Lete VIL, štev. 17 („Jntro" xiv^ st. 94 a>
Ljubljana, ponedeljek 24* aprila 1933
^•ma t P5'1
CpiavLiibLvo. L,juoijana., tvnalljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova utica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-garttierja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeljaka u-uajb >juUu<
vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašai-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St- 3122. 3123. 3124. 3125 ln 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Teietcn St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Niški tabor |RKD je bil prireditev,
kakršne naša zgodovina še ne pozna
število udeležencev cenijo na sto- do stotrideset tisoč — Rekorden uspeh naše železnice: 62 posebnih vlakov v 24 urah — Tabor pomenja prelom s prošlostjo in grandiozen pričetek nove politične dobe
Niš, 23. aprila, p. Starodavni Niš ob zeleni Moravi kljub svoji bogati zgodovini še ne beleži tako veličastnega dogodka, kakor je bil današnji mani-leisitacijski shod JRKD, na katerem se je po cenitvi očividcev zbralo 100 do 1.30 tisoč lliudi. Iz moravske in vseh drugih banovin je pripeljalo udeležence 62 posebnih vlakov, podvojeni pa so bili .tudi vsi redni vlaki. Na shodu so poleg predsednika JRKD g. Nikole Uzunoviča govorili ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič, ministri Ivan Pucelj, Boža Maksimovič, dr. Hanžek, dr. Su-merakovič in Matica, ki so znova nagla sili, da ni več povratlka v stare strankarske razprtije, marveč da je vodilno geslo jugoslovenske politike narodina sloga, enakost in bratstvo. Kljub neugodnemu vremenu — deževalo je ves dan, med shodom pa je nastala silna ploha — so množice vztrajale in so dvakrat odklonile predsednikov predlo g. naj se shod zaradi dežja predčasno zaključi.
Današnji niški shod bo tako po svoji ogromni udeležbi, kakor po važnih izjavah, ki so jih podali govorniki, predstavljal važen mejnik v politični zgodovini Jugoslavije. Ob enem pa je nšški shod najboljši in najodločnejši demanti vseh laži, ki jih širijo neprija tel>ji našega naroda o Jugoslaviji, in učinkovita manifestacija odločne volje, braniti vsako ped naše zemlje pred grabežljivimi tujci.
Kakor znano, je vodstvo JRKD sklenL lo, da priredi letos v raznih krajih celo vrsto svojih političnih taborov, na katerih naj bi nastopali kot govorniki tudi člani vlade, da se izvede čim širša in intenzivnejša akcija za ojačenje in intenzivno organiziranje stranke. Prvo banovinsko mesto, ki je bilo določeno za veliko manife-stacijsko zborovanje, je bil Niš. Po prvot. nem načrtu bd se imeli v Nišu zbrati samo pristaši JRKD iz moravske banovine, ta načrt pa je bil izpremenjen, ker so narodna poslanci in senatorji iz drugih krajev izrazili željo, naj bi se na to zborovanje pozvali tudi pristaši iz drugih banovin. Tako se je spremenilo današnje zborovanje v Nišu v veliki tabor pristašev JRKD iz vse države.
posebmh vlakov
Za prevoz udeležencev na manifestacij-skern zborovanju v Nišu je prometno ministrstvo določile za petek in včeraj 62 po_ tebnih vlakov s 1654 vagoni. Po računih prometnega ministrstva bi se s temi vlaki prevozilo 66.400 potnikov. Ker pa se je pokazalo, da to števbo posebnih vlakov ne bo zadestovalo, je bilo odrejeno, naj se še kompozicijm 14 normalnih vlakov dodajo posebni vagoni za udeležnike niškega zborovanja. Računajo, da je s temi vlaki bilo prepeljanih okoli 14.000 ljudi, tako da je s prej omenjenimi vlaki prispelo v Niš nad 80.000 pristašev JRKD. Razen tega je do-šlo iz niškega sreza, ki je pri zadnjih volitvah da: 22.000 glasov, iz bližnjih sre_ zov še nad 30.000 ljudi na zborovanje v Nišu, tako da je znašala samo zunanja udeležJba preko 110.000.
Niš v svečani obleki
V	Nišu so izvršili ogromne priprave za sprejem tolikega števila gostov iz vseh krajev naše države Mesto je bilo svečano okrašeno, vsa poslopja so bila v zastavah, ob vhodih v mesto pa so bili postavljeni s avoloki z napisi v cirilici in latinici. Pri armijski komandi je bil postavljen slavolok. z napisom »živio kralj, živila Jugoslavija, žive.a naša narodna vojska!« Na zooro. vališču samem so bili postavljeni slavo.o_ ki z napisi >Svi u redove JRKD!« Na mostu preko Nišave je bil velik napis »živila Jugoslavija«, sestavljen iz žarnic v državnih barvah. Razen tega je biia snoči in nocoj prirejena velika iluminacija mesta.
Priprav.jalni odbor je pozval tudi niške meščane, naj sprejmejo v čim večjem številu došle goste v svoje domove in jih pre_ noče. Meščanstvo se je temu pozivu odzvalo drage volje in je izkazalo udeležencem zborovanja vso gostoljubnost, ki je srbskemu narodu v veliki meri prirojena.
V	teku včerajšnjega popoldneva, vso noč in danes v jutranjih urah so prihajali vlaki na niške železniško postajo vsakih 15 minut. Mnogi so pripeljali s seboj tudi godbe in je snoči in danes ves Niš odmeval od njihovega neprestanega sviranja.
Da bi se izkoristili tudi hoteli in stano_ vacja v Niški banji, je pripravljalni odbor okupiral za goste tudi ves tramvaj, s katerim so se vozili brezplačno skozi mesto do Niške banje. Tudi vsi tramvajski vozovi so bili okrašeni z zastavami in zelenjem.
Na železniški postaji so sprejemali do-š e goste zastopniki pripravljalnega odbora in mestne občine z godbo železničarskega društva »Konstantin«. Vsi vlaki, ki so prihajali v Niš, so bili okrašeni z zastavami in zelenjem, lokomotive t>a odete z ogrom. nimi trobojnicami in venci cvetja. Predsednik glavnega odbora JRKD Nikola Uzu-nov č je prispel v Niš že včeraj z velikim številom narodnih poslancev in senatorjev, ki jim je niStto meščanstvo priredilo lep sprejem.
Manifestcijsko zborovanje se je vršilo na velikem dirkališču na Niškem polju. Oddaljeno ie bilo skoro pol ure od železniške
postaje.
Sprejem vlade
Davi se je k!;hib deževnemu vremenu že na vse zgodaj začelo pravcato preselijeva-n'« narodov. Iz bližnje in daljine okolice so prihajala domačina v celih prooesijah. deloma peš. deloma na avtobusih, na ko-n.iišh in z vozovi. Organizacija je bila vzorna -v. je Mo na zborovališSu za vsako banovino, pa tudi za vsak večji ktraj točno določeno mesto, tako da ni bilo nikijer no-
bene zmede. Domače prebivalstvo in mnogi gostije so se zbrali okrog 9. dopoldne na kolodvoru k sprejemu vlade in drugih odličnih gostov, ki so se s posebnem vlakom pripeljala iz Beograda. Ker ie b;'!a vsa proga zatrpana z vlaki, je imel tudi vlak, s katerim so se vozili ministri, nad eno uro zamude ter je prispel v Niš šele okrog pol 11.
Na kolodvoru ie ministrskega predsednika dr. Srškiča. s katerim so prispeli tudi miniistri Maksi.movič, dir. Hanžek. Iv. Pucelj, dr. Sumenkovič, Matica in dr. Koj-ič, ter ■razni drugi odlični gostje, pozdravil naj prej niški podban g. Todorovič. Sprejema ■so se udeležili vsi že v Nišu navzoči senatorji in narodtni poslanci, celokupna občinska uprava, predsedstvo JRKD m za stopniki številnih drugih organizacij in korporacij.
Sprevod na zborovališče
Po prihodtu vlaka se ie i.zpred kolodvora formirala ogromna povorka. Na če'<u je bil velitk oddelek kmečkih konjenikov, za ■nijiiimri pa so se razporedili narodni poslanci in senatiorji, nato člani vlade in predsedstvo JRKD, nakar so se razvrstile delegacije iz posameznih banovin, ki se jim je pridružila nepregledna rrmožica ostalega občinstva. V povorkd je bilo več godb. ki so neprestano svirale. Povorka je krenila skozi glavno ulico, preko glavnega trga, čez most kralja Petra na dirkališče, kjer se je vršilo zborovanje Povsod, kjer je šla povorka je tvorilo občinstvo gost §?a-b>r in neprestano pozdravljalo goste ter vzdtfiikaM kralju, Jugoslaviji ter narodnemu i>n državnemu edin»stvu. Na dirkališču se je zbralo med tem že na desett soče ljudi, tako da je biti prostrani, več hektarov obsegajoči prostor tako nabito po-ln, da ni bilo videti drugega kakor glavo pri glavi. Vreme je Kazalo na dež in je od časa do časa že zgodaj zjutraj rosiio. vendar to ni ustrašil« lijoidn.
Zborovališče
Na posebna tribuni so zavzeli mesta prireditven« odbor, predsedstvo JR>KD s pred-sedmiHkom g. Nitoolo Uzninovičem. člani vlade z min is trskam predsednikom dr. Srski-čem na čelu, narodni poslanci in senatorji, službeni delegati posameznih banovin in drugi odlični gostje .kakor tudi ve Vik a skupina novinarjev, med njsmi zastopniki vseh večjih domačih listov in števrVmi :mosemsto novinarji. Na predsednikovi mizi so se kopičite pozdravne brzojavke, ki so prihajale ie vseh strani. Do konca zborovanja je prispelo nad dva disoč pozdravnih brzojavk u vseh delov naše diržave, tako da je bilo današnje zborovanje v Nišu. zares prava manifestacija celokupnega jiugcslovenskega naroda.
Na govorniškem odru je biil nameščen tudi mikrofon beograjske radiopostaje, ki ie oddajala vse govore budi zagrebSki im jdubtfianski rad?o postaji Na ziborovalršču ie bito razmeščenih nad dvajset zvočnikov, tako da so mogili go-vornOke kiliaib nepregledni množici povsod dobro sH-šati..
Otvoritev tabora
Shod je otvoril točno ob 11. senator Ilid-žanovič kot predsednik banovinskega odbora JRKD za moravsko banovino. Pozdravil je predsednika vlade, ministre, senatorje in narodne poslance ter vse ogromne množice zborovalcev. V nadaljnjem govoru je izvajal med drugim:
»Srečen sem, ker mi je dana prilika, da otvarjam današnji veličastni shod v staro-slavnem mestu Nišu, kjer je ob koncu leta 1914. srbijanska Narodna skupščina sprejela soglasen sklep, da potegnjenega meča ne bo pospravila, dokler se ne izvrši osvo-bojenje in zedinjenje troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Današnji tabor naj pokaže zaslepljenim bratom doma in izven meja naše države v zvezi z njihovimi punktaciiami in deklaracijami, pa tudi vsem prijateljem in neprija tel jem Jugoslavije, da sloni narodno in državno edinstvo
na granitnih temeljih ljubezni in bratske sloge Srbov, Hrvatov in Slovencev in da bomo državno in narodno edinstvo po potrebi branili z enakim junaštvom, s kakršnim smo se borili za osvnbojenje in zedinjenje.
Zakaj samo v bratski slogi in ljubezni med Srbi, Krvati in Slovenci nam je vsem zajamčena svoboda. S tem, da ste prišli iz vseh krajev naše mila in obsežne domovine na današnji veličastni shod, sami manifestirate za bratsko slogo in ljubezen ter dokazujete, da hočete za vsako ceno varovati in braniti narodno in državno skupnost. Naj bo naše današnje delo kronano z uspehom za ves naš narod in za našega ljubljenega kralja. (Ogromne množice za-valove pri tej besedi in iz stotisočev »rl zadone vzkliki: živel kralj!)
Predsednik JRKD
Nikola Uzunovič
Na predlog senatorja Ilidžanoviča je bil nato za predsednika shoda izvoljen niški rojak in predsednik državnega odbora JRKD Nikola Uzunovič, ki so mu množice priredile velike ovacije. V svojem nagovoru je rekel:
»Težko bi našel besede, da bi se vam primerno zahvalil za izvolitev za predsednika tega shoda, kakršnega še ni bilo ne pri nas in ne pri mnogo večjih narodih. Podelili ste mi s tem čast, ki je doslej še noben politični človek v naši državi ni doživel. (Klici: živel!)
Toda ni govornika, ki bi imel moč. da da izraza svojim mislim pred narodom, ki je od Subotice, štipa in Ohrida, od sinjega Jadrana pa od Triglava in Timoka prihitel semkaj, da pokaže vsem in vsemu svetu, da Jugoslavija nikomur ne preti, da se pa tudi nikogar ne boji. (Navdušeni vzkliki: Tako je! živela Jugoslavija! živela Francija!)
Ko sem sklical ta <shod, me je neki prijatelj vpražal: Kaj pa bo, če vreme ne bo lepo?
Ko sem ga vprašal, kaj smatra za lepo vreme, je odgovoril: Solnce!
Jaz pa sem mu odvrnil: Mi in naše lju-stvo smatramo za lepo vreme Jurjev dež, kakršen je današnji. (Navdušeni vzkliki: Tako je!)
Vprašali so me, ali bo mogoče slišati govornike, ali bodo mogli novinarji in steno-grafi slediti? Jaz pa pravim, da je vse to postranskega pomena. Kaj pa je še treba govoriti? Zadošča navdušenje, ki je vladalo v Jugoslaviji zadnjih dvajset dni, ko so se pripravljali na ta shod. To vaše navdušenje je najbolj zgovorno. (Burno odobravanje.)
Narod pozdravlja svojega kralja
Predsednik Uzunovič nadaljuje: Predno opravimo konstituiranje shoda, slutim vaše misli in vaše želje, da je treba, da prvo svojo besedo naslovimo na delavca, ki je pni pri delu za blaginjo svojega naroda, da prvo besedo pošljemo narodnemu kralju, kralju vitezu, kralju bojevniku, kralju zmagovalcu na vseh straneh, kralju državniku, Nj. Vel. kralju Aleksandru Karadjor-djeviču. (Dolgotrajne in Davdušene ovacije kralju. Burno vzklikanje: živel kralj!) Naslednja brzojavka naj našemu vrhovnemu poglavarju raztolmači naše najlepše želje in izraz enaše zvestobe in vdanosti:
Nj. Vel. kralju Aleksandru, Beograd. Z narodnega shoda, ki se danes, dne 23. aprila 1933, vrši v Nemaničevem Nišu, v mestu, kjer je I. 1914. Narodna skupščina za regentstva Vaše ga Veličanstva sklenila in proglasila vojno do zmage in do osvobojen ja in zedinjenja vseh Srbov, Hrvatbv in Slovencev, pred spomenikom Cele-kule, tem večnim svedo-kom brezmejnega junaštva in požrtvo-vanja naših prednikov, pozdravlja sto-tisočglava množica svojega kralja, kralja viteza (vzkliki: živel kralj!), bojevnika, kralja zmagovalca (burno vzklikanje: živel kralj!) in mu izraža svojo neomajno in neizmerno ljubezen in brezmejno zvestobo in vdanost, kličoč:
Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander Ka-radjordjevlč!
Naj živi presvetli kraljevski dom! Naj živi ves jugoslovenski narod! Naj živi, uspeva in napreduje kraljevina Jugoslavija!
Silne ovacije kralju in Jugoslaviji so spremljale čitanje brzojavke in so trajale več minut.

predsednika vlade Milana Srškiča
Zakaj so morale likvidirati stare stranke — Velika rai-sifa JRKD — Decentralizacija ne sme biti predmet političnega licitiranja in politične demagogije
Z vzklikom je bilo nato izvoljeno predsedstvo shoda, sestoječe iz uglednih predstavnikov vseh slojev prebivalstva moravske banovine. Ko je bilo na ta način zadoščeno zahtevam zborovalnega zakona, je predsednik Uzunovič podal besedo predsedniku vlade dr Milanu Srškiču. Med velikimi ovacijami je dr. Srškič stopil na govorniško tribuno in izvajal med drugim:
»Iz vseh krajev naše razsežne domovine smo se zbrali na to veličastno zborovanje, kakršnega naša zgodovina še ne pozna. Zbrali smo se, da še enkrat pokažemo vsakomur, da je veliko delo osvobojenja in zedinjenje neizpremenljivo. trajno in večno, ker je globoko zasidrano v čvrstem čuv-stvu narodnega edinstva in v polni solidarnosti Jugoslavije.
Naš narod, zedinjen in svoboden, je v svoji mladi državi, zasnovani na neizpodbitnem etničnem m nacionalnem načelu, preživel v prvih desetih letih zedinjenja težke dneve, v katerih je bila pogostokrat ogrožena sama naša državna in narodna celota. Ostanki prejšnje narodne razkosanosti in prejšnjega ločenega življenja v popolnoma različnih političnih okoliščinah so pogosto preprečevali narodovo konsolidacijo navzlic zavesti edinstva in državne skupnosti. V svojo zedinjeno državo (Vzkliki: živela Jugoslavija!) smo mi vsi brez razlike vstopili
diranje tujca in da se borimo proti razna-roditvi, če je bilo treba na ta način braniti zgodovinske meje pokrajin in njihovo samostojnost, da se obvarujemo pred tujcem in pred njegovo centralno oblastjo, ki se je zajeda'& v naše najbolj temeljne pravice, v človeške in nacijonalne. čemu naj nam bi bile potrebne sedaj v naši narodni državi, ki nam je dala vse naše pravice, ki druži kot narodna država vse naše sile v harmonično enoto poedincev in zajednice?
To velja v polni meri tudi za stranke v nekdanji kraljevini Srbiji, ki se navzlic šl_ rini svojih programskih vidikov niso mogle prilagoditi novemu času in njegovim potrebam, potrebam nagega zedinjenja. Te stranke se že zaradi Svojega pokrajinskega izhodišča niso mogle u korenini ti v vseh krajih naše države, ker so v svojem članstvu imele ljudi enega plemena, ene vere in enega dela n?-£e domovine, kar vSe je izzivalo tudi na drugi strani potrebo vzdr. ževanja zgodovin&kih strank izrazito ver. skega ali plemenskega značaja.
Metode dela, na katere smo bili prej vajeni, način medsebojne borbe v prošlosti in nekdanje medsebojno napadanje v dobi. ko smo bili razedinjeni, so bili močnejši od dobre volje in od patriotskega prizadevanja vseh političnih mislecev v teh stran-! kah. Vsi ti misleci, ki so dela i v raznih
razedinjeni s svojimi posebnimi računi, z } političnih strankah,' so morali občutiti, ka-
versko in plemensko nestrpnostjo. Toda čeprav obremenjeno s hudim bremenom preteklosti. je vendar naše politično življenje premagalo marsikatero težkočo, opirajoč se pri tem na nacionalno zavest in zdravi patriotizem našega naroda, na njegovo brezmejno ljubezen in požrtvovanje za domovino in za narod.
Pofitične stranke nekdaj in danes
Sedaj, ko ustvarjamo veliko JRKD. si moramo biti na čistem zakaj hočemo prelomiti s starim in zakaj ustvarjamo novo. Lojalno moramo priznati, da so bile mnoge stranke proizvod tistih prejšnjih razmer in prejšnjega .razvoja našega naroda in da so kot take bi e nesodobne in da niso odgovarjale razmeram in potiebam zedinjene. ga naroda in zedinjene države. Saj so oi e te stranke zasnovane na piemensk: verski ali pokrajinski osnovi. V na§i na^dni dr. žavl Jugoslaviji je vsakemu zajamčena v p«lni meri enakost in enakopravnost, če so bile poprej potrebne posebne plemenske in verske organizacije, da se žnjimi borimo proti tujcu če smo potrebovali politične in plemenske organizacije, da preprečimo pro.
ko so te stranke medsebojno nezaupne, ka_ ko si nasprotujejo in izzivajo trzavice, ki ovirajo produktivno in ustvarjajoče delo na korist naroda ia države. Zavedali so "e, da u red) tev naših razmer, nag napredek in naša moč zavi&e edino od popolne narodne solidarnosti, k| je bila z ozkosrčno borbo nekdanjih strank in političnih ljudi če^to ovirana in ogrožen«.
Vse te dragocene izkušnje so našle svoje po no priznanje in izraz v ustavi od 3. septembra 1931 (burno odobravanje in vzklikanje: »živel kralj!), s katero ie edinstvo naroda in države ter vse ono. kar je s tem v zvezi, dvigrreno na stopnjo najvišjega zakona za vsakogar. Narodno »n državno edinstvo ne »me niti posredno, niti nepo. siedno, niti družabno. Kulturno ali gospo, darsko, niti preko kane politične organizacije biti predmet strankarsliega ocenjeva. nja, pogajanja aH sporazumevanja. To je za vselej izven debate. Zaradi tega se naše politične ž^v jenje ne sme razvijati v znaku razdvojenosti b;!o verske p'emenske ali regionalne (Viharno pritrjevanje m vzklikanje: Tako je!) /aradi tega morajo biti v Se bodoče stranke, ki se bodo ustv»rile,
čisto jugosjovenske, a to ne samo po »vo. jem programu, nego tudi po svojem delovanju.
JKKD in novo politično življenje
Zaradi tega smo mi s p°lnim priznava, njem in spoštovanjem do v5*?h političnih strank, ki so izvršile svojo milijo, a kj no odgovarjajo več potrebam n«še zedinjene velike domovine, prav tako, kakor smo z ljubeznijo in pieteto zavili svoje plemenske zastave in kakor smo narodne, cerkvene in verske organizacije prepustili samo njihovim vzvišenim duhovnim in moralnim nalogam, kakor smo z osvobojenjem in zedi-njenjem prelomili vse one pregraje med pokrajinami, ki jih nekateri nazivajo zgodovinske, a ki so zgodovinske samo po tem, da najizrazitejše predstavljajo zgodovino naše razdvojenosti in nesloge — zaradi tega smo utsvarili veliko politično jednieo JRKD, ki v duhu teh velikih načel ustave v vsej državi brez »zir na vero, pie_ me in kraj, brez ozira na prejšnjo strankarsko pripadnost zbira k sodelovanju vse. one, ki so pripravljeni pozitivno sodelovati na korist naroda in države in d°prinašati k ozdravitvi nagega nacionalnega in socialnega napredka in k normalnemu razvoju poetičnih prilik pri na*.
V tem duhu je sprejelo Narodno predstavništvo novi zakon o zborovanju, po katerem je vsakomur, kdor ima bilo v politič. nih, kulturnih, gospodarskih ali družabnih vprašanjih drugačno mnenje kakor mi, dana možnost, da se svobodno organizira v politične stranke. Sprejeli smo tudi novi zakon o voli t vi narodnih poslancev, po katerem je vsakemu državljanu omogočeno aktivno sodelovanje v političnem življenju. Edina omejitev, ki je postavljena, je ta, da se povsod neguje in spoštuje nad vse misel edinstva naroda in državne celine, nikdar več ne bo pri nas predmet političnih prepirov in pogajanj, niti predmet stran, karskih Sporazumevanj in ocenjevanj.
Jugoslovenstvo
Samo s takim delom bomo ojačili na<o narodno in državno celino s pravilnim poj_ movanjem jugoslovenske misli in rešili vse probleme, ki se pojavljajo kot sledovi našega razdvojenega življenja v prošlosti, kajti jugosioven»tvo ne pomeni samo popolnega narodnega edinstva in državne celine ter jačanja naše domovine, nego pomeni tudi popolno enakost in pravico za v-Sa. kogar, popolno enakopravnost in enako skrb za v«e kraje. Jngosiovenstvo izključuje vsako nadobiast. To ime nas veže v ne-razdvojno zajednico, v našo nacionalno dr. žavo. (Viharno vzklikanje: živela Jugoslavija!). To ime sc ustvarili naši plemenski velikani, n^ši svetli spomini in tradicije ter je simbol skupne veličine, ponosa in slave. široka jugosibvenska misel postavlja v*e državljane, ki vestno vrše svoje državljan, ske dolžnosti v eno vrsto in ustvarja vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem enake po. goje za napredek in Srečnejšo bodočnost.
Vprašanje notranje ureditve države
Z ustavo od 3. septembra 1931. so dane jasne smernice organizacije naše notranje uprave in samouprave potom zakona o banovinah .razširjenja banske pristojnosti in z uvedbo banovinske samouprave. Temu važnemu vprašanju posveča vlada posebno skrb ter bo to vprašanje rešeno po upravičenih željah širokih slojev našega naroda, da mu bodi oblast bližja in neposrednejša v skladu z načeli ustave, ki predvideva razširjenje banovinske pristojnosti in široke samouprave, kj bo Omejena samo z enun okvirjem, to je, da se nadvse čuva misel državnega edinstva.
Tukaj moram naglasiti, da je vprašanje naše notranje ureditve glede na posebne razmere in prav glede na to. da je od sreč. ne rešitve tega vprašanja mnogo odvisno, posebno važna točka zamisli našega narodnega in državnega edinstva, zaradi tesar bo to vprašanje našlo primerno i^šitev Spontano — brez pOgajanj na katerikoli strani in brez mešetarjenja — v vrst-j vseh važnih nalog, ki so nam z ustavo postavljene. Vara se vsakdo, kdor misli, da se bo to vprašanje do mile vo!je licitiraio z raz-vneiaanjem strankarskih računov, hodin, da bi se delalo iz strankarske demagogije, bodisi, da bi se to poskušalo z bodočimi strankarskimi dogovarjanji in '"^nbinaci-jami.
Gospodarska vprašanja
Samo organizirani v veliki narodni stranki moremo koristiti v sedaniem položaju ter pomagati vladi v nien;h prizadevanjih. da omili težko gospodarsko krizo, ki tišči ves svet, ziasti pa Krizo v Kateri se nahaja naš kmet zaradi padca cen vseh svojih proizvodov in zaradi težkih kieditnin razmer. Vlaaa je že s primernimi ukrepi v državi in z razumno zunanjo oolitiko doseg a da se je ta padec cen ustavil Nasa trgovinska bilanca za leto 1932 izKaZUje 7a 196 milijonov dinarjev suficita. To je naj. boljši dokaz da je prodaja naših agrarnih proizvodov očuvana in zagotovljena.
Enako s'"-b posveča vlada kmetsKim dolgovom. Mi smo brez občutne škode za splošne gospodarska iT kreditne razmere naše države olajšali položaj kmeta, ki smo ga
zaščitri z moratorijem
Vlada pripravila celo vrsto ukrepov. s katerimi «e bo težko go»p«darskn sta n »e oiajgaio tudi v ostalih gospodarskih pano.
Glavna skupščina SKJ
Velika udeležba iz vse države — Pozdrav kralju Poročila soglasno odobrena
fab, zlasti delavcem, obrtnikom tn trgovcem. Poleg tega posveča vso skrb tudi državnim financam z uvedbo skrajnega šte-denja v državnem gospodarstvu, s čuva_ njem proračunskega ravnotežja, v opreznem izvrševanju državnih obveznosti, tako glede na oaebne kakor na materialne izdatke ter s strogim čuvanjem vrednosti narodnega denarja, kj je največje in najsi gurn«jše jamstvo za red in napredek ta. ko v državnem, kakor v v^em narodnem gospodarstvu.	—
Napoved občinskih volitev
V sistematičnem in postopnem izoblikovanju nalog, ki jih postavlja ustava, je Narodno predstavništvo že sprejelo zakon o občinah in o volitvah v kmečkih občinah na podlagi samoupravnih načel. Vlada je sklenila, da na podlagi tega zakona razpiše in tevede v nekaterih banovinah občin^e vo.
Med govorom ministrskega predsednika Je začel vedno močneje naletavati dež. Kljub temu so ogromne množice vztrajale. Predsednik shoda Nikola Uzimovič je zaradi dežja predlagal, naj se shod zaključi, in je na kratko sporočil pozdrave ministrov in narodnih poslancev, ki so bili prijavljeni kot govorniki, a so se hoteli iz obzira do množic, izpostavljeni slabemu vremenu, odreči besedi. Toda ljudje o tem niso hoteli slišati. Od vseh strani so prihajale zahteve, naj se shod kljub dežju nadaljuje. Tako se je moralo predsedstvo končno ukloniti in odrediti nadaljevanje shoda. Predsednik TJzunovič je dai besedo ministru Ivanu Puc-Iju.
Minister Ivan Pned|
Viharno pozdravljen in med velikimi ovacijami Slovencev, je stopil minister za socialno politiko Ivan Pucelj v ospredje tribune in spregovoril:
»Kadar govori narod tako veličastno, kakor govorite danes vi, tedaj posamezniku zmanikajo besede. (Dolgotrajno odobravanje.) Zmanjka jo mu besede zaradi tega ve-ličastja. ki jasno priča, da smo eno in da hočemo ostati eno. (Viharno odobravanje.)
Ko sem prevzel ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in sem se zatopil v invalidske zadeve, sem opazil, da je zahtevala osvobodilna voina največje žrtve med prebivalstvom na področju Niša. (Pritrjevanje.) če je temu tako, tedaj pomeni to. da prebiva tu ljudstvo, ki nad vse ljubi svojo državo. Zato smatram, da je srečno naključje, da se prvi veliki manifestacijski shod JR.KD vrši na tem historičnem ozemlju. (Dolgotrajno ploskanje.)
Bratje! Prihajam iz tiste pokrajine, ki Jr najbolj izpostavljena sovražniku, prihajam od tam, kjer izvira bistra Sava, ki vse nas spoia. (Navdušeni klici: Živeli Slovenci!) Prihajam iz Slovenije in vam prina-gam pozdrave njenega prebivalstva. Vi ste nekaj slišali o nekih punktacijah dr. Korošca. Pravim va;m in izjavljam v imenu Slovencev, da smatramo te punktacije samo zsi ponesrečene deklamaeiie pogorelih politikov. (Dolgotrajno ploskanje.) Mi svečano Izjavljamo, tla smo eno in da bomo ostali eno In se bo vsak naš sovražnik doma ali v tujini opekel, ki bi računal z našo neslogo. (Klici: živeli Slovenci!).
Minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav Hanžek
Je: pozdravil zborovanje v imenu Hrvatov. Med drugim je dejal:
■»Današnja plebiscitarna manifestacija je dokaz naše narodne in politične solidarnosti. Zlasti nam Hrvatom je to zborovanje dokaz, da nismo osamljeni in da nam stoje ob boku Srbija in Srbijanci, ki so največ žrtvovali za naše narodno osvobojenje in zedinjenje. Politika narodnega in državnega edinstva je zaobljuba naše generacije za katero moramo skupno in složno zastaviti vse svoje sile. Ta veličastni zbor, kakršnemu ni primere v naši zgodovini, je dokaz, kako ogromne so n?f»rn!ne moči te naše politike in kako larniva »o natolcevanja naših neprijateljev. (Viharno pritrjevanje.) To Je istočasno najmogočnejši demanti pri-6ep°tavania naših opozicionaloev, ki se ge-lirajo za nekake predstavnike naroda. Današnje zborovanje jasno dokazuje, da ti ljudje nimajo nikogar za seboj in da je njihova politika v narodu likvidirana prav tako, kakor so likvidirane vse bivše politične stranke. (Tako je!) Nova jugoslovenska misel je obeležena v naši stranki politične ln narodne solidarnosti za skupne cilje. Današnji shod je najboljši dokaz, da ni več povratka na staro. Nai vedo to vsi, ki so upali, da bodo še oživele stare stranke, ki mislijo, da bodo s svojimi kombinacijami, koalici jami In sporazumi zopet dosegli svoje politične račune. Naj vedo t.o tudi vsi oni, ki se še vedno ozirajo nazaj in mislijo, da se bodo še povrnili stari časi. Povratka nazaj nI več. mi gremo samo naprej.« (Vihamo in dolgotraino pritrjevanje in vzkli-kanje: živel kralj! živela Jugoslavija! Živeli Hrvati!)
Množice se nočejo paziti
Med tem se je dež zgostil v hudo ploho In predsednik TJzunovič je hotel zopet zaključiti shod. Rekel je:
Dragi bratje! V imenu ostalih gospodov ministrov, ki zaradi slabega vremena ne morejo govoriti, v imenu narodnih poslancev in senatorjev ter delegatov iz vseh banovin vas prosim, da sprejmete njihovo in mojo zahvalo in priznanje za tako veličastni bi enodušni odziv na tem zboru. Pooblastili bo me. naj vam povem, da spričo teh množic pač ni treba besed. Saj je že sam 6. januar rešil vsa notranja in zunanja vprašanja naše države. (Pritrjevanje in dolgotrajne ovacije kralju.) Ta sijajni zbor je samo gromka potrditev vseh teh dejstev. (Novo in dolgotrajno pritrjevanje.) V tem imenu in s takimi mislimi vas prosim, da po-nesete naše tople pozdrave naši prestolnici, našemu ponosnemu Beogradu, a vi Slovenci |z dravske banovine ponesite v svoje domove. v našo belo Ljubljano, v živopisno Slovenijo od Maribora pa do Triglava (živeli Slovenci!) našo najiskrenejšo zahvalo in pozdrave. Prav tako prosim vas mile nam brate iz savske banovine, iz našega lepega J Zagreba, Zagorja in tirom ne naše Hr-
Htve že letos, da se s tem da ptf g*>iv«i*tvn priliko svobodnega odločevanja ▼ teh najvažnejših edinicah narodnega življenja.
Z ustanovitvijo naše velike politične organizacije JRKD bomo v položaju, da so_ de ujemo pri občinskih volitvah in da hkra. tu manifestiramo svojo silo in da zaposlimo pri izvajanju najvažnejšega programa ki ga določa ustava, vse svoje sposobne moči, tako da čimprej prebrodimo sedanjo težko gospodarsko stisko in da čim hitreje pomagamo malemu človeku: kmetovalcu, delavcu, obrtniku in trgovcu. V tem vidimo najboljše jamstvo za boljšo in srečnejšo bodočnost našega naroda in naše drage, enotne in nedeljive domovine, kraljevine Jugoslavije.«
Zak'jučne besede dr. SrSkiča so Izzvale
dolgotrajno odobravanje ter viharne ovacije Jugoslaviji in JRKD.
vatske, da ponesete s seboj naše najprisrč-nejše pozdrave. (Dolgotrajne ovacije Hrvatom.) In vi iz dunavske banovine ponesite s tega zbora v Topolo, Kragujevac, Novi Sad, Baško, Srem in vse druge kraje naše najtoplejše pozdrave (dolgotrajne ovacije), a prav tako prosim vse brate iz drinske banovine, da ponesete v naše Sarajevo ponosno in ostalo Bosno naše pozdrave in našo zahvalo. A vi bratje iz Južne Srbije, z našega juga, zibelke naše veličine, ponesite pozdrave v Dušanovo Skoplje, v Prizren ponosni, Bitolj hrabri, Ohrid veličastni in vsem onim iz vardarske banovine, naša bratska čustva, naše pozdrave in našo zahvalo. Prav tako najtoplejše pozdrave vsem bratom iz zetske banovine, iz Cetinja, rojstnega kraja našega vladarja, (živel kralj!) A vi bratje iz primorske banovine, z obal našega Jadrana, ponesite s seboj naše zagotovilo, da smo za obrambo sinjega Jadrana vselej pripravljeni dati tudi svoje življenje. Prav tako bodite najiskreneje pozdravljeni vsi vi iz vrbaske banovine, iz Bosne ponosne. V znaku bratske ljubezni in narodne sloge vas pozivam, da vsi kot en mnž vzkliknemo: Naj živi zaščitnik narodnega in državnega edinstva, naš viteški kralj Aleksander I.
Tem besedam so sledile nepopisne ovacije. Množice se niso hotele raziti, čeprav je neprestano lilo. Vedno bolj je pritiskala proti tribuni ter med neprestanimi ovacijami kralju, Jugoslaviji, narodnemu in državnemu edinstvu zahtevala, naj se zborovanje nadaljuje. G. Uzunovič se je moral zopet ukloniti tej spontani zahtevi in je podal besedo ministru pravde Maksimoviču.
Minister pravde
Boža Maksimovič
Viharno pozdravljen je stopil minister na govorniški oder in izvajal:
Prišli ste na ta ogromni zbor, na katerem se je zbralo mnogo nad stotisoč ljudi, aa pred tolikimi gosti in somišljeniki z vseh strani naše prostrane domovine in pred vsem svetom dokažete, da je Srbija tudi danes, kakor je bila vedno, steber zdrave državne politike, da dokažete jasno in prepričevalno, da je Srbija zvest nosilec državne misli in neumorni pobornik jugoslovanskega bratstva in edinstva. Baš v tem staroslavnem Nišu je bil med svetovno vojno proklamiran sklep, da se bo Srbija bojevala tako dolgo, dokler ne doseže zedi-njenja vseh Srbov, vseh Hrvatov in vseh Slovencev. Ko se je ta obljuba v največji meri in po silnih žrtvah izpolnila, je Srbija, verujoč kakor v Boga, da so Srbi, Hrvati in Slovenci eden in isti jugoslovenski narod, dala za to edinstvo svoje ime, svoje zastave, svoj gib in svojo krvavo pridobljeno slavo. Vi sinovi te izmučene Srbije ste gledali v tem novem doprinašanju žrtev samo naravno dolžnost, ker vam je tako pojmovanje vlivala vaša globoka in resnična ljubezen do Jugoslavije. Odrekajoč se temu, kar vam je bilo najdražje in najljubše, ste povedali in izpričali, da vam je edinstvo nad vsem in nad vse, da vam je splošna in skupna stvar važnejša od vsake posebne. Vernim temu čustvovanju in pojmovanju je za nas zdrava politika le zedinja-joča jugoslovenska politika, ki ima pred očmi vedno celino in ves narod, ne pa posamezne dele in pokrajine.
Mi s svojo politiko ne tolčemo po svojih političnih svetinjah. Ne mečemo blata na svojo politično preteklost. Veliko krivico bi storil, kdor bo sumničil ljudi, ki bo rodoljubno posegali v naše politično življenje. Bili so sinovi naše države in delali so iskreno za to državo. Ce pa so se jim vrinile v njihovo politično delo razne politične napake in če se je pri nas pojavilo zastrupljeno in svinčeno ozračje, ki je resno ogra-žalo že samo državno in narodno edinstvo, je to krivda vseh nas, iz vseh krajev naše države. Ce smo grešili, smo vsi grešili, če hočemo popravljati, moramo vsi popravljati.
Veličje današnjega shoda, kakršnega do danes še ni bilo, in enodušnost njegovega pritrjevanja nam dokazuje, da v tem soglas-šamo. Mi ostanemu zvesti svojim političnim idealom: monarhiji, unitarizmu, Jugoslaviji. Vsi služimo skupni stvari, v skupni hiši, hočemo imeti skupno vodstvo. Delati hočemo s skupnimi močmi. <5e vsi enako mislimo, če vsi isto hočemo, zakaj ne bi šli po isti poti: jasno in složno z enotnim prepričanjem, jasno in složno s skupnim delom. Ne ozira joč se na vere, na plemena in na pokrajine, kakor to izpričuje današnji veličastni shod, bomo ustvarili grandiozne politično vojsko, ki bo dosegla, da se ves jugoslovenski narod zlije v eno dušo, strne v eno srce in združi v eno mišico. To bo najboljši odgovor vsem omabljivcem, doma in v tujini in imperialistom v inozemstvu. To bo najboljša služba za našega narodnega kralja, za naš enokrvni narod, za našo eno-rodno in nedeljivo Jugoslavijo! (Dolgotrajno viharno odobravanje.)
Minister trgovine dr. Ilija šumenkovtč
Po govoru ministra Bože Maksimoviča je narodni poslanec Dragoljub Stojadinovi«, tajnik Narodne skupščine, prečital pozdravno pismo predsednika Narodne skupščine dr. Koste Kumanudija in nato še pozdravno ptamo narodnega borca, sivolasega
profesorja Vekoaftava Splnčiča.
Ml ms tet dr. ftumenkovič je po kratkem zgodovinskem pregledu zedinjenja nadaljeval: »Danes obstoja ve ika in močna Jugoslavija. S tem je ustvarjena velika sila našega naroda. S tem so bile podeljene našemu narodu nove velike možnosti razvoja. Tcda pri tem je treba imeti vedno na uonl, da je naš narod s tem prevzel nove in velike dolžnosti. Nove sile, ki so izbile na površino, ne spadajo v staro strankarsko okolje, novih potreb ni mogoče reševati po starih strankarskih programih. Nove dolžnosti potrebujejo sredstva ki presegajo okvire starih organizacij. Nova doba zahteva novo politično telo. Ta veliki shod je najboljši dokaz, da široki nsrodni sloji razumejo novo dobo.
Minister dr. Kojic
je v svojem govoru dopolnil izvajanja ministrskega predsednika dr. Srškiča in utemeljil, zakaj zahteva sedanja doba novo, močno in teritorialno prostrano politično organizacijo, kakršne dozdaj nismo imeli. Ves svet govori o potrebi transformacije vseh, družbe in države. Po tej poti moramo tudi mi Zato mislimo, da bo naša ml a. da politična organizacija prilila v naše m a-do državno življenje novih idej in bo reševala nova vprašanja, ki so pred durmi. Današnji grandiozni shod na Niškem polju opravičuje nade, da bomo na tej poti popolnoma uspeli.
Nato je govoril minister Pavao Maticam pozdravil shod v imenu prebivalstva savske banovine. Pridružil se mu je tudi Karlo Kovačevič e podobnimi željami, nakar je bil shod zak!Tuče*n_
Vzmn razft$d množic
Vzorno kakor prihod, se je izvršil tudi razhod množic. Reditelji so po določenem načrtu razporedili posamezne banovine tako, da je vsak odšel po določeni poti, ter da so mogli ljudje čimprej doseči streho, ker je čimdalje bolj lilo. Kolikor se ljudje niso zatekli na kolodvor, v gostilne, kavarne in trgovine, ki so jih trgovci nalašč za to odprli, so jih gostoljubno sprejeli v svoje hiše tudi zasebniki. Premočenim zboro-valcern so povsod radodarno postregli z okrepilnimi pijačami in prigrizki.
Sredi popoldneva so začeli posebni vlaki drug za drugim odhajati iz Niša. Zadnji bodo odšli šele ponočL Kljub slabemu vremenu je vladalo med masami dobro razpoloženje in maniiestacije in ovacije so se ponavljale in nadaljevale na vseh koncih in krajih pozno do večera. Zvečer je bila prirejena velika baklada kot zaključek te nepozabne vsenarodne manifestacije. Članom vlade in drugim odličnikom je niška mestna občina priredila banket. Zvečer ob 8. so se člani vlade odpeljali v Beograd.
Kongres poštnih zvaničnikov in služiteljev
Ljubljana, 23. aprila.
Popoldne se jc vršil v dvorani Delavske zbornice I. komgres poštenih, telefonskih m telegrafskih zvamionikov in siužiteljev iz vse države. Ziboro-vairje je vodil začasni ■predsednik Udruženja g. Josip Penko iz Mub!iiane. Po večletna borbi jc udružen-iu uspelo osamosvojiti se od centralnega ■udruženja poštnrh uradnikov in osnovati ilastno organizacijo, ki zastoja njihove socialne in ekonomske interese. S skupščine ije bila poslana udanostma brzojavka Nii. •Vei kralju, pozdravne brzojavke pa prometnemu ministru Radivo-jeviču, ministroma dr. Kramerjru in Puo\iu, banu dr. Ma-rušiou, pomočniku prometnega ministra inž. Ratajou, poslancema dr. Rapetu in Mrav-fjet-u ter predsednuiku PZ dr. Balttiču.
Delegati banovinskiih pod-edborov so očr-taiii vse težkoče, s katerimi se je moralo bori« društvo, dokiler se ni osamosvojilo. Zborovanje ie pozdravil v imen« prometnega ministra direktor pošte in telegrafa v LJuMja.no dr. Tavzes, ki je podčrta] svojo naklonjenost nasproti raižjrim uslužbencem in povdarjai, da je tako kakor on celotna javnost na njihovi strani, če bodo vedno delala v dosedanjem duhu: za vzdrževanje socialnih interesov in vzagajuiia čJamstva v dobre državljane.
Nato je kongres razpravljal o aktualnih vprašanjih, ki globoko posegajo v ioiterese organizacije, nato jc pa prešel na glavno točko dnevnega reda: volitve nove uprave. Za predsedmrika je bdi izvoljen Stevo Vuja-sinovič iz Beograda, za podpredsednika Mi,lan Hičič, v odbor pa Miljutin Vasiljevič. Mile Grba, Stevan Vasič. Radi-voj Petrovič in za delegate: za dravsko banovino Anton Sojer, za savsko Dragutin Graber, za dunavsko pa Peter Beševtič, za predsednika nadzornega odbora Stevan Tošič, za člane pa Stevan Antič, Radmrir Mihajtovič, Dušan Ivančevič in Nikola Stančevič. Nato je biLo soglasno sklenjeno, da se sedež saveza prenese iz Ljubljane v Beograd. List »Poštar« ostane še naprej društveno glasilo. Po raznih predlogh je bila sprejeta obširna resolucija, ki vsebuje med drugim naslednje glavne zahteve:
Za vse uradnike naj se uvede nedeljski odmor; sprejme naj se zadosti osobja, da lahko vsi uradniki dobe dopuste; v državno poštno silužbo naj se sprejemajo samo otroci poštrah uslužbencev; obleka za uslužbence naj se pravočasno nabavi in naj bodo krediti za to na razpolago; vsi do-shiženri in bolni usilužbenoi naj se upokojijo, da lahiko pridejo mlaiiši na vrsto; po 15 letih siLužbe naj se vsi služiteliji prevedejo v zvamčiiLke, ta pa v uradnike; kvalificirano osobje naj se prevede na vfšji položaj, da bodo s tem prosta mesta za napredovanje rvaiMČnikov in služ-itelijev; po § 8. uradniškega zakona nai se vsem poštnim uslužbencem omogoči letni dopust; ptt uslužbenci naj dobijo na l©to petkratno brezplačno vožnjo po železnici, člani njihovih družin pa polovično; isto naj velja tudi za upokojence. — Kongres, kd je bil zelo dobro obiskan, j« bil zvečer zaključen.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
23. aprila V dvorani Doma bojevnikov ce je vršila danes dopoldne III.
redna glavna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Zborovanja se je po»i«g glavne
u??rave udeležita izredno veliko število delegatov sokolskih žup iz vse države, katr že samo po sebi priča o velikem razvoju Sokolstva ▼ preteklem letu. Nj. Vel. kralj« Je zastopal general Nikola Hristič. Navzoči »o bili nadalje notranji minister g. ži&a Lazič, zastopnik piosvctnega ministra ter vojnega ministra, kaker tudi delegati raznih nacionalnih organizacij, zastopnik poljskega in češkoslovaškega poslaništva ter ruskega Sokolstva.
Zborovanje Je otvoril % daljšim nagovorom prvi podstarosta br. Gangl, ki je naslovil prvi pozdrav Nj. Vel. kralju, nanašajoč, da to ni samo izraz formalne lojalnosti, marveč dokaz, da vidi Sokolstvo v vladarju utelešeno idejo jugosloveostva. Med burnimi ovacijami jc bila soglasno Prejeta naslednja poodravna brzojavka NJ. Vel. kralju:
Skupščina SKJ, rw kateri so zbrani delegati veega jugoelavenskega Sokolstva,
Newyork, 23. anrila. n. Parnik >IW de
iPramc-e«, s katerim je Herriot potoval v .Ameriko, jc ob 5.66 lokalnega časa prispel ipjed karantensko postajo. Ob 8. do-ipoldne je s tonilo zasrtopst-vo newyorškega mestnega ave-ta na parnik, da pozdravi iHerriota, ki jc ob 8.20 prestopil na 4rug mir n Lic >Mac«n^ in »e prepeljal r Jersey City, kjer ga je čakal posebni vlak. s ka-iteriim je takoj naidaljeval svojo pot v iWasbmgton.
Herriot }e ob prihodu v Neiryork im«l ■nagovor, ki eo ga prenesli po radiju na vso (Ameriko. Med drugim je iaj-a-vLl:
Ko stopam na ameriška tia, pozdr&v-itj-am v imenu francoske vilade in firanco-iSkega naroda veliki ameriški narol, čegar •duha, podjetnost in pogumno energijo občudujem spričo tolikih težav, ki so ga zadele, kaikor so zadele tudi nas. Moje prijateljstvo zanj je tem večje, ker trpi prav .tako zaTadi brezposelnoeti, ki ni prizanesla nobenemu narodu in ki j« tako hudo .prizadeJa toliko ameriških rodbin, katerim veilliajo v®e moje sim.pa.tije kot demokrata in Francoza.
Prišol sem som&aj % nekaterimi izvedenci, izbranimi iz vrst najboljših v Franciji, da bomo proučili z odličnim predsednikom Zedinjeinih držav popolnoma svobodno in z vso dobno voKjo vse, kar bi moglo olajšati svetovno gospodarsko k> zo in go.rje, ki ga je povzročila. Delal bom kot človek, ki trdno veruje v idejo miru.
Dogodki, ki smo jih zvedeli na ladji, so Bicer iapremenili nekatere tehnične strani problema, toda pustili so nedotaknde-no politično in anoralno stran. Ohranili smo vso vnemo, prepričanje in dobro v<ol>o ter pri h aram o pred ameriško vlado m ameriški narod z neomajno voljo po sodelovanju in brez zahrbtnih misli.
Posebno se veselim, ker se bom srečal v Washingtono « »vojhn pr»jaitel;em Mac-donaldom, a katerim setn že dalal sa zbli-žanje med narodi, zlasti r Londonu L 1924 in r Lausamni ter t 4encvi L 1932.
Washington, 23. aprila AA. Herriot in
Orange, 23. aprila. AA. Predsednik vlade je ob 10 dopoldne prispel semkaj v spremstvu ministra za letalstvo Cota. Na bartketu, ki ga je njemu na iast prredi^a mestna občina, je 'mol daljši govor, v katerem je naglašftil, da je zaradi velike krize, v kateri se nahaja Evropa, bolj kakor lcdafl prej potrebna »družitev vseh demokratskih »J. Francozi, je nadaljeval, so po-krilii deset m lijard proračunskega primanjkljaja ^ prinesli kljub eejalcem panike nad pet milijard frankov državni zakladnici.
Potem je prešel na sf»lo?ni politični položaj in poudaril, s kakšno na^ioo si v zadnd«n Jfasu a'ede dogodki, kokršniih ne bi niihčfl pričakoval. Malo ljudi je up«k), da bo prišlo za uvod ▼ svetovno gospodarsko konferenco do pretrgania čvrst h v*»zi. ki so spajale dolor z zlatom. Toda francoskemu franku se ni trebo ničesar bati od fluktuacij dnutfh vakit. zakajj frank je de-mar. ki :me na-jeolidnejSe kritje *n je n«j-stabHneriša voduta na svetu: vse držav« sveta si žeHe moralne. »«>*Tode<i«ke in finančne podlage te rtab'Vnosti
Govoreč o ^ash^nijtonifflcfh razgovorih je DaladieT izrazil upatve, da bodo f<k'e»pi. sorejofci v \Vashingtonu. omo^očSi obnovo svetovne trgovine in pomravli pozitiven usTvfb svsfcorne	konference.
Glede na *pdnje dogodite ▼ Neimčiji je predsednik francoske vlade izjavrl, d« je pač malo Ijndi pričakovalo, k o so »e ▼ Žene-vi s mo^ro počasnostjo razvijale debate, da bo prišel zopet do vezave nnčbolj razbrzdani nacionalizem. Francija se zaradi trga ne bo predajala občutkom strahu, ki bi bili nevredni njenega genija. Francija mora in more gledati v obraz vsem dogodkom, naj bodo na vid« Se tako vznemirljivi. Ohraniti mora čut univerzalnosti in svoj priroteni smisol za zmernost, red io ustaljenost Če bi se morali v svoje neizmerno obžalovanje zanesti samo nase tako doma kakor v kolonijah, smo prepriCanl, da bi bili prav tako kakor drugi narodi, če ne Se bolj, koe nevihtam, ki bi se zgrinjale nad našimi glavami, toda mi se zavedamo, da more le iskreno sodelovanje med narodi izkoreniniti sedanja al« in tel«««.
potica svoj prvi pozdrav svojemu vzviie-inemu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru •I. in vsemu vladarskemu domu. Jugoslovansko Sokolstvo je, zavedajoč se svoje /laloge ter stoječ ob prestolu svojega vladarja, vedno pripravljeno, da na njegov poziv vsak čas nastopi v obrambo naroda in države. Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander in ves kraljevski dom!
V svojem nadaljnem govoru se )e br. Gangl dotaknil vseh aktualnih sokolskih problemov, naglasLl pomen Tyrševe ideje za Sokolstvo, otneoiJaJ vse&okolski izlet v Pragi in priprave za proslavo 7<Me<tnice jugoslovenskega Sokolstva v Ljubljani.
Njegov govor je bit sprejet z velikim odobravanjem. Pozdravne brzojavke bo bile odposlane tudi češkemu in poljskemu <5okol.stvu. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Poročila, ki obsegajo vse dedovanje Sokola v preteklem letu, so brla Že poprej natisnjena in dostavldejia vsem delegatom ter se je o njih razpravljalo te na prorkkonferencah. Zato so bila danes po kratki debati soglasno odobrena, naikar je bila skupščina zaključena.
franoooka vlada sta, * posebnim v^atoooa
prispula semkaj ob 13.SO.
Wa«hington, 23. aprila, n. Kofcfaor ce do-znava kz dobro poučenih krogov o poteku vžera^š&jih razgovorov Rooseveita ira Mac-domal-da, se more reči, da so se pojenriile med obema precejšnje d vergence. O vprašanju vojnih dodgov doslej nista govorila, toda pri obravnavi gospodarskih in valutno poliitičnih vprašanj, »kusti pa vprašan ja p<-vraflka k zlatemu standardu, so se pokazale velike težkoče, ki jih je treba še probrc-d tn, če 9e hoče pritti do sporazuma. Gl«d« r*a vpimaiKja stabiJii-ziranja ameriške in angleške vadute zavzema tako Roosevek kakor Macdonald zek> rezervirano stališče. Vsakdo izmed njiju želi, da bi druga država podvzela pobudo za povratek k zlatemu standardu. Tako je baje nn vprašanje Roosevelta, na katerem tečaju namerava Anglija stafoiirizrati funt. odgovoril Macdonald s proti^vprašanjem, ne katerem tečaju namera-vajo Zodiuciene države stabi-lizirati dolar. Kakor trdijo, Roosevekt ml to ni odgovoril. Na to zade<vo se v nedaij-njdih razgovorih tudi msta več povrnila-Glede znižanja carinskih tarif se oba državnika strinjata, da se morajo znižati, toda prav tako sta morale primati, da se pred -itaibilizac; >o valut obeh držav ne more pristopiti k rešitvi tega vprašanja.
Washington, 23. april«. AA. Razpoloženje v kongresu ne bo pripomoglo k olajšanju razgovorov med Rooseveltom in Mac-donaildom glede v>;oih dolgov. Osebno je Rooservelt prepričan, da bi trla najboljša ureditev problema vajinih dolgov popolno črtanje, toda proti mišljenju demokratske stranke ne more nastopiti, dokler so republikanci tiik-o ogorčeno pror: njemu. Vse ka.že, da Rooseveit ne bo zahteval pooblastil za gospodarska pogajanja, še maoy pa za pogajanja glede voinih dolgov. Razgovori * bodlo sukali tudi okoli vprašanj za ohranitev miru. pa tudi v tem pogledu se zdi, da kongres ni naklonjen stremljenju, da naj hi Zed-njeue države prevzele nove mednarodne obveznosti
Francija, je nadaHeva* Madadier, b®
predložila svoj program svetovni gospodarski konferenci in bo v Ženevi zagovar-daia in branila ideje o uspešnih sredstvih •za dosego lojalne razorožitve s procizno tehnično in proračunsko kontrolo. Zavzemala se bo za to, da se ukine, privatna izdelava in trgovina z orožjem, če bo le mogoče.
Glede valutnih vprašanj je Dailadier izjavil, da bo obširneje govoril pred parlamentom. Francija je že preveč izkusila slabe posledice valutnih težav, da bi si jih še ktfaO iz lastnega nagiba žeJsla nazaj. Vlade morajo razumeti, je zaključil svoj gavor, da je obnova mednarodnega zaupan;; a mnogo, mnogo važnejša za povra-te.k blagostanja v posameznih državah, kakor pa bol(j ali manj umetni ukrepi, od katerih .pričakujejo nekateri rešitve.
Angleško-ruski spor
London, 23. apriža. AA. Davi ob 8.59 so prispeli inženjerji Monkhouse Cushny, Gre-gory in Nordwal! s svojo ženo na liver-pooteko postajo, kier jih je že čakal rav-natcH družbe Metro-Vickers, Feliks Pole. Pred postajo se je zbrala večtisočglava množica ,tako da je moralo rrniogo stražnikov na konjib vzdrževati red. Množica je internirala kraljevsko himno, nato pa je zapela narodno pesem »For he's a ioHy gnod fel!k>w«. Ze-nske "o se skušale preriniti do inženjerjev, da jdrn izroče šopke cvetic. Ko so jih fotografirali in filmali, so icržeuierji stopili pred mikrofon in izjavili. da so srečni, ker so zopet v AngrUtf. O moskovskem procesu pa so odklonifll vsako izjavo.
London, 23. aprila. AA. Člani sovjetske trgovinske delegacije so ob 11. dopoldne odpotovali iz Londona v Moskvo. Ozer-sfcit vodia delegaci-je. ie pred odhodom izjavil na vprašanje novinarjev, ali se bo kmaki vrnil, da o tem ne more ničessr povedati. Dodal ie. da ie izdelal poročilo, ki ga bo inroSil sovjetski viadii takoj po prv hoda v Moskvo.
Množice vztrajajo
v mrazu In dežju
Velike ovad)e Slovencem — Hiški tabor je pokopal zadnje nade opozicije - žrtve Srbije za jugoslovensko skupnost - Mogoča je samo politika zedinjevanja
Herriot prispel v Ameriko
Herriotova poslanica ameriškemu prebivalstvu — Razgovori Roosevelta in Macdonalda še niso rodili pozitivnih uspehov
Daladier o valutni politiki
Francije
Stabilnost francoskega franka ostane neomajana - Le iskreno sodelovanje med narodi more odstraniti sedanja zla
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 23. aprila.
Bala nedela. Ljubljana vsenaokrog obrobljena z gosto pobeljenimi hiribi in pla-njna-ai, sama ,pa po dobrem tednu zopet enkrat deležna skromnega solnca. Noč na nededjo je bila jasna in hladna, vandar slana t jutru ni morila svežega, letos že tolikanj bohotnega cvetja, čez dan se nato hladni, neprijetni veter ni pomiril, zato -e bilo le malo sprehajalcev na poteh, ce-9taJi( gozdovih in tratah iz-v&n mesta. Nasprotno! To nedeljo smo imeli v Ldurttfja-ni prav lepo število gostov. To deloma zarili zborovanj gasilcev, invalidov in poštarjev, deloma zaradi popoldanske pre-1-atave »Parsifala« v operi in »Pasijoaa« T drami. Izredno zanimanje pa je vzbudil tutdli fiim »Fantom Durinitorja«, tem bolj, ko sc je v soboto ipopol«line razvededo, da * Ra Rrna v Ljubljani in da utegne v nadaljo prisostvovati predstavi. Firbec «aj veete!
A reči j« treba, <Va £e >Fam,tom Durmi-tor>ja< vreden ogleda. Tuje spoštuj, a a svojim se diči! — to je star naš pregojor, ki uatj valja tudi za ta film, čeprav ga je izd-ilala nemška nSruSb« Eiidophon in čeprav teko izgovori v nemščini in čeprav
• • • nu, saj more črnogilednik in nergač ziniti še to in ono. Res pa je, da anm filoi prikazuje tako krasne p okraji as <e šoke in da jih je tudi v inozemstvu v>kazai s takim uspehom, da je že stroga nemSka kritika priznala: >Nismo pričakovali'« — Dejanje ni poglavitno, ker samo posrelu je raaplet prikazovanja naravnih lepo: Durmitorja. Ln vemdiar m-orecno aia^i Iti Rini priznati, da je vlogo povsem zadovoljivo rešila in da je v tem filmu zelo, zelo lepa. Tistim, k.i žele mnogo romantike, 'je _ pa tudi ustreženo, -:ak*j razburljivih (prizorov je zlasti ob kajakanin po divji Tari in ob reševanj n r«wjesr<!Čenc<rv dovolj _ adi ne? Eh, torej, če še niste videli, pa pojdite poglelat!
V osrtalem bela ne Jeija r Ljubljani no ■beleži posebnih dogoirjv. Proti večeru ja neki odpuščeni f'ei.u.'fC v Lipičevi niici z nožem napadel Karla Klnv.ira, potirja pri regulaciji Ljub>janne. Prereza! inu je nos. Poiir je izgubil precej krvi, vendar pa je še sam prišel v bolnico. Policija ni imela ni-f kaj ra/zanrMivega opravka, ne>J~lja bila splošno zelo mirna. — O zborovanjih in ostalih dogjd nh v naslednjem fodrob-rejša poročila:
Manifestacija ljubezni do Koroške
V Ljubljani že dolgo ni bilo tako pri-ar&ne narodne prirediibve, kakor je bil aobotni koroški večer v počastitev narodnega borca za pravice slovenskega rodu Franceta Grafenuaerja. Večer je bil visoka manifestacija jugoslovenske misli, naše ljubezni do prelepe Koroške.
Prisrčno pozdravljen od množice je okrog pol devete ure stopil v dvorano sdarvlfernoc. Sivolas, vendar krepak, prava podoba slovenskega borbenega človeka, je napravil na vse močan vtis s svojo avetaosit-jo, skromnostjo in prisrčnostjo. Ob mehkih glasovih narocSnih pesmi, ki jih je igral orkester »Sloge«-, je zavladalo svečano razpoloženje, ki je ostalo do razstanka. — Ko »e je v dvorani malo pomirilo od prvega navdušenja, je predsednik kluba koroških Slovencev ofrvorii večer, pozdravil slavij en-ea in številne častne geste, med njimi g. župana dr. Dinka Puca, senatorja g. dr. minira Rožiča, bivšega velikega župana g. <ir. Brejca, pomočnika ministra v pokoju JZ. dr. Hočevarja, znano narodno delavko £ospo Vai}dwo, sestro pokojnega koroškega junaka Malgaja in ostale, dalje zastopnike m delegacije raznih društev, Soče, Tabora, Bran i bo-a, CMD, vseh pododborov Kluba koroških Slovencev iz razmih krajev diržave, koroške rojake in vse. ki so se v tako velikem številu odavali klicu našega Koa-otana. — Ves svoj nadaljnji govor pa je posvetil Francetu Grafenauer-ju, ga prikazal kot človeka, politika in umetnika, ki se od svoje rane mladosti do danes bije proti germanskemu valu, ki je neštetokrat okusil bivše avstrijske ječe, bil predatavmilk tistega koroškega rodu, ki se ni bal nikakih preganjanj, ne vislic, ki je Slo-vor.cJm del največje može. Njegova borbenost in njegov odkrit značaj naij nam bosta vzor za bodočnost, kakor stta nam bila v preteklosti. Mi ne poudarjamo aocoj sauno hvaležnosti za njegovo delo, ampak zlasti to, da moramo v svojem pravičnem boju za nas t našega naroda vet rajati.
Po dolgotrajnem odobravanju je pevski od-sei: k&uba zapel: Med tihem jezerom m žriimado D-ra/vo, Spomlad pa luštoo je, Doki edar sem pubiič jaz ledig biv in Sem pa •nI nč našuo. , — Ti koroški faratije, ki so izgub :!i sivo jo o?sro domovino, so s smiselno in pevsko lepo danimi pesmi dali večeru res koroški zmoaj. Obairnsitvo jih je nagradno z iskrenim ploskanjem. Nafto je v dadjšem, poetsko žasnovanem govoru crisail tajnik kluba značaj m lepoto koroške zemlje in njenega človeka, njeno usodno lego na skrajnem zapadli in njen pomen za Slovence ki Jugoslavijo. Izioripno je prikazal Gmfemauerjevo deio, njegovo politično koncepcijo, ki nikoli ni pozniala kompromisa. Med tem govorom, prav ta čas, ko je biLa beseda o koroških velmožeh in o Grafen-amerjevem preganjanju, je prišla v dvorano elav^eodeva hčerka, učiteljica pri šofskih sestrah v Mariboiru. Bi je ganl(jav pr zor, ko ste se oče in hči-redovmica pozdravila, lajniik pa je riadalčeval svoj govor, sponi i« jajoč se Koroške in končal z vzklikom: Naj živi naš narod ob Žili! Večer se je tako gtlede navdušenja kakor slavnostnega razpoloženja bližal višlkiu, ko je g. Premelč z giobokim občutjem zapel: »Gor čez iz&ro« in »Pojdem v rate«. K njima se je pridmžiil g. Acceto z efektno, krepko podano priložnostno recitacijo siavljjenou neznanega arvtorja.
Orkester >Sloge«, ki je med posameznimi točkami ves čas lepo iizpopolnejval ve-
i -
Za I
Ljubljana, 23. aprila.
Oofokifle se je v dvorani Delavske zbornice vršii redni letni občni zbor oblastnega odbora Udffuženja vojnih invalidov v Li-ub-Cani, ki se ga je udeležilo poleg velikega števila delegatov iz vse dravske banovine (od 4£ krajevnih odborov jih je bilo zastopanih 35) in pa razveseljivo lepo število zastopnikov raznih, invalidom naklonjen h organizacij in konporacij. Občni zbor ie nazorno pokazal, v kako težkih razmerah se invalidi borijo za svoj obstanek in za izboljšanje svojih pravic, da pa vendar ne klonejo pri tem niti v svojem preiskušen-em domoljubju, niili v svo+iih zahtevah.
Predsednik Stefe je pozdravil vse nav-»očine predstavnike: tako g-g. Jurica in Kuhariča za bansko tspravo, mestnega fizika dr. Rusa za mestno občino, podpolkovnika Kneza za komando dravske divizije, kapetana Oblaka za lijuMjanski vojni okru«, s odmik a dr. K-resniika in dr. Schau-erja za invalidisiko sodišče, prijatelja inva-liidov in njihovega pravnega konzulenta sodnika Riusa iz ViSnje gore, Žagarja za Zbornice za TOT, predsednika osrednjega odbora UV7 v Beogradu Nediča, sta.ra sobojevnika sodnika Mirvaljeviča in Ranko-viča, zastopnika zveze ruskih invalidov podipoililoovnika Senjanina in kapetana Ko-naša, zastopnika Narodne odbrane Mleku-ša, podpredsednika strelske družine Jeva-ka, zastopnika udruženia rezervnih oficirjev Pogačnika in Božiča, zastopnika zveze bojevnikov Marinka ter zastopnika »Jutra«. Na predsednikov predlog so btle nato med
čer, je spet zaigral. Potem pa je povzel besedo g. žmpam dir. Danko Puc med navdušenimi ovacjjif.mi. V krasno zasnovanem patrioti one»:n govoru je prikazal Benjamina slovenskega rodu, nesrečno Koroško, ki sita jo zasužn'ila tuj pohlep po naši zemlji z namenom. da si German zgradi most do Jadrana. Ln edien tistih, ki so se temu valu uprli, je naš France Grafenauer, vzor mar-ljiivosti požrtvovalnosti, poštenega boja, ljubezni do drmovime, Po umebesnem vzib'ikan«'u, ki je sledijo tem besedam, ob kater'h je žmpoin kot zastopnik bana poudaril vero v mladino iin v silo naroda, se je govornik oVnil k slf.vlienou ;n »Čutim se počaščenega, dragi gospod slavljenje, da vam kot zastopnik bana dravske banovine pripnem na pr^i to odličje kot znak priznanja Ni. Vel. kralja Aleksandra za vaše veliko delo!«
Med silnim navdušenjem zibranega ljudstva, ki je dajalo svojemu zadovoljstvu na vse načine izraza, je zastopnik ba.na pripel Francetu Graf ena uer ju red jugoslo-venske krone.
Orkester je zaigral himno. Nato ipa je g. *Sr. Pue slovesnost zakljjuči.1 z beseida-imi:
>V<jč kakor to odličje pa j« ljuibazen do
domovine! Naj živi Koroška! Naj živi Gra_
lena<uer!
Sledile so čestitke gostov, akademskih in du-ugih ^ruaterv ter raznih korporacij. V imenu neodrešene Goriške je odlikovanju čestital s krepkim nagovorom društva Tabor, ki je po članici pokltonii sla-vUjencu krasen šopek.
Dve dek'iici v koroških narodnih nošah sta izročili Francetu Gtrafenauerju kot prvemu častnemu 6ianu Kluba kor. Slovencev krasno diplomo v znak hvaležnosti. Diploma je deio strokovnega učitelja v Celju, ketroškega rojaka g. Grasecja.
Ovacij ni bilo ne konca ne kraja. Mo-■raila je zadeti činela.
Gtr-afenauer je izpregotvoril 8 krepkim, sooaim glasom. Z izbranimi besedami in zdravim slovenskim humorjem se je za-hvaii'1 za vso počastitev. S pomirjajoč se nekdanjih velikih dni in svojih ve.likih •učiteljev (Matije Majorja Ziljiskega, Slomška, Jatmika, Emsipieierja, Janežiča, Ahac-Ija) je prikazal svojo in koroških Slovencev j-a&t. Njegova zdaj vesela zdaj trpka beseda je segla vsem do srca. S ponosom pravega slovenskega človeka in z nenavadno toplino je ob koncu svojega zahvalnega govora nagovoril zastopnika bana in ga naprosil, aa izroči Nj. Vel. kralju Aleksandru prisrčno zahvalo za tako visoko priznanje, ki ga ko«t človek dolžnosti ni moged pričakovati.
Koroški fano-te so zaipeii »pet nekaj koroških narodnih pesmi. Potem pa je sledila zabava, ki so jo poživtljale dekiama-eije, govorniki in zlasti g. Premedč, ki je vse navzočne prisilil, da so zapeli nekaj pesmi skupaj.
Slavljenje je prejel lepo število .pozdravnih brzojavnih in pismenih čestitk. Med njimi pismo mecena koroških Slovencev in častnega člana Kluba koroških Slovencev vladnega svetnika Emilijana t^ileka; potem od podpredsednika kluba dr. Arnej-ca, župnika v Trsteniku; od ad<vokata Mullerja v Mariboru in drugih.
Nekaj pismenih čestitk je prispelo tudi iz Koroške.
Prirediteljem gre za ta večer vsa čast. Zares dostojno je biti proslavljen koroški borec, kmet in narodni poslanec Grafen-auer.
zaščite
velikim navdušenjem sprejete udanostna brzojavka Nj. Vel. krajin ter pozd-ravne brzojavke predsedniku vlade, ministru za narodno zdravje in za socialno politiko Pucliju in ministru voitne m mornarice. Sfpo-min svojih umrlih in padlih tovarišev so zborovalci počastili s trikratnim »Slava«.
Vodstvo zbora je nato prevzel g. Mde-kuš. (X Stefe je podal kratko predsedniško poročilo, v katerem se je posebno zahvaljeval banu, ki je pokazal veliko razumevanje za položaj invalidov ter je nak«o-nš5 večtjo izredno podporo. Tajniškega in blagajniškega poročila na zboru niso podajali, ker je bilo že obiavfljeno v »Vojnem invalidu«. Posnemamo, da je organizacija to leto prav plodovito delovala. Tako gre našemu oblastnemu odboru v precejšnji meri zasluga, da so se v udruženju razmere spet normalizirale in da so namesto komisarja prevzelfi upravo možje, izvoljeni na ko-n^resu. Novi odbor je s svojim delom vimiU invalidski organizacij zaupanje v javnosti isi pri oblastvih. Oblastni odbor je nudil svojemu članstvu materialno in pravno zaščito. Iz svojih sredstev in iz podpor, ki jih je prejel od ministrstva za socialno politiko, je nakaza! članom nad 70.000 Din podpor, v vsem pa je organizacija izplačala na podiporah nad 300.000 Din. Mani zadovoljivi so uspehi, ki jlih je udruženje dosegdo doslej glede zdravstvene zaščite. Poskrbljeno ie sicer, da uživajo invalid: brezplačno zdravlijeniie v bolnišnicah, slabše pa je za one, ki iiim je potrebno ambulantno zdravljenje ki ki jSm nibče ne nu-
di ne brezplačnih ordinacij ne zdravil Prav tako je slabo za invalide, ki so bolni na pljučih, odkar Golmrik ni več v njihovih rokah. Lani je bilo lepo število invalidov poslanih v Dolenjske Toplice. Po invalidskem zakonu imajo invalidi pri podeljevanju državnih in samoupravnih služb prednost in mora biti zanjo določeno število mest celo rezervirano, toda te določbe se nikiier ne upoštevajo. S temeljitimi pripravami in s sodelovanjem vseh organizacij, tje ud ruženie izdelalo načrt o izpremembah invalrSdskega zakona, ki je bil predložen vladi in o katerem vsi iirvaiidi žele, da bi bil čimprej sprejet.
Po kratkem govoru g. Marinka, ki je prinesel zboru pozdrave Zveze bojevnikov in generala Maistra ter sporočil pozdrav bivšega vojjiega kurata Bonača, je zbor na predlog predsednika nadzornega odbora Jevaka sočasno sprejel razrešnico vsemu odbe ru.
Urednik »Vojnega invalida« Tome je v jasnih obrisih obrazložil slabe strani invalidske zaščite, kakor jo nudi zakon iz leta 1929. Ta zakon ie prikrajšal invalide za približno dve tretjini njihovih prejemkov in zaščite. Novi oblastni odbor naj apelira na vlado in na posilance, da bo načrt o izpremembah zakona, ki je pravkar pred parlameStom, nujno sprejet. Delegat Blago-tinšek iz Trebnjega je izrekel toplo zahvalo beograjskim tovarišem, ki jim gre zasluga, da so organizacijo spet dvignili do zaupatria. Predsednik osrednjega odbora Nedič je vrnil zahvalo s poudarkom, da so bili slovenski tovariši prvi, ki so sprožili akcijo za rešitev časti in morale, ki jo je invalidsko udruženje zmerom imelo. Prva naloga organizacije je. da i zv o ju je bo\išo zaščito. Izmed ministrov socialne politike je imel dr. Žerjav svoj 5as prav dober načrt invalidskega zakona, pa z njim ni uspel, ker na drugi strani ra našel razumevanja. Svoj govor ie predsednik centrale zaključni z izjavo, da so bili invalidi doslej v tako skopi meri deležni nakdonjenostU stran-
karskih vlad pač samo zaradi teta, ker se
vseh petnajst let niso stavkali v službo nobena stranki, pač pa so zmerom bili zvesti samo stranki kraltia in domovine.
Sodnik Mrvaldevič je kot pravnik razloži! vse nedostatke sedanjega invalidskega zakona. Ta čas rešuje 16 sodišč v državi 40.000 invalidskih zadev. Pri takšni preobremenitvi pač nd nič čudnega, če se vse tožbe in pritožbe tako počasi rešujejo, invalidska sodišča se morajo nujno reorganizirati po okrajnih sodiščih, šolniku pa morajo imeti v invalidskih rečeh več socialnega razumevanja. G, Vuk iz Lj-ubljane je nato prikazal nekaj najbolj drastičnih, kričečih primerov, kako se invalidskim družinam, vojnim vdovam in sirotam godi. Nato je predložil Zboru dve resoluciji, ki trkata na socialna čuvstva vseh odločujočih činiteljev s prošnjo, da se zavzamejo z vsem svojim upJivom, da bodo Narodmi skupščini predložene izjpremerrsbe invalidskega zakona čimprej uzakonjene. Nadalje zahteva resolucija, da se nujno preskrbijo zadostna sredstva za normalno obratovanje proteza« delavnice v Ljubljani, ki se je skrčilo na 4 dni v tednu in preti nevarnost, da mnogi invalidi ne bodo mogli dobiti svojih protez. Prevedbe invalidov in vojtrh žrtev po zakonu iz leta 1929. naj se hitreje vršijo. Izvrši naj se revizija vseh koncesij za trafike, ki so bile izdane nezaščitenim osebam. Določbe invalidskega zakona glede zaposlovanja invalidov in vojnih žrtev se morajo striktno izvajati. Zaostanki na invalidninah, ki tvorijo veliko postavko šn na katere invaJidii v svoji že itak velika stiiskš težko čakajo, naj se nemudoma izplačajo. — Obe resoluciji sta bili sprejeti med občnim odobravanjem
Pri volitvah, kii so nato sledile, je bil izvoljen dosedanja oblastni odbor s predsednikom Stefetom na čeki. Po kratkem obravnavanju še nekaterih aktualnih zadev — tako n. pr. je delegat Kovač iz Celja predložil poseben pregleden način za Zbiranje statističnega materijala o vojnih invalidih, podpolkovnik Serojanin pa je v imenu zveze ruskih invalidov v ruščini pozdravil bratsko organizacijo — je predsednik okrog ene zaključil zbor.
t.: MJUGEFA" t «, ut„t, gjjm <W« k rtffe*. M S. Ir. 1031 M IS. I. jgjj.
Zbor gasilcev ljubljanske župe
Ljubljana, 23. aprila.
Dopoldne ob 10. se je vršil v dvorani Mestnega doma občni zbor gasilskih društev ljubljanske župe, in sicer so prišli zastopniki društev iz Brda, Brezoviee, Črnuč, Dobrove, Ježice, Barja, Kozarij, Lavrice, Šmarja, Most, Ljubljane, Spodnje Šiške, Zgornje šiške, tobačne tovarne, Nadgorice, Orljega, Podgorice, Pšate, Rudnika, Sostre-ga, Stožic, šmartnega pri Savi, Stepanje vasi, Vevč, Viča in Gline, Vnanjih goric, Sneberja, Zaloga in Gornjega Kašlja.
Občni zbor je bil sklepčen. Po tej ugotovitvi je načelnik župe g. Franc Zupan otvoril zborovanje, pozdravil zastopnike društev in zastopnika dnevnika »Jutro«, se zahvalil vsem za lansko uspešno delo, apeliral na navzočne načelnike in poveljnike, da ga bolj pospešijo, in prešel nato na dnevni red.
Občni zbor Je pokazal nič kaj razveseljive socialne razmere v župi. Zlasti pa je delo ovirano, ker nima župa nikake primerne dvorane za tehnične in druge tečaje. V tem pogledu pričakuje župa nujne rešitve od mestnega načelstva. A to tem prej, ker je premoženjsko stanje župe zelo neugodno.
Načelnik župe in nekaj delegatov so poudarjali, da je treba z Rdečim križem in podobnimi sam Britanskimi organizacijami
Zgodaj trkal sveti Jurij je na Slamačeve duri: »Tistega na toči mi, ki celo k nam v raj slovi!"
Lepo zborovanje primorske mladine
Društvo »Tabor* je imelo ob 9.30 svoj 2. redni občni zbor v beli dvorani hotela Union. Članstvo, večinoma mladina, je napolnilo dvorano. Predsednik je ob začetku predlagal, da se odpošlje pozdrav in zahvala g. banu dr. Dragu Marušiču in pozdrav predsedniku emigrantske zveze v Beogradu g. dr. Iv. M. Coku. Sledilo je tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je v društvu včlanjenih 659 članov. V pretekli poslovni dobi je imelo društvo 47 rednih članskih sestankov s 40 predavanji. Odposlanih je bilo preko 1300 dopisov, prejetih pa 350. Blagajniški promet je znašal preko 173.000 dinarjev. Kakor že znano, je društvo zgradilo na Viču prenočišče za brezposelne, ki predstavlja vrednost 100.000 Din. Poročilo načelnice socialnega odseka pričuje, da je društvo skušalo po možnosti ugoditi vsem prosilcem, ki so prosili podpore, vendar je bilo nemogoče vsem ugoditi, ker se je mnogo sredstev porabilo ravno za gradbo prenočišča. Poročila načelnikov pevskega, dra-matskega in mandolinističnega odseka pa pravijo, da se članstvo v odsekih pridno udejstvuje, kar dokazujejo dobro uspeli nastopi. Dramatski odsek ima tudi pomladek, ki je prvič nastopil letos 19. marca v dvorani Delavske zbornice in žel zasluženo priznanje.
, navezati tesnejše stike v interesu uspešnej-| šega socialnega dela, s čimer so se vsi de-I legati strinjali. Sklenjeno je bilo tudi to, j da v bodoče ni treba raznih majhnih obletnic proslavljati v velikem obsegu. V po-štev pridejo le 25- ali 40-letnice, blagoslovitev motorne brizgalne ali grapo ra. Vendar naj društva gledajo, da si prej preskrbe gasilno orodje kakor prapor.
2upa šteje danes 964 rednih članov, 2720 podpornih članov in 116 častnih članov.
Trenutno ima župa 54 brizgaln, 71 vozov, 72 lestev, 10.600 metrov dobrih cevi, 2540 metrov slabših cevi, 80 delovnih oblek, 493 paradnih, 27 gasilnih domov in en prapor.
Izdatkov je bilo lani 3040 Din, prejemkov 5701 Din. Prebitka je 2661 Din.
Za prihodnje leto je določenih 18 prireditev.
Občni zbor je potekel zelo mirno. Daljša debata se je razvila le o tem, da je gasilske obleke treba zaščititi pred zlorabo na cesti in gledaliških odrih. Za primero je bila dana opereta »Pri belem konjičku«, kjer da gasilce v službeni obleki smešijo. Prav tako je občni zbor sklenil prositi pristojne oblasti, da razbremene gasilna društva prevelikih davčnih bremen. Po dani zaupnici je načelnik Zupan opoldne zaključil občni zbor.
Narodna Gledališče
Drama.
Začetek ob 20. mi. Ponedeljek, 14. aprila: »Gospa ministrica«.
Red D. Torek, 25. aprila: Zaprto. Sreda, 26. aprila: »Hamlet«. Red Sreda.
Opera.
Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 24. aprila: Zaprto. Torek, 25. aprila: »Samson in Dalila«. Red C Sreda, 26. aprila: Zaprto.
Objave
Predsednik se je toplo zahvalil vsem, ki so z razumevanjem podprli društveno akcijo za zgradbo prenočišča, t. j. gg. stavbni-kom in vsem ostalim, posebno pa našemu učiteljstvu in vodstvu Rdečega križa. Prav tako se je zahvalil vsem gg. predavateljem, ki so se rade volje odzvali in predavali v društvu. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik štrekelj, podpredsednik Bensa, odborniki Brišček Ivan, inž. Gerl, Gregorič, Justo, Lukežič, Rimtič, škert L., Velikanje-va, Višnjevec; revizorji: Bole, Kolarič in Pipan D. Načelniki: socialni odsek: Belin-garjeva, pevski: Ukmar, mandolinistični Simčič, dramatski: Poljšak, družabni: Cerk-venik M. Predsednik Primorskega akademskega kluba g. Cernigoj je pozdravil zbor in želel društvu mnogo uspehov. Občni zbor Je bil zelo živahen In videlo se Je od strani članstva veliko zanimanje kakor tudi marljivo udejstvovanje v vseh društvenih odsekih. Gonilna sila vsega udejstvovania pa je skupna želja vseh emigrantov, doseči čimprej vzvišeni cilj, ki so si ga postavili.
Danes ob 14.15 uri ponovi ZKD velefilm »Rasputin« 6 Conra*'om Veidtom v glavni •vlogi Film, ki nam v efektnih rn silno •napetih prizorih iptvdstavlja in ponazocuje življenje enega najvplivnejših mož pa-e«Kioj. ine Rusije, moča, ki se je povzpel od obj-ičajnega vaškega popa do carjevega sve-rtovalca in prijatelja, je gl«dal0 občinstvo z največjim zanimanjem. Efektno je zlasti prikazana Raspiutinova smirt. Priporočamo ogiUnl filma, ki se bo predvajal danes nepreklicno zaidnčikrat, vsakomur najfoop-leje. Predstava bo, kakor napovedano, v »Elitnem kinu Matici.
Drevi ob 20. bo koncert »Ljubljanskega Zvona« v frančiškanski cerkvi. Izvajata se oratorij »Oče naš« in »Vstajenje Jezusovo«, oboje deli Ivana pl. Zajca. Dirigira zborovodja g. Zorko Prelovec. Opozarjamo, da so sedeži v predprodaji v Matični knjigarni, od pol 20. dalje pa pred glavnim vbodom v frančiškansko cerkev. Vhod je tudi s por-te in z Miklošičeve ceste. Stoli in sedeži v cerkvi so numerirani, stojišča so v stranskih oltarnih kapelah in v ozadju za klopmi. Po sredi cerkve naj ne bodo stojišča. Opozarjamo tudi na tiskano programno knjižico, ki se dobiva pri biljeterjih. Začetek koncerta je točno ob 20. Sodelujejo 4 solisti, celoten zbor Ljubljanskega Zvona, g. Heribert Svetel na orglah in operni orkester.
• Obisk starih bojiič svetovne vojne.
Avtobusno podfletje Goričan iz Tržiča priredi z 22sedežnim avtobusom ogled raznih bojišč iz svetovne vojne, in sicer bo odhod it LJubljane v soboto 20. mala ob 14. iz n red kavarne »Evropa«. Iz Ljubljane krene avtobus na Vrhniko, r Logatec. Planino. Postojno. Razdrto, Občine. Trst (prenočišče). 21. maja ob 8. dopoldne odhod iz Trsta v Monfaloone, Gradiško, Doberdob. Gorico (ogled vojaškega muzeja, pokopališč, katakomb in bojišč okrog Gorice). iz Gorice t Kanal, Tolmin, Kobarid Bovec. Predli, Trbiž. Belo pefi. Rate«». Kranjsko goro, Jesenice. Kranj, «JublJan/> Prihod v Ljubljano 22. maja zvečer Cena vožndi Je zelo oizka Sprejme se samo določeno število potnikov Zato naj vsakdo, kdor se za ta oigled zanima, takoj pismeno zahteva informacije pri zgoraj navedenem podjetja
Mariborski nedel jski dogodki
Maribor, 23. aprila. Nič ,*05ebretra nismo preživeli Mariborčani to nedeljo. Važnejša dogodka poleg športnih prireditev sta bila samo zborovanji trgovcev m pa pevce-v, včlanjenih v lipavčevi župt
Mariborsko slovensko trgovsko društvo je imelo svoj letošnji občni zbor v lovski sobi pri »Orlu«. Zborovanje ie vodil predsednik g. Mejoviek. V lepem govoru je poudarjal, da je bilo društveno delovanje na precejšnji višini čemur so dokaz tri dobro uspela predavanja. Predsednik je tudi grajal nezanimanie nekaterih društvenih članov za društvo, ki je milno potrebno v obmejnem Mariboru. Iz tajniškega poročila g. Ferda Pintarja zveni graja nekaterih trgovcev, ki se z vso vnemo bola udejstvuiejo pri raznih drugih društvih kakor pri svojem stanovskem. Lani je po-slaio društvo na svoje stroške na Dunaj g. pnof. Rakušo v tečai za aranžerje iz-'ložbenlh oken z namenom, da se potem prirede doma slični tečaji, ki naj bi pomagali trgovcem iz današnje težke gospodarske krize, da laži« razprodajo svoie 'b1ago in da čim moderne;« opremijo svoie izložbe. Nekateri trgovci so poslali svoje uslužbence v ta tečaj. Društvo se j& udeležilo tudi sestanka gospodarskih krogov, ki ga je sklicala centralna uprava Narodme obrane glede akcije »Svoji k svojim!« Iz blagajniškega poročila, ki ga .ie podal gosp. Preac, je razvidno, da šteje društvo 60 članov in da znaša društveno premoženje nad 25.000 Din. Sledilo je poročilo vodje trgovskega tečaja g. prof. Strune. Tečai vodi društvo z namenom vzgojiti pomožne pisarniške moči. Lani ga je obiskovalo 28 gojencev in gojenk, vsi z dobrim uspehom. Pred zaključkom ie bila zanimiva tekma v stenografiji in strojepisju, ki je pokazala veliko izurjenost gojencev. Društvo stremi za tem, da se poleg absolventov državne trgovske akademije sprejemajo v službo tudi absolventi trgovskega tečaja. — Pri volitvah ie bil ponovno izvoljen za predsednika Branko Mejovšek. za podpredsednika Ferdo Pintar, odborniki pa so: Pišek, Strga r, Rozina. Baš, Preac, Brlšnikova, Kovačič. Ande-rle in prof. Struna. Pri raznoterostih se je razpravljalo o sodelovanju društva pri Mariborskem tednu in ie izvoljen poseben odbor. Občni zbor je tudi energično protestiral proti izjavi .predsednika nabavljalr.lh zadrug v Beogradu, da morajo nabavljale zadruge uničiti trgovce. S"edi.!a ie debata o raznih trgovskih vprašanjih, tako glede nabave deviz in drugih prodajnih sredstev, glede krošnjarjev in trgovskih potnikov, ki vsiljujejo strankam manj vredno blago in ogrožajo s tem redno trgovino trgovcev in obrtnikov.
Ipavčeva župa je pa dopo+dne zborovala v pevski sobi Glasbene Matice. Predsednik prot Vasi-lij Mirk je vodil 2. občni zbor, ki so se ga udeležili tudi zastopniki vseh mariborskih in okoliških pevskih zborov, naJaMe zastopnik Celjskega pevskega d «a, celjske Oljke, Savinjskega Zvona. iJovame-bistriške Lipe, Glasbene Matice in Hrba-tdove župe iz Ljubljane. Po otvoritvi je predsednik povdarjal prizadevanj; In stremljenje župne uprave za povzdigo naše .pesmi; delo nj bilo lahko.
Tajniško poročilo g. Albina živka navaja: župa šteje 15 edinic, ki so več ali manj pričakovale, da jim bo organizacija nudila več, kakor je mogla nuiditi. Žmpna uprava Je uvidela težak položaj, v katerem se nahajajo alasti manjši zbori, ki morajo plačevati visoko članarino JPS. Zato so trije zbori tudi izstopili iz župe. Kljub temu je bilo župno delovanje zelo uspešno. Pevskega tekmovanja ob prvem slovenskem fe&tivaJu se je udeležilo 6 zborov, ki ®o dokaznJi, da »tojc na visoki umertni-Ski stopnji.
Vestno poročilo blagajnika Jožka Ljnb-ie izkazuje nad 11.000 Din dohodkov in to. Itfco izdatkov. Po absolntoriju Je bilo soglasno sprejeto poročilo žuipnega arhivar-tja g. Jagodica. Sledilo je razveseljivo poročilo župaega zborovodje Albina Horvata, ki Je poudarjal, da so nekateri zbori s lanskimi nastopi vzbudili ceiLo zanimanje izven meja naše države.
Pri volitvah ž up ne uprave je bil s tolikim odobravanjem izvoljen dosedanji odbor s požrtvovalnim predsednikom prof. Mirkom na čelu. V imenu Hubadove župe je pozdravil zborovalce Ciril ueskovšek. ki je želel, da bo delovanfe obeh žup čim tea. neJSe, v imenu Mariborske Glasbene Matic« pa predsednik dr Tominšek Na pred. log prof. Sinka iz Celja je župa sklenil«, preložiti nameravano Ipavčevo proslavo na prihodnje leto. ker se bo ob tej priliki vršila proslava •SOletnife Celjskega pevskega društva TakTat bo tudi odkrita spominska plošča na rojstni hiši v št. Jurju oto Jat. Sel. bratoma Ipavoema.
Triumfalni odhod Herriota Iz Francije
Bivši francoski ministrski predsednik Herriot v Le Havreu, kjer se pelje na nabrežje, da se vkrca na ladjo, ki ga bo odpeljala v Ameriko
Skrivnost towerskega
ujetnika
Obsodili so ga na pet let prisilnega dela
Razsodba proti mlademu škotskemu pardnemu poročniku Baiiieju Stewa.rtu, ki jo je z napetostjo pričakovala vsa angleška, a tud inostransfca javnost, je precej senzacionalna. Pričakovali so, da bo obtoženec obsojen na smrt, namestu tega je bil samo izključen isz angleške vojske n je moral oditi na pet let prisilnega dela.
Znano je, kakšne skrivnostne okoliščine so spremljale afero mladega moža. Ze to, da se ni izvedelo n-ič določnega o zločnih, za rad katerih so ga zaprli, je vzbujalo javno radovednost in v londonskem parlamentu je prišlo celo do interpelacij, po katerih ie javnost končno zvedela, da mu očitajo špijon-ažo v prid Nemčiji. Tej je izdal bflje podrobnost- o notranji opremi angleških oklopn h vozil in načrte za novo avtomatsko pištolo, ki so io nameravali v kratkem uvesti v vojsko. Kupnina za izdajo teh skrivnosti je bila 50 funtov, kar gotovo ni dosfr. Našli so pri njem tri p "ra iz Berf na, v katerih mu je neka
Boj z eksekutorji
Neki lastnik avtomobilov v Rennesu se je na zelo orignalfn n*ač n iznebil ekseku-cije, ki mu je grozila zarad neplačanih davkov. V času, ko se je imela začet d-ažfba garaže in avtcovobiolv, se je last-niik zabar jkadira<! v stanova raju in 'e zvezal vse ključavnice z elektrčnim tokom. Ekse-ku>tarji so prepozno spoznal njegovo nakano Pozvali so na pomoč tudi gasilce policijo, da bi z njih pomočjo vdrli v upor-nikovo stanovanje, toda vsi poskusi so b li jalov . Električno zavarovana utrdba sp n. hotela vdati in je zmaga'a. Ker se je medtem zbralo na ul;ci več tisoč demonstrantov. ki so sramotili eksekutorje z žaljiv mi priimki, je morala davčna uprava odpokli-cat svoje zastopnike in položit: orožje pro-*i lastniku garaže n avtomobilov.
Hitlerjeva 44 lehv'ca
V četrtek, 20. aprila je obhajal Hitler 8vo}e 44 letnico Vso n-em.sk:i list so ob tej priliki omenili ali celo obširno opisali: njegovo življenje. Iz nekega takšnega op s« posnemamo: Adoif Hitler se je nerodil 20. aprila 1889. v Braunauu na avstrijskem o/emfcju. Njegov oče je b:! carinski uradnik in je živel v tem svoistvu blizu bavarske meje. Ko je bil A do! i star 13 let. mu je oče umrl. Krna hi potem je izgubi tudn mater Ker j-e bil sirota, so ga vzeli v neko penzijo. Od tam se je nekega dne odpravil na Dunaj. Hote! se je vpisat- na slikarsko akademijo, kjer ga pa niso prijazno sprejeli zaradi spoznanja, da n ma pravega srkarakega daru. Tako se je nakliučiio, da se je posvetil risarskemu in stavba-rekemu študiju. Stavbna akadenrja pa ga je odklonila, ker je bil siromašen. Zdaj so nastopila ranj leta bede, ki so trajala tja do preselitve v Monakovo, kjer ga je zatekla svetovna vojna. Stopil je v neki bavanski
kot navaden pešec, ujel nekaj sovražnikov na francoskem bojišču, si pridobil odlikovanje, šel ponovno na fronto, kjer je skoro oslepel zarad zastrupljenja s strupenimi p';i™. Po koncu vojne je jel snovat politično stranko, sodeloval l 1923 pri Kap-povem puču v Monakovem, bil obsojen na pet let ječe. kjer pa ie prebil le kratek čas in nato se je začelo gibanje, ki ga je lani privedlo na vodilno me9to odgovornega državn ka Nemčije.
Konzul, ki noče služiti
Hitler levemu režimu
Nem^cega konzula v New Yorku dr. Pao-la Schvvarza je aemška vlada odstavila, ker je izjavil, da noče služiti Hitlerjevemu režimu.
Sch\varz je izjavil zastopnikom časopis ja. da je b i popolnoma pripravljen na odstavitev, ker je prepr čan republikanec jn demokrat. Zato je nasproten sedanjemu režimu v Nemčiji. Naibrže ni edini konzul. ki ga je nova nemška vlada počastila s svojo nezaiiprrco Baje je tudi poslanik Pr ttwitz odstop-iil zarad tega. ker ni hotel služiti H tlerjevemu režimu. Dr. Schwarz kani ostat' v Ameriki in se tam trajno naseliti. Pri tem mu pojdejo ameriške oblast: na roko.
Samomor znanega gangsterja
Iz New Yorka poročajo, da je skočil gangster Big Harstmann. ko je prišel v roke policije, z sedmega nadstropja na uloo, kjer je obležal! z raztreščenimi udi. V Mia-miiju pa so detektivi pr jeli vlomilca HdTry-ia Sidmorea. Pri njem so naši celo zalo go draguljev -in vrednostnih predmetov. Sidmore je mednaroden vlomilec m ga že doligo časa zasledujejo policijske oblasti iz Berl na, Anverse, Londona in Pariza.
Nemci zopet v orožju
Milijonski zaklad zadnje ruske carice?
Nedavno so v Atenah aretirali mo&ega, pr: katerem so našli za nad 15 milijonov drahem vrednosti .n dragocenosti. Ker »i bilo od nikoder testu, da bi se bila kje izvršila tatvina takšmih predmetov, so jeli nekateri sum ti, da ima mož vse to iz za-kladsn ce zadnje ruske oarice. Aretirane« »e piše Marij WUlamowitz ter je ruskega porekla. Naknadno pa so ugotovili da je Wi4-Lamowifcz v zvez, z nekim ruskim parom i Beirute. Zato domnevajo, da mu je ta dvojica izročla dragulje v prodajo. To so sporočili policijski oblastii v Carigradu, ki je nato izjavila, da ni i-zldijučeno, da •arvi-rajo predmeti iz kakšnega oplenjenega harema v Aziji. Sumnjo, da je dragulje spra-vil skupaj poseben konsorcij, kii je imel v službi^ več noma ženske. W llamowitz :e najibrže samo prodajni agent te družb«, ki je dobil nalog 6pečati zaklade v Evropi.
Tretje leto v zakonu je kritično
Iz statistike, ki je pravkar izSa na Češkem, je razvidno, da pomeni tretje leto v vsakem zakonu kritično dobo. Po sodbi poznavalcev zakonskega ž vl<jenja nastopijo v tretjem letu zakona ra.:mere, ki pokažejo, če sta zakonca ustvarjena drug za drugega ali ne. Tudi četrto leto ni brez nevarnosti, vendar so te nevarnost- že znatno manjše kakor v tretjem letu. Zakonca, ki preživita v zakonu sporazumno prva tri do štiri leta, sta dobro povezana drug na drugega in se nimata bati, da b se njuna skupnost kmalu skrhala in dala povod za ločitev.
»Marija Luka« naznanjala denarno pošiljko. Ugotovili so, da je ta denar tudi prejel.
Obtoženec se je zagovarjal, da je »Marija Luiza« psevdon m neke dame, ki je iz diskrecije ne more imenovati s poln m imenom in s katero ee je bil seznanil za svojega bivanja v Berlinu. Ta čas je bil v denarnih stiskah in ji tega tud ni zamolčal. pa ga je dama začela podpirati z denarjem; v podobnih odnosa jih je bil v ostalem še z drugimi ženskami, kar je njegov zagovornik lahko dokazal. Sodniki te ga roma in t čneg« zagovora niso hoteli vzeti resno, menili so. da so njegova veleizdaj-niška dejanja dokazana, vendar so ga po celot eden ske m posvetovanju obsodili samo na navedene kazni Tu je baje vplivalo malo zan;manje. ki en je kazal angleški prestolonaslednik ves čas za ta proces. A vseh skrivnosti okoli towersike<?a u jetrn ka proces vendarle ni razemil in javnost pričakuje. da ne bo ostal brez ep'loga.
Pozdrav žrtvam „Acrona"
Ameriški vojaki izročajo morju na mestu kjer se je ponesrečil zrakoplov »Acronc spominski venec za mrtve tovariše
Še vedno čil ln mlad!
Oddelek berlinske policije se trenira za »Hindenburgov pohod« v polni bojni oprani
s 20 kg teže na hrbtu
Švedski kralj Gustav V. je kljub svojim visokim letom Se vedno aktiven športnik in z velikim uspehom bije teniško žogo na francoski Rivieri
Ledolomilec »Maligin« rešen
Rusfa' pisatelj in raziskovalec Sofcofav-Mikitov poroča, da je ledolomilec »Maligin«, ki se je bil ponesrečil v začetku polarne noč lani v decembru, rešen. »Mali-in« je utrpel brodolom na obrežju Spitz-ergov. Potnke. med katerimi ie bilo več civilistov, so prekrcali pravočasno na ladjo »Sedov«, ki ji,h je pravočasno spravila na varno, »Maligina« pa so zavlekli v pl tvi-no do neke čeri, kjer je čaikal do za-oniega časa. V marcu so poslali tja potapljače, ki so svoje delo pogumno odpravili. Delati so morali često v mrazu do 20 stopinj pod ničlo, da bi mogli rešit ladjo. Po nad sto dnevnem težkem delu pa se je le posrečilo odstraniti ovire v toliko, da se zdaj pelje »Maligin« sam proti ruski obali.
Blazna ženska pustoši v hlevu
Te dni je dobri« 35 letna blazna kmetica Marija Moeerjev« napad, v katerem je vzročila posestniku Ihertabergerju, pri terem je stanovala, veliko škodo V navalu blaznosti je vdrla v hlev. kjer ie b;-privezana živin« in je raoia * fekro 7 goved p-ncg«vske pa<«ne NeHatere krave »c teko poškodovala, da 90 kmalu nato poginite.
Druga žeirftev Jhnmyja Walkerja
Bivši newyorški župan Jimmv Walker se je te dni oženil v Cennesu z ameriško va-rietetno zvezdi* co Betty Camptonovo. Pred kratkim se je zaradi nje ločil od s"»oje prve žene.
Nemška letalka Elly Beinhorn se pripravlja na južnoegiptskem letališču v A Imari na nadaljevanje poleta proti Abesiniji in južni Afriki
Resnična filmska bitka
Bliau Ant besa na francoski riveri so imeli pred dnevi pri snemanju nekega filma pravcato bitko Vodstvo za snemanje film« je namreč rabilo za posnetek v prvotnem načrtu 1200 statistov. Naročilo jim je, naj pr dejo oo določeni uri na dogovorjen kraj. Tako se je tudi zgodilo Sti-tisti bi bih morali sodelovati v prizoru, ki prikazuje bit/ko na barikadah. T k pred začetkom snemanja pa so bili stat sti obveščeni, d« se je vodstvo filma odločilo le za 500 sodelujočih S tem je priš'o 700 najetih oseb ob zaslužek Ko se je začel fiVn-ski prizor, ki prikazuje borbo na barikadah, je vpadla množica prevaran h 700 statistov v taborišče ter tarčila filmske dekoracije. Voditelj filmskega snemanja je poslal nad napadalce odde'ek statistov n« konjih, potem pa je še telefoniral v Nico in Cannes po polic jsko pomoč. Več demonstrantov je bilo pri soopadih ranjenih, še več pa so jih zaradi Suvanja odvedli v ječo.
Dvesto milijonov cffrtarjev v dobrodelne svrfte
Iz Londona poročajo, da je umrla baronica Seaforth-Brahanova. vdova po baronu Seaforthu ;n hoi pokojnega Edvarda Ste^-koffa-Lvndhursta iz Sussexa. V svoj- oporoki je zapustila okolu 200 milijonov D;n ra-znvn dobrodelnim ustanovam. Dobra tretjina njene dobrodelne zapuščine pripade nemškemu Rdečemu križu.
Zopet tigrabljenje v AmerFki
Pred nekaj dmevi so odvedli amer ški banditi 17 letnega sina denarnega mogotca Jakoba Factorja, ki ga že dolgo iščejo angleške oblasti zaradi goljufij pr raznih družbah. Ugrabljenec se je vrnil domov v poani nočn ur . Prijeli so ga štirje možje, ga dvignili v avtomobil ter sporočil prijatelju Factorjeve rodbine, naj jim pošljejo starši 15.000 dolarjev, če hočejo videti sina še kda(j žvega n zdravega.
Smrtni padec bavarskega sportnfka
Za velikonočne praznike se je ponesrečil bttveirfci zimski športnik Walter Zabn v gorovju Tennen smrtno. Na smučarski turi je padel čez 150 m visoko steno in se ubil. Truplo so rešili in ga prenesli med ljudi. Zahn je bf znan športnik in je večkrat sijajno odresal posebno pri smučar, skih tekmah na Bavarskem.
Zaščitena zapestna ura
Steklo na zapestrai uri in ž njim številč. niča ter kazala so pri športnikih .rokodelcih itd. v večni nevarnosti, da se po kakšnem sunku utrejo zdrobe in polomijo. Novo držalo za te ure odpravlja to nevarnost. Ura, ki se v ničemer ne razlikuje od navadne zapestne ure in se nosi nor_ malno tudi s kazalnikom navzgror, se da z enim prijemom od strani izvleči iz držala, obrniti s to stranjo navzdol in potisniti spet v držalo. Ura je v tej legi podobna zaprti kovinski škatlici m je zaščitena proti dežju, snegu, prahu, udarcem. Navzdol obrnjena steklena stran pa niti pri hudem udarcu ne more raniti ro_ ke, ker je od te ločena po spodnji ploščici držala. Razume se. da se da ura na isti način v dveh, treh sekundah spet obrniti.
Rttsfce cerkve med velikonočnimi • prazniki
Iz Moskve poročajo, da so bile vse moskovske cerkve, ki še rabijo svojemu prvotnemu namenu, letos o velikonodn h pravnikih natlačeno polne. Kljub temu, da je boijševiška vlada zapovedaia delo na prazwk, so vereniki prisostvovali obredom v takšni množini, da niso mogla duhovniki nit. voditi velikonočnih procesij. Po vladnem ukazu je bil de .a prost dan šele prvt dan po prazn kih, t. j. 18 apr«l.
Prošnja za pomilostitev morilca grofa Tisze
Ubor Stankovski, ki je bil osumljen trmo. ra madžarskega grofa Štefana Tisze in so ga zaradi tega prvotno obsodili na smrt ter mu pozneje spremenili kazen v dosmrtno ječo, je zdaj vložil prošnjo na kabinetno pisarno madžarskega državnega uprvitelja Horthyja. Prosi ga, naj se mu preostala kazen odpusti, ker boluje na hudi tuberkulozi.
Izgon nemškega profesorja iz Španije
Španska vlada je izgnala nemškega profesorja dr. Brauinerja, ki je predaval na vseučilišču Santiago de Compoštella. Brau-ner je izrabljal svoj profesorsk položaj za to, da je razvijal agitacijo za narodno socialistično stvaT, kar se je v delo španskim oblastem nedopustno, za-radi česar so ga odpustili m mu sporočili, naj se odstrani iz dežele.
O somičtt in drugih rečeh za akvariste
IStajenje fe. Na močvirnatih travnikih zvoni mnogo temno rdečih tulipanov, be!o-rumenih noric, zakasnelih zvončkov m j?ib-fcih vrtnic svojo nemo Mehi j o. Vse trate in livade so si nadele zeleno o-bleko, a tudi vode so se okrasile z nežnim zelenilom y pirosiavo vstajenja v prirodi. Mični dri-stavci, zvezdnati rmanec. sve-tlozelena gre-benika, vitka ježica, rumene kalužnice, me-čoHsfine perun:ke in vse druge vodne rast-tine silijo kvišku, k vse oživUjajoči luči in topi odi. Ko kraljuje na svojem zelenem, s cvefcMcami vpletenem prestolu Vesna, je sleherna vodna živalica zapustMa svoje zavetišče in sleherna koreninica je pognala svoj stefoliček in svoj-e lističe.
Pri iz&etih v prit odo opazimo zdaj tudi manjSe ribe, ki se ogrevajo v pljtki vodi; rastiin je tudi dovolj m čas je, da se napotimo s kansrlico io mrežico na prosto, bodisi po ribice, rastline ali pa po ribjo hrano v obliki ciddopov. vodnih bolh in manjših ličink. Akvariste, zlasti akvarirajočo mladino je treba opozarjati, da ni dovoljeno loviti namranjh rib. Zaradi tega je priporočati, da si akvaristi preskrbe dovoljenja za akvariraiije. Le redBco se pripeti, da bi kak posestnik a4i zakupec ne dal dovoljenja. Za lovenje vseta ostalih, za akvarij v po-§tev prihajajočih živali, razen za rake, ni potrebno dovoljenje. Glede StevHa rib v akvariju in o nrejevanju sobnih riibogoj-nic so napisana navodila v ponedeljskem »Jutru« 27. marca. Začetnikom je zeio priporočati, da se ravnajo po omenjenih navodilih, sfcer ne bo uspeha. Ker so bili objavljeni Manloi o akvarrstovstvn skoro zmeraj v po nedeljskih »Jutrih«, začetnikom ne bo težko dobiti te Številke bodisi v upravi « al pa dirtnri«. Sedaj nekaj o somič« (ameinrtis nebalo-siis). Sme somič nam sicer pove. da je živalca boH majhna, vendar bi marsikdo lahko mislil, da j« sororč miladiič soma. kar pa ne drži. ker som (sHnras grfanns) J« riba svoje vrste, somič pa tudi Somič je pritlikav som m živi todi v dotaijem toku Jogo-rfovenskih voda, sicer h pa riba tujka, doma v Severni Ameriki. Mladiči pritfikavega soma so zel o pripravne ribe za akvarije, somič }e vaflastega života, glava Je veB-ra, gobček širok in ima na gornji hi doWl JStoici po Štiri Mpafce. 08 »o majhne, Ob-
ročka srebrna, zenici pa črni. Barva m?a-dičev je bolj temina, zelenorumena in s ko-vinastim bleskom. Hrbtna plavut je kratka, p od repna dolga in zaokrožena, za hrbtno plavutjo pa vidimo plavut tolščernko kakor pri naši postrvi. Rod somov (silnri-dae) ima mnogo vrst V prostih vodah Evrope živita samo som in pritlikavi som. Vsi somi so ponočnjaki, ki počivajo čez dan v goščavah na blatu ali v luknjah. V akvariju se pa privadijo na svetlobo in plavajo z valovitimi pokreti telesa ob šipah navzgor in navzdol. Hlastno jedo tubifekse. Ce vržeš kepico teh črvičkov na plitko mivko, se ti vanjo za rije io. sotniči jih pa hitro otipliejo, nato se postavijo navpično na glavo hi jih vlečejo iz mivke. Zanimivo je. da ima somič gibljive oči in jih obrača na vse strani, kaT je zelo zabavno in smešno.
V akvarij denemo zemljo samo na te-vestna mesta, kamor žetimo vsaditi rastline. in taka mesta pokrijemo s kome-njem, in sicer se sorniči zarijejo v blato in skale vodo. Eno tretjino ribogoinice pokrijemo le prav plitvo z mivko, kamor jim denemo raznovrstno hrano, zlasti pa tub-fekse in nastrgano meso. Ne priporočamo zasaditi v akvarij valisnerij. sagitarjev -n sitov. sicer ne bomo videh somičev. Naibofj prikladen je pritlikav, lokvanj. V manjših. 10 do 15 litrskih akvarijih zadostuje ena rastlina, v večjih pa sorazmerno več. Namesto lokvanja vzamemo lahko šop rman-cev ali pa smrečic. Najbolje ie. če vsadi-mo rastline v lončke, ki iih nokrijemo z konglomeratom, ostalo do dna na s plitko plastjo mivke.
Pritlikavi som ne potrebuje mnogo kisika in je za naše akvarije zelo prikladna riba. Rdečih polžev ne devaimo v akvani, ker jih somiči včasih pojedo. Jedo na tudi rookarje, majhne ali pa drobno razkosane deževnike. Ker se lotijo iziemno tud< manjših rib. jih gojimo z večjimi, najmanj tako velikimi ribami, kakor so oni sam:. S cer so slino zabavni ki postafaio tako ' rotki, da pridejo po hrano do prstov Odrasli pri-tSikavi som navadno ne presega dolžine 35 centimetrov, le izjemno »rase do 40 cra. "S pomladni drefi čuva ikrnica ikre In ko se mladiči idc&eh, jfc brani pred sovražniku
O. S.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Naprej ▼ južno Afriko!
V državnem prvenstvu je Hajduk
ostal na čelu tabele
Tri tekme so zelo izpremenile prvenstveno tablico — Zmage favoritov — Pet klubov včeraj ni igralo — Primer je je počivalo in padlo na deveto mesto
Po tritedenskem odmoru se je danes zopet nadaljevalo lagino tekmovanje za državno prvenstvo. Napovedane so bile sicer 4 tekme. ve.ndar pa je tekma BSK : Vojvodina, ki bi se morala vršiti v Beogradu, odpadla, in sicer zaradi mednarodne tekme BSK : Sparia. Za to3ke so se včeraj borili samo Hajfdiuk in Grad>janskd v Splitu, Concordia in obeska Slavij a v Zagrebu ter Bask im sarajevska Siavija v Sarajevu. Počivalo je torej kar 5 moštev, in sicer Jugoslavija, BSK, Hašlk, Primorce i>n Votfvo-diina
Presenečenj to pot skoraj nr bilo. Zmagala so favoriti Hajduk, Gonoordia in Bask. Presenetila je nekoliko edinole visoka znvtga Baska v Sarajevu.
Prvenstvena tablica se je dokaj izpre-men la. Zlastri sta se dvigaitla Bask in Oom-cordia, ki sta z 8. odmosno 9 me^ta skočila na 4. odnosiK) 5. mesto. BSK je padel s 5. rm 6. osiješka Slorrja s 4. na 7, Primorje s 7. na 9. in Hašk pa s 6. na 8. me^to Jugoslavija je ohranila svoje 2., Gradjens&i svoje 3., Vojvodina 10., Slavijo (Sarajevo) pa zwdinje mesto.
Stanje je sedaj naslednje:
Hajduk	5	4	0	1	10:2	8
Jugostlajviiša	4	3	0	1	7:3	6
Gr&djanrikS	5	3	0	2	7:6	6
Bask	6	3	0	3	16:16	6
CoTK»rd;a	5	2	1	2	11:6	5
BSK	5	2	1	2	7:7	5
Siavija O.	6	2	1	3	8:11	5
HaSk	4	2	0	2	4:3	4
Ppim-or1«	5	1	2	2	7:10	4
Vojvodina	4	1	1	2	5:10	3
.Slarrn S.	4	0	2	2	5:8	2
Hajduk : Gradjanski
2:0 (1:0)
SpJirt., 23. aprila.
Ob ogrcDuiMB zanimanju občinstva se > daope odierai1« najvarnejša današnja prvenstvena trfl:ma. 'Iz Zagreba se j« pri-
———t—BMBMBB
Ilirija : Željezničar, Zagreb
2:0 (2:0)
Napovedanih Celjanov ni bilo in tako sta v predtekmi nastopili dve ilirijanski garni turi sta prijateljsko izpolnili čas, določen za predtekmo. Vreme je bilo mrzlo-vetrovno, pa je marsikdo ostal doma ali v kavarni, k. hi sicer stopil na igrišče; tako je bil poset že skoro skromen. H glavni tekmi sta moštvi nastopili v postavah:
Iliri j a; Doberlet, Janez, Berglez, Un-terreiter, Varčič, Belak, Hovar, Lašič, Sveti^ Verovšek, Pfeifer.
Željezničar: Jurčič, Koprivnjak, Ma-lec L, Lončarič, Sep, škabar, Malec H., Krizm.an, Martinovič, Malinar, Andraševič.
Tekma je bila vseskozi prijateljska in fair, v prvem polčasu še zanimiva in lepa; sicer ni bilo pretiravanja niti v forsiranem tempu niti v napetosti, vendar igra tudi dCgočasna ni bila. Pozneje, v drugem pol času, pa je postala enostranska in mono. tona .živahnosti in razpoloženju pa je bila še posebno v kvar okolnost, da niso utegnili belo-zeleni kljub konstantni in domini-rajoči premoči iztisniti niti enega zgoditka.
Moštvo belo-zelenih je bilo svojemu pro. tivniku nadmečno v vseh linijah. Dasi je re-zu tat prav za prav tesen, še dolgo ni pravi izraz pokazane igre In bi bila Ilirija zaslužila izdatnejšo zmago. Toda napad, ki je v polju dobro delal, ni znal, kaj naj bi pred golom počel z zrelimi situacijami, par_ krat je imel tudi precejšnjo smoio, da žoga ni hotela v mrežo. V napadu je dobro funkcionirala desna stran. Svetic še vedno preveč »bremza« ali je uporaben vodja na-paiia, na levi pa je Pfeifer, slabo podpiran po Verovšku, očividno v padanju glede forme. Prav dobra je bila srednja vrsta, kjer je dominiral Varčič; defenzivno je igral skoro brezhibno, v dodavanju napadu bi bilo mestoma želeti malo več preciznosti. Stranska krilca sta mu prav dobro sekuru dirala .sploh so bili halfi najbolj razpoloženi del moštva. Ožja obramba je samo proti koncu prvega polčasa malo popustila, sicer je bila na mestu.
ZlagreUški železničarji so mehko moštvo, ki svojega partnerja ni dosegalo niti kom-binatomo ruti v startu. Zatfo so večji del igre bili potisnjeni v defenzivo, celo v prvem polčasu, ko so imeli veter v hrbtu. V drugem polčasu, ko so se imeli boriti tudi proti vetru, pa se igra skoro ni gani'a z njihove polovice. Proti šibkejšemu moštvu bi, se zdi .uspevaa s kombinacijami in rahlim tehničnim znanjem, vendar so prepo. časni in premalo borbeni, da bi se mogli povzdigniti do resnejših pretenzij. V obrambi je še najboljši vratar, branilca sta nesigurna, v srednji liniji so trije povprečni igraici. napad pa ima edino v Martino-viču igralca boljših kvalitet. Napad si je trudorr.a ustvaril par ugodnih pozicij, pa ne razpolaga niti z enim strelcem, ki bi znal streljati na gol.
V	prvem delu igre je Ilirija z dobrim startom in s taktično igro kljub močnemu protivetru Izsilila delno premoč in postavila po Sveticu v 10. ter po Hovarju v 23. mL nuti reTTultat. Prvi gol je pripravil Pfeifer. drugega pa je Lašič postavil Hovarju na noge. Igra je bila sicer precej odprta, dasi Zagrebčani niso nikoli resno ogrožali nasprotnika.
V	drugem polčasu pa so domači goste odrinili na njihovo polovico. V razmerju kotov 9:1 za I 3e jasno kaže premoč do. mačih, obenem pa je s tem izražena tudi vsa sterilnost Jlirijanskega napada, ki je imel nebroj lepih položajev, ne da bi niti enega izkoristil. V ostalem pa so belo-ze-lend vzel? stvar v drugem polčasu bo^ le. žerno in je iara mestoma prehajala v igračkanie.
Sodil je g SdmeOer dobro.
iPaljalo približno 300 gfledalcev.
O poteku tekme bi bilo poročati naslednje: Hajduk je v začetku v napadu in ustvarja nevarne situacije pred nasprotnikovim golom. Obe moštvi igrata zelo živahno. V 3. min. se preigra živkovič ter ogroža Hajjdukova vrata, toda Hajtfukova obramba Je na mest/u. V 6. min. zopet Hajdukov napad. V 7. minuti svobodni strel proti Hajduku, ki ga strelja Živkovič, a 6urič ga odilično brani. Sledijo nevarni napadi Giraidjanskega, ki jih čurič vse obrani. Občinstvo je postalo zelo živahno. »V 11. min. vodi Živkovič žogo proti golu, toda Marušič ga podre na tla. V 13. min. Mreflja Lemešič direktno v vratarja. Talko j nato lepa kombinacija Bakotič, Kra-gič, Lesnešič. Zadnji stoji prosto in strelja, toda zgreši. Na tribuni pride do velikega prepira med občinstvom. V 19. min. kot proti Hajduku, ki ostane neizrabljen. Kmalu nato je Hiigl blesiran ter mera zapustiti igrišče. Gradjanski igra .nekaj časa samo z 10 igrači. V 26. min. odda 'j-iin prosto stoječemu Lemešiču, ki .zabije neubranljivo ptrvi god za Hajduka V 26. minuti se Hiigil zopet vrne na igrišče. V 38. minuti svobodni strel ptroti Graidjanskemu, ki ga strelja Kragič preko gola. V 41. minuti nevaren najpaid1 Grad-janskega, toda Hajtdukova branilca sta na mestu. Rezultat se do odmora ne menja.
V drugem .polčasu zopet prične napadali Hajduk. V 11. m. kot proti Gradšan-skemu. Tempo je zeLo oster. V 13. minuti napad Hajduka, Benčič odda Lemešiču, ;ki preigra krilce in oba branilca in z ne-(koliko metrov postavi rezultat na 2:0. 'Bratolič skuša vloviti, kar mu pa ne ■uspe. V 16. minuti oster napad Gradjan-skega. V 22. minuti zagreši branilec Gradca nskeg a roko v kazenskem prostoru.
Enajstmetrovko strelja Benčič v desni kot, toda Bratu.lič odlično brani v kor-nec. Nekoliko ostrih napadov Gtraidjanske-ga, ki skuša z zelo živahno in požrtvovalno igro iabcKljžaiti rezultat, toda Hajdukoma obramiba je dobro razpoložena in
končna zmaga
brani vse, ta&o da je Hajduka zasigurana.
Dobro Je sodil beograjski sodnik Ružič.
Concordia : Siavija (0) 4:0 (1:0)
Že dOfeo se v Zagrebu ni videla talno slaba prvenstvena tekma, kot je bila današnja med Canocrdido in osije&ko Stavijo. Občinstva je bilo le okoli 2900.
V	prvem polčasu je bila igra preced ot-vorjena, čeprmv je bila Concordia nekoliko v premoči. V 40. min. doseže Kodni j a vodstvo za Gomcopdijo. V drugem polčasu Je bila Concordia, čeprav je igrala proti Vetru, mnogo boljša. V 10. min. poBtavi Vaitjarevič na 2:0. 6e«t minut kasneje zabije Martinovič z dadjaive poldrugega metra žogo v mrežo. V 21. min. dobi žogo Vaioerevič, ki »togi off side in s>ostavi z neregularnim golom, ki ga sodnik prizna, končni rezuiitat 4:0.
Sodnik Neverkda iz Subotioe Je bil selo ambicijozen «o"lil Je pa slaba
BASK : Siavija (S) 7:2 (3:1)
Sarajero, 23. apr/la.
Ker je piudetl sneg, se je pri dana&nji prvenstveni tekmi zbralo le malo giledalcev. Tefcma med Baskom m domačo Slavijo se je vršila na blatnem terenu.
V	12. minuti Je dosegel Marič vodstvo Ba Beograjčane, v 22. min. pa so domačini izenačili. V 27. minuti Je padel ie zmešnjave pred vrati drugi gol za BASK. Ob tej priliki je iprišflo do incidenta. Načelnik Slavije je pritekel na igrišče terr protestiral proti sodniku, ki Je moral tekmo za 3 minute prekiniti. V »5. snin. je BASK dosegel svoj tretji goL
V	drugi polovici je 81«vitfa ie boJ(J popustila, zabila je sicer en gol, toda Beograjčani so acortali štirikrat.
Solil Je g. Jofcsimovič.
Tefcma je bH* zelo z»n:fniva io neipc*«.
V prvem polčasu so lahno prevladovala
Atletiki, v drugeim pa Okmp. Abletnki so igrat požrtvovaiino io pred naspretn kovim golom bolj u&nkovito nego Olimp, lineii pa so ftnolo, da se je žoga trikrat odbila na prečki. Olimp je nudil lepo kombdmcij-sko igro, pred golom pa je bil premalo siguren. Tik pred k«iice>m bi bil Labko iz popolnoma zrele situacije izenačil, toda za-streljaJ j« preko prečke.
GoAi 9o pad*'.i ?a Atle>tike v 34. n*n. prvega polčasa, v 7. in 31. nvin drugega polčasa, za Ol mp pa v 21. in 39. min. drugega polčasa.
Sodnik dir. Ptarrinšek rz Maribor« je bil v splošnem zadovoljiv, toda sodli'1 je večkrat pre<*t«>2o in s tem prekinil dve ne-v«Gi^n.i akciji Olimpa pred nafiprotn kovim golem.
Liga tekma Primorje : Concordia se bo vršHa 30. t. m.
JTsTS je ne. svoji zwdnji se^i skierri, da se moča prihodnjo uedeljo 30. t. m. odigrati v Zagrebu prven«;vetia tekma med Prmor-jem in Concord'io. Istočawio ie verificiral prvenstveno tekmo Pr morije : Concoj-Jija. odigrano v Ljubljani z rezultatom 1:1 ter s tem odbil protest Concordije zaffid nastopa bivšega 'gra^oa Svoiboae Mahko-vca. posebni vlak v Zagreb.
Za tx> tfkmo bo odpeijai v Zagre6 v nedeljo 30. t m. poseben vlak. Vse sporom, Icaikor tudi ostalo občinstvo se pozivlje. da izrabi to ugodno priliko in da se pr ja vj v potovalni pisarn: »Putnika« (G^jeva ulica). Vlak je ugoden tudi za intere^nte ii« progi I^uMjana—Zidani mest—C->lje, ker se bo ustavil v Zidanem mo«tu. sjer po-tniki lahko vstopijo V->?»ra je i»redno ivrzk« n zna^a tja m Dfl.wtj Din 40. — Zakadi tega hitite s prijavami, ker je zadnji rok 27. t. m. Točni vozni red objavimo pr hodnje dni.
Tudi domači klubi so se borili za točke
V Ljubljani, Domžalah, Celju In Mariboru so se vršite prvenstvene tekme — Rapid se je z zmago nad Železničarji dvignil na drugo mesto
pred Ilirijo
Rapid : Železničar
8	7	1	0	52-8	15
7	3	2	2	14:17	8
7	2	1	4	12:24	5
7	2	0	5	9:29	4
5	0	2	3	7:16	2
Tuidi v nekaterih krajih dravske baao-vhne so se vr*we prvenstvene tekme. V Ljubljani sta se najprej spoprijela Hermes in Grafiika, nato pa Slovan ln Jadran. Prijateljska predtekma Hermes komb : Triglav komb. je končala z zmago Hermesa 3:0 (1:0).
Hermes : Grafika 6:0 (1:0)
Grafiika je bila v prvem polčasu dokaj dobra ter je nudila Hermežanom precejšen odpor, v drugem polčasu pa je popolnoma popustila. Pri H&imesu je ras:*»j.] namesto Košenine kot srednji krilec b:všj igralec Zalokar, gol pa je branil Oblak iz rezerve. En gol za Hermesa je padel iz enajstmetrovke.
Slovan : Jadran 2:1 (2:0)
Zaslužena zmaga Slovana, čapriv sta bili moštvi precej enakovredni.
Stanje v tem razredu je po današnjih tekmah naslednje: Hermes Korotan Jadran Slovgn Grafika
Domžale : Disk 2:1 (1:1)
Domžale, 23 aprila Nogomet se je v Domž.Vah iakc> lepo razvil m neredke so tekme, katere *rr<J« gledat do 700 ljudi. Da je nogomet poetal v Domžalah tako popularen, je brez dvoma vzrok tiuidi v tem, da je športna publika- razdeljena v d-va tabora: eden Je ta strani Diska, drugi pa na strani mlajšega kiuiba Domžale. Oba kluiba ata približno enako močna, zato vlada za vsako srečanje med obema lokalnima rivaloma veliko zanimanje ne samo v Domžalah, ampak v vsej daljnji okolici s Kamnikom, Mengšem itd. Oba loluba sta včlanjena v por is avezu in sodelujeta v prvenstvenih tekmah II. razreda.
V jeseinskem prvenstvenem srečan.ju obeh klubov je proti pričakoivaoi&u zmagal Disk z 2:0, zato je za današnjo revacžno 'prvensrtrveno tekmo vladalo izredno veliko <zanima.no>. PuiblSke se Je zbralo reko/dno •število. Namesto delegiranega sodnika g. Vidica je so>dil g. Kušar, ki vzpričo fair in lepe igre obeh moštev ni imel .težavnega stališča, vendar pa je s svojo pedaot-nostjo in napačnim odločanjem kmalu vanevoijil publiko in igralce. Takoj v začetku Je prisodil na vsako stran po eno problematično enajstmetrovko ki ata iz-Tavnali stanje na 1:1. Disk je igral iprati Vertiru. Njegov napad je ustvarja! nekoliko opaanejše situacije kot pa domžalski, ven-tdair pa so se vse akcije Diska razbil« na hranilcu Kovaču, ki je btl to pot najboljži mož na po'Jju.
V drugem polčasu je imed Disk d<ve tretjini igre v s^^ojih rokah in je dosege edini regularni gol v igri. Sodnllk ga. je že piskail, nato pa je svo.io odločitev preklical in s tem še bolj razburil duhove •Igra je bila tajdi v drugem poJčasu fair in napeta. Obe enajstorioi »ta se x vsem e lanom borili za zmago in žoga Je bila neprestano zdaj prod enim zdaj pred drugim golom.
Steviilni koti, katerih Je bilo 10:4 v korist Diska, niso prinesli nobenega usoeha. Tri minute pred koncem je sodnik prisodil proti Di»kn upravičeno enajstmetrovko, ki Je po ponovitvi obsedela Tako so vsi trije goli padtli iz enajstmetrovk.
Publika je po tf^kmi demonstrirala proti
»tločen re« ulita t.
4:2 (4:1)
Maribor, 21 aprito. l>anes sta se v prvenstveni borbi boriia za točke domačina Zdezniičar io Rapid. Po današnjn teJani je stanje nastedaje: Maribor	6 3 12 16:14 7
Rfpd	6 3 0 3 15:18 6
Urnja	5 12 2 11:12 4
Železničar	5 1 1 3 11:16 3
Igra je bila, ako abstmaiharamo od par ostrosti, zelo fair in Skoraj ni slifčSla borbi za točke. Rapid je po sreč odnesel obe točiš. lSe da bi hoteli zmanjšati uspeh, ki je dosežen v po&eni borb«, je tre>ba vendar poudariti, da so biili goli doeežena v zelo srečnih okoliščinah. V prvem polčasu je bil Rapid daleko boljše mošvo. Visoko aktivne je bila zlesti knlska vrsta. Zelo dragoceno ;n izdetoo je bilo tudi sodelovanje z obrambo, ki je mogla že v i^alj žareti vsak poizkus protivmega napada. V obrambi je bil najmoanejišn Bariovič. Siguren in hraber je bil tudi vratar. V napadu ni bilo posebnosti. N«pad pa je irnei v prvem polčasu dobro lastnost, da je iiz vsake pozicije streJjai. V drugem polčasu je Rapid napad presrupinal. Pregrupirano moštvo pa se ni daiLo več sp>zrat- ter se mu v drugem polčasu ni posrečila nobena akcij«.
Na moacvu Železničarja vsi kot nekaka tragična dedščina pm-manjkange prodornosti in raei.rancwui v igri. Redkokdaj se moštvu posreči zaigrati tako, da viidi giedaiec v poedin h akciijaJi neko logi«no dosleil-nost v raavoju dogodkov. To je zope-t pokazalo v žarki luči pri današnjem nastopu. Moštvo Železničarja je igralo povsem podrejeno vlogo. O kaki smiselna' kombinaciji ni biik> sledu. Oži j« obramba je b la preobložena z delom, ker se je vsaka odbita žoga z matematično natančnostjo vračala zopet v območje lautnega gola. Igra Železničarja je bile okorna in neelastična. Pri vsakim igralcu se je dobil vtis, da se hoče žoge čimprej rešiti neg k de r,a to. Lam bo padila. Odtod netočnost v kombinaciji ti potezah, ki ao skoraj vse brez izgeme postale plen dobro podpirane nasprotnikove obrambe. Prav te hibe je imel tudi naptid. Vse njegove akcije so se ra^blin 'le v nič. V drugem polčasu se je moštvo povspoo do redke odločnosti v polju ter je proriiv-niifca čestokrat naravnost pregaziilo. Toda zjman so bili vsi n ti.pori. 1'motmost napada se je razen enkrat nehala ob kazenskem prostoru, kjer se je Barlovič žiJavo in vztrajno braniti. Prlike za uenačemie je imel Železničarjev napad dovolj m preveč, tako da bi lehiko nekaj ostalo za zmago. In če je moštvo Želean;tčarja odšlo poraženo z igrišča, je zato predvsem kriva sterilnost napada.
Gole so zabi'4 v 1. min. iz kornerja Prmžič, v 9. mti«. NVeoko \x dw\jave 20 m. ▼ 13. m«n. Hardinka io 17. min. po irjtem igraču. za Želemičarje pa v 22. min. prvega polčasa po Ffferlriu in v drugem polčasu v 26 min. po Golinarju Sodil je g. Podupekv iz Zagreba dobro. Prvenstvena ored^ekmn med nve-v^rp« Železničarja m Rapida je končala z 2:2 ne-od (ločeno.
Ostale nogometne tekme
BEOGRAD: Ker je bilo igrišče BSK zaradi močnega nalva v zelo slabem stanju, se je denarja mcdna.rodina tefijma med BSK -n praško Spanto vršila na igrišču Jugoslavije. Zmagal je BSK z 2:1 Na tekmi je prišlo do velikih škandalov, ker so so igrači med seboj s-tepLi. Publika je ostro protest rala proti takemu načinu igre. ZAGREB: Viktorija : Spanta 3:0. Odfočil-aa tekma za prvenstvo Zagreba. pTvak Zagreba je s to zma^o postala Viktorija. PRAGA: Slavijia : Kladno 4:0, Liben : Te-plitzer FC 2:2, Viktorija, PiLzen : miuns 3:3.
DUNAJ: Pokalne tekme. Austr a : Wacker 3:3 (2:3), BAC : Hakoah 5:1 (1:1), FAC : WAC 1:0 (0:0), Siportk^ib : V^eon« 2:1 (0:1). Pni(jatelj«ka. Rapid : Ujpest 6:1 (3:0)
PARIZ: Francija : Španija 1:0 (1:0). BRATISLAVA: Budav : SK Bratislava 4:4. DIELLBURG: Admira (Dunaj) : južno-
niizoaemska repreemtanen 4:1. BUDIMPEŠTA: Hungari« : Ferenovoros 2:1, Szeged : Ki«pest 2:0. Bocskay : So-mogy 5:1, Bud«v : Sorokar 4:2.
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova c. It
največja izbira povriaikov
In oblek ea r«M>ode ter d«co.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načel-»tva danes ob 18.30 v klubski aobi kavarne Evrope. Zaradi važnosti udeležba vseh odbornikov zaprošena.
ASK Primorje. (Predsedstvo). Se1a ekse-kutive v torek 25. t. m. ob 20.30 v "posebni sobi restavracije Slamič. Vabljeni gg. rav. Custovič, inž Debelak. Ju^ovec, Kralj, Stanko, ravn. Setina, načelniki gg. dr. Prodan, Buljevič N., Brumat in zastopnik pla_
ter na late poalrt irote triaaanraice. Zastopam je bil na mednarodni tekmi za drtavno
prvenstvo ▼ Kranjski gori, dalje • Številno ekipo pri podsavezni tekmi v Mariboru. Tekmovalci MSK so startali na 11 prireditvah ter se povsod selo dobro plasirali. Tekmovalci so zasedli 4 prva mesta, 4 druga, 2 tretji meati. Po uspehih v pretekli sesoni so se izkazali kot najboljši tekmovalci urič, Ivač, Tifiler, KOnig rn drugi. Domena ktubovih tekmovalcev so tekme v *mnku, kjer eo pokazali izredne sposobnosti m rutino, kar je eploh karakteristično za vee maribr<rake tekmovalce, ki so v tej disciplini najboilSi tekmo-valci	Sa-
ve«a.
Sle^lilo je blagajniško poročilo. Da je bilo klubovo dalo zelo agllno je najbo^ži dokaz blagajniška knjiga, ki izkazuje preko 70.000 Din prometa. Visoka aktiva je spričevalo, da se je e premoženjem dobro gospodarilo. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Rij-a-vec. Pretdlaeal je odiboru ra-Zresnico s pohvalo, ki je bila tudi soglasno spreoeta.
Po kratkem odmoru eo sledile volitve, in sicer je bila ia-voljena naslednja nova uprv va: piedsednik: Bruno Parma, podpredsednik: Laiznička, tajnica Krista Fereoče-va, blagajnik Pila j; odborniki: Heinrich, Gorup, Cerin, Kranež, Ribič, JakSe in Vi-dic. NačeJnik sekcij: tehnične Vetrih, t©-čajnišlti Veajak, foCo ga. Marksova in veae-■lične Pimat Pai raznoterostih ae je letna članarina določila na 30 Din. Za službeno glasilo pa ae je proglasil »Mariborski Večerni k Jutra«. Spregovorili so Se zastopniki raznih društev, nakar je predsednic zaključil u«peli občni zbor.
Vremenski pregled
Vivme se je biio t* ted*n po vsej Bvro-
pi Unieijito prevrglo. Seveda »o temu krive barometrBke tiepresije. Dolge pomladne tftdne ije ostalo njihovo gospostvo v glavnem vstran od načih krajev, zato ae nam Je smejalo l«po spomladansko vreme kakor smo ga malokrat deležni. Sedaj pa so »e Tračni tokovi nad Evroi*o zaokrenili 4r»-©ače.
Velika atlantska depresija Bfe je ob t«-ključku prejšnjega tedna zapeljala čez severno Skandinavijo v pokrajine na vzhodni strani Baltiškega morja. S tem se je vetrovni sistem depresije tako zasukal, da se Je »prožil močan severni tok čez Skandinavijo proti jugu. Že na vetikj nedeljo je v široki fronti, segajoči r>1 Ls^an lije do baltiških republik, drvel mnii polarni zrak proti dugu, odrivajoč toipl-3 in vlažne g^j^v. j zračne mase od tal v višino. fo.>'avo mrzlega severnega zraka je spričo tega sjirejj-ljalo hudo deževje, ki Je pre.iaje'o v snežni metež, kolikor kre-pkeje je prodrl sever. Že na veliko nod z.uuaj j<- deževatio r<> severni Nemčiji in Poijski, dočim je i časno nekoliko bolj proti severu, v Stoek-holmu, Rigi, Revatu že suiežilj. Nasieanji dan je mrala poplava že z-j-^/.^a se^erns pr»»dole arednj« Evrope, v pbnelejejt je snežilo ie domala po vsej Poljski Poplav .t polarnega zraka se je siri;« veduo bolj, v torek je severni zrak zavzel že Velik<»:jri-taneko otočje, prodiraj v Francijo, kjer so po tolikih tednih končno veud^rie dobili dež, udri v zamudno Kiusijo iu napredoval čez srednjo Evropo prati jugu; pri nas smo jrvi ds4 dobili v torek zvečer.
Kakor se zgodi obiiti.ti-u ob poplavi polarnega zraka, se je tudi to pot nad sre-l<>-zcmsKim morjem ihccvuk močna depresija, ki je kot ogiomni vrtinec, oi^asKa črparka. pričela vieči nase ziek z bližnjega kopne-ga. Polarni aak je puCei iueu van^o, posebno čeas Francijo iu pa uieu Alpauii ter Balkanom, kjer j« na»iof»i.a burja. Ui i a sredozemska deprt«ij<&, ki se je držala ve-a teden, je temeiijito pus;.eševala dovajanje mrziega ziaka od seveia, tudi pri nas je dež prešel v sneg in meieža kar ni botttio biti konca. Se več snega je padlo seveta v Alejah, snežilo je te dni tudi v Angliji, v Franciji ,po srednji Evropi iu seveda p»>
valne sekcije, za sanac. odbor gg. dr. Bir-
sa in dr. Dougan in predsednik odbora j	Rusiji. Povsod je zavladal občuten hlad, in
črno-bele redute g. Sketelj. }	sicer nema vagino enakomerno po vsej Ev-
ASK Primorje (nogometna sekcija). Da- I	r^P*: skoro enaka temperatura Je ob Ura-
nes ob 20. sejo sekcij6kcga odbora v gostilni »Čmkole«.
ŽSK Hermes. Danes ob 20. seja odibor« uprave igrršča pri BerHou
Občni zbor Mariborskega smučarskega kluba
Mariborski smučarski klub je imej r 6» trtek 20. t. m. svoj 3. redni občni zbor, ki ga je vodil zaslužni predsednik g. Bruno Parma. V svojem govoru je orisal dedovanje kluba v športnem, kakor tudi tujsko-iprom«tnem oiziru. S podporo svojega marljivega članstva in z gmotnimi podporami od strani oblastev m organizacij je klub tudi v pretekli sezoni zadostil svečemu namenu ter pokazal vidne uspehe. Delo kluba je bilo osredotočeno v prireditev tekem, tečajev, izletov itd.
Poročilo tajnice gdč. Feremčcve je orisalo notranje reorganizaeijo*kluba in ohranitev prest iža kluba s strogo disciplino članstva. Kiub se je v pretekli sezoni predstavil javnosti z ličnim propagandnim prospektom, katerih je raizpo&lal preko 3000 izvodov v vseh krajih naše držaje. Br oš u.ra je mnogo pripomogla k popularizaciji našega Pohorja in K oznaka. Upoštevajoč. da je propaganda važen faktor ta podvig tujskega prometa se je te pridno posluževalo bodisi potom naklonjenega časopisja, bodisi potem lepakov in letakov, ki so bili razposlani v veliki množini. Klub šteje dane« preko 100 aktivnih in preko 400 podpornih in ustanovnih članov. Ob priliki 50 km tekme jc bil razvit klubov prapor, ki ga Je poklonila ga. Hansa Miso-va. Kumovala pa je gospa Ivanka Lipol^o-va. S svonm nesebičnim delom si Je klub pridobil tudi pri športni javnosti simpatije in ugled
Sledilo je poročilo tečajni&k« sekcije, ki Jo je vodil prianani Klubov učitelj V.
i' Forstnerič Klub je imel na programu mnogo sm-učaiskih tečajev, zaradi neugodne zime pa je toverlel samo štiri. Pro-i •oaeandnega pomena Je bil zlasti oni v Ro-j gaški Slatini, kjer je uprava zdravilišča ; šla klubu vsestransko na roko Posebno
AtJetikSK : OHmo 3:2 (1:0)
Celje, 23 aprila. Danes popoldne se je ro flr^ri pri Sk:'l m; kleti, ki ie bilo zaradi zadnie;;« de?evi-v <»'«brm star;u. vršila iHn-c.nitvelt* tekmo Tsiri hi najbolj odgovarjal ne j med At'-t'k' in Olimpom Gledalcev jc bi-
' lo nad 300.
! dobro so bili obiskovani tečaji v Rimskem j vrelcu, ki so bili obiskovani od preko 70 ; tečarjnikov
i Obfirno tehnično poročilo je podal načelnik tehničnega odseka Franio Vetrih Iz ; ujegevega poročila so se jasno zrcalili ' usnehi klube na »portneirj polju v pretekli sezoni MSK e priredil več smučarsirih tekem or! katerih" je bila največia 50 km tekma Pri tej priliki ne 1e tudi na Pohorju POioži! na veliki daljavi telefonski vod po 'nm	'hko *s> ]r '-rs	r.n
slorJovati ves no»ek fekm«1 K'iih je nrrdno 1 sodeloval pri prireditvah ostalih dcuSrtev
lu k»/t v Franciji, v Po^unavju ali Skantli-naviji, povsod so zjutianje temperature la malo stopinj nad ničlo. Kjer se Je zjasnilo, kot n. pr. £*>nekod v Skandinaviji, se > toplina zaižaia pod ničlo
Tudi pri nas je ob zaključku tednia *e!o velika nevarnost za slano. Vse kaže, ga ne sredozemska depresija uapoiujuje in da je dovoa severnega zraka prenehal. Zračni tlatk se dviga, znamenje, da prodira proti nam anticiklona, ki &e je utaborila nad severnim Atlantskim oceanom. To je situacija, ko ue zvedii in polagoma zjasni, česar ae je treba v sedanjem času najbolj bati. Upanje nam daje le še zapalua stcuja, <ti se uveljavlja r višji sferi oblakov in ki vendarle Se dovoljuje nado, da se vreme še ne bo ustanovilo.
Dražest in sex-appeal
Pariško civilno sodišče bo imelo v kratkem zabavno, toda težko nalcg:o. da odloči, ali je gxlč. Momika Joyce upravičena zahtevati 100 000 frankov odškodnine od g. Guya I>uvala, ki ji je preprečil izvolitev za i etapno kraljico Pariza. Duval je predsednik odbora , ki mu je naloga vsako leto izvoliti takano kraljico, Joyceova pa je biia na tem. da si pri zadnji, ožji izbiri pribori ta naslov.
Se preden se je to zgodilo, pa se je je po_ lastila muha. da bi postaia tudi kraljica pariških »vampov« (dasi nima to nobenega opravka z govejimi vampi), o čemer odlo_ ča neki drugi odbar. To dvojno strem jen je pa Je g. Duvala pripravilo do tega da jo je izključil od zadnje iabire češ, da je »gospodična Pariz« nositeljica in predstavnica vse dražesti, ki jo je pripisovati idealnemu tipu Parižanke. dočim predstavlja »vampe le utelešenje surovejših sii, ki jih označujemo tudi s sex-appeal. pa ne gresta skupaj in tako tudi gdč. Joyceova ne spada na tekmovanje za lepotno kraljico Pariza, če čuti, da l/i znala moške spravljati v nore-nje tud: z maniraml in lastnostmi »usodna ženske«. Zdaj si je pa treba mislit', da takšna izključitev ne glede na velike časti tudi z materialnega stališča ni kar si bod«, saj živi pariška lepotna kraljica vse lete zastonj po najboljših kopališčih in letovt. Sčih, prejema najlepše obleke in avtomobile, prejema sijajne ponudbe filmskih, gledaliških in varietejskib družb, ima skratka tisoč komercialnih možnosti, tako <}a 1c ed-Skodnina 100 000 franko% za veg ta st$»J prav za prav ze'o maihna Zato priAtln^t parilka javnost z velikim zaninumim. kako bo odločilo sodišč« v tej čudni pravdi. k,1#T gre za to da smeio biti i rUjU..T p» rižan4te ne samo dražestne ampttk varna.
TEDEN DNI FILMA
Mrtvi se vračajo
Misli ob premijeri velikega filma ><51ovek brez imena.<
Mož je Sel na fronto, v Ameriko, v Afriko... kamorkoli... Pet let, deset let, petnajst doLgih let se ne oglasi.
Izginil je. Oblasti ga proglasijo na zahtevo žene, staršev, bratov aH sester za mrtvega ...
Nek«*ga Jepega dme pa:
>Mrlič< Se vrne živ, zdrav ali tudi bolan, močno spremenjen... Nihče ga ne pozna, nihče ga noče ali ne more spoznati. Konec }e različen: tragičen, komičča ali pa tudi i relevanten.
* • •
Koliko pesnikov iD pisateljev se je te lotilo te ali podobne vsebine!
Eno izmed največjih del, kar jih poatna zgo,lovina leposlovja, t. j. Odisejaua se ba-vi z izgubljenim Odisejem, ki se po dolgih mukah, po neznanskem trpljenju vrne domov k svoji zvesti ženi Penelopi.
Zelo znana je tudi Tennvsonova ba>a<la >Enoch Arden< povest o mornarju, ki se je po dolgi, dalsri dobi vrnil domov, našel svojo ženo v srečnem objemu drugega, se žrtvoval ter se ni dal prepoznati...
Balzac je napisal novelo >Obenst Cb8-bert«. Po splošni sodbi je ta polkovnik že davno umrl. Ljudstvo se ga spominoa kot hrabrega oficirja, njegova žeDa se je zopet poročila, njegovo premoženje se je razdelilo ydedičemi. Nepričakovano pa se Ch»-bert vrne. Mrtvemu polkovniku priznavajo vsi vso čast — živega pa ne priznajo. Zgodi pe, <zatorej. ria se mora živi polkovnik res .junaško boriti proti svoji nmrli senci...
Znani nemški pisatelj Leonhard Frank je popisal v svojem romanu »Kari in Ana< tragedijo dveh vojnih tovarišev, ki sta bila v Sibiriji ujeta. Bnemn je usnelo pobegniti. Prišedši domov, je obiskal ž^no svojega tovariSa. Iz medsebojnega razmerja vrnivšega se a.jetinika in tovariševe žene ter poznejšega povratka njenega moža nastajajo tragični konflikti. To vsebino smo že vide.li v Ufinem filmn >Povratek< v vogah so nastopali Dita Parlo, Gustav Frohlich i« Šved Larflon.
Takšne so pe«nift<ve, tafkftni »o romani, takšne so novel«.
Življenje p<a, resnično 2iTl)waJe, daleč
prekaša fantazijo pesnikov, pisateljev in romansijerjev, zakaj' življenje samo je sil-nejše, mogočnejše, nego samo življenjski odsevi, ki jih pisateljska fantazija oblikuje. Poleg vsega drugega pa pride tu v pošte v še bojazen pisateljev; če bi hoteli p-a snemati življenje v njegovih najbolj zapletenih paradoksih in »neverjetnih« naključjih — ali jim ne bi očitali, d>a so neživ-ljenjski, fanstasti, ki samo konstruirajo?
Navedimo življenjski primer, ki je leta in leta vznemirjal Italijo!
V neki bolnišnici, za živčno borne je živel človek, ki je zgubil spomin. Nekega dne se je spomnil, da je bil pred vojno vseueL feiščni profesor ter se vrnil v domači kraj. kjer ga je spa-ejela žena z ljubeznijo, prijatelji z veseljem. Požrtvovalno se je lotil svojega starega pokiica. Predaval je. pisal je znanstvene razprave, živel je srečno Neka preprosta mesarica je začela trditi, da ta profesor sploh ni profesor, marveč nljen mož, ki je med vojno izginil.
Najprej so se vsi smejali. Kmalu pa so s? pojavili glede njegove istovetnosti mnogoteri dvomi. Dejstvo, da je mogel možakar v popolno zadovoljnost izvrševati posle vseučiliškega profesorja, je govorilo iremu v korist, a na vsa vprašanja, na katere je moral odgovairjati oblastvom giede na fvvojo preteklost, je odgova.rjal: »Teh stvari se ne morem več spomniti!«
Obe ženski bojni je t a tragikomično borbo za — moža...
Sodišče pa odloči, da profesor ni profesor, marveč slepar, ki je igirad nedostojno komedijo.. .
Kako bi bilo mosroče preprostemu mesarju tako dovršemo igrati komedijo znanstvenika — tega justica ni mog.la rešiti . .
Tudi v Ameriki se je zgodil podoben primer.
Neka trgovka je v nekem veteranu (tako Se i men uije jo vojaki, ki so se udeležili svetovne vojne), ki je blodil po Ameriki, prepoznala svojega zgubljenega sina...
Nikdar pa se ni dognalo, ali je omenjeni veteran res njen sin ...
Primeri, da se >pogrešanci< vračajo, se vsepovsod ponavldajo — tudi pri nas niso taki primeri nikakšen čudež. Marsikdaj imajo takšne dogodovščine mnogo resničnega na sebi. Naj navedem en sam tak dogodek!
V Berlinu pri sodišču se zglasi dama in predlaga, da se njen mož, ki se od 1917. ni
več oglasil, proglasi za mrtvega. Oklic o
pogreša neu se je po vseh pravilih izvršil. Možak se v doiločenem roku ni javil in je bil proglašen za mrtvega Kmalu po tej proglasitvi javi policifla pristojnemu sodišču. da »mrlič« živi pri svojih sorodnkih v Berlinu. Sodnik povabi ženo in »mrliča« na sodišče. Ob določeni uri se oba pojavita pred sodnikom.
. »Poglejte si tega gospoda« je nagovoril sodnik gospo >aJi ni to vaš pogrešani
mož?«
Dama se ozre, se pa bliskovito zopet
obrne ter izjavi: »Ne morem vedeti; minilo je že več n<igo deset let, odkar ga nisem
videla.«
»Ne uganjajte komedije!« se razjezi sodnik ter se naposled loti »mrliča«, ko ne more gospe ip.iisi.liti, da bi še kaj izjavila.
Ta ni tako trdovraten, marveč pove brez okleva.nja, kakšna skrivnost igra tu glavno vlogo:
»Naravno, ta dama je moja žena. Res je tudi, da se ji nisem od 1917 več javil, a ne morda zarairli teea ker sem morebiti bil ujet ali ranjen — saj sem bil v etapi. Ta ženska mi je spremenila življenje v pekel, zar:o ji nisem več pisal. Mislil sem, da se je bom tako najlažje rešili! če nc bi bilo iznajdljive policije, bi mi biio to tudi uspelo, tako Ta...!«
Tako pa je moral sodnik izjaviti: »Pomotoma sem vas proglasil za mrtvega — ne morem vam pomagati. Obrniti se morate na sodnijo in predložiti — ločitev zakona! <
Tema o povratku pogrešaincev m mrtvih je stara in vedno nova ...
Novi > Ufi.ru zvočni fHm »Človek bret imena« Ho to visebino na novo oblikoval. V tem filmu bomo vitdeii usodo moža, ki je močno podobna usodi polkovnika Cha-berfca. Dejstvo, da igra vlogo »človeka brez imena« Wemer Krause nam jamči, da bomo videli na platnu življenje, pretresu-joee živjjcjnje, ki po svoji umetniški resničnosti ne bo zaostagak) za živitemjsko resničnostjo.
Marija Bard
Rodila se je v Nemči-ji v Schwerinu. Igralska kri ji je že odi rojstva tekla po žilah. Največje ve6elje je imela že v šolski •dobi z učoniem teatrsiltih vlog, katero je deklamiirala z otroškega odra. Njen dekliški sen, postati igralika, se ji je po temeljiti pre«dizobrazbi uresničil, ko je bila angažirana v Berlinu. Marija Bandova je odlična interpreitinja karakternih vlog. N'jeni
Iz H2ma „človek brez Imena"
Večja slika je portret Marije Bardove, ki igra poleg Werner-ja Kraussa eno glavnih vlog ▼ tem velefilmu. — Spodaj Wer-ner Krauss v vlogi poslovodje neke tvomice avtomobilov.

♦raAestni osebnosti se divi ves Berlin. Slavna je postala s Shawovo dramo »Cesar Amerike«. Tu je igrala skupno z We? nerjem Kraussom. Tudi na platnu se je poizkusila, in sicer prvič s filmom Elizabete Bergnerijeve »Nju«, ktfer je igrala pod psevdonimom Migo Bard Velike uspehe 1« dosegla šele pri zvočnem filmu, kjr je igrala s Heinrichom Georgeom v i filmu »Berlin Aleksandrov trg« in slednjič v najnovejšem filmu »človek brez imena«, kjer je družica slovitega Wemerja Kraussa.
Werner Krauss
Rodil se je 22. junija v Kobu>rgu ondot-neonu pastorju. Starši so ga namenili za učiteljski stan, toda miadi učiteljiščnik je ušel iz šole in se priključil neki potovalni igialski družbi. Izobrazbi, železni energiji in breaprimerni vztrajnosti se je imel zahvaliti, da je ka-j kmalu dobil stalen an-gažma v Brambergu, odkoder je prišel pre. ko Aachena, Nurnberga in Draždan v Berlin. Angažiral ga je Reinhardt. ki je takoj spoznal velik umetniški taleat doslej malo poznanega igralca. Reichardta mu je pode-■di»I vloge, v katerih je predstavljal velike zgodovinske osebnosti: Cezarja, Napoleona Walle«n®teina in d-ruge. .Svojo filmsko pot
Je začel s filmi: »Kabinet dr. Caligarija«, »Kovarstvo in ljubezen« (po Schillerju) »Tartufe« (po Moueceju) »Skrivnost duše« »Kriiev pot ženske«, »Othelio«, »Smrtni skok«, Vsi ti fi mi so bili še nemi. V dobi zivočnega filma ga je angažirala Uta za katero je ustvaril dva veiika filma m sicer »Yorek« im »človek brez imena«, katerega premiero bomo v kratkem viueli tudi v Ljubljani.
Razočaranje v Hollywodu. Ko so iijudje videli Anito Sten v njenem prvem rusKem velefilmu »Rumena knjižnica«, do bili vsi navdušeni. Potem je prišla v Nemčijo, k-jer se pa ni mogla uveljaviti, ker niso našli zanjo primerne filmske snovi. In nato je očfela Ana Sten v Ameriko, v deželo dolarjev, lffier je sprejela an-gažma pri družbi United Artists. vn tu čaka umetnica že mesece in mesece in ne dobi nobene zaposlitve. Niti enega metra filma niso i njo šc snimali. Vsake štiri tedne poročajo da bo igrala glavno vlogo v tem in zopet zopeit v onem filmu, kar pa kmalu zopet točno -demantirajo Kakor sedaj čujemo. tudi iz filmamja Zolajevega romana »Na-na« ne bo nič in zopet bo Ana Sten zaman, razočarala čakala prihodnjih poročil.
Žena v sodobnem svetu
Važen zakonski predlog
Danes, ko se v naši državi snuječo m sankcionirajo najrazličnejši zakoni, bi se morale tudi žene ži-v alinej e zanimati za to delo sku/pščine, četudi nimajo direktnega vpliva na potek javnih vprašanj, saj mnogi teh zakonov bolj živo posegajo v ženino življenje kakor pa v moževo. Blen teh je gotovo zakon o pobijanju spolnih bolezni in prostitucije, katerega osnutek je ne-<»avno predložil skupščini minister g. Ivan Pucetf, ki je s tem pokazal veliko razume-vamie za rešitev tega važnega vprašanja.
Ker je to vprašanje za žene dn.lekosei-netga pomena, sajj s prostitucijo priznava družba tuidi dvojno moralo, se mi vidi wi. merno. da se širši kro« žen seznami s tem zakonskim predlogom, ki vsebuje v slavnem naslednje določb*:
Kdor boleha za katerokoli SDotno boleznijo. se mora t.akoii začeti zdraviti. Vsakdo ima brezplačno pravico do pregleda in zdravljemoa v vseh državnih in samoupravnih adravstveaiih ustanovah (bolnicah, vseučiliških klinikah); prav tako pa tudi pri ereskih in občinskih zdravnikih
Zdravnikova dolžnost je, poučiti pacienta o nalezijivosti njegove bolezni, o odgovornosti, ki mu jo nalaga zakon v primeru, da koga okuži in opozoriti ga, da se ne sme prej poročiti, dokler njegova spolna boleoen ni popolnoma ozdravljena.
Kdor Doda zdravniku la-žne podatke o izvoru svojega okužen j a, se po zakonu kazimo«
Pristojno oblaatvo mora poslati v javno bolni&nico vse oaebe, ki so zaraidi oku4e-nja nevarne za svojo okoluto
Za kotne in spolne bolezni naj se ©tvorijo nove ambulanee rn profilaktične postaje.
Uvede tiaJ se obširna akcija, ki bi s pomočjo predavan-j, publikacij in filmskih predstav atremila za tem. da sc mladč-na Do 16. letu staroeti. vojaki in 9pk>h široke plasti naroda ponče o nevarnosti spolnih bolezni
Otvarjamje javnih bifi «e kaznuj« po
členu 281. k. z.
Kaznjivo dejamje zagreši vsak verski predstavnik ali civiini ura»^nik, ki poroči kanididafta. ki ni predložil potrdila državnega ali samoupravnega zdravnika, da ni okužen z nobeno spolno boleznijo.
Prepovedano je zdravljenje 6polnih bolezni brez osebnega pregleda bolnika, na primer z dopisovanjem ali pošiljanjem zdravil.
Prepovedana pa je tuidi vsaka reklama, ki priporoča zdravila proti spolnim boleznim.
Po k. z. se ka®n«Jejo osebe, ki po na-
ključju ali malomarnosti preneso spolno baleze-n na drugo osebo.
V v&eh večjih mestih bo ministrstvo za socialno skrbstvo in narodno zdravje s sodelovanjem dobrodelnih društev in ustanovo uredilo posebne domove za začasno preskrbo žena in deklet, ki prihajajo v mesto iskat službe, a je ne dobe takoj. Ustanovljeni bodo tuidi domovi, kjer bo našla zavetje moramo ogrožena ženska mladina, in zavodi za one, ki so kaznovani zaradi takih prestopkov. Če se ugotovi, da živi mladoletno dekle v moralno razrvanih rodbinskih razmerah, bo bansko oblastvo 6to. rilo vse potrebno, da se mlaidoletnica odvzame iz rodSteljske ali skrbstvene oblasti in odda bodisi k drugi rodibini ali pa v zavod, določen od oblastev.
Osebe, ki se pregreše proti temu zakonu, bodo kaznovane z zaporom do šestih mesecev ali z globo do 5000 Din. ako ni dejanje kaznivo po k. z.
Poizvedbe v smislu tega za-kona se bodo vršile na prijavo zasebnikov, kan!ar > oškodovan zasebni interes, ali pa na prijavo nadzornih oblas-tev, ako je v interesu javnosti. Sreska sodišča so pristojna za reševanje postopka tega zakona. Globe pa s« stekajo v sklad za razne ustanove, Ki so določene v tem zakonu.
Ukinejo se vse policijske isi administrativne odredbe, ki so doslej urejevale na-d-zorstvo nad prostitucijo.
Ta zakonski predlog so sprejela žen«*ka društva z velikim zadoščenjem. V Beogra-cu in v Ljubljani so zas-topnice ženskih društev na svojem zborovanju razpravljale o njem ter predložile še neka.tere izpre-membe, ki naj jih ženska zveza izroči ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
Sprejetje itega zakomsKega načrta bi po menjalo resničen napredek glede na ženino enakopravnost, saj bi pomenjal odpravo dvojne mere, ki je -bila doslej v veljavi glede tega vpra-šanja.
Prvi jadralni potet v Jugoslaviji
Akademska skupina letalcev na graški tehn ki je sklenila prirediti v kratkem prvi jadralni polet v J u-g osle v jo. Prireditev se bo vršila s privoljenjem poštne im brzojavne uprave iz letališč'« Thalerhofa pri Gradcu na letališče Temo pri Mariboru. Polet bo propagandnega značaja m naflbolj veseli go bodo menda filatelisti, kajt letalo 'z Thalerhofa bo vozilo s seboj pošto n znamke na pisanih bedo žigosane s posebnim žigom, ki ga je dovolila graška poštna uprava nalašč za to priliko.
Ogiašuite v »Jutru«!
Službo dobi
trn*«** 80 par; u dajani	»li
u Hfw» pa * Din. (1)
Mesar, pomočnika
k: vpsrtif-era, itt>r^jm«n. Pow»dbe na p«-driiinvM »Jutra« tt> Jw-lioah r>~i	»V«*««®«.
12804-1
Vroograuni«
p« ^crrrft drna"h. i>r©2 otfot, »če gw<[K)4in;o ali vrUrv« i
o^ij p-ihra-ahi, k"; s to d« vr+a in vi.not»>-b». ii'v»ro 4o 45 R<*-n« p-^arfSe	rwwlražnk>o
»JiitiK T Mariboru jv«1 »IfSrni rl^KD«.	12762-1
Negovalko
ali vzgojiteljico , fHM-f^l^vrm ravsojeni sJ-O-»M^ine in nemš-^ine v -n k f>V. let™ deHiH. P>rwidb» T šivotopisom. preirsi (»p-ičevat in zalrtev-k-	»ZArsuva isi zorv«*-
»jntr««.	i?sad-i
Dve prešiva&i
z«	dele. t»-
koj ^i-pjir" v »'nržbo Ja-
A--ar*'V«i ';-5«av*ka če-rlj»r-na K ran;.	15792-1
Mlinarja
t«	Talilni ffHin
i dobrimi spričevali m *a-jeuct	hi^e
R I-ra«. Grosuplje.
Gdč. Nemko
X rntiBTr VI »vir j«, »prej-wm t« k oj k S otrokom.
v	ofMe-iku
»J-itra^.	128T2-1
Š>iv'il>o
1	prflk^»,
wb dei in do+iro itnriew
prodajalko
B«šaoe »r«jke, «prejmem t»k<vj. Poffu^tb« fvi r>'td nti n»Ju.tr«« v Cieju p <1 »Tak^i«. 12739-1
Prodaia?ko
•irxy2tW) »arv^t^i^OMi, po-
*t-er»o Vb Mnesijjw> »effl ▼ g«|an.teriif.k« trg»i-Ponudbe n« podrui-»JuiTa« " Olj-u pr«d jjmč.k-0 »M«*ij»va«. 127 tO-!
Prodajalko
po mog«^ivo«ti fce<vljai»k« stroke, iščem s 1. majem ia Ljubljano. Pomi-dbe e &iifco na PuW?.oit3*. Zagreb. LHea 9, pod »Prodajalka sa.a&4<.	12577-1
be»eda SO par; za lajenje naslova aH
u Šifro p* t Din. (2)
Zastonj izvršim vsa hišna eiektrodela
vestno v dotičneir. podjetju, katero me sprejme kot siugo. iukasan-ta, skladišimka. Doclse na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubljana. vsestransko verzlran«.
13053-2
Zakonski par
iS?e mfsatfl hišnik«. — P»-tturfbe m o^laftni oddelek »JiKtrac pod »Bre« otro-k«.
13059 2
Gospodična
ki im d^>br-?> SiTSti wi «4» 9o.h»	, išfe mest« r
rreili&irm. NarM-ov v ftjr-ie. o.ide%u »J-Mra«. 130SC-2
Mlada šivilja
re^ia mo«ke«» io ženskega perij«. e>m.!anja ki ašurvra-Eja. ISfe kjerkoli s-luibo. Ore t!wii t trgmVoo. Sa-s^or p>ve og-l««!BM oddeJek > Jutra«.	13SH6-2
Starejša
bres vsakili dooodkov,
■ a.i -na nlšnlb Joi preproste tuhe, l*Ce službe; gre tudi k otrokom. Mesto sprejme najraje na deželi. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 13068-2
Šofer
ktJtfaTOv^f. s iž6e ?4«7.1>fi k«4 iofer. — Zmotf.on tudi v»ke«a drn-?»?a d«l». Pormdbe na ofrlaCTii ivd<l«(e4t »Jutra« pi»d »Sifer-k<
13911-2
Mlada sobarica
ki tn« 5 j^ikor, rae-m<o t l«j»viMu. Ponudbe na T^iaMj* o<Mf4ek »Jutra« pod »P»t»jejB r>a la^toi troie*«.	13fi»3-»
Plačilni natakar
Išče službo za hotel, restavracijo ali kavarno, ki govori ved Jezikov, z dobrimi referencami, prednost stalno mesto, gre tudi v letovišče. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod zra-čko: »Kavcije zmožen«.
13046-2
Dekle
k4 ®na šiTafei. išče jlužbo k otrokom ali kaj jiičn-ega Naslov v ekspozituri Jutra na rjTieri cesti 12891 Ž
1000 Din za uslugo
dam t,istemu, ki mi po m s ga do stalne ehif.be 3 uge. 6uvaja ali delavca v tiskarni. tovarni ali kakem dmjrein podjetju. Le res-ne p"nud'be na oe!a». o-ddelek »Jutra« perd šifro »Ga*an «jie tnw>že«n«.	12726-2
Šivilja
ki iell ;®popo-l'n.iti eivoje ananie. i^.^e bre®p'ačw» me sto pri fwni 9i-vilj.i. proti hr.vnii im etano^njfl. Po midbe na ■»pia.a™ o«ideJ»«k »Jutra« pod šifro »D?me.M ateije«.	12718-2
Dobra šivilja
vajena rsejra. (Tre k boljSi rc"ibii«i tu po-moč v kuhinji aJi k otrokom. Pmoiidbe na ogras. oddelek »Ju4.ra« pod Šifro »Božena«. 12717-2
Žagovodja
MMmoatoje«) io z veile«ia prakoo. ieK roe*v> na iari — M«Ji ko4 »kladiiSnik ali manipulant. C"nj. ponudbe n« »g oddelek »Jn.tr«« pod »iagOTodju«. 12668-2
Prekaievalec
prvovrsten io wmo*noj*<> ;8če m»t*. — Ponudbe n« oorloe. i>dd«!»»k .Jn-rra« pod »Prekajeval««.	12600-?
Avto, moto
V«aJu t»«H*d« t Dw;
is dajanje sasKvva »Ji M Utr» pa S Din. (10)
Harley-Davidson
S60 OPm. v »kor« novem stanj«, vsi da viki plačani, po iirediMi «fod«i eeni M prodaj. S An«. L^tblj« na VIL Polak«*va 17.
tS^Kff 10
Motor BSA
3S0 c<-m. in stružnica
(Hobelmeschiine) naprodaj Ob Ze-ierai ja-mi štev. 5.
12730-10
Avtomobile
najcenejše, nove m stare, ter rezervne lete prodaja »Renault«. Cee-ta na R">i nik 19.	8296 10
Rabljene
avtomobile
nove »Renault« rezervne d^le kupite pod e e n o : C»ta na Roinik Ste v 19 8295-10
LokomobUo
Lan« ali W-xft. 36—50 HP kup parne ia g* Anton F-eit»er. Nedslišče. M^djJ morje	1266&10
V-<aka ftei«ed» 1 Din. ta dajanje naslova »K zn	m S Di .n f301
Trajno kodranje
u 80 Din izvršuje I>'r>ter Dra^o, frizer pri ctsrkv: »v. Petra v Ljubljani.
12SS1-30
Slava Gril
IidH b+g predmetov. #e j« pre»ei»ia iz R ni.»ke oe-He v Beethovnovo u!. 15. parter (v*-a vi«< nebotiini kovih zgradb). Koemetičeti Miom.	12477-3»!
Avtotaksi št 64
ee vljodn-o pri|MKoč« — telefoc 3890	12636-30
Pouk
Slov. konverzacijo in pouk
pn viaokjošoleu (ki) 1 i S e Nemec Ponudbe na ogiae. odd»lek »Jutre« pod šifr" »Navedha honorarja«.
12754-4
Šoter. šola E. Čeh
Tyr£eva (Dunajska) oeeta št. 36. Zahtevajte prospekt
USTIju«	enačaja po
1 Din tM«^da; ta da janje naslova ali a iifr« 8 Din. — O^la« Six'ialneifa roačaja v«a ka beseda 50 pa«; ta la>anj« oa.«lova ali ia šifim p» 3 Din. (6)
Nov štedilnik
1 dvema pe6njakome prodam v pi l a mi L F'jr*r. Vošnjakova u!. 6. 12797-6
i Boanaa 1 IMB; u i jtair aaalov* ali	u 1 šifro 5 Din Dijaki, ki iMeja laatrakoij«.	pta-6a>o vsako be»e<Vn 50 par; m šifro alt aa	dajan]« naslova S [>rn	(4)
Zavod za svetlobno
prerisiovanje in razmnoževanje
ter strojepisca dela. 9ou ta *troi«ipiaie. Ponk po«a mernikov v trir. s<rn*» — Kovaž. Maribor. Krekova ,tM<» «	11520-i
Branjarijo
1 opremo ali brez prodam Ponudbe n« o^la*. oddelek »Jutra« pod »Do 7000«.
12396-6
Slamoreznico
roiSno a.ii vnt«js»ko. p zelo ujfidnn ceni p-oda Anton K r e m i a r. Vid n«d Liflbljano.	136-16-12
Aparat
za obsevanje
i+tra violč-rai ia rki. onigi -nni Hanaii za 150 voltmv.
n,npr oda j.	v osrlas
oddelku »Jwtra«. 12»17-«
Otroški voziček
di>bio obrani»^i. g^Vbok. pi oten. prodam. Naslov v ozapnem oddt-lcu »Jwt«i«.
1284»S-6
Otroške vozičke
oboke, najnovejše. Spori n« bele. ipraloe vozifckt io -.ric.ikle dhite najceneje v
trgovini M. Tomšič
Ljabljnoa. 9\-. Petra c. 52
12426 6
Sladko seno
zdravo, prešano. prodaja en gros ln detall nalceneje Amalla Lott-spelch. Rimske toplice.
12937-33
Oprema za lokal
1 pult. 2 večji omari s steklenimi premičnimi vrati, 1 stelaža ln dva stola naprodaj. Pisarna dr. Luckinanna. Gradišče.	12972-«
1 Kdmr Me bmhi pvt^ I vika. pta4a ia niko
bn»wcU SO par; aa dajanj« oa«lova Ui ia šifro f Din. - K4n »prejema potnika pj* tia bnsMkt po 1 Din; ta dajanje naslova ali u šifro pa S Dto. '51
'	L
Agil. zastopnika
.Sferno ta razpe^avanje lailfko id.očiii. hre»k<vi»kfl 'eJičodh predmetov Slee><-rs ii5iužek 8—10.000 Din zaia.mče<n. Kavcijo 10.000 Din z«!-ožri-u takoj. Naalov v o^iasnem odde-lko »Jutra«.	12781-5
Zastopnika
do-bro wpel.;anega pri ir-irovpi-h s špecerijskim bla->foir. ki bi p°!,'fr ostalega raspeiavaJ Pod: nje»ie prosa vod išče z« Drawsko banovino tvorn ic« k»n»i{-nnh i-rd<"lkoT v Zapr«bu. Ponudbe na Pifblieitae. Zagreb. Hica 9. pod br. 33866.	12784-5
Potnika
1 nekaj kavcij«, za prodaja
piearniSkefra pred»«U. « prav dobri« zaelutkem — :i»e ve«ž-ja tvrdka. — Po oadHe na oglasni oddelek »Jvtra« ped »Zaaluiek«.
12664-6
Iščem potnika
ki ie potuje u kako firm«
»o Jugoslaviji, katerem«! bi dal nekaj vzorce* tefltih de^*v<^k:h čevljev, ročnega iudelka. pro«-i proviaiji. — Prodaj« samo proti gotovini. Ivan Maier. Ljubno. Gorenjsko.	12655-5
Lokali
Veafca »«m4> I Dvn. aa dajanja oaaiora ali ta šifro pa S LHu n«
Vinotoč
oddan v najem. Naaiirv t oglaeeee oddeJko > Jv r«.
18777-1»
Trgovski lokal
v Kamniku oddam. Nastop v ociasiiem oddoiku Ju.tra.
12890-1»
Ogiiaai trg. aoataja r» 1 Dia beseda; k da-jaaja naslova ali ca »Ura 0 Din. — OeUei »ociabvega ia*iaja vaa ka beseda 50 peu-. ca dajooj« naslova aii /a šifra pn 3 Din. (D
Za godbo na pihala
kupim	instrumente.	Se«ta
va IS	do 24 moi	Ponud
be je	poslati aa	poštni
predal	1 Kranj.	12792 7
Drž. uradnik kupi
aa mesečna odplačila io ber radio aparat na pri kljnček in fotoaparat 6X9 Ponndbe na og'a«. oddelek »Joirs« pod šifro »Radio«.
12220 7
Kupim modele
ia iadeiovanje oero^ntniO oovi. in *te«r IS. 20 in 30 nm Triurne Rekiikar. Litija H. 87.	12507 7
Vodno turbino
1« •mbljeoo. v dobrem »ia njo. t pritdito«' >a k ostjo 50 K« knpim »K rumm t oajeai. Ponmdbe s c-e»H> ooalM- na naaiov: Pe«ič. BiMfiea. 127211-7
Železen Štedilnik
lupim takoj aii ia maj. Mikov««. Al«še<v*eva u, 18	12846 7
Kupujem
slenele Jugoslavije od 1675 - 1854	dobe
Marij« Terezije ln Tll--11e> »Kolektor« Stra-tl5č«	12361 -7
Vinske sode
<tare rabij-ne. od 2 do 3 bi kupim. Ponudbe na Alojz Gracer. tro«!tH-alftar Laško 12988-7
Pohištvo
Vsaka bns^da 1 Dvo; •a dajanj« naaiova ali
M Hfro pa 5 Din. (1?!
Pohištva
vsakovrstnega. oa»večjo izbiro, po najnilji ceni nudi Gw[>odar«ka Zadrt, ga nuzar^kiii mojetrov v LivMjani. Vegova »1. 6. dvorišče.	12799 12
Spalnico
Akoraj t>ovo. » pe«bo. prav poceni prod« m. Poi jansk. na«p 58	12«29-12
^nalnice
mastvnt- ooli»iraue 500(1 šperane
pleaksue. to«n»eu>e t p«i4K> m >g. rdalom 2800 V zalogi mvam vsakoviai ne moderne »palaice m kuhinje po oajmiijib nah Sprejemam oaro&.a M KoiUrnc.. »M-ojno ra Aar*tvo. Koroeo^k^g« 54	11566 12
Vsaka Peaed* 5(1 par; aa dajanje oaeiova ali aa šifre S Dia (21-al
Miznl štedilnik
dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na ogl. sdd. »Jutra« pod &Uro »Štedilnik A. B.«.
199B4-7
Dvosob. stanovanie
snbo. za j«rtij, v področ ju itimu išče štiričlanska dru-tina odraslih o«+b. — Poondibe n« oglasni oddelek »Jn*ra« z navedbo cone pod »Suho«. 12002-31«
Sobo, kabinet
in kuhinfc>
s pritltlina™ »čejo v bi-iini Tabo-a tri priletne osebe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutr«« pod iiifro »Dollj-«.	1279821«
Trisob. stanovanje
v Kamniku iddam Naslov v oeias-ne® odd<4ku Jutra 12889-dl
Boliša stranka
2 o*eb. išče stanovanj« 8 sob. kulunje. kopalnice, z veemi prioiiklinam: za maj nsrmin — najraje v okoli«
Bežigrada. — Pisme-ne poni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje
nadbe na oglasu i« pod »i S o«-b«.	1^6«-21/a
Učenca ali učenko
katen-^a roditelji bi mogii zaloiiti m č»sa učm« dobe 25.000 Dm prosti 6«/n obrestovan;« t«r v<n»transko garaiwijo. sfirejme trgovina z mešanimi blagom << popolno nvšč«n«ko oekrbo v hltt. Cenj. ponudbe Da po-d ružn>i<,-o »Jutra« v Ceij<i. pod »Marljiv 56«. 12778-44
Otroka v oskrbo
oddamo aii kot rej^noa oziroma za svojega Wag-ner Aio:®i.« roj. 21. 6. 1928 in Josipa roj. 27. 2. 1929. oba ni-zakoaska. Na taotm* podatke se d—bi impan^tfu nW>i»» Po rtje pri ilaribom.
13774-M
C.
Vajenca
aa »»saiaofjo vodovodov •ir-eime Gnofav Pue, Ljubljana. TriaSka eeeU št. 9.
12969-44
Sobe išče
Vsaka peeoda 50 par. •a dajanj« oaariuva iJi
a šifro 3 Dia. (23-a)
Prazno sobo
manjšo, zrač>no. s poeeb-nim vbodom	taioofrki
par s 1. majem Ponudbe z navedbo plačila pod šifro »9vel.l« soba 150« na on^a^m oddHek »Jret.re«.
12812-23a
Prazno sobo
srečno «n 6V«»o. v mesna išče mirna stranka s L im™ Ponudite na ogia«. oddviiok »Jutr«« f>od sif-o »Toč-en pačnik 99«
12750-
l epo sobo
»eparirano io »oinčno. le v mirnem kra.ki iščem. Po nudbe oa ogia«ni tdde,iek »Jutra« pod značko »Fin' uradnik«.	12749 ^3/s
Lepo sobico
• posebnim vbodom iščt ves da-n odso-tna e*iopod:č na v bliHnd gor. "kolodvo ra. Ponudbe pod »Točn« plača« na og+aeni odde.|»k »Jutra«	ijf»(i.-?S«
V*»ta »e»wt» 1 Din. ia dajauj« na.«lova alš
t* Sfr« pa 5 Din. (87
Tri gospode
ali dijake sprejmem, na stanovanje takoj. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 46. 1306G-23
166 Izposojamo
»SLAGRR«,
plošče, g-amof on« k) -adiio-aparal«.
A; »ksa r dro-v« »wi« 4 (prehod »Vik»ori«« oajaie).
Telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
K
urja ccesa
Naft»olj^e sred^tvio proti kurjem očesom »Clavon« je meet

4
Dobite y l*4tama&. drope-rija-b ah naravnost t-ror-oiee in g a-rn<»gi adišf« Čuvajte «« poDaredit! 15
M. Hrnipk
lekarnar — Sisak
Dolomitni pesek
za posipanje dvorile, vrtov in kegljišč vam dobavi najsolidneje — rt. Vodnik, Podutik 25 — Naroča se tud- prt »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. — Telefon št 28-45. 12922-6
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za iuuizarcij »Jutra* AdoU RibmkaTTza Narodao tisitarno d. d. kot tlukaraarja Franc JezeršeiL. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsj v Liurw1Sn>