KREDARICA BILTEN DRUŠTVA SLOVENCEV V NOVEM SADU Letnik VII. št. 28 E-mai/:kredarica@teamnet. co.yu Novi Sad, december 2007 Slovenija, od kod lepote tvoje ... Skupni nastop vseh udeležencev koncerta V. JUBILEJNI KONCERT SLOVENSKIH PESMI IN POEZIJE Leta 2003, 22. novembra smo imeli prvi Koncert slovenskih pesmi in poezije, ki je postal tradicionalen v Novem Sadu in letos, 23. novembra smo imeli prvi jubilej tega koncerta. Peti jubilejni koncert sovpada tudi v jubilejno desetletnico našega Društva in je še en veliki prispevek kulturni dejavnosti nas Slovencev tu v Novem Sadu in celi Srbiji, posvečen slovenski pesmi, besedi in poeziji. Tradicionalno jc tudi njegovo izvajanje v novosadski sinagogi, prelepi arhitektonski stavbi in velikem židovskem hramu ter glasbenem centru Novega Sada. Na prvem koncertu so poleg našega Društva nastopala tudi društva iz Zrenjanina, Subotice in Beograda, na slednjih koncertih so se pridružila društva iz Niša ter Vršca. Imeli smo tudi specijalne goste kot so Zdravniški tamburaški orkester ter letos Vsem članom in prijateljem Društva Slovencev "Kredarica" 0 & 0 želimo 0 0 ^ SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE, ZDRAVO, VESELO IN USPEŠNO \f/ LETO 2 O O 8 ^ * I N * Izvršni odbor DS "Kredarica" in Uredniški odbor V. JUBILEJNI KONCERT SLOVENSKIH PESMI IN POEZIJE veliki narodni orkester AKUD Sonja Marinkovič, oba iz Novega Sada. Poleg amaterskih zborov in posameznikov amaterjev so nastopali tudi umetniki posamezniki iz slovenskih društev ali kot posebni gostje, kot je bila harfistka Jasna Merlak iz Trsta, ki so posebno navdušili vse prisotne in močno umetniško dvignili in popestrili celoten kulturni dogodek. Letošnji koncert se je začel s pozdravno pesmijo-himno Zdravljica, aranžman J. Leskovarja, v izvedbi novo-sadskega KMZ Kredarica pod vodstvom dirigentke Suzane Gros in klavirsko spremljavo Jožefa Riterja. Sledil je pozdravni govor predsednika Društva Rajka Marica, ki ga prenašamo v celoti: Spoštovane dame in gospodje, Slovenke in Slovenci, meščani Novega Sada, prijatelji slovenskih društev! Zelo me veseli, da ste danes prisotni v tako velikem številu. To pomeni da je DS Slovencev "Kredarica" v teh desetih letih obstoja nekaj naredilo. Ohranjevanje s/o\>en-ske kulture, jezika in pesmi je naša osnovna naloga. Peti tradicionalni koncert Slovenskih pesmi in poezije je dokaz o izpopoljenosti naših nalog kakor tudi naše skrbi za deželo Slovenijo. Veseli me, da so danes prisotna vsa slovenska društva in vse kar je'slo-vensko na teh področjih. Lahko rečem, da je danes dan Slovenije v Novem Sadu. Prihodnost je pred nami. Vsi Slovenci v Vojvodini in Srbiji moramo še več med seboj sodelovati. Vemo, da nas matica ne bo nikoli pozabila in da nam bo še več pomagala, posebno Ifer bo v naslednjih šest mesecev predsedovala Evropski Uniji. Zahvalil bi se vladi Republike Slovenije, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu; Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za zunajne zadeve, Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije, Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu, še posebno veleposlaniku Miroslavu Luciju, tukaj prisotnim gostom g. Jožefu Kečku in gospe Tatjani Kovačič, NLB Continental banki ter posebno g. Pavlu Martinuču, Katoliški cerkvi v Beogradu, Pokrajinskem sekretarijatu za nacionalne manjšine v Novem Sadu, Mestni upravi v Novem Sadu ter Glasbeni mladini Novega Sada in Židovski občini, vsem udeležencem in vsem, ki so nastopali, sodelovali ali pomagali pri organiziranju tega koncerta. In sedaj bi Vas pozdravil z motom našega Društva - GREMO NAPREJ! Po končanem govoru je predsednik Rajko Maric v imenu vseh prisotnih v dvorani posebej pozdravil gospo Stani-slavo Jatič, najstarejšo članico društva in znano Slovenko ter Novosadjanko ter ji podaril prelep pušeljc rož in knjigo o izseljencih. KMZ "Kredarica" je za tem zapel: "Da sem jaz ptičica", "Gorenjsko zdravico" ter "Strunam". Potem sta nastopila znana umetnika, člana Društva, Marta in Florijan Balaž (sopran ter violina) in skupaj z KMZ "Kredarica" izvedli Mozartovo "Lau-deate dominum", ki je močno navdušil vse prisotne. Florjan Balaž je imel še posebno točko na violini in sicer "Pre-ludijum-Alegro" (Punjani Krajsler) ob spremljavi na klavirju Vanje Priče. Potem je na klavirju nastopil šestnajstletni Aleksandar Dermanovič, dvakrat prvi na LAUREATU leta 2006 in 2007 na tekmovanju glasbenih šol Srbije z znanim Sopenovim delom: "Nocturno" op.27, štev.2, Des-dur. Za njim so nastopali najmlajši iz šole dopolnilnega pouka slovenščine pod vodstvom njihove učiteljice Elze Ajdu-kovič. "Pesmico o kostanjih" sta recitirala: Ema in Bojan Radojčič; "Recitacijo o prijateljstvu" pa: Katarina Sijačič, Aleksandar Perin, Sonja Lukan in Vladka Ajdukovič. Posebne verze "Žena" (Vida Taufer) je izvajala Marija Lovrič. Poseben dogodek je bil prvi nastop Moškega okteta "Kredarica" z dvemi pesmimi: "Kraška dežela" (H. Vljuden) ter ljudsko pesmijo "Pod klanč-kom sva se srečala". Kot vedno, sta tudi tokrat nastopila brata Ranitovič, starejši Jovan (15 let) je zaigral na klavirju Dvoržakovo "Humoresko", potem pa je skupaj z mlajšim bratom Draganom (12 let) na klavirski harmoniki izvedel "Polka intermeco" (Rothen) -ter "Tam kjer murke cveto" bratov Avsenik. KMZ "Triglav" istoimenega društva iz Subotice je pod vodstvom dirigenta ' Miroslava Stantiča ter klavirsko spremljavo Kornelija Vizina zapel štiri pesmi: Sem deklica mlada vese- la", "Teče mi vodica", "Jurjevanje" in "Terzinko". Verze Franceta Prešerna "Povodni mož" je recitirala Nataša Tomič ("Triglav" Subotica). Društvo Slovencev "Sava" iz Beograda je predstavilo in navdušilo vse prisotne z nastopom instrumentalnega kvarteta z znanimi Ivanovidevimi "Dunavskimi valovi" in sicer: flavta: Nevena Glišič, violina: Imre Sabo, viola: Atila Sabo ter klavir: Adriana Sabo. Pogrešali smo kakšen plesni par... Društvo Slovencev "Kula" je predstavila solistica Katica Ristič s pesmijo "Spoznal sem te nekoč, o dekle" ter z verzi "Uboga švilja" (ljudska). KMZ slovenske kulturne skupnosti "France Prešeren" iz Niša je predstavil KMZ pod vodstvom dirigenta Slobodana Kodele ter klavirsko spremljavo Nenada Stošiča in zapel pet zborovskih pesmi in sicer: "V tihi noči", "Pri farni cerkvici", "Večerna", "Ave Maria", "Gor čez izaro", ter "Ko so fantje proti vasi šli". KMZ "Planika" istoimenskega društva iz Zrenj anina pod vodstvom dirigentke Danijele Avram je zapel: "Luna sije", "Triglav", "Fala" (V. Paljetak, solo) ter "Moj očka ima konjička dva" (ljudska). Kot poseben gost je nastopil veliki narodni orkester AKUD "Sonja Marinkovič" - Novi Sad, kije zelo pestro zaigral in tu in tam zapel glasbo s teh vojvodinskih prostorov in sicer iz Srbije, Romunije, Madžarske in na koncu tudi iz Slovenije. Na koncu so se na odru zbrali vsi nastopajoči in skupaj zapeli vsem dobro znano "Slovenija, od kod lepote tvoje" bratov Avsenik. Vsi nastopajoči so pobirali veliki aplavz, trajanje koncerta pa ni nikogar motilo. Kot vsi dosedanji koncerti je tudi ta bil zelo dobro organiziran in ob tej priložnosti bi pohvalil tajnico Silvo Mar-tinec za posebaj |ep in kompleten program, ter dva nova predsednika Srdja-na Radakoviča in Rajka Marica. Treba je omeniti tudi skupni koktel in druženje vseh nastopajočih ter gostov, ki je održan v prostorih Židovske občine po končanem koncertu. Nasvidenje naslednje leto na VI. koncertu. Tekst: Albert Kužner Foto: Aleksandar Ramovš 4 KREDARICA 2 V. JUBILEJNI KONCERT SLOVENSKIH PESMI IN POEZIJE Pozdravni govor predsednika DS "Kredarica" Rajka Marica Znana umetnika Balaž: Marta (sopran) in Florijan (violina), "Krcdarica" Pozornost naši ccnjeni članici gospe Stanislavi Jatič Alcksandar Djermanovič, "Kredarica' Jovan in Dragan Ranitovič, "Kredarica" Novi Sad Učcnci slovenskega jezika: Ema in Bojan Radojčič 4 KREDARICA 3 V. JUBILEJNI KONCERT SLOVENSKIH PESMI IN POEZIJE Moški oktet "Kredarica" Nevena Glišič, "Sava" Beograd Komorni /.bor France Prešeren, z dirigentom Članice "Planike" iz Zrenjanina Sfobodanom Kodelom, Niš Druženje ob koktelu: Srdjan Radakovič, Vladimir Uršič in Jožef KMZ "Triglav" z dirigentom Miroslavom Stantičem, Suhoticu Kcčck s soprogo 4 - KREDARICA--4 STO LET SLOVENSKEGA JEZIKA NA UNIVERZI V BEOGRADU V Sejni dvorani Filološke fakultete v Beogradu, so 30. novembra 2007 ob 11 uri Veleposlaništvo Republike Slovenije in Filološka fakulteta v Beogradu, svečano obeležili 100 let učenja slovenskega jezika na Univerzi v Beogradu. Uvodno besedo in pozdrav sta imela prof. dr. Petar Bunjak, prodekan Filološke fakultete in njegova ekselenca Miroslav Luci, veleposlanik Republike Slovenije. O pouku slovenskega jezika so spregovorili predstavniki Filozofske fakultete iz Ljubljane -Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in predstavniki Filološke fakultete, Oddelka za splošno jezikoslovje. Slovenščino kot tuji jezik, je v imenu Filozofske fakultete v Ljubljani, predstavila doc. dr. Alojzija Zupan Sosič (predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah v Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik), mag. Mojca Nidorfer Siškovič (koordinatorica programa Slovenščina na tujih univerzah), red. prof. dr. Vladimir Osolnik (Oddelek za slavistiko) ter doc. dr. Maja Dukanovič (docentka za slovenski jezik) s Filološke fakultete v Beogradu. V glasbenem delu programa so sodelovali člani Društva Slovencev "Sava" iz Beograda. Na povabilo Veleposlaništva RS in v imenu DS "Kredarica" pa so na proslavi bili tudi Srdan Radakovič in Silva Martinec. Šolskega leta 1907/08 je prof. Pavle Popovič organiziral prvi univerzitetni tečaj slovenskega jezika v Beogradu. Ta njegova pobuda je porodila veliko število knjižnih prevodov slovenskega leposlovja. Statut iz 1. 1947 predvideva slovenski jezik kot obvezni predmet na Oddelku za srbski jezik in južnoslovanske jezike, toda pouk seje, zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, začel udejanjati šele konec 50-ih let dvajsetega stoletja Slovenščino so na Filološki fakulteti poučevali Rudolf Kolarič, Miha Mate, Zivojin Sta-nojčič in Katjuša Zakrajšek, sedaj pa se z njo ukvarja Maja Dukanovič. Od 1. 2000 naprej, je na Filološki fakulteti na pobudo študentov različnih skupin, organiziran štiriletni fakultativni pouk slovenščine, od prejšnjega šolskega leta pa je slovenščino možno študirati v okviru Oddelka za splošno jezikoslovje. To jesen je, točno po enem stoletju od prvih predavanj, slovenski jezik pridobil tudi status izbirnega tujega jezika. Pouk se udejanja ob veliki podpori Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Veleposlaništva Slovenije. Na poznavalce slovenskega jezika nestrpno čakajo številne prevajalske agencije, medijske hiše in jezikoslovne šok. Silva Martinec RUT ZLOBEC - NOVA UČITELJICA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA V letošnjem šolskem letu je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, za potrebe društev Slovncev v Srbiji, poslalo učiteljico iz Slovenije, ki organizira in vodi učenje slovenskega jezika. Prosili smo jo, da nam pove nekaj o sebi: Rodila sem se leta 1963 v Brežicah. Ime mi je dala moja babica. V eni izmed knjig ga je prevzela: Rut, dekle z židovskim imenom, ki pomeni prijateljica. Osnovno šolo sem končala v Brežicah, pegadoško gimnazijo pa v Celju. Šolanje sem nadaljevala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer sem leta 1986 diplomirala iz slovenskega in srbohrvaškega jezika s književnostmi. Kasneje sem ob delu študij nadaljevala na Filozofski fakulteti in nekaj neopravljenih izpitov me spremlja še danes. Še kot študentka sem poučevala srbohrvaški jezik na OS Prule v Ljubljani, moja prva prava zaposlitev pa je bila na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Tam sem delala štiri leta. Na poti skozi življenje sem se, tako kot vsi, srečevala z mnogimi težavami in ovirami. Največjo pomoč in oporo sem našla v jogi in vsem, kar prinaša. Kmalu so me povabili v novi šolski dom - v Pišce pri Brežicah, na OS Maksa Pleteršnika. Kolegici Anica Butkovič in Irena Markovič sta mi približali svet vaških otrok, ob njiju sem spoznala projektno delo, ravnatelj Martin Dušic nas je popeljal izven vaških meja z idejno zasnovo obnove rojstne hiše Maksa Pleteršnika, avtorja slovensko-nemškega slovarja. Na tej šoli sem dobila možnost, da kot prostovoljka uresničim svoje načrte. Organizirali smo prvi poletni enotedenski tabor za pregnane otroke z naslovom Mavrica-Duga-Yllberi. Delo na tem projektu je eno od domačih učenk, Jožico Zupančič, popeljalo v Disneyland, v ZDA, kamor je bila povabljena kot predstavnica Evrope in ena izmed sedmih najplemenitejših otrok sveta. Našo šolo so povabili v veliko svetovno družino Unescovih šol. In od leta 2002 je ta majhna, vaška šola Unesco središče za Posavje, Dolenj- sko in Belo krajino. Smo idejni snovalci in vodje nacionalnega projekta Unescovih šol Moder stol - nekdo misli nate, ki sva ga z izjemno kolegico in prijateljico Tanjo Plevnik v sedemčlanski slovenski delegaciji Unescovih šol predstavili ob štirinajstdnevnem prostovoljnem delu na srednjih šolah v Widhoeku, glavnem mestu afriške države Namibije. Slovarsko delo smo nadaljevali tudi v Piše-cah. Izdelali smo spletni, multimedijski slovarček narečnih besed z naslovom Obarvana slovenščina, ki je v nekaj letih zrasel v večji projekt Jezikovna dediščina na spletu. Kasneje smo k sodelovanju povabili še zamejsko šolo iz Štever-jana (Italija), ter OŠ Dobrovo (Goriška Brda) in OŠ Kapela (Prlekija). Tako smo z narečnim slovarjem odprli objem, v katerega vabimo še druge šole iz domovine in tujine (vabljeni k ogledu Jezikovne dediščine na http://www2.ar-nes.si/-oskkpils/). Ko sem po 16 letih dela na šoli v Pišecah občutila, da sem dala vse, kar sem lahko, sem se z veseljem odzvala povabilu prijateljice, naj se prijavim na razpis za poučevanje slovenščine v tujini. Želela sem iti v Srbijo in zdaj sem tu, na poti med Nišem in Subotico. Pri načrtovanju pouka poleg učnega načrta upoštevam starost učencev, udeležencev, delo poskušam prilagoditi njihovemu predznanju in interesnim področjem. Obenem pa skušam slediti pomembnejšim kulturnim in drugim dogajanjem v domovini in drobce prenesti v društva. Mlajši učenci si dopisujejo z vrstniki iz Pišec, seznanjam jih z raznimi natečaji, prireditvami, tekmovanji, na katerih lahko sodelujejo, če želijo. Tako je učenka Sonja Lukan sodelovala na likovnem natečaju Tehniške založbe, 4 učenci 7. in S. razreda iz Srbije se pripravljajo na tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje ... Pripravljamo se tudi za nastope na prireditvah v društvih. Pri samem pouku pa sem pozorna na to, da so v vsako uro vključena vsa štiri sporazumevalna področja - poslušanje, govorjenje, branje, pisanje. Zelo veliko mi pomaga dr. Maja Dukanovič, za kar se ji zahvaljujem še po tej poti. Vesela sem, da je malo vzdušja moje domače šole in Pišec občutil tudi Jovan Stankov, član novosadskega društva "Kredarica". Na tradicionalnem taboru Premikamo meje, je Jovan vodil delavnico, v kateri so izdelali mozaik, ki bo ostal v Pišecah kot trajen spomin na skupno ustvarjanje in druženje. S predsednico kulturnega društva v Pišecah, Ivanko Zupančič, pa sva se na pobudo predsednika društva "Kredarica" dogovorili za nastop novosadskega pevskega zobra v Pišecah junija 2008. Med poletnimi počitnicami bi rada vse otroke, ki se učijo slovenščino v Nišu, Beogradu, Novem Sadu in Subotici odpeljala na enotedenski obisk v Pišece. Globoko spoštujem delo in vsa prizadevanja društev Slovencev, v katerih poučujem. Prepričana sem, da bo to obdobje mojega življenja prav zaradi ljudi, ki jih v teh društvih srečujem, zelo polno in duhovno bogato. Rut Zlobec g _ KREDARICA 5 Znani Slovenci v v FERI LAINSCEK - PISATELJ, PESNIK IN DRAMATIK Feri (Franc) Lainšček (1959). pisatelj, dramatik in pesnik, se je rodil v Prekmurju, ki je odlično zaznamovalo njegovo ustvarjanje. Sam pravi, da se je začela njegova pisateljska pot že pri štirih letih, ko je pri očetovem delu srečeval veliko ljudi in slišal številne zgodbe. Kot otrok se je zbližal tudi z Romi - ta njegova izkušnja se je v romanu Namesto koga roža cveti (nagrada Kresnik leta 1992, po romanu posnet film Halgato) prelila v metaforo ciganov kot proble- matične identitete vseh majhnih narodov v združeni Evropi. Lainšček je vsestranski (svobodni) umetnik, saj tudi slika, hkrati pa kot solastnik Podjetja za promocijo kulture Franc - Franc skrbi za izid novih knjig. V njegovem obsežnem ustvarjalnem opusu, ki ga sestavljajo romani, drame, pesmi, mladinska literatura in radijske igre, so zanimivi zlasti romani: Peronarji, 1982; Raza, 1986; Namesto koga roža cvet/, 1991; Kijo je megla prinesla, 1993; Van-koštanc, 1994; Petelinji zajtrk, 1999. Njihova osrednja tema je iskanje lastne identitete. Leta 1995 je prejel Nagrado Prešernovega sklada za roman "Ki jo je megla prinesla", leta 1992 pa nagrado Kresnik za roman "Namesto koga roža cveti"; dodelili so mu tudi nagrado Večernica za najboljše slovensko mladinsko literarno delo za zbirko pravljic "Mislice", Kajuhovo nagrado za roman "Raza", nagrado sklada Vladimir Slejko za roman "Astralni niz" ter prvo nagrado središča za dramsko umetnost iz Zagreba za filmski scenarij "Črni klovn". Leta 2001 je prejel nagrado Večernica. Letos pa je ponovno prejel nagrado Kresnik za roman "Muriša". Po romanu "Namesto koga roža cveti" sta bila posneta celovečerni igrani film in TV nadaljevanka Halgato, po romanu "Ki jo je megla prinesla" pa celovečerni igrani film "Mokuš". V pripravi je filmska adaptacija romanov Vankoštanc (Arsmedia, 2005) in Petelinji zajtrk. Feri Lainšček kot avtor besedil sodeluje z mnogimi slovenskimi pevci in pop skupinami. Njegove pesmi'izvajajo Mia Žnidarič, Oto Pestner, Regina, Manca Urbane, Dorina, Meri Avsenak, Zvone Kumar, Moira in skupine Halgato band, Mavra, Posodi mi jurja, Kontrabant, Langa, Alfa Romeo in Julija. Njegova dela so prevajali v madžarščino, angleščino in nemščino, hrvaščino in češčino, ter tudi španščino in kata-lonščino. Kratka vsebina dveh njegovih romano\ PETELINJI ZAJTRK Petelinji zajtrk sodi med najbolj priljubljene in med bralci najbolj iskane romane. Za roman je bil avtor leta 2000 nominiran za nagrado Kresnik, letos pa bo po romanu posnet tudi film v režiji Marka Naberšnika. V Petelinjem zajtrku sledimo vsakdanji zgodbi "ljudi iz ulice", va katerih se lahko prepoznamo vsi. Roman je umeščen v avtomehanično delavnico, kjer junaki sanjarijo o ljubezni, avtomobilih, prijateljstvu. Eden od objektov poželenja pa je tudi hrvaška pop zvezdnica Severina, v kateri vsi mali junaki vidijo ideal ženske lepote. Petelinji zajtrk je roman o človekovem iskanju, da bi svoje življenje namesto okrog materialnih teženj in spletk zgradil okrog nečesa lepega in obenem večnega, se pravi ljubezni, ha mu daje pravi smisel. MURIŠA Študentska založba bo oktobra letos izdala drugi del Lainščkove triologije, ki tematizira svet ob Muri. Prvi roman z naslovom Ločil bom peno od valov je izšel leta 2003, bil nominiran za Kresnika, doživel ponatis in postal velika slovenska uspešnica. Drugi roman z naslovom Muriša obravnava čas neposredno pred začetkom 2. svetovne vojne, glavni junak, mladi inžiner Julijan Spransky, gradi most na reki Muri na Petanjcih, ki ga pozneje jugoslovanska vojska, ki se umika pred nemškimi enotami, poruši. Gre za obsežno literarno delo, ki na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov vzpostavi pretresljivo ljubezensko zgodbo. Roman Muriša bo zagotovo dosegel širok krog bralcev in pritegnil veliko pozornost medijev in občinstva, hkrati pa z zmeraj visoko literarno vrednostjo Lainščkovega opusa zbudil pričakovanje na zadnji del triologije. PESEM: SPOSODIM SI Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. Sposodim si rumen dežnik, za senco je, ko sonca ni, za streho je, ko dežja ni, pokriva me in se vrti, vrti. Sposodim si še tebe kdaj, ne vprašaš me, kako in kaj, ne vprašaš me, od kod in kam, ne briga te, če pot poznam. Sposodim si poletni dan, ves sončen je in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan. Sposodim si poletno noč, ko zvezde zrejo v nekoč, ko luna že odhaja proč, le ti mi šepneš lahko noč. Sposodim si še febe spet, ne vprašam te, kako čez svet, ne vprašam te, od kod in kam, a vendar te nazaj ne dam. Pripravila: Angelca Arandjelovič g _ KREDARICA 6 P r e d s t a v Ij a m o na še čl a ne MAESTRO FLORIJAN BALAZ, DOCENT NA AKADEMIJI UMETNOSTI V NOVEM SADU, PROFESOR VIOLINE IN NJEGOVA DRUŽINA Na V. jubilejnem Koncertu slovenske pesmi in poezije, 23. novembra 2007 v novosadski Sinagogi, so bili med izvajalci Društva Slovencev "Kredarica" Novi Sad, posebni gostje, to so priznani umetniki: Florijan Balaž - violina in Marta Balaž - sopran. V "Laudeate Dominum" (W. A. Mozart), smo slišali božanski solo soprana gospe Marte Balaž in čudovito izvedbo na violini maestra Florijana Balaža, ob spremljavi na klavirju Jožefa Riterja in Komornega mešanega zbora "Kredarica". V "Preludijumu - Alegro" (Punjani -Krajzler) je nastopal maestro Florijan Balaž na violini s klavirsko spremljavo Vanje Priča. Kakšen je bil vtis najbolj pove aplavz navdušene publike. Zelo smo radostni, ko imamo priložnost slišati ta par umetnikov, ki so tudi člani našega DS "Kredarica". Ob tem nastopu in dobiti Srebrni plakete DS "Kredarica" ob 10. obletnici obstoja Društva, iskrene čestitke. To je tudi povod, da vam jih predstavim. Florijan Balaž, violinist, rojen 1971 v Novem Sadu kjer je končal nižjo in srednjo glasbeno šolo. Študiral je v Novem Sadu in Ljubljani in eno leto preživel na specializaciji na Dunaju. Podiplomski študij je končal na Akademiji umetnosti v Novem Sadu v klasi prof. Uroša Pešiča. Trenutno dela kot docent na predmetu violina na Akademiji umetnosti v Novem Sadu. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj med katerimi so najbolj pomembne: I. mesto na Zveznem tekmovanju v kategoriji violina leta 1986,1. mesto na Zveznem tekmovanju komerne glasbe v katergoriji klavirski trio, in I. nagrada na Mednarodnem tekmovanju PeterKonjevičv kategoriji klavirski duo 1996 leta. Za vse uspehe dosežene pri študiranju in glasbenem delu je 1988 dobil najvišje priznanje mesta Novega Sada, Nagrado polno/efstra. Je predstavljal Jugoslavijo v Mediteranskem mladinskem orkestru r Eksen Prorans (Francija, 1989), 1991 pa je uspešno naredil audicijo za koncert-mojstra v Mladinskem orkestru Gustav Mah ler, ki ga že leta vodi znani dirigent Klaudio Abado. V sezoni 1992/1993 je bil član orkestra Ctit-dad orchestra de Ma/aga v Španiji. Od 1993 in vse do konca 1995 je bil član Sim-fonijskega orkestra v St. Galenu v Švici g _ kot tudi koncert-mojster Komernega orkestra iz Gosaua prav tako v Švici. Je ustanovitelj in koncertmojster komernega orkestra Artisti de/ arco. Kot solist je nastopal po celi Jugoslaviji, v Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Franciji, na Madžarskem in v Sloveniji. Maestro Balaž^ bi mi prosim povedali nekaj o sebi, danes? Sem profesor na Glasbeni akademiji Banja Luka in Cetinje. Koncert-mojster vojvodinskih simfonikov. "Knjeginja čardaša" (Imre Kalman) je po 17-tih letih zopet v Srbskem narodnem gledališču in nocoj imam premijero. Kaj je vplivalo, da ste se odločili za glasbo? Za glasbilo? Moj oče je bil violonist v Srbskem narodnem gledališču, koncert-mojster in je od svojega 15-tega leta in vse do konca igral. Violino poslušam od otroštva. Vaš prvi nastop? Na Zmajevih otroških igrah je bil moj prvi javni nastop, na odprtem prostoru. Spominjam se visokega odra, v Zmaj Jovi-ni ulici pa je bilo veliko otrok: Minja Sovilj me je nekaj vprašal, jaz pa sem imel veliko tremo. Vaša specijalnost? Vaša uresničitev? Poleg pedagoškega dela, izjemno bogata konccrtna ustvarjalnost. Vaš vzor in Vaši sodelavci? Oče je moj vzor v svetu glasbe in naspo-loh kot oče, pedagog, umetnik. Njegove besede šele danes dojemam. Veliko je KREDARICA delal za nas. Madžarski jezik pa nisem naučil nikoli, ker oče ni imel časa. Kot sodelavca bi rad omenil pijanistko Vanjo Priča. Poznamo se še iz otroških dni. Sodelujeva pa dolgo in intenzivno, od 1997-2007. Veliko koncertov, snemanj za radio - in TV hiše. Vojvodino sva predstavljala na Festivalu podonavskih regij v Ulmu. Kaj bi prosim povedali o repertoarju? Repertoar zajema vse epohe: od zgodnjega baroka do sodobnih autorjev. Poseben povdarek je na dela autoijev romantičnih kompozicij, ker skozi ta dela lahko na najbolj globok način izraziti in prenesti vse svoje emocije na publiko. Vaš priljubljen skladatelj? Fritz Kreisler. Skupaj z Vanjo Priča sem 2004 leta posnel eno celo zgoščenko z njegovimi kompozicijami. Znano je, da se je "Zdravljica" (F. Prešerna) v Novem Sadu prvič slišala v mestni hiši leta 2000 na violini maestra Florijana Balaža. Na začetku 2001 leta ste nastopali v Slovaškem domu na prireditvi Društva Slovencev. Tedaj ste povabili prisotne na koncert, ki ste ga kmalu za tem načrtovali v Sinagogi ob "valentinovem" (14. februarja). Kako ste postali član Društva Slovencev? Preko staršev. Mama je od samega začetka obstoja društva s svojimi prijatelji članica in tako sva tudi midva z očetom postala, člana. Sodeloval sem na skoraj vseh prireditvah. Od letost sta člana tudi Marta in Andrej. Nam lahko poveste kakšno zanimivost? Spominjam se nastopa v cerkvi v Vršcu. Marta je pela, jaz pa sem igral, vsi smo bili zgoraj na koru. Orgaja je bila visoka, da bi nas ljudje od spodaj videli so nam postavili hokle na katerih smo morali stati in muzicirati. Lep dogodek v Vašem življenju? Rojstvo sina, 14. maja 2004. Gospa profesor Marta Balaž se tudi ukvarja z glasbo? Sem profesor in učim solo-petje v Glasbeni šoli "Isidor Bajič". SNP in Zbor SNP je imel turnejo po Vojvodini; v cerkvah z orglami sem skupaj s Florijanom v triu nastopala leta 2001. Leta 2004. 8. februar- 7 Predstavljamo naše člane Družina Bala ž: Florijan, Marta in Andrej ja smo v Radniškem domu nastopali za Kulturni dan (F. Prešeren). Mama je recitirala, Florijan je igral, jaz pa sem pela ' Luna sije". Prisoten je bil tudi oče. Bi nam povedali nekaj o sebi? Rojena sem 1977 v Novem Sadu, in končala osnovno in srednjo šolo "Isidor Bajič". V Beogradu sem študirala in diplomirala v klasi prof. Radmile Bakočevič ter vpisala magisterski študij. Magisterski študij sem končala pri prof. Radmili Smiljanič. Z glasbo sem se pričela ukvarjati s 16-tim letom. Obožujem glas-zvok, glas kot inštrument, to je moja velika ljubezen, koncertno petje -to je moja opredelitev. Letos je bilo mnogo aktivnosti. Vaši učenci so večkrat osvojili od 1. do 3. mesta. Nazadnje jc učenka Gala Pere-gi v klasi solo-petje, osvojila 2. mesto na Republiški tekmi v Beogradu. Kaj ste še deiali? Bila sem mentor igralki Milici Grujičič za vlogo v komadu "Ujkin san". Imela sem skupni konccrt z učenci in dr. Veliko dela, kako vse dosežete? Tu so babicc! Babice pomagajo! Se posebej babica Nada (Balaž), ker je blizu nas. Medtem, ko pogovor zaključujem, Andrej od elementov zida hišo, ki jo "nihče ne bo mogel zrušiti". Oče se pripravlja za premijero in sprašuje Andreja ali ve kaj je to ljubezen. "To je, ko se dva ljubč-kata" - je njegov odgovor. Vsi se smehljamo. "In ko ti mami po končanem nastopu podariš rože" - sem dodala. Z lepimi željami za nadaljevanje in uspešno delo ter osebno srečo v novem letu, sem se ljubeznivi družini Balaž zahvalila. Pogovor vodila: Marija Lovrič Prevedla: Danijela Jankovič Vsliki in besedi MIKLAVŽA I IVI A IVI O RADI V nedelji, 16. decembra smo v naših prostorih organizirali sprejem otrok, članov našega Društva. Učenci šole pouka slovenskega jezika so odigrali nekaj priložnostnih prizorov ob pomoči učiteljice Rut Ziobec, nato je vseh 35 otrok Miklavž razveselil z darili. Kot vsa leta do sedaj, je Miklavževo obleko odel Mihaj-lo Vlasov, ki je ob prihodu dejal, da malo zamuja, ker ni snega in je moral kočijo in jelene parkirati na Fruški gori, v Novi Sad pa se je pripeljal z avtobusom. Preden je otrokom izročil darila, so mu morali recitirati ali zapeti pesem, če pa niso znali pesem, so to morale storiti babice. Če pa tudi one niso znale, so mu mame morale dati poljubček. Člani Društva pa smo pripravili še pogostitev za otroke in starše. Tekst: Silva Martinec Foto: Rajko Maric g -- KREDARICA - g NA TABORU "PREMIKAMO MEJE" V PIŠECAH Na Osnovni šoli Maksa Pleteršnika v Pišecah je od 23. do 28. oktobra potekal tabor "Premikamo meje". Gostje so bili učenci in učitelji iz osnovnih in srednjih šol iz Pančeva, Nove Bile (BiH), Tenja, Buj (Hrvaška), Nove Gorice, Rogaške Slatine in Novega mesta. Bil sem edini študent in edini predstavnik Slovencev iz tujine. Na taboru so bile organizirane ustvarjalne delavnice, v katere so se učenci vključevali po lastni izbiri. Delavnice so vodili mentotji. Naj naštejem le nekatere: izdelava mozaika, prevajanje pesmi, ki so jih napisali pregnani otroci v begunskih zbirnih centrih, v angleški jezik, multimedijska delavnica, delavnica za raziskovanje arhitekture v Pišecah ... Tudi za učitelje je bila organizirana delavnica, v kateri so lahko izmenjali svoje izkušnje pri delu z otroki in pri iskanju novih, boljših poti v izobraževalnem procesu. Vsi udeleženci so lahko na zelo dolgem papirju narisali ali naslikali značilno hišo svojega kraja. Popoldne je bil čas za počitek. Preživeli smo ga v telovadnici, kjer smo igrali odbojko, košarko, nogomet. Vsak večer je bil pester program: glasbeni, arhitekturni, istrski večer. Zaključni večer se je začel z odprtjem razstave del, ki so nastala v delavnicah, sledila je predstavitev dogajanja na taboru. Razstava je pokazala, kako dobre stvari lahko nastanejo v samo dveh dneh ustvarjalnega druženja. Naslednji dan smo po zajtrku odšli na enodnevno ekskurzijo. Ogledali smo si v Jovan Stankov, bodoči arhitekt jc v Pišecah pomagal voditi delavnico v kateri so načrtovali in sestavili mozaik različne znamenitosti v regiji. Kot običajno se je to lepo druženje hitro končalo. Jovan Stankov Apsolventka etnologije iz Ljubljane, Dijana Lukič, v "Kredarici" DIPLOMSKA NALOGA: PRIKAZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV V NOVEM SADU Dijana Lukič, rojena 03.02.iyS5 v Trbovljah, Slovenija. Osnovno šolo obiskovala v domačem kraju Sevnici. Srednješolsko izobraževanje končala na I Gimnaziji v Celju in se leta 2003/2004 vpisala na redni študij na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. V času študija sem se udeleževala številnih raziskovalnih delavnic in raziskovalnih nalog, predvsem na področju varstva in zaščite kulturne dediščine (Šmartno ob Paki, Žalec pri Celju). Eden zadnjih projektov, na katerem sem sodelovala s strokovnjaki našega Oddelka, je bil postavitev muzeja ekohmeljarstva in pivovarstva v Žalcu. Na območju Savinjske doline smo popisovali hmeljske sušilnice, se seznanjali s kulturo hmelja, in iskali idejne rešitve za postavitev enega prvih takšnih muzejev v Sloveniji. V prihodnosti naj bi se projekt tudi dejansko uresničil. Sodelujem z Zavodom za replikacijo in vrednotenje kulturne dediščine Rustika, ki ima na ljubljanskem gradu odprto Galerijo domačih in umetnostnih obrti. Sodelujem pa tudi z Mestnim muzejem Ljubljana, kjer vodimo skupine osnovnošolskih otrok, tako iz Ljubljane kot iz celotne Slovenije, po poteh srednjeveške Ljubljane in na ogled dveh arheoloških parkov antične Emone. Namen obiska: ker se moj študij približuje koncu, je nastopil čas za najpomembnejše delo, in to je diplomska naloga. Diplomsko nalogo pripravljam pod mentorstvom prof. dr. Božidarja Jezernika, rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani, čigar temeljno področje raziskovalnega in pedagoškega dela je etnologija Balkana, antropolo- gija spola in spolnosti, politična in ekonomska antropologija, itd. (Eno izmed njegovih del, prevedenih tudi v srbski jezik, je Balkan - dežela, kjer je vse narobe). Namen moje diplomske naloge je prikazati življenje Slovencev v Vojvodi-n i n a t a n č -neje v Novem Sadu. Veliko ljudi v Sloveniji se je nasploh začudilo, da I■»■■Hk_jffllpM^'* I obstaja toliko slovenskih izseljencev v Vojvodini, spet po drugi strani pa so nekateri pokazali veliko navdušenje, da bom počela ravno to. To mi je dalo za misliti, da se o življenju v Vojvodini pri nas doma ne ve ravno dosti. Tako nameravam z diplomsko nalogo osvestiti slovensko javnost o življenju v večnacionalni pokrajini, o zgodovini naseljevanja Slovencev, kakšne so bile okoliščine nekoč in kako se danes slovenski izseljenci znajdejo, kako se organizirajo, kakšno je njihovo kulturno življenje in podobno. Prvi vtisi o Novem Sadu, o društvu "Kredarica". Novi Sad je ravno to, kar vsi govorijo o njem. Da je to mesto, ki diha drugače kot ostala mesta po Srbiji in nasploh drugje. Čutiti je neko sproščenost, drugačen ritem od tistega na katerega si navajen. Predvsem me je presenetila ustrežljivost in prijaznost ljudi, olikanost, ki je marsikje že pozabljena. Všeč mi je, ker ima mesto toliko kulturnih dogodkov in dogajanj, tako da ni nikoli dolgčas. Ogledala sem si nekaj nepozabnih predstav v Srbskem narodnem gledališču in Gledališču mladih. Ravno sedaj pa obiskujem filmski festival evropskega neodvisnega filma v Kulturnem centru Novega Sada. Vsekakor moram omeniti, da bom pogrešala sprehod do Petrovaradinske trdnjave in ob Štrandu. Vedno znova me preseneča, koliko ljudi se sprehaja, kar seveda pomeni, da je to eden sestavnih delov "novosadskega" življen-skega stila. Pri vsem mojem delu mi je in še bo v veliko pomoč Društvo "Kredarica", kjer sem se presenetila nad njihovo dobro organiziranostjo in številnim dejavnostmi. Dobila sem veliko gradiva. s pomočjo katerega bom lahko verodostojno prikazala vaše delovanje in uspehe. Pohvale vredna je izdaja monografije ob desetletnici delovanja Društva, v biltenu pa so iz etnološkega zornega kota, po mojem mnenju, najpomembnejše rubrike, kjer se predstavijo aktivni člani, reportaže iz obiskov po Sloveniji, recepti slovenske kuhinje ter vse o šegah in navadah Slovencev. Nekajkrat sem se udeležila tudi dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kije pohvale vreden, saj to ni samo pouk jezika, temveč učenje in spoznavanje slovenske kulture in tradicije, načina življenja. Dijana Lukič g _ KREDARICA 9 Rak dojkje najpogostejši rak pri ženskah, tako v Evropi kot tudi v Srbiji, oziroma v Vojvodini. V povprečju je v Evropi vsaka deseta ženska ogrožena, da bo do svojega 75. leta starosti zbolela za rakom dojke, pri nas pa vsaka trinajsta. V državah Evropske unije, vsako leto zboli okoli 270.000 novih primerov raka dojke, umre jih blizu 90.000, v Vojvodini pa na leto zboli blizu 1000, umre pa jih preko 500. V ZDA se v letu 2007 pričakuje novih 1S0.000 primerov, meni pa se, da je trenutno 2 miliona živih pacijentk. Iz zgornjih primerov se vidi, da je rak dojke izredno pogosta in izredno nevarna bolezen, ter je povsem normalno vprašanje kaj lahko sploh naredimo, da se zaščitimo od te hude bolezni. Na prvem mestu moramo povedati, da takoimenovane primarne prevencije, oziroma zaščite od vzroka bolezni, ni iz enostavnega razloga, ker nam vzročnik nastanka raka dojk, pa tudi večine drugih malignih tumorjev ni znan. So pa nam znani nekateri drugi faktorji tveganja in faktorji zaščite. Faktorji rizika so dejavniki, ki povečujejo možnost obolelosti od raka dojk, medtem ko so faktorji zaščite dejavniki, ki zmanjšujejo to možnost. Takoj moramo povedati, da imeti enega ali več dejavnikov tveganja, še vedno ne pomeni, da bo ta oseba zbolela za rakom dojk, kakor tudi, da 70 % zbolelih nima niti enega dejavnika tveganja! Dejavnike tveganja delimo v nekoliko skupin: 1. zelo zvišano tveganje 2. srednje zvišano tveganje 3. malo zvišano tveganje 4. dejavniki, ki nimajo vpliva, vendar laiki menijo, da so pomembni Zelo zvišano tveganje: Žene, ki so zbolele od raka ene dojke imajo 3-4 krat večjo možnost da zbolijo z rakom druge dojke, ali pa z novim rakom iste dojke. Srednje zvišano tveganje: Starost, najpomembnejši dejavnik! 50% zbolelih so starejše od 65 let, 11% starejše od 50 let; Družinski faktor. Zbolela mati ali sestra povečajo tveganje dvakrat, zboleli PA DVOJ sorodnikov prve stopnje pa petkrat. Samo 5-109f zbolelih ima ta dejavnik; Genetski dejavnik. Poškodovanje določenih genov (BRCA1 in BRCA2); Druge bolezni dojke. Teška displazija Malo zvišano tveganje: Zboleli daljši člani družine (teta, stara mama, sestrične itn.); Žene, ki so imele prvi porod po 30. letu; Prva menstruacija pred 12. letom, zadnja menstruacija po 50. letu: Debelost; Drugi tumorji v družini; jajčniki, debelo črevesje, maternica; Alkohol: 2-5 žganih pijač na dan povečajo tveganje 1,5 krat; Rasa: belci bolj pogosto zbolijo od črncev, južnoameriških indijancev in azijatov; Dolgotrajna uporaba zdravil za klimakterij. Dejavniki, ki ne vplivajo: večje število porodov; črna kava; deodoransi; splavi; vgradnja prsnih protez. Dejavniki zaščite so: zgodnji prvi porod, pred iS. letom starosti zgodnji klimakterij kirurško odstranjevanje jajčnikov pred 37. letom starosti. Se enkrat moramo povedati, da nas vsi zgoraj navedeni dejavniki zaščite ne morejo v visokem procentu zaščititi pred rakom dojk, tako da nam ostane samo in edino sekundarna pre-vencija, torej zgodnja dijagnostika, oziroma odkrivanje raka dojk v čim bolj zgodnjem stadiju razvoja. Poleg samopregleda, ki je boljši kot pa nič, pa vseeno ni zadosten, imamo na raspo-lagi še: 1) Pregled kirurga - onkologa. To je osnovni pregled in vsaka ženska, stara nad 35 - 40 let morala opraviti vsaj enkrat na leto. 2) Presejalni testi: Ultrazvočni pregled Mamografija Magnetna rezonanca Punkcija tumorja in citološka analiza Kirurška biopsija tumorja in patohistološkib analiz V Srbiji za enkrat še ne obstajajo sistematski pregledi kot v večini držav Zahodne Evrope, kjer žene stare 50-65 let, imajo pravico na organizirano, brezplačno mamografijo enkrat v 2-3 letih, tako da vsaka žena mora poskrbeti sama za sebe. En dan v letu, od 365 dni, lahko vsaka ženska posveti sebi, saj preostalih 36Z skrbi za svojo družino. Prof. Dr. Milan Breberina Klinika za operativno onkologijo Inštitut za onkologijo Vojvodine, Sremska Kamenica PRVA EU DELAVNICA V NOVEM SADU V okviru dvodnevnega "Srečanja slovenskih združenj v Srbiji", je bilo, 09. novembra 2007, Društvo Slovencev "Kredarica", domačin EU delavnice,' na kateri so predstavljene možnosti čezmejriega povezovanja in mednarodnih projektov. Srečanje je organiziral Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, NLB Continental banka pa je ljubeznivo, v ta namen ponudila "Edukativno-poslovni center" banke na Ribar-skom ostrvu. Predavatelji so bili iz podjetja Euroservis, ki je del skupine storitvenih podjetij SDGZ - Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, organizacije slovenskih podjetnikov v Italiji: Erik Švab in Aljoša Sošol, Domen Bole iz "Slovenskega poslovnega kluba in podjetniškega inkubatorja Entre" iz Beograda. Prisotna je bila tudi Tadeja Drolc, kot predstavnica Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na povabilo za sodelovanje na EU delavnici so se odzvala tudi po dva predstavnika iz Društev Slovencev iz Beograda, Niša, Subotice, Vršca in Zrenjanina, kot tudi predstavniki DS "Kredarica" (Silva Martinec, Srdan Radako-vič, Ivan Huzjan in Milan Breberina). Srečanje je ob kratki uvodni besedi odprl predsed- nik DS "Kredarica" Rajko Maric, dobrodošlico v imenu Continental banke pa je izrekel Pavel Martinuč. Cilji EU delavnice so bili: predstavitev dejavnosti vseh udeležencev predstavitev možnosti boljšega sodelovanja in organiziranosti razprava z namenom identifikacije razlik med trenutnim in želenim stanjem sklepi o bodočem povezovanju in sodelovanju (ugotovitev dejanskega stanja organiziranosti slovenskih organizacij in društev v Srbiji, možnosti povezovanja za mednarodno sodelovanje in evropske projekte). Euroservis je edina slovenska struktura v Italiji, ki skrbi za evroprojektiranje v sklopu programov Evropske Unije. Nudi strokovno podporo in skrbi za pripravo in izvajanje projektov za podjetja, kulturne organizacije in društva, šole, dijaške domove, glasbene šole in centre, športna društva, javne uprave-občine, pokrajine, dežele, bolnišnice, univerze. Euroservis je v preteklih letih v sodelovanju z drugimi organizacijami slovenske manjšine v sosednjih državah sodeloval pri ustanovitvi mreže Uradov za Evropo. V letu 2007 pa ima namen ustanoviti in vključiti v mrežo podobni strukturi tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Euroservis je urad za evro-projektiranje in čezmejno sodelovanje slovenske manjšine v Italiji, z dolgoletnimi izkušnjami z različnimi evropskimi programi in z uradno podporo in priznanjem Urada za Slovence pri vladi RS kot edina pooblaščena struktura na tem področju. Danes si Euroservis prizadeva tudi za utrjevanje gospodarskega sodelovanja s Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in drugimi državami srednje in vzhodne Evrope ter povezovanje in gospodarsko sodelovanje vseh slovenskih organizacij v teh državah. O naših konkretnih skupnih projektih, oz. možnosti prijave na razpis za dobijanje sredstev od EU za uresničenje projekta, je bilo več povedano 10. decembra 2007 v Beogradu, na drugi po vrsti EU delavnici. Po končanem predavanju, je Tadeja Drolc predstavnikom Društev podarila knjigo otroških risbic "Odraslim Slovenije", vsi sodelujoči pa so povabljeni na prigrizek s kateroim nas je počastila NLB Continental banka. Silva Martinec g _ KREDARICA 10 Proslava Dneva samostojnosti Slovenije v Beogradu Vodstvo "Kredarice" In vodstva ostalih slovenskih društev, so jse na povabilo Veleposlaništva Republike Slovenije, udeležili slovesnosti Dneva samostojnosti, ki je bila 13. decembra 2007. Sprejem je bil organiziran ob 12. uri v novih prostorih Veleposlaništva. Bil je zaprtega tipa, prisotni so bili predvsem Slovenci s teh prostorov. Posebno je treba omeniti njegovo ekselenco, nadškofa Stanislava Hočevarja, ter slovenska društva iz Zre-njanina, Vršca, Beograda, Subotice, Niša in Bora. Kredarico so zastopali Rajko Maric, Srdan Radakovič, Ivan Zavrta-nik in Albert Kužner. Kvartet DS "Sava" iz Beograda je uvodoma zapel "Zdravljico", za tem pa je veleposlanik Miroslav Luci imel lep nagovor in pozdrav. Poslušali smo še eno slovensko pesem v izvajanju kvarteta, ter ob bogatem koktelu se družili ter med seboj pogovarjali skoraj dve uri. Albert Kužner a ^f» ■fM IT II Znanikc veselja! ■Povzpni se na visoko goro, •Močno povzdigni svoj g (as, (Povzdigni ga, ne boj se! Pm-ej Jucfovim mestom: ,,Qkjte, vaš (Bog!" (Iz 40,9) ■ mm ili • S» gtoSoki. že§t, da ne Si nikg(i utihnil k(ic veselja, v imenu ¿Beograjske vadskpfije kilkpr tudi v svojem, osebnem imenu iskreno voščim praznike gospodovega učhvečenja in izrekam svoje velika zadavoCjstvo zaradi oSčestvenosti z 'Vami iPridružujem se s sitem in duhom zmnifcm veselja in Vam žetim muli, veseija. in Hfagosima za gospodovo Četo 2008. Z vami +Stanislav 'Hočevar beograjski: nadškof in melropoiit 29. dccembra v cerkvi Imena Marijinega BOŽIČNA MAŠA NA SLOVENSKEM JEZIKU Obveščamo člane Društva Slovencev "Kredarica" in vse ostale zainteresirane, da bo v soboto, 29. decembra 2007 v 15. uri, v cerkvi Imena Marijinega (katedrali) tradicionalna božična maša v slovenščini. Mašo bo opravil njegova ekselenca, nadškof Stanislav Hočevar. g _ KREDARICA 11 2007- Irlo Lojzeta Spacala v slovenskih galerijah Nives ♦Številne tapiserije Lojzeta Spaca-la, ki so bile narejene v tej delavnici, so krasile salone elitnih prekoocean-skih potniških ladij. Ustanova za izdelavo tapiserij Atelje 61, je bila ustanovljena leta 1961 v Novem Sadu, kot delavnica za izdelavo tapiserij. S tem je bila ponujena priložnost za izdelovanje tapiserij tudi na takratnem jugoslovanskem prostoru, zahodna Evropa pa je renesanso tovrstnega ustvarjanja doživela že -nekaj desetletij prej. Zanimanje umetnikov za medij tapiserije je bilo veliko, zato so bila prva desetletja verjetno najplodnejše obdobje v zgodovini Ateljeja 61. po številu izdelanih tapiserij so bili v ospredju slovenski umetniki: France Slana, Janez Ber-nik, Jože Ciuha, Boris Kobe, Marij Pregelj, Lojze Spacal, Zoran Mušič, Gabrijel Stupica itd. Sodelovanje Ateljeja 61 z Lojzetom Spacalom, čigar stota obletnica rojstva se to leto proslavlja s številnimi razstavami v več slovenskih mestih, je bila najdaljša, potekala je vse do umetnikove smrti leta 2000. pravzaprav sodelovanje poteka še danes, zahvaljujoč vnuku Lojzeta Spacala - Martinu Spacalu. In rada bi verjela, da je tako zaradi umetnikovega namena, ki v času njegovega življenja ni bil uresničen. Pri pripravi razstave tapiserij Lojzeta Spacala, ki je bila v Piranu in Kopru junija tega leta in ki jo je organizirala Obalna galerija iz Pirana (ta galerija je bila odprta leta 1962 z razstavo Ateljeja 61) |e sodeloval Atelje 61 s svojo dokumentacijo in delavnico. To sodelovanje je bilo za nas velika čast. Vabilo organizatorja, da kolektiv Ateljeja 61 sodeluje pri odprtju razstave, na kateri so eksponati, od katerih je bila večina izdelana v naši delavnici, smo doživeli kot priznanje, ki ga Atelje 61 zagotovo zasluži, a žc dolgo od nikoder ne pričakuje, saj so v kulturi vsa prizadevanja, ki niso za enkratno uporabo, vse in a Martin pacal na odprtju razstave v 'iranu pred tapiserijo z umetnicami, ki so jo ustvarile pogosteje in vse bolj očitno spregledana in zavržena. Tridnevno bivanje v Piranu pri izjemnih in nevsiljivih gostiteljih je bilo za ves naš kolektiv, čc strnemo, blagodejno. Iz več razlogov. Eden je zagotovo samospoštovanje. Vendar pa naj bo na prvem mestu spoštovanje, saj nam je bila ponujena priložnost, da bolje spoznamo vsestranskost umetnika Lojzeta Spaca la. čigar posveč enost ustvarjal nosti seje naravno in dosledno prelivala iz enega v drugi medij, najpogosteje s kolektivnim namenom (celostna podoba brez velikih besed in medijskega pompa). S preprostimi, na videz siromašnimi likovnimi sredstvi, tematsko usmerjenimi v oko- lje, v katerem je živel, je Lojze Spacal uspešno ustvaril lasten svet, ne da bi se oddaljil od pristnosti kvalifikacije "biti nekje doma/biti nekje krajan" ali "biti nekomu sosed". Še posebno močan vtis pa je na vse nas naredila zbirka slik in grafik, ki se nahaja v lepem prostoru srednjeveškega gradu S-tanjel na Krasu, kar si je vredno ogledati kot celoto. Stara hiša v Skrbini, prav tako na Krasu, v kateri je Lojze Spacal od 70-tih let 20. stoletja ustvarjal, je prepolna odlično umeščenih kiparskih, slikarskih, arhitekturnih in zbirateljskih intervencij, ki formalno in na najboljši možen način pripadajo senzibiinosri umetnika 20. stoletja. Kljub temu delujejo tako, da so sestavni del prvotne gradnje, kot daje vse že od nekdaj pripadalo temu prostoru. Lojze Spacal je znal in hotel opredmetiti v naprej določeno. Obiskovalec se ne more upreti želji, da bi za vedno ostal v tem okolju ali da bi se vanj občasno vračal. Velemesto ponoči, volna, 130x185 cm, 1968 (signatura desno spodaj; Spacal; realizacija: Atelje 61 Novi Sad - Smilja Lazic, Zora Lazic, Ruži-ca Isakov; zasebna zbirka) Ob tej priložnosti se Atelje 61 želi zahvaliti DS "Kredarica", ki nam je pomagalo pri pridobivanju viz, da smo lahko uresničili ta obisk. Maja Miševič, direktorica Ateljeja 61 Prevedla: Rut Zlobec Bilten "Kredarica". Izhaja tromesečno. Uredniški odbor: Zlata Radisavljevič, urednica, Marija Lovrič, Rajko Maric, Angela Arandjelovič in Albert Kužner, člani. Lektorica: Danijela Jankovič. Priprava tiska: Ljubomir Rakič. Tisk: SZR "MIVA" Veternik. Naklada: 300 izvodov. Izvod brezplačen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev "Kredarica", 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. E-tnail: kredarica@teanmet.co.vu. Rešenjem Pokrajinskega sekretari-jata za informiranje štev.: 105-651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002, je Bilten "Kredarica" vpisan v Register sredstev javnega informiranja - Financiranje izhajanja omogoča Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Sekretarijat za predpise, upravo in nacionalne manjšine AP Vojvodine.