESTAVLJENA. Praga. 19. Vladno glasilo »Ceho-slovenska republika« objavlja ministrsko listo. Socijalni demokratke dobe 7 portfeljev: Tušar predsednl-štvo, Nemec deželno b ram bo, Ha-berman prosveto, Johannls prehrano, dr. Winter socialno skrbstvo, Slovak dr. (ime skvarjeno), Tayerle javna dela. Agrarci dobe štiri listnice: Švehla notranje zadeve, Maly-petr poljedelstvo, Slovak dr. šrobar zdravstvo, Stanek pošto. Narodni socijalisti dobe tri portfelje: Promet Stribmy, pravosodje dr. Veseiy ah dr. Krousky. Kot stokovnjaka, no kot strankarja vstopita v kabinet narodna demokrata dr. Engliš za finance ln dr- Potowetz za trgovino. STAVKA V LADJARNICAH V HAMBURGU. Hamburg. 19. Stavkujočlm nameščencem ladjedelnicah so sa sedaj pridružili tudi delavci ladjar-nice /Vulkan*, eiine ladjedelnice, katera le doslej še obratovala, tako da je ustavljeno delo na vseh velikih hamburških ladjarnicah. FRANCOSKI SENAT. Pariz, 19- Senat je začel včeraj razpravljati o davčnih zakonih. Bivši senatni predsednik Dubost le porabil to priliko ln zopet poudarjal potrebo, da bi morale vojujoče se države zmagalke in premagane, vojne dolgove skupno likvidirati. Uvesti bi se moral mednarodni davek. morebiti potem obdavčenja slrovin. Predlagal je, da bi se švicarski frank sprejel kot mednarodno merilo; na ta način bi se skupni dolgovi vseh vOjUjpcih se držav, iz-vzemšl balkanske države, znIŽaB od 805 mHiJard na 595 milijard. Ta ukrep bi se mogel Izvršiti z enostavnim žigosanjem. Strinja se s tem, da se nemški dolg določi s pavšalno vsoto. RUSKO-POL.JSKO BOJIŠČE. Moskva, 19. Na zapadni fronti so izvojevale naše čete važen uspeh Pri Polocka so Prekoračile Dvino Poljaki so se morali umakniti. ProtlpoIJsko gibanje se Je razkrilo do Tutkeslana. Na tisoče prostovoljcev iz vseh delov dežele hiti na fronto. Skupščina v Sibiriji žive-in Belorusov Je v 0n^k» sklenila, udeležiti se boja proU Poljakom. V Samarkandu sta- nujoči Poljaki in ukrajinski delavci so se prijavili za boj na poljski fronti Ustanavljajo se bataljoni prostovoljcev. V Odesi so častniki bivše armade Denjlkinove naprosili predsednika sovjetov, da bi smeli očetnjavo braniti proti navalu Poljakov. STAVKA PEKOV V MADRIDU. Madrid, 19. Peki v Madridu so stopili v stavko. Pred pekarilami, kjer se prodaja vojaški kruh, stois velike množice ljudstva. Izdane so naredbe, da ne izbruluicjo izgredi. Iz Slovenije. Trbovlje-Retje. (Klerikalna človekoljubnost.) Odkar ima-io klerikalci vso moč deželne vlade za Slovenijo v svojih rokah m Korošca v Belgradu za ministra, kaj radi ob vsaki priliki kažejo svojo moč. Tukajšnji župnik Č. jo je imel priliko izkazati celo nad ubogo staro ženico, ki se je pritožila, da ji je nekdo jemal z njene kopice drva, ki si lih ie sama v potu svojega obraza znosila na hrbtu iz gozda. Njen ranj-ki mož je služil od mladih nog do 84. leta svole starosti pri cerkvi kot ključavničar ln je Imel seveda tudi stanovanje. Sedaj je pretil Župnik že ni. da to bo spodil ;z stanovanja, če u nt bo kaj uo volji. Pes, ko sem bil priča dogodku kot očividec, setn sl mislil Še najrevnejši kmet na podi dekle na njena stara leta Izpod strehe, tu se pa daje tak zgled za »epi Kristov nauk o ljubezni do bližnjegaI Mežica. (Dramatični odsek »Svobode« je dvakrat uprizoril E. Kristanovo dtamo v treh dejanjih »Zvestobo«. Predstava Je bila uprizorjena v dvorani Konzum nega društva za Slovenijo. Dramatični odsek »Svobode* Io Je opremil tako. kakor morajo biti dvorane, v katerih se uprizarjajo delavske predstave. Sodrogl in todružlce so lahko ponosni na svoie veliko delo, edkar obslcjl podružnica »-Svobode«. Ni lahka pot v bodočnost la marsikakšne težkoče bo treba še prestati. Ta prvi usoeh naj Vam bo v vzpodbudo za bodoče delo. Drama »Zvestoba« je zelo prikladna za delavske odre, ker ie snov zajeta iz delavskega življenja. Delavstvo je izkoriščano ki posluži se v svojo obrambo stavke. Ooreč zagovornik delavstva postane mladi semeniščnik, ki spozna, da v poklicu, ki se mu le posvetil, ne more postati bojevnik za delavska Intejese. Zapusti svoj poklic in deluje odslej odkritosrčno za zatirane de lavce. Vloge so bile dobro Igrane. Sodrug Ule je Igral tovarnarja tako, kakor Jih imamo mnogo po naših krajih; sodruga Lasnika smo videli v vlogi Ivana Gorjanca, ki io Je po* dal kot začetnik naravnost Izborno: sodr ug Kolar se le popolnoma vživel v profesorja, le da mn kretanje, mimika. dela še nebroj preglavic, kar pa bo s pridom lahko odpravil. Sodrug Pitamic Je bil delovski zaupnik, kar pa zani ni bila težka naloga, kgr io opravlja vsak dan; pravtako tudi sodruga Pustoslemšek Kolenbrant; sodrug Orišnik je zelo poraben za bitrigantske vloge; sodrug Fera Je bil res pravi župan Iz dežele. Prav posebno smo bili zadovoljni s sodru-Žicama Anico Ovkl kot MMko In Antonijo Lesnik kot Lojsko. Obe predstave sta bili dobro obiskani, kar Je porok, da se je naše delavstvo začelo zanimati za izobraževalno delo. Sodrug!! Tako naprej na izobraževalnem polju! Kajti zavedati se moramo, da nas bo edino izobraževalno delo novedlo v boljšo bodočnost. Pliberk. (Klerikalna surovost) Dne 13. maja t L so priredili klerikalci shod pred občinsko hišo, da protestirajo proti socijalistom, ki vse nazivljajo komuniste, nemčurja itd. Razen uradništva v Pliberku ne spravijo klerikalci ničesar skupaj, zato ao zbobnali na shod ljudi iz vse Koroške. Govorili so na shodu doktorji in teologi in niihovl podrepniki. Iz ust doktorjev in teologov se Je slišalo največ psovk. Ni se oznanjalo na shoda načelo »ljubi svojega bližnjega«, temveč podžigalo se je savraštvo in govorilo se Je takole: »Olave Jim bomo rezali«, »ubijte ga, obesite ga« in še hujše, kar pa ml niti napisati ne moremo. Ko se je oglasil k besedi nekdo, da nastopi proti takemu hujskanju, so doktor# m teologi vpili: »Ubijte ga, obesite pa«! In že Je padla po dotičniku klerikalna pest trafikanta, tajnika občinskega in narodnega sveta, Mitt-Jerja, ln surovega gozdarja Kenda Pomagali so pri tem tudi nekateri Pliberški ačiteUI. Ko Jo Je dotlčnik moral popihati, »3 drveli za njim Mtiller et consortes in klicali za njim grde psovk# t* »Z rdečim kritem ga ubijte!« Nato Je rtefcj advokat govoril nekaj o »polnih hlačah ln o smradu«, ljudstvo pa je kimalo ... »V imenu Boga napovedujemo boj« se ie kričalo z odra. »Nt. nas tret« biti strah, vso moč, vse oblasti, ln vlado imamo v svojih rokah hi tudi bajonete«. Res, klerikalci puste streljati na uboge ljudi« v imenu Boga«, x bajoneti širijo »ljubezen do bližnjega«, zatirajo naše delav-. sko časopisje, prepovedujejo delavcem shode in prosto besedo, hujska« Jo ljudi na uboj, uničenje vsega, kar ni klerikalnega in bi rajše danes kakor jutri vpeljali Hortyjev sistem« Poznamo vlado, ki Ima ruske cart-stične inštruktorje, kj jih nastavlja v: Javne službe. Absolutističen sistem prija Korošcu in Protiču! Mi le obžalujemo one naše sotrpine proletarce, ki še danes, po vojni, niso spoznali zahrbtnega klerikalizma in slepo tavajo za njim. Res velika večina je klerikalcev, kar nikdo ne odreka, ali vendar jih je strah, ker mi vstajamo! Prav na tem shodu se je Jasno pokazalo, kako vzgajajo klerikalci ljudstvo: vcepljajo mu v srce samo sovražtvo. surovost in hinavščino! Shod Je bil tudi blagoslovljen od zgoraj: Preko mostu pred Metnlčevo hišo namreč Je pridirdral voz, na katerem Je sedel vojak s častnikom ln nekaj osebami ter povozil 10 letnega fanta. Nikdo se nf zmenil za ponesrečenca. Voz se ni niti ustavil in nihče Se ni ozrl, aM fant še živi ali Je mrtev. — Glede dogodka z dne 2. maja napadanja In obrekovanja ni konca ne kraja. O. Vajncerl, zastopnik SKSZ in »poslovodja« klerikalnega konsuma trdi, da smo se dne 2. t. m. v gostilni bra* tili z Nemci ln dr. Herbstom. Napisal )e s tem grdo laž. Mi bi mu sveto« vali, da se v prihodnjič briga rajši z« cene v svoji trgovini, kakor pa ?M tsvari. 1rl se mu prav nič ne podaio. Oospod Mflltar Ima Že Itak pripravi« tfene kanone, da reši državo, Id ti baje »v nevarnosti« in Jezike Je tuj že dobro nabrusil... Aprovizacifa. Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« Je razdelila sledečim mesarjem svoia teleta v razprodalo 5 Lebnu, Prepeluhu, Bizilju, Ham Matiji. Ham Mariji, Javorniku, Zajc It* Ocvirku, Kocjanu, Selanu, Janež«, Rihtar mk. Rihtar star, Prezelju, Zupančiču, Dolničar Francu, Mako* Černivca, Novljana, pg f ^oiiamTzabjeku, Ahlf« na, KasteHcv, »Gospodarski zvezi«; Novaku, Škerjancu, Kočarju. Priim cu, Cešeku, Dolničar Jps., Anžia Ani, Sme, po lrl teleta; Žganjar Josipu ln Žganjar Anton, po dva teleta« ie Janežiču po 8 telet. Meso se b« prodajalo v četrtek in petek, t. f. 20, ta 21., in sicer po 19 K sprednje [% 20 K zadnje. Vsaka stranka dobi največ! kilogram mesa. U a svolce m M. Do sedaj izkazana darila 12 091 kron 5 vin.; nadalje so darovali: Bar * tal Florjan 50 K, Okorn Avgust 23 lmm, »Svoboda« 65 K, Dežman Fr, 30 K, Černe 10 K, Kocijan 20 K, Pa* lan 20 K, Meršnik 50 K. Tomc 30 K. Mlinar 40 K, Kunaver J. 10 K, Brozovič 20 K, Neimenovan 40 K, dr, Breskvar 20 K, dr. Korenina 20 K, A. Indof 10 K, dr. Kraigher 40 !< Stresen 20 K. V. T. 10 K, Rudolf Kordelič 50 K, Karl Kordelič 40 ](, Josip Zele 10 K, Rus Franc 4 K. Mi* hevc Fr. 20 K, Husel Ivan 10 K, Sešek Franc 10 K, Pirjevec Viktor 10 kron, Čuda Ivan 10 K. štrukelj An Jr. 4 K, Šubelj Josipi 0 K, Sešer Karel 6 K, Bančer Jože 10 K, Černe Miti« 10 K, Delak Josip 5 K. Paiik Aloizfl 10 K, Humru 10 K, Keršič Viktor iq kron. Siri Ivan 10 K, Bertossi 10 K, Lukič Franc 20 K, Kudrea Ivan 20 K, Trtnik Franc 20 K. Sirnik Josip 20 I LJUBLJANA Breg Stev. 20 LJUBLJANA en »M •M Ljubljena T©w®rniška zaloga papirja e ■ a ■ In razglednic ■ ■ rf>£isfr&veR& z&drugs z cmeleno zavezo sprejema hranilne V lose vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizlrafo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. OSOlifa daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri, ES Edini, res delavski denarni zavod. 5=5 no Himni mu LJUBLJANA, SELENBURGOVA Ul. 1. Interesna skupnost s brvatsko eskomptno banko in srbsko _________ banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulantnejje. :: Vloge na knjižico in n« tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE in PRODAJA: devize, valute, efekte itd. ter-ttnre SPREJEMA: ESKONTiRA • jatve, fakt DAJE: kredite in predujme na blago, efekte itd. Bnojavl: BSKOMPTNA. I/HA 11« akreditive na vsa tu ILl/nJn s jn mozemBka mesta. POSPESUJE: industrijo ter uvoz in itvos. Int. telefon it. 140. LZ MONSNURI MAOAMII Pon iitit toMt pne 4e: OOSPODI OOSPAI la Vato Moto Ml od Utre tl llotoo de 120 o ^ t Htril! iD ilekteoitab po 12D g Vente en ps coni SHS Mia na debelo »SIS Ljubila R. Driay, M Škofijo 21 lilisoa E ZJ Tovarna n a, »aa m vsakovrstno - - IScgŽf¥la blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlolikžl Se^srajce! Podružnica: Šelenburgova ul. 3. S = S ....................... ■ laiuaRBBHiuiBaaiiiiiiuiuiiiBiM j ■ Priporočamo s j JOSIP JUG I S stavbeni - pohištveni ] pleskar in ličar LJUBLJANA Rimaka cesta 16. Hočeš postati govornik? naroči H|>is