OBČINA TREBNJE NA INTERNETU
http://www.trebnje.si
NOVOSTI:
*	Berite magnetogramske zapise občinskih sej (zadnja, 11. seja OS).
*	ANKETA: Katero stranko bi volili v občini Trebnje, če bi bile volitve
sedaj?
*	Občinski pihalni orkester Trebnje na Internetu.
*	S kolesom ob Temenici in Mirni.
*	Natečaj za izdelavo fotografij na temo: V iskanju občine Trebnje.
*	Razpis za pridobitev sredstev subvencij za pospeševanje razvoja
^ podjetništva v občini Trebnje za leto 2000._______ ,
PASIJONSKE IGRE KUD KLAS NA MIRNI
človek ima na tisoče	lepa želja: uprizoriti doma, na	ljudem na domač, preprost,
j želja: denar, oblast in	Mirni, z domačimi močmi	svojstven način, je bilo
vVmoč so v današnjem	pasijon. Pasijon s svojimi	moje vodilo. Pasijon je
času tiste sanje, ki so vodilo	številnimi sporočili, katerih	besedilo, ki ne dopušča
življenja večini ljudi.	ne more odtehtati noben	vsebinskih zastranitev, zato
Meni se je porodila malce	roman. Delo, ki so ga ustvarili	je bil še toliko večji izziv
nenavadna, vendar velika in 4 evangelisti, predstaviti	/nadaiievanie na g strani/
Predstavitev igralcev Pasijonskih iger
Darinka Tomplak
stvom Občine Trebnje in v organizaciji Zveze kulturnih društev, Območne izpostave Sklada za LKD in Knjižnice Pavla Golie slovesna akademija. V programu je sodelovala Anica Zidar, ki je predstavila svojo novo knjigo Bela golobica, Zvonka Falkner pa je brala odlomke iz te knjige. 0 življenju in delu Pavla Golie je zelo tenko-
Anica Zidar
damo. S pesmijo je popestril slovesni večer Trebanjski oktet. Na prireditvi so bila podeljena tudi Golieva priznanja za delo na področju kulture v občini Trebnje. Priznanja je podelil predsednik ZKD, Mitja Prijatelj. Prejemniki šobili:
Anica Zidar za življenjsko delo na področju kulture, Darinka Tomplak za gale-
Darko Bregar, vodja Zagriških fantov
NEPRAVILNOSTI V POSLOVANJU JP KOMUNALA TREBNJE
PRIJAVA RAČUNSKEMU SODIŠČU
JP Komunala Trebnje očitno ne posluje v skladu z veljavno zakonodajo, saj nima veljavnega in usklajenega statuta in drugih aktov z veljavno zakonodajo. Podjetje je v gospodarskem prekršku, saj je v letu 1999 poslovalo brez gospodarskega plana JP Komunala in brez Nadzornega odbora JP Komunala Trebnje, torej je nezakonito in nenadzorovano.
/nadaljevanje na strani 2/
SLOVESNA AKADEMIJA TUM OKO! TA V TRIMU
OB SPOMINSKEM DNEVU OBČINE TREBNJE t,rl‘ ’ V/lVV/iuUn T 11V11T1V
Trebanjski oktet je 24.3. v Kulturnem domu Trebnje slovesno obeležil 20 let delovanja In navdušil prepolno dvorano
f \ bčina Trebnje je I I praznovala spominski vVdan v počastitev rojaka in pesnika Pavla Golie. V ta namen se je v predavalnici Centra za izobraževanje in kulturo odvijala pod pokrovitelj-
čutno in na svojstven način spregovoril slavnostni govornik dr. Marko Marin, ki je poudaril pomen in visoke kvalitete Pavla Golie, ki se jih občani še premalo zave-
rijsko dejavnost v občini Trebnje, Trebanjski oktet za dvajsetletno delo na pevskem področju in Zagriški fantje iz Šentlovrenca za dolgoletno delo na področju kulture.
Vsem dobitnikom Golievih priznanj je ob pozdravu na slovesni akademiji čestital tudi župan občine, g. Ciril Pungartnik.	M.F.
1 # Trimu je med glavnimi cilji zapisano, da bodo V stalno skrbeli za zadovoljstvo svojih poslovnih partnerjev, kupcev, dobaviteljev, licencirancev, kooperantov, delničarjev, zaposlenih in za okolje, v katerem deluje, zato so se že pred desetletjem odločili, da bodo proizvajali okolju prijazne proizvode in skrbeli za delavcem prijazno delovno okolje. Osnovno dejavnost montažne gradnje so osnovali na jeklenih konstrukcijah, ki so lažje,
prilagodljivejše, ob normalnem vzdrževanju imajo dolgo življenjsko dobo, najpomembneje za okolje pa je, da se reciklirajo.
Pomemben napredek k okolju prijaznim proizvodom je bil v letu 1987, ko so nadomestili izolacijsko jedro panelov iz poliuretanov z mineralno volno, ki je naravni material z zelo dobrimi požarnovarnimi lastnostmi, toplotno in zvočno izolativnostjo. V lanskem letu so z dobaviteljem uspeli zaključiti življenjski krog na
način, da ostanke vračajo v njihov proces, v katerem se volna ponovno proizvede.
V letih 1993 do 1996 so z obsežnim projektom, ki ga je podprla Svetovna banka, v celoti odpravili ozonu škodljive snovi v poliuretanskem lepilu za lepljenje panelov in s tem prispevali k zaščiti ozonske plasti na Zemlji.
Druge aktivnosti, ki kažejo na varovanje okolja, so sortiranje ostankov materialov in embalaže, ki se v veliki meri vračajo /nadalievanie na 4. strani/
Na slovesnosti ob DNEVU OKOLJA v TRIMU
USTANOV 1TELJ. Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/ IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Stetan Pepe Inak, Dušan Zakrajšek, ing. Anton Zaletel in Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Peter Pavlin (predsednik), Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom Pnntel, Marko Bukovec s.p./Ttsk: Utrip d.o.o., Brežice/Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji.
IZ OBČINSKEGA SVETA
11. REDNA SEJA OS OBČINE TREBNJE
O eja se je začela z ^^manjšim zapletom V*z glede dnevnega reda, sporna je bila 1._ točka, potrditev zapisnikov. Župan in direktor uprave vztrajata na zapisnikih, kjer je vsebinatočk zapisana dobesedno, kot na magnetogramu dobesedni zapisnik. Na drugi strani pa večina svetnikov zahteva zapisnik, ki ima vsebino točke zapisano v skrajšani obliki. Uredba in navodila k tej uredbi o pisarniškem poslovanju, ki veljata tudi za občine, govorita o skrajšanem zapisniku, kjer se poleg ostalih obveznih elementov zapisnika, navede vsebina v skrajšani obliki praviloma se navedejo močno skrajšane razprave, ki govorijo v prid predloženih sklepov in odločitev, podrobnejše pa so zapisana stališča, ki so jih posamezniki izrekli proti predloženim sklepom in odločitvam. Magnetogram se piše samo pri važnejših organih (Državni zbor, Vlada RS...). Podobno govori tudi literatura o tem vprašanju. Verjetno pa bi se morala občinska uprava držati poslovnika občinskega sveta. Poslovnik občinskega sveta govori, da se zapiše zapisnik o seji sveta in da se ta snema. Svetniki so imeli vrsto argumentov, na primer, da so zapisniki predolgi in podobno, proti sedanjemu načinu pisanja zapisnika.
Svet je zavrnil sprejem zapisnikov, verjetno bo potrebno upoštevati obstoječi veljavni poslovnik in pa realizirati sklep, da župan uskladi način pisanja zapisnika na posebnem sestanku s prizadetimi ter v kolikor bo potrebno, spremeniti poslovnik.
Živahna je bila tudi razprava o predlogu svetnika Alojzija Metelka, da bi bili občani občine Trebnje upravičeni do oprostitve plačevanja cestnine na avtocesti proti Ljubljani. Vsi, ki bodo prišli na avtocesto v Ivančni Gorici, ne bodo plačevali cestnine. Svet je podprl sklep, da se bodo nadaljevala prizadevanja občine po ukinitvi cestnine za občane občine Trebnje.
Ker je župan zadržal sklep o objavi odloka o občinskih cestah, ki ga je svet sprejel na prejšnji seji, je predlagal, da se odlok ne objavi do pridobitve mnenja vladne službe za zakonodajo. Svetnika, dr. Marjan Pavlin in Alojzij Metelko, sta nasprotovala sprejetju sklepa župana, ker ta ni v skladu z zakonodajo, ki govori, da v primeru zadržanja odloka s strani župana, svet na naslednji seji ponovno glasuje o odloku. Svet tako ni sprejel predloga župana in tako bo odlok objavljen v Uradnem listu.
Svetniki so sprejeli osnutek Odloka o zaključnem proračunu občine Trebnje za leto 1999 in pozvali Nadzorni
odbor, da do naslednje obravnave na svetu o njem poda svoje ugotovitve.
Svet je sprejel osnutek Odloka o stavbnih zemljiščih v lasti Občine Trebnje s pripombami pristojnega odbora.
Prav tako je sprejel osnutek Odloka o obvezni deratizaciji na območju občine Trebnje s pripombami, ki so se nanašale tudi na stroške obvezne deratizacije. Nekateri svetniki so predlagali, da stroški deratizacije bremenijo občinski proračun. Omenjeni odlok bi moral veljati za vse, ker bodo drugače učinki obvezne deratizacije nični.
Soglasno je bil sprejet Odlok o preimenovanju dela naselja Podturn v novo naselje z imenom Jagodnik.
Svet je sprejel dopolnitve Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trebnje. Ni pa bil sprejet predlog, da se odboru da pooblastilo s pravilnikom, da potrdi in razdeli sredstva za posamezni razpis, ampak tako kot drugi odbori pripravi predlog, ki ga sprejme občinski svet.
Svet je sprejel predlog razdelitve javnih sredstev za področje športa za leto 2000. Predlog je nastal na podlagi javnega razpisa, ki temelji na posebnem odloku občinskega sveta.
Svetnik Kovačič je očital občinskim službam, da niso upoštevale predvsem nekatera upokojenska društva, da je bila razpisna dokumentacija prezahtevna in da občinske strokovne službe niso hotele pomagati z navodili pri izpolnjevanju obrazcev. G. Slak je zavrnil vse obtožbe. Pri rebalansu proračuna pa se bodo poskušala upoštevati tudi društva, ki niso uspela s svojimi programi. Prav tako je svet sprejel predlog odbora za družbene dejavnosti, da bo tudi športna zveza dobila minimalna sredstva za delo. Svet je tudi sprejel razdelilnik pomoči za odpravo posledic
škode v letu 1999.
Svetnik Franc Hribar, predsednik Odbora za gospodarstvo, ki sta predvsem zaslužna za precej visoka sredstva v proračunu za ta namen, je podrobno obrazložil razpis za pridobitev sredstev subvencij za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Trebnje za leto 2000. Svet je sprejel predlagani predlog razpisa.
Svet je potrdil predlog o prioriteti zahtevkov za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v RS za leto 2000. V programu so naslednji zahtevki: asfaltiranje ceste Rodine Gomila, izgradnja primarnega vodovoda Grm Rih-povec, izgradnja primarnega vodovoda visoke cone Veliki Gaber, preplastitev lokalne ceste Brezovica Račje selo, rekonstrukcija lokalne ceste Rdeči Kal Jordan Kal in asfaltiranje odseka lokalne ceste Hom Ravne.
Občinski svet je sprejel na predlog Odbora za družbene dejavnosti o prioriteti investicijskih vlaganj na področju osnovnega šolstva: OŠ Veliki Gaber, OŠ Mirna, OŠ Šentrupert, OŠ Mokronog. Hkrati se išče rešitev za OŠ Trebnje, tako da se skuša pridobiti nove prostore za glasbeno šolo in pihalni orkester, oziroma da se zagotovijo sredstva za investicijo novega objekta, namenjenega za galerijo, glasbeno šolo in pihalni orkester.Skladno s prioriteto se pristopi k pridobitvi tehnične dokumentacije. Proučile se bodo tudi možnosti za spremembo šolskih okolišev. Ponovno se je izkazalo, da do sedaj na občini niso imeli strokovno podprtih prioritetnih načrtov na tem področju, vse preveč je bilo na tem področju odločanja »od danes do jutri« in da župan in strokovne službe niso uspele na državni ravni pridobiti sredstva za investicije natem področju.
Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje prodaja po sklepu Občinskega sveta Trebnje, z dne 19.04.2000
-	garažo v kletni etaži stanovanjskega bloka na Rimski cesti št. 5, Trebnje v izmeri 16,73 m in
-	poslovni prostor v kleti stanovanjskega bloka Cankarjeva ul. 33, Trebnje v izmeri 69,91 m
Javna dražba bo razpisana v Uradnem listu RS št. 39/2000. Zainteresirani kupci dobijo podrobnejše informacija na Občini Trebnje, Oddelek za okolje in prostor, soba št.16, vsakdan med 8. in 14. uro. Ogled nepremičnin je možen po predhodni najavi na tel.(068) 3481 -108, Jože KLEMENČIČ.
JAVNA LICITACIJA
Občina Trebnje, Goliev trg 5, organizira javno licitacijo pisarniške opreme, ki bo
v četrtek, 1. junija 2000, od 16. do 18. ure za občinskim poslopjem, Goliev trg 5.
Ogled opreme je možen v sredo, 31. maja, od 10. do 14. ure oz. v dogovoru z gospodarjem premoženja tudi druge ure.
Nakup je opravljen po sistemu ogledano - kupljeno.
Rok plačila in prevzema opreme je takoj.
župan Ciril Metod Pungartnik
NEPRAVILNOSTI V POSLOVANJU JP KOMUNALA TREBNJE
/nadaljevanje s 1. strani/
Na tiskovni konferenci v sre- uskladiti s sprejetim pro- odbora vse do 10. redne seje do, 12.4.2000, sta občinska računom občine Trebnje za Občinskega sveta 15. marca svetnika SKD, Marjan Pavlin leto 1999. Gospodarski plan 2000. Na vprašanje svetnika in SDS, Franc Hribar pred- Komunale se z upošte- SDS Franca Hribarja, če se stavila nepravilnosti v pošlo- vanjem pripomb odbora župan strinja z obstoječim
Nepravilnosti v poslovanju JP Komunala Trebnje sta na tiskovni konferenci predstavila občinska svetnika SKD Marjan Pavlin in SDS Franc Hribar.
vanju JP Komunala Trebnje. Le-ta očitno ne posluje v skladu z veljavno zakonodajo, saj nima usklajenega statuta ter drugih aktov z veljavno zakonodajo. Občinski svet občine Trebnje je na 34. redni seji dne, 29. julija 1998 sprejel sklep: Strokovna služba občinske uprave naj pripravi predlog sprememb in dopolnitev Statuta JP Komunala Trebnje, ter ga predloži občinskemu svetu v obravnavo. Tega predloga občinski svet do danes še ni dobil v obravnavo.
JP Komunala je tudi v gospodarskem prekršku, saj je v letu 1999 poslovalo brez gospodarskega plana. Občinski svettega ni potrdil, saj ni bil pripravljen v skladu s proračunom občine Trebnje. Na 3. seji Odbora za prostor, komunalo in infrastrukturo 9.6.1999 so sprejeli sklepe: Komunala Trebnje mora porabo sredstev amortizacije
posreduje v obravnavo in sprejem na občinski svet. Na 5. redni seji Občinskega sveta dne, 14.6.1999 je bila točka Gospodarski plan JP Komunala za leto 1999 umaknjena z dnevnega reda seje, ker v načrtu niso upoštevali zgoraj navedenega sklepa. Zaradi istih razlogov Gospodarski plan Komunale za leto 1999 ni bil sprejet niti na 7. redni seji občinskega sveta dne, 6.10.1999.
JP Komunala tudi nima Nadzornega odbora, zato je njeno poslovanje nepravilno in nezakonito.
Občinski svet Občine Trebnje je na 34. redni seji dne , 29. julija 1998 sprejel sklep: Občinski svet Občine Trebnje razrešuje dosedanji Nadzorni odbor Komunale Trebnje in imenuje novega. Župan občine Trebnje Ciril M. Pungartnik je sklep zadrževal in ni podpisal odločb članom Nadzornega
poslovanjem JP Komunale, je ta odgovoril:
"Jaz trdim, da zakonito posluje, zakonito in pravilno." Kot prvi mož občine, oziroma župan občine Trebnje bi moral prvi imeti interes glede pravilnega in zakonitega poslovanja JP Komunala, katerega ustanovitelj je Občina Trebnje. Ne pa, da se z nepravilnostmi v poslovanju JP Komunala strinja in jih zagovarja.
Vse zgoraj naštete nepravilnosti poslovanja JP Komunala Trebnje njen direktor Pavle Jarc zanika in se sklicuje na sklepe, akte, statute, registracije, katerim pa so zakonski roki veljavnosti že potekli.
Občinski svet občine Trebnje je na 10. redni seji 15. aprila 2000 sprejel sklep: Nezakonitosti v poslovanju JP Komunala se prijavijo Računskemu sodišču.
F.H.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
OCENJEVANJE VIN DRUŠTVA VINOGRADNIKOV TREBNJE
ŽIVLJENJE V VASI GRM
/nadaljevanje iz prejšnje številke/
cenjevanje vin je bilo 4. I lin 5. marca 2000. vV Skupno se je ocenjevalo 191 vzorcev vin. Dolenjska bela vina: ocenjenih je bilo 57 vzorcev, določeni vzorci so bili zelo kvalitetni, sestav vin je bil iz različnih sort, od laškega rizlinga do souvignona, izločenih je bilo 5 vzorcev, od tega trije zaradi oksidacije eden zaradi boekserja in eden zaradi tujega vonja. 7 vzorcev je bilo sicer ocenjenih, vendar so te vzorce 1 do 4 sodnikov ocenili negativno in jih predlagali za izločitev. Vzorci so zaradi tega v skupnem seštevku ocenjeni nižje.
Bela sortna vina: ocenjenih je bilo 34 vzorcev, izločen je bil le 1 vzorec laškega rizlinga, 4 vzorce pa so posamezni ocenjevalci ocenili negativno. Posamezni vzorci sortnih vin so bili izredno kvalitetni, kar je razvidno iz ocene vzorca. Manj kvalitetna pa so bila vina sorte laški rizling.
Cviček: ocenjenih je bilo 67 vzorcev, izločenih 7 vzorcev, kot vzrok izločitve je bila v 5 primerih oksidacija, 1 tuj vonj in 1 miševina. 5 vzorcev je bilo slabše ocenjenih, ker so jih posamezni sodniki izločili, vendar niso bili izločeni, kerjih
je negativno ocenilo manj kot 5 sodnikov.
Dolenjska rdeča vina: ocenjevalo se je 22 vzorcev, med njimi je bil tudi 1 vzorec žametne črnine. Izločenih je bilo 5 vzorcev. Tudi pri teh vinih je bil v največ primerih vzrok izločitve oksidacija, v 1 primeru je bil vzorec pre-žveplan, v 1 vzorcu pa je bil zaznan boekser. Z ozirom na število vzorcev je bilo v tej kategoriji vin največji delež izločenih vin. 3 vzorci so bili na meji izločitve, ker so jih 4 ocenjevalci predlagali za izločitev.
Modra frankinja: ocenjevalo se je 11 vzorcev, izločena sta bila 2 vzorca zaradi oksidacije in boekserja.
Na ocenjevanju vin v Kostanjevici 20. in 21. aprila 2000 je sodelovalo društvo z 72 vzorci in doseglo 9 zlatih medalj in 2 veliki zlati medalji. Pet najbolje ocenjenih vzorcev vin: Prijatelj Mitja (sauvignon) 18,1, Kneževič Branko (chardonay) 18,02, Opara Franc (penina) 17,78, Mežan Branko (beli pinot) 17,78, Mežan Branko (char-donay) 17,7.
Društvo vinogradnikov Trebnje Janez ZUPAN, tajnik
V
V
VINOGRADNIŠKO - TURISTIČNO DRUŠTVO ČATEŽ POD ZAPLAZOM
I fnogradniško turistično
I / društvo Čatež je 25.
V marca organiziralo ocenjevanje vin v gostilni Ravnikar na Čatežu. Vinogradniki so oddali 196 vzorcev vin, od tega je bilo kar 82 vzorcev cvičk.. Strokovne komisije so ugotovile visoko kvaliteto vina, saj je bilo samo 5 vin neocenjenih, oziroma samo 32 vzorcev ni izpolnjevalo pogojev za nadaljnjo tekmovanje v okviru Zveze društev vinogradnikov Dolenjske. Za prvaka cvička je bil imenovan Medvešek Bojan za vino, pridelano v vinski gorici Zemljica.
Franc Kozlevčar pa si je s svojim vinom prislužil kar 3 prva mesta, in sicer za dolenjsko belo (16,74 L), za beli pinot (17,03 t.) ter za
sauvingnon (17,50 t.). Prvo mesto za dolenjsko rdeče je dobil Dane Štrempfelj (16,46 t.). Najboljšo modro frankinjo ima Jože Obolnar (17,62 t.) Najboljšo oceno za laški rizling si je prisvojil Lado Kolenc. Prvo mesto za renski rizling pa je pripadlo Jožetu Kastelicu.
Na ocenjevanje v Kostanjevico je društvo oddalo 89 vzorcev vin, od tega kar 50 vzorcev cvička.
Rezultati tega ocenjevanja pa so naslednji: 4 velike zlate medalje, 13zlatih, 27srebrnih in 35 priznanj. Samo 7 vzorcev je ostalo brez odličij, 3 vzorci pa so bili neocenjeni.
Tako po številu vzorcev kot po številu odličij je društvo največje na Dolenjskem.
Brigita Kozlevčar, Medvedjek
Ocenjevanje vin v gostilni Ravnikar na Čatežu
OGLED CVIČKARIJE V KOSTANJEVICI s podelitvijo priznanj in medalj za nagrajena vina
bo v
nedeljo, 28. maja, 2000.
vaščanih vasi Grm lsmo pisali že zadnjič.
Ker pa so nam natrosili toliko zanimivosti o njihovem skupnem druženju, dodajamo še tokrat nekaj utrinkov. Pisali so nam o lanskoletnih skupnih druženjih in ker vemo, da kar se v Grmu zmenijo, drži in da dobre stvari znajo nadgrajevati, objavljamo njihov zapis. Veseli jeseni nazdravimo na pikniku, ki mu rečemo kar kostanjev piknik. Včasih zraven vključimo tudi pohod do prijaznih okoliških krajev.
In že je tu predvečer sv. Miklavža. V našo vas pride Miklavž s spremljevalci, angeli in parkelni. Seveda ima vsak svojo nalogo. Najbolj pa so srečni otroci, saj po molitvi prejmejo Miklavževo darilo. Letos pa smo se nekateri odpravili tudi k polnočnici. Z baklami smo si svetili na poti. Veselih src smo sprejeli novorojeno dete. Zunaj je bilo mrzlo, a v naših srcih toplo. Tudi romplanje za god v naši vasi še ni zamrlo, pa praznovanje rojstnih dni, pa martinovanje...
Pa da ne bi mislili, da se znamo v naši vasi veseliti le ob plesu in glasbi. Tudi pri delu nam je prav prijetno. Zberemo se pri delovnih akcijah ob napeljavi novih vodovodnih cevi, telefonskih priključkov, tudi pri obnovi asfalta ni bilo dolgočasno. Spomladi pa očistimo našo vasico tudi smeti, za katere nekateri še sedaj ne vedo, da jim je namenjen koš.
Morda pa je kdo med vami, ki še ne ve, kje pravzaprav je ta vasica, ki ima le 94 prebivalcev. Zato si le preberite še naslednje vrstice.
Grm je majhna vasica, ki leži le nekaj kilometrov JV od Trebnjega ob reki Temenici, hiše pa se raztezajo tudi na bližnjo vzpetino z n. v. 305m. Grm lahko poznate po lepi baročni cerkvi, njena zavetnica je sv. Marjeta, s pokopališčem. Med Grmom in Ponikvami si lahko ogledate jame, kjer prvič ponikne reka Temenica. Grm pa lahko poznate tudi po prijaznih, delovnih in veselih ljudeh.
N. Gabrijel
Žogica, pridi no dol! (s piknika na Gorjancih)
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV
ŠENTRUPERT
""lobiranje vzorcev vin je bilo / izvedeno 16. in 17.
marca_ 2000 v Gostilni Jaklič v Šentrupertu. Ocenjevanje je bilo izvedeno 19. marca. Od 121 vzorcev je bilo kar 43 vzorcev cvička, 46 vzorcev belih vin, 12 rdečih vin in 18 sortnih vin ter 2 penini, in sicer šentruperska penina in penina od fare. Razvrščanje vzorcev za ocenjevanje je opravila 3-članska komisija en dan pred ocenjevanjem. Vzorce smo ocenjevali v dveh 7-članskih komisijah. Najbolje ocenjeni cviček je bil priznan VidiPovše z Raven (15,78 t.), drugo mesto pa je pripadlo Viktorju Tratarju z Raven (15,74 t.), enako število točk je pripadlo Francu Lokarju s Stana. Med belimi vini je bilo najbolje ocenjeno vino Dušana Sladiča z Mirne (16,61), sledi družina Brcar s Homa (16,601.), tretji pa je bil Miran Bevk iz Prelesja 27 (16,56 t.). Od sortnih rdečih je za modro frankinjo dobil največ točk Ivan Gorenc iz Hrastnega (15,92 t.). Od belih sortnih vin pa je 1. mesto pripadlo Petru Jakliču
iz Šentruperta (16,701), Vovk Ivan Kržič iz Hrastovice je imel najbolje ocenjeni beli pinot (17,72 t.), najboljši chardonnay ima Franc Lokar (17,44 t.), najboljši zeleni silvanec ima Jože Frelih iz Šentruperta (17,64 t.). Šentruperska penina je bila ocenjena z 18 t., penina od fare pa z 18,02 t., oboje od Jožeta Freliha.
V	letošnjem letu je bilo 54 vzorcev manj zaradi lanskoletne toče, ki je pridelek zmanjšala, prizadela pa je tudi kvaliteto. V splošnem je bila ocena višja kot vprejšnih letih, zlasti pri sortnih vinih.
V	imenu organizatorja se zahvaljujem predsednikoma degustacijskih komisij ter vsem pokuševalcem, prijaznemu osebju Gostilne Jaklič, tehnični komisiji ter članom društva. Vsem, ki ste pridelali dobro kapljico, iskrene čestitke! Zaužijmo jo spoštljivo in v družbi s prijatelji. Za uspešno delo naprej pa nazdravimo tudi člani društva.
predsednik društva Ivan Vovk
Krajani KS ŠTEFAN
»ZA« podaljšanje samoprispevka
\/ rajani KS Štefan smo se IA v nedeljo, 2.4.2000,
1	Nodločali o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Lahko rečemo, da je izjemna udeležba krajanov, kar 79,9 %, odločila, da je bil referendum uspešen. V volilni imenik KS Štefan je bilo vpisanih 448 volivcev in glede na visoko udeležbo je »ZA« glasovalo 247 volivcev ali 55,1 %. Proti uvedbi krajevnega samoprispevka pa je bilo 100 krajanov ali 22,3 %, neveljavni sta bili 2 glasovnici ali 0,5 % od vseh vpisanih volivcev v volilnem imeniku. V skladu s sedanjo veljavno zakonodajo, je izglasovanje samoprispevka še posebno priznanje sedanjemu Svetu KS Štefan, ki ga vodi predsednik Anton Strah, hkrati pa tudi nadaljevanje del in nalog, ki jih je svet dolžan opraviti za uresničitev zastavljenih ciljev.
Višina samoprispevka bo znašala:
-	zavezanci, ki imajo plačo iz delovnega razmerja, oziroma nadomestilo plače, pokojnine ter drugi dohodki in prejemki, ki imajo značaj plače, po stopnji
2	% od neto plače oziroma nadomestila;
-	zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, po stopnji 2 % mesečno od bruto zavarovalne osnove za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zaposlovanje;
-	zavezanci, katerim se davek odmerja od dopolnilne dejavnosti, po stopnji 2 % od davčne osnove, zmanjšane za odmerjene davke;
-	zavezanci, ki dosegajo dohodke za priložnostno opravljanje storitev ali avtor-
skih honorarjev po stopnji 2 % od davčne osnove, zmanjšane za odmerjene davke;
-	zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč.
V	KS naj bi zbrali v obdobju štirih let, za kolikor je bil samoprispevek sprejet, predvidoma 20 mio sit. Navedena sredstva samoprispevka bodo namensko porabljena za sofinanciranje naslednjih investicij:
-	izgradnja pločnika ob cesti R 650 od meje KS Trebnje do križišča v Štefanu z odcepom za Čatež po cesti R 652 do odcepa za Gorenjo Nemško vas in krakom v smeri Zidanega Mostu do železniškega prehoda;
-	asfaltiranje in preplastitve cest, obnove in novogradnje javnih poti v KS;
-	Kanalizacija v KS - izgradnja sekundarnih vodov za priključitev posameznih naselij.
V	Svetu KS se člani zavedamo, da vseh zastavljenih del in nalog še vedno ne bo možno opraviti brez sodelovanja krajanov. Takšno sodelovanje pa so krajani dokazali tudi z udeležbo na nedeljskem referendumu.
Svet KS se zahvaljuje vsem krajanom za udeležbo in hkrati za podporo referendumskemu programu, v katerem krajani vidijo lepši in boljši jutri. »ZA« boljši jutri" je bilo tudi geslo Biltena 2000, ki ga je izdal Svet KS ob priložnosti razpisa referenduma za podaljšanje krajevnega samoprispevka, prejelo pa ga je vsako gospodinjstvo v Krajevni skupnosti Štefan.
Mojca Pekolj
PŠ DOBRNIČ PODARJEN
RAČUNALNIK IN BARVNI TISKALNIK
I zvajalec gradbenih del pri prenavljanju podružnične šole I Dobrnič, g. Borut Zupančič, je podaril učencem nov I računalnik in barvni tiskalnik v vrednosti 250.000,00SIT. Na šoli že drugo leto deluje računalniški krožek, zato smo računalnika in tiskalnika še toliko bolj veseli.
V imenu učencev in učiteljev se g. Borutu Zupančiču lepo zahvaljujem in mu želim še veliko poslovnih uspehov.
Ana Kastigar
[4 AKTUALNO
SREČANJE NA DEBENCU
1 M območni organizaciji 1» ZSSS za Dolenjsko je W bila organizirana osrednja prvomajska prireditev na Dolenjskem tradicionalno 19. delavsko srečanje na Debencu pri Mirni, ki se ga je udeležilo 2500 ljudi.
Slavnostni govornik mag. Dušan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije, je med drugim poudaril, da se svobodni sindikati borijo proti ukinjanju pravice do malice in drugih pridobljenih pravic.
Na prireditvi so nastopili: Občinski pihalni orkester z mažoretkami, učenci Glasbene šole Trebnje, Saša Pavček in Krjavelj. Najpomembnejši del slovesnosti pa je bila podelitev priznanj
Območne organizacije za Dolenjsko. Prejemniki (na sliki) so: Rok Dvornik, pred. sindikalne podružnice Iskra Elektroliti Mokronog v stečaju, Franc Kuzma, pred. sindikata Mercator Dolenjske d.d., Niko Rončevič, pred. sindikata Novoteks Tkanina d.d., Jelka Košmerl, bivša pred. sindikalne podružnice KNG Krka Kozmetika, Robert Janežič, pred. sindikata Gasilsko reševalnega centra Novo mesto in Sindikalna podružnica SKEI HIPOT Šentjernej.
Glavni pokrovitelj letošnjega srečanja je bil Akripol Trebnje d.d.
Srečanje se je nadaljevalo ob zvokih ansambla Slavček in gostinski ponudbi.
VELIKA NOČ
1 Zelika noč je bila letos \/zelo pozno, šele 23.
V aprila. Ker pa so šolarji takrat nastopili enotedenske počitnice, so imeli tudi mladi več časa in možnosti doživeti te praznike. Lahko so si ogledali pasijonsko igro na Mirni ali v Trebnjem, izdelali prave butarice, odnesli žegen na sončno veliko soboto, se zaustavili ob skupnem velikonočnem
posameznih rastlin, o pravici .... Po prvih butaricah so vsi sodelovali pri pripravi materiala; ženske in dekleta pa so izdelale tudi številne papirnate rože, ki so jih zataknili v butarice. Ob skupnem delu in pesmi se je večer mimogrede prevesil čez polnoč.
Polona
'H
ff
• 'v '
.e«*


zajtrku in obiskali prijatelje in sorodnike na velikonočni ponedeljek ali pa se preizkusili v sekanju pirhov. V trebanjskem župnišču so v organizaciji Društva Ragle skupno izdelovali butarice. Predhodno so v gozdu nabrali material, ki se v ta namen potrebuje. Na večer pa so starejši in tisti, ki so tega vešči, svoje izkušnje prenašali na mlajše, ki smo pazljivo poslušali, kaj vse mora biti v butarici - pušlu, zvedeli smo o pomenu
»Ali je moja butarica največja?« je zanimalo Luka Zupančiča.
PRIREDITVE OB BARAGOVEM DNEVU
PETEK, 30.6.2000, OB 20. URI NA CIK SVEČANA AKADEMIJA OB BARAGOVEM SPOMINSKEM DNEVU OBČINETREBNJE
SOBOTA, 1.7. 2000, TRADICIONALNI POHOD PO BARAGOVI POTI, ZAČETEK PRED TREBANJSKO ŽUPNIJSKO CERKVIJO OB 8.30 NEDELJA, 2.7.2000, OB 10. URI SLAVNOSTNA MAŠA V KNEŽJI VASI, KI JO BO VODIL SLOVENSKI METROPOLIT, NADŠKOF DR. FRANC RODE; SLEDI KULTURNI PROGRAM IN DRUŽENJE OB DOBRIH JEDEH IN DOBRI KAPLJICI.
Baragov odbor
PROJEKT TREBNJE ZDRAVA OBČINA IN OBČINA DOBRIH MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV
[projekt Trebnje zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov daje na svojih srečanjih I možnost vsem občanom izraziti, kaj želijo v svojem okolju spremeniti, izboljšati ali na novo uvesti ter tako podpreti idejo o zdravi občini in občini zdravih medčloveških odnosov.
Ključnim problemom na srečanju poiščejo sodelujoči tudi morebitne rešitve in tako se počasi začne kotaliti kamenček spremembe navzdol. Glede na to, da projekt deluje v občini že deset let in še vedno vztraja, je lahko jasno, da gre za dolgoročne stvari, ki zahtevajo voljo do sprememb danes, za rezultate, vidne čez tri, pet, deset let.
Na zadnjem srečanju smo občani soglasno izrazili željo po postavitvi večih zabojnikov za steklo, ki so nekdaj že bili. Morda bi težko verjeli, glede na redko praznenje, ki so ga bili deležni, da so pravzaprav močno zaželjeni in da smo se občani nanje navadili. Zataknilo se je namreč pri denarju za praznenje in samem odlaganju zbranega stekla. Izjema je trgovina KZ v Trebnjem, kjer še vedno stojita dva, slabo opazna zabojnika, katerih praznenje baje opravljajo redno, problem vidijo v ljudeh, ki vanje odlagajo tudi druge odpadke (pločevinke, papir, zračne filtre,...).
Sodelujoči na srečanju smo se zavedali, da je problem ravnanja z odpadki odvisen tudi od zavesti ljudi in ne bo z leti nič manjši, zato smo se odločili še za eno nalogo -nalogo osveščanja občanov, predvsem otrok. Morda se zdi ta ugotovitev nepotrebna, saj
Na Mirni smo ujeli res »tapravo« butaro, ki se po višini lahko meri celo s cerkvenim zvonikom. Zanjo so potrebovali veliko zelenja in spretnih rok.
naj bi se otroci o vsem tem naučili že v šoli. Kaj pa v domačem okolju? Ali jim dajemo dovolj dober zgled s svojo miselnostjo o skrbi za naravo, ko npr. veselo nakupujemo plastenke?
Zavedamo se, da je potrebno za rešitev vsakega problema premakniti veliko kamenčkov in kamenja. Če jih to počne samo peščica, je skoraj nemogoče tako tlakovati novo pot, zato mislim, da je pomembno, da se občani
začnemo prebujati in zavedati, da lahko tudi sami kaj storimo za svoje dobro. Veliko je že, če znamo povedati, kaj nas boli, saj bomo samo tako lahko vedeli, kaj naj popravimo.
Navedena sta samo dva od mnogih problemov, za katere vemo, še več pa je takih, za katere ne vemo. Zavihajmo rokave skupaj, da bo naša občina lepša. Pustimo ob strani politiko, veroizpoved, takšne in drugačne statuse, druži nas namreč vse, da smo TREBANJCI. Če imate kaj povedati, povejte, če želite več vedeti o tem projektu, vprašajte ali oddajte svoj predlog pismeno na naslov: Projekt TREBNJE ZDRAVA OBČINA IN OBČINA DOBRIH MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV, Golievtrg 5, Trebnje.
Dajemo pobudo, da spregovorite o čistem okolju, v katerem živite^ tudi doma, v OŠ in WO. Čisto okolje je stvar našega počutja in tudi ogledalo naše zavesti za ljudi, ki jih pot pripelje v naše kraje. T.&M.MEŽAN
DAN OKOLJA V TRIMU
/nadaljevanje s 1. strani/
kot sekundarne surovine v ponovno predelavo; izvajanje periodičnih in ostalih, z zakonom predpisanih meritev, spremljanje porabe vode ter energentov, njihovo zmanjševanje po enoti proizvoda, izobraževanje in osveščanje vseh zaposlenih, tako s področja kakovosti dela, poslovne odličnosti, kot tudi ravnanja z okoljem. Vsa prizadevanja so bila januarja letos potrjena s pridobitvijo mednarodnega certifikata ISO 14001 s strani mednarodne presojevalske organizacije TUVizMunchna.
Trimo je svoja dolgoletna prizadevanja po doseganju poslovne odličnosti in nenehnega povečevanja kakovosti proizvodov in storitev zabeležil z dnevom okolja v soboto, 8.4.2000. Na ta dan so se odvijale številne aktivnosti pod sloganom »Prihodnost je naša prva skrb«.
Zaposleni so svoje okoljsko delovanje dokazali s končnim urejanjem notranjosti in zunanjosti objektov, skladiščnih površin, transportnih poti, z ureditvijo zelenic ter z zbiranjem odpadnega papirja, izločene dokumentacije iz pisarniških prostorov in centralnega arhiva.
V	zvezi z varovanjem okolja so bile ob sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki prikazane številne akcije.
Simulacija odstranitve razlitih nevarnih snovi (poliuretanskih komponent) in reševanje ponesrečenca iz skladišča komponent je bila izvedena s pomočjo Gasilskega reševalnega centra Novo mesto in ekipe za reševanje iz Trima. Vključno s prijavo nesreče in prihodom gasilcev, je bila akcija izvedena v 55 minutah.
V	sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Trebnje je bila podana teoretična razlaga uporabe, načina in namena posameznih gasilnih sredstev. Zaposleni so lahko klasična gasilska sredstva praktično preizkusili na simuliranem požaru. Posebna pozornost je bila posvečena ogledu opreme vozila za tehnično reševanje.
Strokovnjaki podjetja KEMIS in WEBO so demonstrirali
uporabo absorbentov (kalci-nirana glina, pivniki, dekon-taminatorji) v primeru manjšega razlitja naftnih derivatov in ostalih nevarnih snovi v tekočem stanju. Prikazano je bilo tudi začasno skladiščenje kontaminiranih absorbentov na delovnem mestu in v skladišču nevarnih odpadkov. Strokovnjaki iz HELIOSA so prikazali uporabo ekoloških premazov za protikorozijsko zaščito kovin.
Praktični prikaz uporabe opreme za regeneracijo industrijskih olj na liniji za proizvodnjo panelov so prikazali strokovnjaki iz Petrola Cas-trol, ki so tudi odgovarjali na vprašanja s področja uporabe biorazgradljivih maziv, dizelskih goriv in motornih bencinov.
Na ta dan se je direktorica Trima Tatjana Fink srečala s člani trebanjskega občinskega sveta in drugimi gosti. Zahvalila se je vsem zaposlenim in sodelujočim na prireditvi, še posebej mladim ustvarjalcem in mentorjem iz vrtcev in šol občine Trebnje, ki so s svojo izredno ustvarjalnostjo in zanosom dokazali, da okoljska osveščenost vlada tudi med najmlajšimi. Le-ti so se Trimovi akciji odzvali s svojimi likovnimi deli na temo pokrivala, ki soupada z novo marketinško akcijo »Pokrivalo za vse« in literarnimi deli na temo okolja. Vsa dela so bila razstavljena v prostorih Trima, najboljšim ustvarjalcem so bile podeljene nagrade. Podporo Trimovim prizadevanjem za čim hitrejše in kvalitetnejše obveščanje javnosti o pomenu varovanja okolja so poleg zaposlenih s svojo prisotnostjo izkazali tudi predstavniki Upravne enote Trebnje in inšpekcijskih služb, ravnatelji osnovnih šol, učitelji z mladimi ustvarjalci, sosedje, predstavniki Policijske postaje Trebnje, predstavniki društev in organizacij, ki so se pridružili na slovesnem zaključku dneva, ki so ga s svojim nastopom popestrili trebanjski godbeniki z mažoretkami.
Nataša Mejaš, odgovorna za odnose z javnostjo
Direktorica Trima, ga. Tatjana Fink, je z darili razveselila najuspešnejše mlade ustvarjalce, ki so se odzvali na literarni in likovni natečaj.
AKTUALNO
ZDRUŽITVENI KONGRES SLS IN SKD
15. aprila je v Ljubljani potekal združitveni kongres strank SKD in SLS pod geslom Združeni za Slovenijo. Z združitvijo je nastala nova desno sredinska stranka SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, ki jo vodi dr. Franc Zagožen. Za podpredsednike so bili izvoljeni Lojze Peterle, Marjan Podobnik in dr. Andrej Bajuk, ki je v teh dneh postal tudi novi predsednik slovenske vlade. Kongresa so se udeležili tudi predstavniki bivših občinskih odborov SLS in SKD Trebnje. V novi 110 članski svet stranke sta bila izvoljena dr. Marjan Pavlin in Anton Strah.
ZDRUŽENJE PODJETNIKOV SLOVENIJE
OGLED REGIONALNEGA MENAGMENTA V WALDVIERTLU
"TFdruženje podjetnikov f Slovenije deluje v ^■okviru GZS, tako spadamo Dolenjska in Bela Krajina v Območno gospodarsko zbornico Novo mesto.
Osnovni namen združevanja malih podjetnikov (to je do velikosti 50 zaposlenih) je pomoč podjetnikom pri izobraževanju, nastopanju na sejmih, tujih trgih, dajati pravno pomoč, sodelovati pri sprejemanju zakonov, ki se tičejo malih podjetij itd.
Da bi se čimbolj približali podjetnikom, ustanavljamo po občinah podjetniške klube, ker tako postanemo tudi organiziran sogovornik z občinskimi in državnimi
upravami. Tudi v Trebnjem smo organizirali ustanovni sestanek kluba, ki so se ga udeležili: managerka leta ga. Tatjana Fink, župan g. Ciril Pungartnik, predsednik območne GZ g. Janko Goleš in tudi drugi.
V mesecu maju bomo izvolili organe kluba, sprejeli plan dela in se dogovorili tudi o načinu delovanja ter seznanjanju vseh podjetnikov občine.
Objavili bomo tudi telefonsko številko, na kateri bomo dajali dnevne informacije, katere boste potrebovali.
Predsednik ZPS DBK Jože Vencelj
IV I a ekskurzijo smo se l\l odpravili v petek, 31. I NI 3 2000, v zgodnjih jutranjih urah. Pred odhodom nam je bilo naročeno, naj se toplo oblečemo, vzamemo s seboj fotoaparat in odprte oči ter ušesa. Regija VValdviertl leži namreč na nadmorski višini 500 do 600 m in je bila nekoč poznana kot najbolj demografsko in gospodarsko zaostala dežela Avstrije, danes pa je ena najbolj prijaznih in uspešnih Leži severno od Donave med Dunajem in Linzem. Regija, ki je istočasno tudi občina, obsega približno dvakratno površino naše občine in zajema območja bivših treh občin. Občinski proračun je primerljiv našemu, saj imajo celo nekaj manj prebivalcev, ki se v veliki meri (25%) ukvarja s kmetijstvom. V občinskem proračunu je posebej za spodbude v kmetijstvu predvideno le regresiranje osemenjevanja krav, pa še tega je realno dosti manj kot pri nas. Ostala občinska problematika je identična, le da razpolagajo z dosti bolj enotno politično voljo in z močno željo po napredku. Naselja imajo veliko avtonomije, ki jo uveljavljajo v občini preko svojih pooblaščencev.
To je visoka planota, razmeroma ravna, na starih, granitnih podlagah, slabo prepustna, hladna in zelo skopa. Domačini pravijo, da imajo štiri letne čase, in sicer: januar, februar, jesen in zimo. Tod uspevajo le najbolj odporne kmetijske kulture, kot so oves, ječmen, rž ter borov in smrekov gozd, ki pokriva več kot polovico pokrajine.
Pred približno 20 leti je nekatere odgovorne zaskrbelo, kaj jim bo prinesla zelo velika brezposelnost, dnevna migracija in zelo velika emigracija na druga razvitejša območja. Ustanovili so institucijo menagmenta, ki je nastala iz civilnih iniciativ (društva, zadruge, gospodarska interesna združenja, in drugo). Ustanovili so blagovno znamko VValdland, ki pomeni gozdno deželo. Rekli so, naj se koza pase tam, kjer je privezana in da ne bo lačna, če bo imela zadosti dolgo vrv. Proučili so obstoječe stanje, stanje, kakršno je bilo pred vojno ter obudili in razvili dejavnosti, ki so povezane z možnostjo pridelovanja tistih pridelkov, kijih lahko danes pridelujejo in tudi uspešno tržijo.
Večino aktivnosti služi turizmu, ki temelji na ponudbi kmečkega turizma, ki ga pospešujejo društva za promocijo turizma, kulture in umetnosti. Osredotočili so
se na razvoj kmetijstva ter prodajo pridelkov, pridelanih na biološki način pod enotno blagovno znamko in s tem namenom razvijali posamezne dejavnosti. Tržijo produkte, kot so: Dežela konj, Dežela maka, Dežela lanu, Dežela gozda in lesa in podobno.
Večino dejavnosti je organiziranih preko ustreznih društev, gospodarskih interesnih združenj in zadrug.
Po prihodu v Friedensbach, ki je le streljaj oddaljen od glavnega mesta pokrajine Zvvetl, nas je sprejel g. župan Franc Prukner, ki nam je prav prijazno predstavil razvoj in vizijo dežele ter nam dal na razpolago svojega svetovalca, ki nas je spremljal. S ponosom so nam pokazali, kaj so v 20 letih dosegli. Najprej smo obiskali zadružno predelavo lanu in prodajalno lanenih izdelkov, v katero je vključenih 300 kmetov. Ti so glavni dobavitelji in lastniki obratov za predelavo lanu in trgovin. Nadaljevali smo z ogledom društvene sušilnice za zdravilna zelišča (šentjanževka, seme pegastega badela, razne začimbe, čaji in drugo), s katero upravlja društvo za vzgojo zelišč. Pridelovanje maka je
organizirano preko društva pridelovalcev maka. Ti organizirajo razne prireditve v času pridelovanja, prodajo okrasnih glavic za cvetlične aranžmaje in prodajo semena za izdelavo slaščic, ki jih ponujajo na svojih turističnih kmetijah, katerih smo bilitudi mi deležni. Obiskali smo tudi destilacijo žganja in predelavo brendijev, sadnih žganj in viskija, pripravljenega za najzahtevnejše okuse, vse iz rži in ječmena, pridelanega na bio način.
Obiskali smo tudi vaško skupnost, ki v lastni režiji upravlja mladinski počitniški dom v opuščeni šoli. Združenje za prirejo mesa posebnih živali (pegatke, divje kokoši, purane, race, gosi, kokoši, zajce in drugo) ima svojo klavnico, kjer prirejene živali lahko tudi sami zakoljejo in pripravijo za trg ali lastno potrebo. Ker so vse živali prirejene na bio kmetijah, je cena mesa približno štirikrat višja kot običajno.
Ločeno zbiranje odpadkov in kompostiranje je dodatni pogoj za veliko skrb za zdravo okolje. Občani lahko brezplačno dobijo kompost za svoje potrebe.
Najbolj me je presenetil in
razveselil pogled na urejene ceste,obcestne in druge odvodne jarke in prepuste za meteorno vodo. Ni potrebno posebej povedati, da je večino kmetijskih zemljišč komasiranih.
Sem sodi okolju prijazna industrija, trgovina, zabaviščni in športni centri in obilo možnosti za zdravo rekreacijo.
V VValdviertlu so uspeli ustaviti čas in ga usmeriti v boljšo bodočnost. Ugotavljam, da naše možnosti niso nič manjše, manjka pa nam spoznanje, da lahko sami nekaj naredimo, kar ne bo nihče namesto nas.
Na koncu smo si ogledali še vinsko deželo ob Donavi, ki meji na deželo VValdviertel. Vinogradniki - tržni pridelovalci so najbolj uspešni, če svoje pridelke neposredno prodajajo v svojih vinotočih in kmečkem turizmu.
Strokovna ekskurzija je bila zelo poučna, zato jo toplo priporočam vsem, ki jim je mar za ohranitev kmetijskega podeželja in blagostanja občanov.
Drago Sila, strokovni delavec za področje kmetijstva
KAMERA ODKRIVA
VANDALIZEM ALI POTREBA?
Le kje zdaj rastejo ciprese, ki pred trebanjskim župniščem niso smele?
&	v**
Deveta tradicionalna proslava SK FLORJANA na Račjem selu je bita 7. maja na lepo sončno nedeljo. Slovesnosti se je udeležilo 18 PGD z območja občine Trebnje. Parade, ki se je odvijala po na novo asfaltirani cesti od cerkve sv. Florjana do gasilnega doma, se je udeležilo 20 pionirjev in več kot 100 gasilcev.
Tone Zaletel
JAVNI RAZPISI
ci
Na podlagi 4. člena Zakona o finančnih intervencijah v kmetijsko proizvodnjo in pridelavo hrane (Uradni list št. 5/91), Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trebnje (Ur. list št. 19/96) in sprejetih Spremembah in dopolnitvah pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trebnje(Ur.l.RS št 38/2000), objavlja Občina Trebnje
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA FINANČNE INTERVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI TREBNJE V LETU 2000
I.	SPLOŠNI POGOJI
1.	Upravičenci do interventnih sredstev so pravne in fizične osebe občine Trebnje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki jim je poglavitna osnova za preživetje in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Trebnje.
2.	Sredstva za intervencije se dodeljujejo kot regresi, premije in podpore.
3.	Zahtevke za intervencijska sredstva vložijo upravičenci na obrazcu, ki ga dobijo na Občini Trebnje v sprejemni pisarni. K vsaki vlogi je potrebno poleg posebnih dokazil priložiti še potrdilo o lastništvu ali posestni list, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev, oziroma pogodbo o zakupu zemljišč.
4.	Kriteriji za dodelitev sredstev so razvidni iz vsebine razpisa.
5.	Prednosti bodo imele vloge, ki bodo zagotavljale aktivno zaposlitev in razvoj kmetije.
6.	Investitor, ki je za določeno investicijo že prejel podporo, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu.
7.	Sredstva se bodo nakazovala v roku 30 dni po sprejetju sklepa o dodelitvi in 30 dni po predložitvi zahtevanih dokazil o izvedenih ukrepih.
II.	POSEBNI POGOJI
Posebni pogoji so določeni pri posameznih ukrepih. Nepopolne in prepozno prispele vloge po tem razpisu se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo. Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je navajal neresnične podatke, se mu sredstev ne odobri, oziroma jih je dolžan vrniti skupaj s pripadajočimi obrestmi
III.	PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa so subvencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva, ki jih občina dodeljuje upravičencem na podlagi pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trebnje. Subvencije se dodeljujejo za naslednje namene:
Regresi.
1.1.	Sofinanciranje načrtov za gradnjo hlevov,
1. 2. Regres za spodbujanje prireje govejega mesa za leto 1999
1. 3. Regres za spodbujanje prireje govedi konj, drobnice in svinj za leto 2000 1. 4. Regresiranje stroškov
registracije hlevov in odkrivanja somatskih celic v mleku 2.Subvencioniranje dopolnilnih dejavnosti.
3.Sofinanciranje prestrukturiranja kmetij.
4. Subvencioniranje razvoja kmečkegaturizma.
5.Subvencioniranje osemenjevanja krav
6.	Izobraževanje kmetov
7.	Sofinanciranje zavarovanja kmetijskih pridelkov.
8.	Lokalni prevozi mleka
9.	Štipendiranje naslednikov kmetij na kmetijskih šolah.
10.	Sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov.
11.	Izdelava predhodnih analiz in investicijsko tehnične dokumentacije
12.	Izboljšave kmetijskih zemljišč.
1. Regresi
1.1.	Sofinanciranje načrtov za gradnjo hlevov
Namen in višina predvidenih sredstev:
Namen ukrepa je sofinanciranje uporabe in nabave načrtov za nove gospodarske objekte in nove tehnološke rešitve na kmetijah. Skupna vrednost sofinanciranja je 1.000.000 SIT. Regresira se do 50 % vrednosti računa za izdelan projekt.
Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenec mora k vlogi poleg splošnih dokazil predložiti še račun za izdelavo projekta, mnenje kmetijske svetovalne službe in lokacijsko dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del.
1.2.	Regres za prirejo govejega mesa za leto 1999 Namen in višina predvidenih sredstev:
Namen ukrepa je omogočiti uveljavitev regresa za prirejo govejega mesa vsem upravičencem, ki so v letu 1999 redili in prodajali registriranim klavnicam mlado pitano goved, za katero regres v letu 1999 nista uveljavljala Kmetijska zadruga ali Mesarstvo Cvetan. Regresira se prireja govejega mesa v višini 700.000 SIT, in sicer 2.250 SIT / kom oddane mlade pitane govedi.
Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenec mora k vlogi predložiti verodostojno dokazilo o prodaji mlade govedi. Prodane živali morajo biti v reji pri upravičencu najmanj 6 mesecev.
1.3.	Regres za spodbujanje prireje govedi, konj, drobnice in svinj v letu 2000
Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Namen ukrepa je uveljavitev regresa za prirejo mesa rejcem mlade pitane govedi, konj, drobnice in svinj. Za regresiranje prireje je predvideno
5.500.000	SIT, in sicer za oddane mlade pitane govedi ter konj do višine 2.250 SIT/ kom in do višine 1000/ SIT za 100 kg prodanih živali ostalih kategorij. Pogoji za pridobitev sredste v: Upravičenec mora k vlogi predložiti dokazilo o prodaji živine registrirani klavnici. Prodane živali mlade govedi morajo biti v reji pri upravičencu najmanj 6 mesecev. Zahtevke lahko vlagajo upravičenci sami ali organizatorji odkupa in registrirane klavnice v imenu upravičencev.
1.4.	Regresiranje stroškov registracije hlevov in odkrivanja somatskih celic v mleku
Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Namen ukrepa je zmanjševanje stroškov prireje mleka na kmetijah. Za imenovani ukrep je v proračunu namenjeno
3.100.000	SIT.
Pogoji za pridobitev sredstev Subvencija se bo dodelila organizatorju proizvodnje mleka na podlagi predloženih računov plačanih stroškov.
2.	Sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu
Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Skupna vrednost za sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti je 2.000.000 SIT, od tega je
1.200.000	SIT vezano na republiška sredstva, ki se dodelijo naknadno, če bo občina v letu 2000 za tak namen pridobila sredstva.
Podpora je namenjena za gradnjo objektov, nabavo strojev in opreme za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Vlagatelji lahko pridobijo do 30 % vrednosti vlaganj.
Namen ukrepa je pospešiti dopolnilne dejavnosti na kmetijah, pospešiti strukturne spremembe v kmetijstvu in konkurenčno usposobitev kmetijskih proizvajalcev, širitev obstoječe ali nove dejavnosti. To so predelava in prodaja kmetijskih pridelkov, ki temelji na lastni proizvodnji, (predelava mesa in mleka ter ostalih kmetijskih pridelkov, domače obrti, uslužnostne dejavnosti, pridelovanje zelenjave in sadja, kmečkega turizmaterostalo.) Pogoji za pridobitev sredstev: Subvencija se upravičencu za isto ali podobno dejavnost lahko dodeli le enkrat. Upravičenec mora v vlogi predložiti gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del, mnenje Kmetijske svetovalne službe, program razvoja kmetije ter dokazila o vrednosti vlaganj v objekte, stroje in opremo. Če upravičenec vlaga v stroje, mora predložiti tudi potrdilo, da je član strojnega krožka. Če je potrebno, mora biti dopolnilna dejavnost registrirana v ustreznem registru.
3.	Sofinanciranje prestrukturiranja kmetij
Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Za sofinanciranje prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev je namenjeno
3.400.000	SIT, od tega je
2.400.000	SIT vezano na republiška sredstva, ki se dodelijo naknadno, če bo občina za tak namen pridobila sredstva. Upravičenci lahko pridobijo do 30% vrednosti realiziranih vlaganj v kmetijsko proizvodnjo, ki pomeni preoblikovanje dejavnosti ali uvajanje nove tehnologije.
Pogoji za pridobitev sredstev: Subvencija se lahko dodeli le enkrat za isto preusmeritev. Upravičenec mora k vlogi predložiti mnenje Kmetijske svetovalne službe, program razvoja kmetije, račun o nabavi gradbenega materiala, strojev in opreme, gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del.
4.	Subvencioniranje razvoja kmečkegaturizma
Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Skupna vrednost za sub-
vencioniranje razvoja kmečkega turizma je 1.400.000 SIT, od tega je 700.000 SIT vezano na republiška sredstva, ki se dodelijo naknadno, če bo občina v letu 2000 za tak namen pridobila sredstva. Podpora je namenjena za gradnjo objektov, nabavo strojev in opreme za opravljanje kmečkega turizma. Vlagatelji lahko pridobijo do 30 % vrednosti vlaganj.
Pogoji za pridobitev sredstev: Subvencija se upravičencu za isto dejavnost lahko dodeli le enkrat. Upravičenec mora k vlogi predložiti gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del, mnenje kmetijske svetovalne službe, program razvoja kmetije ter dokazila o vrednosti vlaganj v objekte, stroje in opremo. Če je potrebno, mora biti dejavnost kmečkegaturizma regi stri rana v ustreznem registru.
5.	Subvencionirano osemenjevanje krav
Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Namen ukrepa je zmanjševanje stroškov prireje mleka na kmetijah. Za imenovani ukrep je v proračunu namenjeno
5.500.000	SIT in sicer se za vsako osemenjeno kravo nameni 1000 SIT regresa.
Pogoji za pridobitev sredstev: Zahtevke za subvencijo za osemenjevanje krav vlagajo izvajalci osemenjevanja na podlagi seznama prvič osemenjenih krav.
6.	Izobraževanje kmetov Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Za izobraževanje lastnikov gozdov, kmetov, kmečkih žena in kmečke mladine je v proračunu predvideno 2.500.000 SIT, od tega 1.700.000 SIT republiških sredstev, ki se bodo dodelila kasneje, v kolikor bo občina v letu 2000 za ta namen pridobila sredstva.
Pogoji za uveljavitev sredstev: Zahtevke za uveljavitev sredstev lahko dajo združenja ali posamezniki, ki izvajajo programe izobraževanja (kmečkih žena, lastnikov gozdov in drugi, ki niso združeni v pravno obliko interesnega združenja), traktorskega tekmovanja v oranju, strokovnih ekskurzij za kmečke žene, kviza mladi in kmetijstvo, demonstracijske poizkuse, natečaj za najbolj urejeno kmečko dvorišče in druge. K zahtevku je potrebo priložiti celotni program izobraževanja za posamezno nalogo ali več nalog s finančno konstrukcijo in časovnimi termini. Sredstva bodo dodeljena na podlagi originalnih knjigovodskih dokumentov, ki vsebujejo naziv izvajanega programa, ki se financira.
7.	Sofinanciranje zavarovanja kmetijskih pridelkov
Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Za zavarovanje kmetijskih pridelkov je namenjeno skupaj 1.500 000 SIT. Upravičenci, ki imajo svoje pridelke zavarovane pri raznih zavarovalnicah, lahko pridobijo do 50 % vrednosti zavarovalne premije za zavarovanje kmetijskih pridelkov. Namen ukrepa je nadomestiti odhodke proračuna za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu predvsem škode, ki nastaja v neurjih s točo,
poplavami in pozebo.
Pogoji za uveljavitev sredstev: Vlogi, s katero upravičenci uveljavljajo subvencijo, mora biti priloženo poleg splošnih dokazil še kopija zavarovalne police. Za upravičence lahko uveljavlja regres tudi društvo ali organizator proizvodnje, če so posevki zavarovani s skupinsko polico.
ILokalni prevozi mleka Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Občina bo delno sofinancirala prevoze mleka na relacijah, ki pokrivajo odvoz mleka iz odročnejših krajev. Za ukrep je v proračunu predvidenih
800.000	SIT.
Pogoji za uveljavitev sredstev: Zahtevke za sofinanciranje prevoza mleka dajo organizatorji odkupa mleka ali vaške skupnosti preko svojih predstavnikov. V vlogi morajo biti navedeni razlogi za ohranitev mlečne proge, višina zagotavljanja lastnih sredstev in priložene pogodbe s prevozniki. Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi dolžine proge, količine mleka, števila udeleženih proizvajalcev mleka in pomembnosti ohranjanja mlečne proizvodnje za ohranitev poseljenosti kraja.
9.	Štipendiranje naslednikov kmetij na kmetijskih šolah Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev.
Namen štipendiranja je dvigniti izobrazbeni nivo naslednikov kmetij. Skupna razpisana vsota za štipendije znaša 700.000 SIT.
Pogoji za uveljavitev sredstev: Bodoči štipendisti morajo biti potomci upravičencev do interventnih sredstev, ki ne prejemajo štipendij iz drugega naslova. Štipendije se dodelijo za šolsko leto 2000/2001. Z vsakim štipendistom bo sklenjena pogodba o štipendiranju. Višina štipendije bo določena na podlagi števila prijavljenih kandidatov, šolskega uspeha, stopnje študija, bivanja v dijaškem domu in oddaljenosti kraja študija. K vlogi mora kandidat predložiti:
-	potrdilo o lastništvu kmetije ali posestni list staršev ali skrbnikov,
-zadnje šolsko spričevalo, -potrdilo o šolanju,
-izpolnjeni obrazec za štipendije 1,51,
-	izjavo staršev ali skrbnikov, da je štipendist predviden naslednik kmetije in da ne prejema štipendije iz drugega naslova,
-potrdilo o državljanstvu. Dokazila, ki jih iz objektivnih razlogov ne morete predložiti v razpisnem roku, boste priložili po vpisu v šolo ali po vpisu nadaljevanje študija.
10.	Sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Občina bo sofinancirala programe in aktivnosti društev s področja kmetijstva. Za to je v letu 2000 v proračunu predvideno 3.000.000 SIT. Društvom bodo dodeljena intervencijska sredstva za izvedbo programov strokovnega dela, strokovnih prireditev, prenosu tržnih informacij in za izdajo strokovno informativnih publikacij.
Pogoji za uveljavitev sredstev:
Do interventnih sredstev so upravičena pravno registrirana društva s področja kmetijstva in društev, kjer so člani regijsko ali drugače povezani. K vlogi mora društvo predložiti letošnji izpisek iz registra z vsemi prilogami, program strokovnega dela, prireditev, prenosa tržnih informacij in publikacij. Iz predloženih dokazil mora biti razvidno število udeleženih članov, delež in oblika lastnih sredstev. Predloženo mora biti tudi pooblastilo pooblaščeni osebi za zastopanje. Višino dodeljenih sredstev bo odvisna od pomena akcij za ohranjanje in razvoj področja delovanja društva, števila članov, pomembnosti delovanja društva za razvoj in ohranjanje kmetijstva v občini Trebnje in od zagotovitve lastnih sredstev.
11.	Izdelava predhodnih analiz in investicijsko tehnične dokumentacije Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev:
Za izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije za urejanje kmetijskih zemljišč je namenjeno skupaj 2.500.000 SIT, od tega je 1.200.000 SIT republiških sredstev, ki bodo dodeljena naknadno, če bo Občina v ta namen pridobila sredstva. Upravičenci lahko pridobijo subvencijo za sofinanciranje priprave strokovnih podlag za urejanje kmetijskih zemljišč in menjave. Namen ukrepa je stimulirati lastnike zemljišč k izboljševanju naravnih danosti in zamenjavi zemljišč v smislu zaokroževanja posesti.
Pogoji za uveljavitev sredstev: Do subvencije so upravičeni tisti, ki želijo izvajati agromelioracije, osuševanje, namakanje združevanje zemljišč in drugo. Subvencionira se izdelava investicijsko tehnične dokumentacijo za prijavo na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in za urejanje kmetijskih zemljišč.
Vlogi mora vlagatelj priložiti mnenje kmetijske svetovalne službe in predračun izdelovalca projektne dokumentacije.
12.	Izboljšave kmetijskih zemljišč
Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev Za urejanje kmetijskih zemljišč je namenjeno skupaj
4.100.000	SIT, od tega je
3.500.000	SIT republiških sredstev, ki bodo dodeljena naknadno, če bo občina v ta namen pridobila sredstva. Upravičenci lahko pridobijo subvencijo do 50 % vrednosti strojnih del za odstranjevanje skalnih osamelcev, čiščenje zarasti, urejanje poti in dostopov, planiranje, čiščenje jarkov ter postavitev drenaž. Namen ukrepa je stimulirati lastnike zemljišč k izboljševanju naravnih danosti kmetijskih zemljišč.
Pogoji za uveljavitev sredstev: Upravičenci morajo k vlogi predložiti mnenje Kmetijske svetovalne službe, mapno kopijo z načrtom izboljšave oz zamenjave zemljišč, odločbo o priglasitvi del, če gre za dela v takem obsegu, lokacijsko dovoljenje, če gre za krčitev gozda, račun izvedenih strojnih del ali nabave gramoza za
urejevanje poti ter potrebnega materiala za izdelavo drenaž in stroškov zamenjave zemljišč.
IV.
Vloge za dodelitev sredstev z vsemi zahtevanimi prilogami morajo vlagatelji poslati na naslov: OBČINA TREBNJE, GOLIEV TRG 5,8210 TREBNJE ali jih vložijo osebno v sprejemni pisarni Občine Trebnje.
Rok za prijavo na razpis je do 30. 5. 2000 Obvestila bodo upravičenci prejeli 15 dni po sprejemu sklepa Občinskega sveta o dodelitvi finančne intervencije.
Poleg omenjenih intervencij, ki so objavljene v javnem razpisu, občina izvaja še sofinanciranje kemičnih analiz zemlje in krme v višini 70%, sofinancira testiranje molznih strojev, silažnih kombajnov in traktorskih škropilnic v višini 50% stroška testiranja. Ukrepe vodi Kmetijska svetovalna služba do porabe sredstev.
Občina pripravlja izdelavo projekta oživitve travniških sadovnjakov, zato poziva vse, ki želijo sodelovati v tem projektu, da se prijavijo na Kmetijski svetovalni službi ali Občini Trebnje, Oddelku za gospodarstvo. Interesenti bodo anketo lahko dobili na Kmetijski svetovalni službi ali na Občini Trebnje.
Oddelek za gospodarstvo OBČINA TREBNJE
Oddelek za gospo-darstvo-turizem občine Trebnje vabi k sodelovanju pravne in fizične osebe (tudi društva) za sodelovanje na naslednjih projektih:
Projekt: »Moja dežela lepa, urejena in čista«.
K dogovoru slovenskih občin, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in Turistične zveze Slovenije je pristopila 08.04.1999 tudi občina Trebnje.
Projekt: »Slovenska kulinarika in vino v turizmu 1999/2000«.
Omenjeni projekt podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Vabimo vse zainteresirane, da pošljejo (Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje - Oddelek za gospodarstvo) pisne predloge za izvedbo najrazličnejših aktivnosti (prireditev, srečanj, razstav, ipd) v okviru teh projektov. Občina Trebnje bo realizacijo najboljših predlogov tudi sofinancirala.
Občina Trebnje
JAVNI RAZPISI
nadaljnjo obravnavo Odboru za gospodarske dejavnosti.
Nepopolnih vlog Odborza gospodarske dejavnosti ne bo obravnaval.
10.	Prošnja za posojilo mora vsebovati:
-	ime, priimek, naslov prosilca,
-sedež podjetja,
-naziv in opis naložbe,
-	predračunsko vrednost in finančno konstrukcijo naložbe,
-	višino zaprošenega posojila,
-	izjavo o zagotovitvi ostalih virov naložbe.
11.	Prošnji mora biti priložena naslednja dokumentacija:
-	potrdilo o vpisu podjetnika v vpisnik samostojnih podjetnikov ali
-	sklep sodišča o vpisu podjetja v sodni register in odločba, da podjetje izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
-	potrdilo, da ima fizična ali pravna oseba vloženo na pristojnih organih vso dokumentacijo za pridobitev statusa podjetnika oz. odločbe, da firma izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti ali
-	potrdilo o vplačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, izdano v času trajanja tega razpisa,
-	obrazec B0N:3 za podjetja, ki imajo odprt ŽR pri Agenciji za plačilni promet,
-	sklep banke ali drugega posojilodajalca (ali pogodba, če je že sklenjena) o odobritvi posojila in amortizacijski načrt,
-ostala dokazila:
-	pri nakupu poslovnih prostorov overjena kupoprodajna pogodba,
-	pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov veljavno gradbeno dovoljenje oz. dovoljenje, da so dela dovoljena,
-	predračun za celotno investicijsko vrednost,
-	dokaz o lastništvu ali izjava lastnika oz. upravljalca prostorov, da dovoli nameravana dela in najemna pogodba sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila oz. subvencioniranja obrestne mere,
-	pri nakupu opreme predračun, račun ali kupoprodajna pogodba.
12. Občinski svet bo na predlog Odbora za gospodarske dejavnosti sprejel sklep o dodelitvi subvencij najkasneje v 30-tih dneh od dneva poteka roka za vložitev prošenj.
Sklep o dodelitvi subvencij se posreduje prosilcem najkasneje v 15-ih dneh po sprejemu sklepa na Občinskem svetu.
OBČINATREBNJE Datum: 15.5.2000 Številka: 3/2000
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju subvencij za pospeševanje razvoja podjetništva in kmetijstva (Ur.l. RS 62/95 in 50/96), objavlja Občina Trebnje
RAZPIS
za pridobitev sredstev subvencij za pospeševanje razvoja
podjetništva v občini Trebnje za leto 2000
1.	Skupni znesek razpisanih sredstev za subvencioniranje obrestne mere znaša 10.000.000,00 Sit.
2.	Sredstva bodo uporabljena za naslednje namene:
-	nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo prostorov namenjenih poslovni dejavnosti,
-	nakup opreme oz. osnovnih sredstev,
-	razširitev in posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet,
-	odpiranje oz. zagotavljanje novih delovnih mest. Sredstva se morajo investirati na območju občine Trebnje, kjer mora biti tudi sedež podjetja.
3.	Prosilci za subvencijo obrestne mere so lahko: -samostojni podjetnik,
-	mala podjetja v zasebni lasti,
-	občani in pravne osebe, ki imajo pri pristojnem organu vloženo zahtevo z vso dokumentacijo oz. dokazili za
Natečaj za izdelavo fotografij na temo
V ISKANJU OBČINE TREBNJE
1.	Splošno o projektu:
S tem natečajem namerava Občina Trebnje sestaviti arhiv fotografij, ki bi predstavljale kraje, ljudi ter kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti naše občine. Fotografije bi prikazovale različna področja, ki so določena v razpisu. V ta namen vabimo vse, ki jim je fotografija in fotografiranje osnovna dejavnost ali le dopolnilna in ljubiteljska dejavnost, da sodelujejo v tem natečaju.
2.	Razpisni pogoji:
2.1.	Pravico do udeležbe imajo državljani RS in drugih držav, ki upoštevajo določila tega razpisa.
2.2.	Vsak avtor lahko pošlje eno ali več fotografij iz posameznih področij:
a)	Kraji (8); Trebnje, Mirna, Šentrupert, Mokronog, Dobrnič, Trebelno, Veliki Gaber, Sela pri Šumberku.
b)	Kulturno-etnološke znamenitosti (10): Baragova hiša, Galerija likovnih samorastnikov, atelje Sandija Leskovca, gradovi, Žalostna gora nad Mokronogom, cerkve in kapele, Kip Friderika Barage v Trebnjem, Lanš-
izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti.
4.	Sredstva se prednostno dodeljujejo prosilcem po naslednji prioriteti, in sicer za dejavnosti:
-	ki zagotavljajo nova delovna mesta,
-	ki dopolnjujejo proizvodne in druge programe gospodarstva v občini,
-	ki zagotavljajo boljšo oskrbo storitvenih dejavnosti, preskrbe prebivalstva in turistično ponudbo,
-ki so ekološko neoporečne,
-	ki uvajajo sodobno tehnologijo,
-	ki so v skladu s sprejetimi razvojnimi programi občine Trebnje.
5.	Sredstva za razvoj se namenijo za subvencioniranje obrestne mere (r) za posojila, ki jih prosilcu odobrijo banke oz. druge finančne institucije, za naložbe, ki ustrezajo namenom iz 2. točke tega razpisa, z rokom vračanja od treh do pet let.
Pri enakih pogojih ima prednost tisti, ki v zadnjih treh letih ni dobil subvencije.
6.	Višina dodeljenega bančnega posojila ne sme presegati 30% predračunske vrednosti naložbe, s tem, da prosilci izjavijo, da imajo za preostali del predračunske vrednosti zagotovljena lastna sredstva ali druge vire.
7.	Prosilec lahko vloži zahtevo za subvencioniranje
prež: kapela sv. Martina, zgodovinski mostovi, spomeniki, obeležje 15. poldnevnika, staro trško jedro Mokronog, Šentrupert, Mirna, Sela pri Šumberku ipd.
c)	Naravne znamenitosti (10): kraško polje v Vrbovcu, reka Temenica, reka Mirna, Radulja, dolina reke Temenice, Mirne, Dušice, vinogradniška področja Lisec, Smaver, Hom, Čatež, Marijin studenec na Zaplazu, panoramske fotografije z Zaplaza, Šentruperta, Vrhtrebnjega ipd.
d)	Utrinki z večjih prireditev v naši občini (6): fotografije s sejmov, pohodov, kolesarskih tur, cvičkarij, Baragovi dnevi, Iz trebanjskega koša ipd.
e)	Prosto (6): ljudje pri različnih kmečkih opravilih, stare obrti, stari predmeti (posode, orodja, pohištvo, noše...), običaji, ljudska (propadajoča) arhitektura (stare hiše, domačije, kmečka poslopja, kozolci ...), kulinarične dobrote iz domače kuhinje in priprava le-teh...
2.3. Prispela dela bo ocenjevala tričlanska žirija v naslednji sestavi:
-	g. Peter Pokorn, AFIAP (predsednik Fotografske zveze Slovenije),
-	g. Marko Kapus (poznavalec turističnih znamenitosti
realne obrestne mere (r), če vrednost naložbe ne presega 40 mio Sit.
Iz sredstev občinskega proračuna se subvencionira realna obrestna mera (r) bančnega posojila v fiksnem znesku, in sicer v višini 60% realne obrestne mere.
Višina subvencije se določi na podlagi amortizacijskega načrta.
8.	Občina Trebnje in prosilec skleneta pogodbo, v kateri se določi, da bo občina Trebnje odobreni znesek subvencije izplačala prosilcu v enkratnem znesku na njegov račun, ta pa je dolžan finančni organizaciji, ki mu je odobrila kredit, tekoče poravnavati vse obresti v celoti ves čas odplačevanja kredita. Subvencija obrestne mere se bo dodeljevala na podlagi kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v času od 15.11.1999 do zadnjega dne poteka roka razpisa.
9.	Rok za vložitev prošenj je 45 dni po dnevu objave razpisa v časopisu Glasilo občanov.
Prošnjo za odobritev subvencioniranja obrestne mere s potrebno dokumentacijo vloži prosilec na naslov:
OBČINA TREBNJE, GOLIEV TRG 5,8210 TREBNJE Prošnje prouči strokovna služba Občine Trebnje, ki poda obrazložitveni predlog v
v občini Trebnje),
- g. Franc Markelj (direktor podjetja Studio Markelj foto video optika).
2.4.	Tričlanska strokovna, žirija bo izvedla ocenjevanje in izbrala določeno število fotografij iz posameznega področja. Število je določeno v oklepaju pri posameznih področjih. Avtorjem izbranih fotografij se izplača simbolična nagrada v bruto vrednosti 5000 Sit/fotografijo. Avtorji prvih treh izbranih fotografij iz vsakega področja prejmejo tudi diplome.
2.5.	Strokovna žirija bo izvedla ocenjevanje v 15 dneh po preteku roka za oddajo. Zoper odločitve žirije ni mogoča pritožba. Žirija si pridržuje pravico do spreminjanja posamičnih nagrad, do števila nagrad, kakor tudi do tega, da kakšne nagrade ne podeli.
2.6.	Vse prispele fotografije na natečaj bodo en mesec po otvoritvi razstavljene v avli Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem. Otvoritev razstave fotografij, podelitev priznanj in nagrad bo v mesecu decembru.
2.7.	0 rezultatih glasovanja, kot tudi o datumu otvoritve razstave bodo vsi sodelujoči natečaja pisno obveščeni v 15 dneh po izvedbi ocenjevanja.
2.8.	Fotografije morajo biti
barvne, dimenzij 18x24 do 30x40 cm. Format je lahko pokončen ali ležeč.
2.9.	Fotografije morajo biti posnete v obdobju od 01.01.2000 do01.10.2000.
2.10.	Avtorji naj na samolepilni etiketi, prilepljeni na hrbtni strani fotografije, navedejo svoje ime, naslov in telefonsko številko, poleg tega tudi naslov ali opis fotografije, naslov posameznega področja in datum nastanka fotografije.
2.11.	Poleg fotografij priložite tudi prijavnico, ki jo lahko prevzamete ali naročite na Turističnem informacijskem centru v Trebnjem, Baragov trg 1 (Tel.:07/30-44-717), najdete pa jo tudi na strani: Http://www.trebnje.si. Pristojbine prosto. S prijavo na sodelovanje avtor fotografije:
-	Zagotavlja, da je predloženo delo v njegovi lasti in da zanj poseduje celotne avtorske pravice.
-	Pristaja na to, da sme občina Trebnje njegovo fotografijo, če bo le-ta prišla v izbor, uporabljati brezplačno za turistično promocijo občine Trebnje in sicer v naslednje namene: v svojih turistično-informativnih publikacijah, v drugih publikacijah, kjer se predstavlja občina Trebnje, na sejmih, razstavah, na svojih
predstavitvenih straneh na Internetu, za razglednice in koledar. V ta namen bo avtor izbrane fotografije posredoval tudi »izvorno« gradivo (negativ, diapozitiv). Občina Trebnje se obvezuje navesti ime avtorja fotografije pri objavljanju katerekoli fotografije v te namene. Glede uporabe fotografij v druge namene, se Občina Trebnje dogovarja z avtorjem izbrane fotografije naknadno. Avtorske pravice vseh izbranih fotografij obdrži avtor sam.
2.12.	Občina Trebnje ne prevzame nobene odgovornosti za izgubo ali poškodbo katerekoli, za sodelovanje na tem natečaju, predložene fotografije.
2.13.	Dela pošljite najkasneje do 03.10.2000 na naslov: Občina Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje s pripisom: Natečaj za fotografije. Poskrbite za to, da so fotografije med transportom dobro zaščitene.
2.14.	Kontaktne osebe:
Bojan Rajer, Občinska uprava občine Trebnje, Oddelek za gospodarstvo (Tel.: 07/348 11 18, E-mail: boian-raier@trebnie.si).
Turistično informacijski center občine Trebnje, Baragov trg 1, Trebnje (Tel.: 07/30-4 4-717, E-mail: tic_trebnje@slo.net).
Občina Trebnje
[> KULTURA
KULTURNO ŽIVLJENJE V DSO TREBNJE
DR. MARKO MARIN
1 jF Domu starejših le občanov se vedno V nekaj dogaja, kar stanovalce razveseljuje in jim krajša dolge dneve. Naj navedem nekaj prireditev, ki so popestrile njihov vsakdan, hkrati pa kažejo na to, da je Dom zaživel s krajem, saj je tudi struktura nastopajočih zelo raznolika:
4.10.1999	obisk malčkov VVZ Mirna
8.10.1999	obisk prvošolcev OŠ Trebnje
11.10.1999	MEPZ KUD Zlata jesen Trebnje
18.10.1999	MEPZ iz Ljubljane
3.12.1999	medobmočno srečanje pevskih zborov
6.12.1999	lutkovna skupina BIBA
9.12.1999	VVZ Trebnje, skupina Veverice
16.12.1999	lutkovna predstava učencev OŠ Trebnje
23.12.1999	M 0„P Z Zagriški fantje iz Šent-lovrenca
24.12.1999	učenci OŠ Trebnje
7.2.2000 prireditev ob
24.3.2000	lutkovni krožek OŠ Trebnje z igrico Čarobni lonček
30.3.2000	VVZ Kekec Trebnje, skupina Medvedki
19.4.2000	VVZ Trebnje, plesna predstava Zaljubljeni žabec.
Vsak mesec pripravijo slovesnost za tiste stanovalce, ki so praznovali rojstni dan, kjer ne manjka torta in vse drugo, kar se za praznovanje rojstnega dneva spodobi.
Za velikonočne praznike so otroci izdelali okraske za pirhe. Na veliko soboto je trebanjski župnik Miloš Košir blagoslovil jedila, delavci Karitas pa so jim podarili pisanke in vejico oljke. Tudi v Domu so imeli nedeljski velikonočni zajtrk. DSO Trebnje ima tudi kapelo, ki stanovalcem veliko pomeni, saj jih spominja na domačo cerkev, na prijatelje; tam se lažje zberejo, vsak mesec in ob praznikih pa so tam sv. maše. V kapeli pa še vedno nimajo ustrezne opreme. Vse kar danes krasi kapelo, so darila
Ženski nonet DSO pod vodstvom Marinke Mihelčič
n\oktor umetnostne ■ zgodovine ter diplo-L J mant igralske akademije za režijo je edini trebanjski občan, ki je dobitnik »turističnega na-
geljna«, ki ga RTV Ljubljana vsako leto podeli najboljšim turističnim delavcem za izredne dosežke.
Za božič leta 1942 je s Trbinca gledal, kako gori mirnski grad, ki so ga iz previdnosti, da ne bi postal italijanska postojanka, zažgali partizani. Dobrih 20 let pozneje je po soglasju
političnega in gospodarskega zbora občine grad dobil v 99-letno uporabo in ko je dobil še lokacijsko in gradbeno dovoljenje, je začel pridno delati. Ni bilo strehe, treba je bilo poiskati temelje gradu, za to pa je moral odmakniti sto in sto kubikov kamna, ometa, peska, grmovja, kopriv...
Z obnovo mogočnega, po zgodovinskih zapisih verjetno tretjega najstarejšega gradu na Slovenskem je torej pričel v času, ki ni bil ravno naklonjen njegovim idejam. Toda Marin je vztrajal in iz ruševin počasi začel prebujati nekdanjo spečo lepotico. Med vsemi vikendi in dopusti dela, pogosto pa se pri njem odvijajo tudi tabori, delovne akcije... Tako je ne le profesor, ampak tudi fizični delavec, svetovalec, družaben sogovornik, prijazen gostitelj ... Za prebujanje mirnskega gradu se bori tudi z revijo Speča lepotica, katere urednik in izdajatelj je sam.
Želimo mu odličnega zdravja ter poleg moralne tudi finančno podporo, da se bodo njegovi obnovitveni cilji hitreje uresničevali.
D.Z.
OSNOVNA ŠOLA TREBNJE Podružnična šola Dobrnič Vas vabi
v soboto, 20. maja 2000, ob 14. uri na šolo v Dobrniču na kulturno prireditev, posvečeno
200-letnici začetka pouka v Dobrniču, obnovitvi in razširitvi šolskega prostora
slovenskem kulturnem prazniku. Ženski nonet DSO Trebnje in MEPZ KUD Zlata jesen
10.2.2000	nastop staršev in vzgojiteljic vrtca Cepetavček z Mirne z igrico Škrat Kuzma dobi nagrado
7.3.2000	pustovanje, nastop dramske skupine zaposlenih
23.3.2000	pevski zbor vinogradnikov Šentrupert
stanovalcev.
Zato se obračajo na občino, ki je DSO dolžna čimprej preskrbeti nujno potrebno opremo.
Ob tej priložnosti se ga. direktorica Majda Ivanov in vse osebje zahvaljuje vsem, ki kakorkoli prispevate k boljšemu počutju stanovalcev.
Rezka Majer
Delavci DSO Trebnje pa so aktivni tudi na športnem področju. Udeležili so se zimskih športnih iger na Soriški planini, ki jih je organiziralo združenje vseh domov, in od tam prinesli kar 4 medalje. Od leve proti desni: Anita, Žiga, Fani in Milena.
ZAMEJCI V GALERIJI V TREBNJEM
1 #nedeljo, 16. aprila, \ / smo v Trebnjem V sprejeli mimoidoče pevce Slovenskega društva Triglav iz Splita, ki so se vračali s prireditve Primorska poje, (pri njih v Splitu sta gostovala 19. marca letos MoPZ iz Mokronoga in ŽePZ z Mirne), jih popeljali v Galerijo likovnih samorastnikov, kjer jim je na svojstven način predstavil zgodovino galerije Stane Peček iz Mokronoga in jih
popeljal mimo številnih del naivcev do zaključnega mesta same galerije, v poročno dvorano, kjer so jih postregle nekatere članice ženskega pevskega zbora z Mirne z domačim pecivom in dobrim cvičkom v organizaciji Štefke Gregorčič. Presenečeni so bili nad našo okolico, ki se bistveno razlikuje od njihove, in prav nepopisno jih je navdušila številna zbirka likovnih del naše galerije.
Modno šiviljstvo Olga Kozlevčar s.p.
Medvedjek 18 Tel.: 07 30 46-666
Šivanje ženske in otroške konfekcije po meri! Izdelujemo oblačila po naročilu
tudi za trgovine s tekstilom!
VSAK DRUGI ČETRTEK V MESECU, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU TREBNJE OD 3. DO 10. LETA STAROSTI
četrtek, 8.6.2000
KORENČKOVA SONATA - Matija Milčinski (Lutkovno gledališče Jesenice) 35 minut
l\ /I aterinski dan v plesalcem. Večer je bil lep in I \/1 Trebnjem je obliko- obiskovalci v povsem polni IVI valo preko 30 plesal- dvorani navdušeni, cev plesne skupine Fol- Prireditev je izzvenela s klornega društva Kres iz skupno pesmijo Mi se mamo Novega mesta, posamezne radi in z otroško Jaz pa grem
sklope pa so prepletali na zeleno travco, med katero najmlajši učenci OŠ Trebnje, so otroci mamicam in
ki so skozi prisrčno igro in pesem poklonili občinstvu številne pesmi o materi, očetu, izrazili navezanost in varnost, ki jo čutijo ob starših. Tako so bile njihove igrive govorne in zapete točke odlično dopolnilo
babicam delili narcise. Potrebno je omeniti tudi tokrat domiselno sceno, ki jo je ovijal bršljan in številne narcise. Na sceni zapisana beseda HVALA pa je opozarjala, da bi znali večkrat reči hvala drug drugemu.
GRAD MALA LOKA
Oi lavnostna otvoritev sezone 2000 na gradu ^zMala Loka je bila v organizaciji društva ARTI v soboto, 6. maja, z odprtjem slikarske razstave Katje Gorup z naslovom Vse moje pravljice, nastopom kant-avtorice Olge VVeissbacher in kresovanjem.
Napovedane kulturne prireditve na gradu Mala Loka za letos:
26. maja bo sledila štafeta radosti; od 3. do 10. junija mednarodni kulturni festival;
11. junija bo likovna kolonija pod vodstvom Zorana Lesjaka; predvidena je izčrpna razstava Minerali, kristali, fosili; 25. maja bo pesniški večer z Janezom Menartom, predvidena je razstava lutk ter razne predstave, koncerti in literarni večeri; jeseni pa martinovanje z Martinom Strelom.
Program je zapisan, a ga bo društvo ARTI, ki se prav zdaj preoblikuje v zavod, še dopolnjevalo.
KULTURA I 9j
PASIJONSKE IGRE KUD KLAS NA MIRNI
/nadaljevanje s 1. strani
prirediti visoko besedilo v domačo obliko. Idejo sem posredoval mirnskemu župniku, g. Janezu Petku, ki jo je navdušeno pozdravil in me hkrati opozoril na zahtevnost takega projekta. Ne zavedajoč se, kaj ideja pomeni, sem g. župniku obljubil, da bomo v jubilejnem letu 2000 na Mirni pripravili pasijon, ki bo ljudem približal smisel Kristusovega zmagoslavnega trpljenja in ponesel glas našega kraja širom po Sloveniji.
Besedilo iger sem pisal z besedami svojih prijateljev, ki sem jim namenil vloge. Vloge pasijonskih iger niso igrali samo takrat, pred 2000 leti, temveč jih igramo še danes in jih bodo igrali zanamci. Vloge so sprejeli vsi, vsak iz svojega razloga.
Na prvih vajah se nas je zbralo preko 30. Ob tej priložnosti smo uresničili še eno naših, na preprostem podeželju rojenih želja: imeti društvo, ki bo povezovalo ljudi ter hkrati dajalo tudi drugim del sebe, svojih idej, energije v obliki predstavljanja zgodovinskih del, iz katerih se morda da najlepše izluščiti tako pozitivne kot negativne lastnosti. Tako smo na prvem sestanku akterjev Pasijonskih iger 27.11.1999 ustanovili KUD Klas, ki naj bi na Mirni deloval poleg Svobode, ki že goji slovensko pesem ter skrbi za kulturno dogajanje na tej blazini Dolenjske.
Iz tedna v teden, ko smo se srečevali z orehom Pasijonskih iger, nas je le-ta čedalje bolj povezoval. Ko je pasijon dobival dokončno
podobo, mu je iz znancev uspelo narediti prijatelje, ki so si želeli samo čim bolje opraviti svojo nalogo.
Ko smo ugotovili, da bo naš trud poplačan, smo predstavo ponudili tudi drugim krajem po Sloveniji. Tako se je poleg premierne predstave na Mirni zvrstilo še 8 predstav, še dvakrat na Mirni, v Gabrovki, Ljubljani, na Mirnskem gradu pri Novi Gorici, v Sevnici, Trebnjem in v Novem mestu. Na vseh predstavah se je iz srca trudilo 35 ljudi, ki so kljub svojemu delu na kmetiji, v službi in šoli dali prednost pasijonu.
Vse predstave so bile dobro obiskane.
Čeprav je krivično kogarkoli izpostavljati, bi vseeno omenil Ludvika Pravneta in Braneta Gregoriča, ki sta še posebej pripomogla pri udejanjanju naših prizadevanj. Ideja prvega, da v spomin vhoda Jezusa v Jeruzalem, postavi naše društvo veliko butaro kot simbol povezave vseh žup-Ijanov župnije Mirna, nas je še dodatno povezala. Lepotico (slika na strani 4) smo sestavili člani KUD-a Klas v soboto, 15. aprila, in jo še isti dan postavili s pomočjo mehanizacije g. Gregoriča. 25 m visoka butara je krasila Mirno ves veliki teden, vse do velikega ponedeljka. Njeni ostanki pa so razsvetlili prvomajsko noč. Ob ognju smo navdušeno razpravljali o veselih dogodkih pomembnega dela in delali načrte za naprej.
Stanko Tomšič
PESEM NAS DRUŽI 2000
|"Vireditev Pesem nas 1-^ druži se je odvijala v Velikem Gabru. Traja dva dni. Letos je bila že sedmič, in sicer v petek in soboto, 28. in 29. aprila. Prireditev je pripravilo KUD dr. Petra Držaja Veliki Gaber pod vodstvom glavnega organizatorja Franca Anžlovarja.
V petek je potekal pester kulturni program v telovadnici osnovne šole. Povezoval gaje Slavko Podboj. Svoje pevske točke so predstavili cerkveni mladinski pevski zbor, pevski zbor dr. Petra Držaja in Trebanjski oktet. Iz Bele krajine so prišle pevke, zaplesale pa so tudi belokranjsko kolo. Iz Ilirske Bistrice je prispelo pet pevk in šaljivec, ki je med vsako pesmijo povedal smešnico v narečju.
Spet so prijeten program prispevali tudi učenci OŠ Veliki Gaber pod vodstvom svojih mentoric. Zapel je otroški pevski zbor osnovne šole,
nato pa so učenke literarno-novinarskega krožka predstavile nekaj odlomkov iz zbranih zapisov o običajih pod naslovom Tako je bilo nekoč. Zgodbica je pripovedovala o navadah in življenju v kraju v preteklosti. Mladi literati so svoj nastop oblikovali po pripovedih starejših krajanov. Predstavil se je tudi dramski krožek z dramatizacijo Še sreča.
Po končani prireditvi pa smo se preselili v jedilnico šole. Aktiv kmečkih žena je predstavil obede v starih časih: zajtrk (fruštek), kosilo (južina), popoldansko malico in večerjo. Seveda tudi dobrega vina ni manjkalo.
V soboto se je prireditev nadaljevala z Markovim sejmom, ki se je začel že dopoldne. Predstavili so se tudi mladi talenti s plesnimi in glasbenimi točkami. Za zaključek dvodnevnega praznovanja pa je bila še
1. MEDOBMOCNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN
l#’onec marca in v začetku IE aprila smo bili v Treb-Imnjem gostitelji prvega medobmočnega srečanja gledaliških skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki sta ga organizirala Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar z Velike Loke. Sodelovalo je kar osem gledaliških skupin, ki so se predstavile s svojimi predstavami po kulturnih domovih naše občine Predstave so strokovno spremljali gledališki selektorji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti: Simona Zorc Ramovš, Miha Trefalt in Jurij Rudolf. Namen selektorjev je bil, da po predstavi gledališki skupini svetujejo, igralce in režiserje usmerjajo in jim pomagajo k še boljšim pred-
stavam in da predlagajo skupino, če izpolnjuje pogoje, za višje državno Linhartovo srečanje.
Številni gledalci, ki so spremljali te predstave, so dali tem skupinam najlepše priznanje z bučnimi aplavzi, z nasmejanimi obrazi pa veliko vzpodbudo za nadaljnje delo.
K uspešnemu poteku tega srečanja je pripomogla izdatna pomoč krajevnih skupnosti: Trebnje, Mirna,„ Mokronog, Velika Loka, Šentlovrenc, Šentrupert; Kulturnega društva Šentrupert, društva Partizan Mirna, podjetij TEM Čatež in Tesnil TMT d.d. z Velike Loke, Dane Mirna; privatnikov:	Ist
Štefan, Tika Trebnje, Cementni izdelki Goreč Šentlovrenc, Avto FIAT Trebnje, gostilničarjev: Jarm iz Šentlovrenca, Ravnikar s Čateža, Javornik z Rakovnika,
Jaklič iz Šentruperta, Šeligo iz Trebnjega, Deu iz Mokronoga, medijev:	Studio »D« in Vaš
kanal iz Novega mesta, Zeleni val iz Grosupljega in Radio Sevnica. Vsem igralcem, režiserjem, gledalcem in vsem ostalim, ki so kakorkoli poma-
gali pri izvedbi tega srečanja še enkrat prisrčna hvala z željo, da bi gledališka dejavnost v naši občini dobila še večje razsežnosti in pomen in da bi se taka srečanja obdržala in razvijala tudi v prihodnjih letih.
Na sliki: Gledališka skupina KD Šentrupert je z igro Priložnostni zdravnik v trebanjskem kulturnem domu navdušila osnovnošolce iz Trebnjega in Velikega Gabra
OBMOČNA PEVSKA REVIJA
% # naši občini deluje kar \ / precej pevskih skupin od V otroških, mladinskih do odraslih. Pregled enoletnega
Lunačka Šentrupert pod vodstvom Nataše Brcar, OŠ Mokronog pod vodstvom Lorene Mihelač, OŠ Mirna pod
Pevski zborček VVZ Trebnje po uspešnem nastopu v Metliki na medobčinski reviji, ki je bila 21.4.2000.Zbor vodi Brigita Borak (levo), na klavirju jih je spremljala Karmen Maver
dela skupin se prikaže na območni reviji. Tako je Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti ob pomoči Občine organizirala območno revijo otroških mladinskih in odraslih pevskih zborov. Sodelovali so predšolski zbori iz VVZ: otroški pevski zbor »Veverice« VVZ Trebnje pod vodstvom Nade Gorenc in otroški pevski zbor VVZ Trebnje pod vodstvom Brigite Borak, otroški pevski zbor »Veseli murnčki«VVZ Mirna pod vodstvom Mojce Milčinovič, otroški zbori osnovnih šol: OŠ dr. Pavla
slavnostna povorka, na kateri je sodelovala konjenica, stari kmečki vozovi, Trebanjske mažorete in Občinski pihalni orkester. Sledilo je družabno srečanje.
Naša prireditev je vsako leto zelo obiskana, saj je zelo zanimiva, zato ste vabljeni na prireditev Pesem nas druži naslednje leto.
Sabina Zidar, 8. razred Literarno-novinarski krožek OŠ Veli ki Gaber Mentorica: Olga Podpadec
Revijo je strokovno spremljala prof. Majda Hauptman, ki je po reviji opravila posvetovanje z zborovodkami in predlagala tudi zbore za predstavitev na višjem nivoju, na med-območni reviji, ki jih bodo organizirale Območne, izpostave Metlika, Črnomelj in Novo mesto. Medobmočne revije predšolskih pevskih zborov, ki je bila v Metliki, 21. aprila letos, se je udeležil predlagani otroški zbor VVZ Trebnje, pod vodstvom Brigite Borak, ki je zelo solidno zastopal našo občino na tem revijalnem srečanju. Od otroških zborov so bili predlagani za medobmočno revijo, ki bo 10. maja v Črnomlju, otroški pevski zbori
OŠ Mokronog, OŠ Trebnje in GŠ Trebnje. Mladinski zbor OŠ Trebnje z zborovodko Tatjano Mihelčič Gregorčič je bil izbran za medobmočno revijo mladinskih pevskih zborov, ki bo 17. maja v Novem mestu.
S prepevanjem so se na območni reviji predstavili tudi odrasli pevski zbori, ki delujejo na območju naše občine: Oktet Lipa iz Trebnjega pod vodstvom Toneta Stmoleta, Trebanjski oktet pod vodstvom Staneta Cvelbarja, MoPZ Emil Adamič iz Mokronoga pod vodstvom Staneta Pečka, MoPZ vinogradnikov iz Šentruperta pod vodstvom Vencija Zadravca, MoPZ Zagriški fantje iz Šentlovrenca pod vodstvom Darka Bregarja, ZePZ Svoboda Mirna pod vodstvom Staneta Pečka, MePZ dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra pod vodstvom Fani Anžlovar in MePZ Kres Čatež pod vodstvom Valerije Rančigaj, ki se je letos prvič
vodstvom Duške Peček, OŠ Trebnje pod vodstvom Jožice Stanič ter podružnične šole Dol. Nemška vas pod vodstvom I-vanke Vencelj; o-troški pevski zbor Glasbene šole Trebnje pod vodstvom Barbare Lotrič ter mladinski pevski zbor OŠ Mirna pod vodstvom Duške Peček in mladinski pevski zbor OŠ
Trebnje pod vod- otroški pevski zbor OŠ Trebnje, ki ga vodi Jožica Stanič, je bil na medobmočni reviji stvom Tatjane Mi- pevskih zborov Bele krajine in Dolenjske s strani ocenjevalke prof. Majde Hauptman helčič Gregorčič, izbran za najboljši zbor revije.
POHVALA IN PROŠNJA
Minulo leto je bilo posvečeno starostnikom, katerih nas je kar lepo število v Krajevni skupnosti Dol. Nemška vas, večinoma pa smo potrebni raznih oblik pomoči.
Odločili smo se, da pohvalimo vse, ki so nam kakorkoli pomagali ob raznih srečanjih in druženjih, tako da nismo občutili osamljenosti.
Zahvaliti se želimo g. županu Cirilu Metodu Pungartniku za prelepi Dom starejših občanov, ki smo se ga razveselili vsi krajani, pa tudi vsi občani, posebej pa še ostareli, ki morda v jeseni življenja nimamo druge izbire. Zahvaljujemo se tudi našim pismonošam, ki so nam pomagali pred prazniki s prodajo prazničnih čestitk, kartic in znamk.
Zelo pa pogrešamo poštni nabiralnik v Dol. Nemški vasi pri trgovini Mercator, kjer je dolga leta že bil, sedaj pa ga ni več. Ker mnogi ne hodimo redno v Trebnje, prosimo Pošto Trebnje, četa nabiralnik ponovno namesti. Hvala in srečno!
Fani Mališič, Grm 11
predstavil na pevski reviji. Ta revija se je odvijala pod budnim strokovnim očesom prof. Janeza Močnika, ki je po reviji opravil razgovore z zborovodji in predlagal zbore za medobmočno pevsko revijo, ki bo v Novem mestu, 26. maja in se jo bodo udeležili: Oktet Lipa in Trebanjski oktet ter ZePZ Svoboda z Mirne.
KMETIJSTVO
DRUŠTVO KMEČKIH ZENA VELIKA LOKA
X lanice Društva kmečkih I žena Velika Loka smo se \J 18. aprila 2000 odpravile na enodnevno ekskurzijo. Po krajšem kulturnem ogledu Jurčičeve domačije na Muljavi pri Ivančni Gorici smo pot nadaljevale na Kurešček. nad Ljubljano. Po obisku
kmetije Črnivec, ki se ukvarja z rejo krav molznic, smo se napotile v Hrastje pri Kranju, kjer smo si ogledale, kot se za ženske spodobi, tudi rože in sadike zelenjave. Ekskurzijo smo zaključile s postankom na Brezjah.
RAZDELJEVANJE OBRAZCEV IN NAVODIL
ter dajanje informacij o finančnih intervencijah v letu 2000
0:
Ogled rastlinjaka v Hrastjah pri Kranju
bveščamo vas, da (lahko dvignete komplet obrazcev na sedežu Kmetijske svetovalne službe Trebnje, Baragov trg 3, Trebnje. Pri izpolnjevanju boste med drugim rabili tudi veljavne podatke o parcelah ter kopije katastrskih načrtov, na katere je potrebno označiti vrsto rabe ter si izpisati površine rabe. V kolikor boste uveljavljali premije za krave dojilje, kobile za vzrejo žrebet in drobnico, je potrebno skupaj- z osnovnim obrazcem poslati tudi potrdilo o vpisu v register, ki ga izda »mlečni kontrolor«. Rok za oddajo osnovnega
GOVEDOREJCI V AVSTRIJI
Xlani Govedorejskega I društva Trebnje smo se V 7. in 8. aprila 2000 odpravili na strokovno ekskurzijo po Avstriji. Prvi dan ekskurzije smo namenili ogledu tovarne Pottinger. Predstavniki tovarne so nas prijazno sprejeli in nam razkazali proizvodni program
tovarne. Videli smo veliko raznovrstnih strojev. V popoldanskem času smo si ogledali še kmetijo, ki se ukvarja z rejo krav dojilj, in sejem, kjer kmetje prodajajo svoje pridelke.
Naslednji dan smo si v bližini Saltzburga ogledali sodobno opremljeno kmetijo z rejo
krav molznic. Mladi gospodar nam je z veseljem odgovarjal na naša radovedna vprašanja. Za konec naše ekskurzije smo se spustili še v rudnik soli, kjer smo s spustom po rovih, kjer so se včasih spuščali rudarji, zaključili ekskurzijo in se vrnili polni novih vtisov.
obrazca ter zahtevkov je 20. maj 2000! Pomoč pri izpolnjevanju obrazcev bodo nudili kmetijski svetovalci in vodje zadružnih enot v svojih pisarnah. Pomoč pri izpolnjevanju se bo zaračunavala v višini 1500 SIT!
Kmetijska svetovalna služba Trebnje, GRIČ d.o.o., servis in prodaja kmetijske mehanizacije, Artmanja vas pri Dobrniču, STROJNI KROŽEK TEMENICA -MIRNA
vabi na razstavo in prikaz delovanja kmetijskih strojev za spravilo krme tovarne SIR, ki bo v nedeljo, 21. maja 2000 s pričetkom ob 14. uri na travniku poleg GOSTIŠČA HRIBARvTrebnjem (pri bencinski črpalki)!
Sprejemamo vaše članke, oglase, osmrtnice in druge objave.
Se priporočamo! Uredniški odbor Glasila občanov
STROKOVNA EKSKURZIJA KMEČKIH ZENA
O redi zadnjega tedna v ^^mesecu aprilu so se V/kmečke ženske s področja Mirne in Velikega Gabra odpravile na enodnevno strokovno ekskurzijo na Avstrijsko Koroško z namenom, da si ogledajo kmetije v Avstriji ter da se seznanijo s pogoji kmetovanja v Evropski uniji. Avstrija je namreč že od leta 1995 članica Evropske unije, zato je bilo zanimivo slišati ocene kmetijske politike, ki jo izvaja Evropska unija, oziroma Bruselj.
Ekskurzija je potekala v organizaciji tukajšnje kmetijske svetovalne službe. Prva kmetija, ki smo si jo ogledali v Avstriji, je bila kmetija Franca Krušiča iz Velinje vasi pri Celovcu. Ta kmetija redi okrog 40 glav živine in vrši predelavo in prodajo mesa, oziroma salam na domu. Mladi gospodar nas je seznanil s pogoji in standardi, ki jih zahteva Evropska unija, posebej še s standardi za predelavo in prodajo na domu. Res je, da dobijo avstrijski kmetje kar nekaj subvencij z Bruslja, vendar so te pogojene z zelo zahtevnimi evidencami in administracijo, ki jo morajo kmetje izpolnjevati. Kmečke ženske so tudi zanimale cene mleka in mesa, ki jih diktira Evropska unija. Cena mleka je v Avstriji v povprečju nekoliko višja kot pri nas (približno za 20%), cena mesa pa je približno enaka kot pri nas.
Zanimiv je bil tudi ogled druge kmetije, oddaljene kakšnih
dvajset kilometrov od Celovca v smeri Beljaka v vasi Bilnjovs. Lastnik kmetije je prav tako kot lastnik prve kmetije Koroški Slovenec Miha Zablatnik, ki ga pa tokrat ni bilo doma, zato sta nam kmetijo predstavili žena in hčerka. Posebej zanimiv je bil podatek, da dosegajo pri mleku 6% mlečne tolšče ob 4,8% beljakovinski stopnji. Takšne rezultate dosegajo s pasmo Jersey ob natančno odrejenem krmnem obroku. Zaradi tako visoke maščobne in beljakovinske stopnje dosega kmetija tudi zelo visoko ceno mleka, dobrih 6 šilingov po litru, kar znaša okrog 90 slovenskih tolarjev.
Pozno popoldne smo si ogledali še eno slovensko kmetijo, in sicer kmetijo Marjana Kadivca iz Hrastja pri Kranju. Ta kmetija ima 11 hektarjev obdelovalne zemlje, na kateri prideluje krompir, koruzo, zelje, pšenico in sladkorno peso ter se še dodatno bavi z vrtnarstvom in cvetličarstvom. Ocena vseh udeleženk strokovne ekskurzije je bila, da je ta kmetija proizvodno, predvsem pa finančno, precej močnejša kot kmetiji, ki smo si jih ogledali v Avstriji.
Zaključek ekskurzije je bil na turistični kmetiji Grofija pri Stični, kjer so kmečke ženske ob odlični postrežbi ocenile, da je bila ekskurzija prijetna, zanimiva in poučna.
J.Š.
Ali ste bili tudi vi z nami?
DRUŠTVO REJCEV DROBNICE V BELI KRAJINI
VOLITVE V KGZ SLOVENIJE
9. aprila so na osmih voliščih v občini Trebnje potekale volitve v svet Kmetijsko gozdarske zbornice. Rezultati volitev za volilno enoto 7, Novo mesto:
Lista	Glasovi	Odstotek
Kmečka lista-Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja	1610	41,70
Marjan Gorenc	676	17,51
Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza	643	16,65
Društvo Slovensko kmečko gibanje	620	16,06
Janez Bratkovič	192	4,97
Xlani Društva rejcev I drobnice Trebnje smo se \Jv soboto, 6. maja 2000, odpravili na strokovno
mesne pasme, redi jih na 220 ha kmetijske zemlje. Na kmetji imajo tudi manjšo čredo koz in konjev.
belokranjska pramenka. To je pasma ovce, ki je navajena na skromne razmere.
Po ogledu rož in in rastlinjakov
1				
inij*				z Ji
ekskurzijo po Beli krajini. Obiskali smo največjega ovčjerejca v Sloveniji g. Hobiča v Nemški Loki. Trenutno redi cca 500 ovac
Po obisku krajinskega parka v Lahinji in pokušnji ajdove potice smo si ogledali belokranjsko kmetijo, ki se ukvarja z rejo avtohtone pasme
kmetije Črnič smo se odpravili še na degustacijo belokranjskih vin z večerjo, ki pa je bil seveda pečen janc.
A.M.
V 7. volilni enoti (Novo mesto) so bili v Svet Kmetijsko gozdarske zbornice izvoljeni naslednji kandidati:
ALOJZ KASTELIC KMEČKA LISTA - DRUŠTVO ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA; IVAN BUKOVEC KMEČKA LISTA - DRUŠTVO ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA; MARJAN GORENC - MARJAN GORENC; JOŽE KREGAR - DRUŠTVO SKZ - SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA.
Rezultati volitev v Svet Kmetijsko gozdarske zbornice na voliščih v OBČINI Trebnje
Volilnih upravičencev v občini Trebnje je bilo 3.254. Glasovalo je 933 volivcev. Volilna udeležba je bila 28,67 %.
Lista kandidatov	Št. glasov	Odstotek
Janez Bratkovič	7	0,83
Društvo Slovenska kmečka zveza (kandidat iz občine Trebnje Tone Fortuna)	161	19,03
Društvo Slovensko kmečko gibanje (kandidat iz občine Trebnje Marjan Uhan)	358	42,32
Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja (kandidat iz občine Trebnje Ivan Huč)	220	26,00
Jože Zupančič	17	2,01
Marjan Gorenc (kandidat iz občine Trebnje Jože Marolt)	83	9,81
SKUPAJ	846	100,00
REZULTATI VOLITEV V SVET Kmetijsko gozdarske zbornice na voliščih v občini Trebnje
■ Jože Zupančič 2,01%
D DRUŠTVO ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA (kand id at iz občine Trebnje IVAN H UČ) 26,00%
D Marjan Gorenc (ka nd id at iz
D Janez Bratkovič 0,83%
DRUŠTVO SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA (kandidatiz občine T rebnje TONE FORTUNA) 19,03%
DRUŠTVO SLOVENSKO KMEČKO GIBANJE (kandidatiz občine T rebnje MARJAN UHAN) _____42,32%
OD TU IN TAM
GLASBENA ŠOLA TREBNJE
obvešča,
da bo preizkus glasbenih sposobnosti za vpis učencev v Glasbeno šolo Trebnje za šolsko leto 2000/2001
v ponedeljek. 29.maia 2000, od 18. do 19. ure
v prostorih Glasbene šole Trebnje (Kidričeva 11).
Vse podrobne informacije lahko dobite v tajništvu Glasbene šole Trebnje - telefon: 44-162.
DOM STAREJŠIH OBČANOV TREBNJE - IZVAJALEC POMOČI NA DOMU
O toritev pomoči na domu, ki jo lahko izvaja Center za socialno delo, Dom starejših občanov ali koncesionar, je javna služba na področju socialnega varstva, ki jo zagotavlja občina; namenjena pa je upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne pogoje za življenje v svojem domačem okolju, vendar pa se zaradi svoje starosti ali invalidnosti me morejo oskrbovati in negovati sami. Na ta način je možno vsaj za določen čas nadomestiti institucionalno varstvo.
Tako je tudi Dom starejših občanov Trebnje v letu 2000 vključil v svoj program dela izvajanje pomoči na domu. Glede na to, da Dom starejših občanov Trebnje izvaja institucionalno varstvo starejših, je dejavnost pomoči na domu tako pomembna dopolnitev njegovih storitev in ustrezna alternativna oblika pomoči starejšim, ki so potrebni pomoči drugih, pa se za bivanje v Domu še ne morejo odločiti, oz. jim taka sprememba življenja predstavlja preveliko stisko in obremenitev. Z zagotovitvijo naših strokovno usposobljenih delavcev za izvajanje pomoči na domu bomo starejšim osebam, ki to pomoč potrebujejo, nudili gospodinjsko pomoč (priprava hrane, vzdrževanje stanovanjskih prostorov, čiščenje, pranje, likanje, ogrevanje bivalnega prostora...), pomoč pri vzdrževanju osebne higiene (pomoč pri oblačenju, pri hranjenju, umivanju; skratka pri opravljanju osnovnih
življenjskih potreb), pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (družabništvo, preprečevanje osamljenosti, strahu, predsodkov, pomoč za samopomoč, vzpostavljanje socialne mreže s sorodstvom in okoljem, spremljanje pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ključnih s potrebami upravičenca, priprava na institucionalno obravnavo ...).
Z organizacijo pomoči na domu se Dom starejših občanov Trebnje želi približati staremu človeku preko izvajalcev te dejavnosti; star človektako lahko čim dlje živi v domačem okolju, vzporedno pa lahko presega odpor in predsodke do institucionalne oblike bivanja. Predvsem pa želimo s to obliko pomoči premostiti stiske in ponuditi pomoč tistim, ki z vlogami čakajo na možnost sprejema v dom, saj so kapacitete polno zasedene. Pomoč na domu je torej lahko tudi prehodna oblika pomoči v primerih, ko je potreba po sprejemu v Dom zelo velika, pa je ni možno realizirati takrat, ko se pojavi, saj zavisi od sprostitve mest v Domu.
Zato pozivamo vse, ki pomoč potrebujejo, da se pismeno ali osebno oglasijo v našem domu, kjer bodo dobili vse potrebne informacije (tel. 068 462-100 oz. 462-132). Istočasno obveščamo vse zainteresirane občane, da Dom starejših občanov Trebnje nudi malice in kosila v domu tudi za zunanje uporabnike, prav tako pa je začel s prevozi kosil na dom.
KNJIŽICA UGODNOSTI IN POPUSTOV
V	sodelovanju z Društvom novomeških študentov smo pripravili KNJIŽICO UGODNOSTI IN POPUSTOV (KUP) za dijake in študente z Dolenjske (in tako tudi za našo občino). Knjižica je izšla v 4.500 izvodih in je namenjena izključno dijakom in študentom, da si pri nakupih prihranijo nekaj denarja z vnovčevanjem kuponov, ki se nahajajo v tej knjižici.
KUP lahko dobi vsak dijak ali študent občine Trebnje, ki je prijavljen v Študentskem servisu DNŠ. KUP lahko prevzamete v času delovnih ur na enoti študentskega servisa DNŠ v Trebnjem (ie brezplačna)!
V	trebanjski občini nudijo popuste in ugodnosti na naslednjih lokacijah:
Pizzerija Carmen Mirna, Gostilna Šeligo Trebnje, Gostilna Pri dedu Germovšek, Frizerstvo in brivstvo Juvane, Frizerski salon Ratajec, Trgovina Vida, Trgovina AAS, Boutigue Nataly, Trgovina Bona, Big Bang Trebnje, Studio Markelj.
Lep pozdrav!	Borut Strel, vodja projekta
BRUCOVANJE KSOT-a
1 S petek, 31. 3.1999, Iff smo v Klubu štu-■ dentov občine Trebnje organizirali bruco-vanje za naše študente. Brucom, pa tudi dijakom in študentom smo hoteli ponuditi dober žur in pokazati, da se tudi v Trebnjem in v našem klubu nekaj dogaja.
Kako nam je to uspelo, lahko ugotovite iz naslednjih komentarjev.
»Ker sem letos brucka in ker sem si že želela malo druženja in zabave, sem se brucovanja z veseljem udeležila in prepričana sem, da so vsi, ki so skrbeli za organizacijo, dosegli svoj namen. Letošnje brucovanje je še kako uspelo. In tudi tiste manjše napake, brez katerih seveda ne gre in za katere ne dvomim, da bodo prihodnje leto odpravljene, se kar skrijejo med kopico stvar, ki so bile v petkovem večeru vredne pohvale. Vzdušje je bilo enkratno, saj je vse potekalo v sproščenem ozračju. Presenetili so me tudi TROLSI, ki so zares naredili pravi žur. Motil me je edino prezgodnji začetek in malce predolgo podeljevanje diplom brucom. Vsi tisti, ki smo bili tam, vemo, da smo se zabavali, vsem tistim pa, ki ste letošnje brucovanje zamudili, pa je lahko samo žal.« Alenka
»Brucovanje KŠOT-aje po mojem uspelo, kolikor je lahko. Le odziv trebanjskih študentov je bil premajhen, tudi malo dlje bi se lahko žur odvijal, ampak kaj črno, če »zakon« ni za to.« Jernej Jelen
Prepričani smo, da smo z brucovanjem obudili študentsko življenje v občini Trebnje. Zato pa bi se radi zahvalili TROLSom in vsem sponzorjem, ki so omogočili brucovanje: Novi ljubljanski banki, Marketu Cviblje, Višček Stane s.p., Dani d.d., Dolenjskim pekarnam, Kolinski, Trimu d.d. in frizerstvu Juvane.

KŠOT
81 E3
KLUB ŠTUDENTOV OBČINE TREBNJE
Gubčeva cesta 16a, 8210 TREBNJE uradne ure: pet: od 18. do 20. ure ter sob. od 10. do 12. ure Tel/fax.: (068) 41-224
KŠOT OBJAVLJA V GLASILU OBČANOV! e-mail: ksot@klub-ksot.si
SVIiC
|/lub študentov občine Trebnje je v preteklem I \vikendu povabil vse občanke in občane, študentke, študente, dijakinje, dijake ter vse ostale, da se pridružijo Študentskemu vikendu inteligence in cvička, ki je potekal od petka, 28. 4., do nedelje, 30. 4 2000. Povabilu na vrsto prireditev, ki smo jih v tem času organizirali se je odzvalo preko 250 mladih in starih.
V petek smo na uvodno prireditev v park povabili Vaško etnološko društvo Hrovača, pevsko skupino Ragle ter ansambel Akord. Člani gledališke skupine, ki so na prisrčen način odigrali komedijo Ribniški trojčki, so dokazali svojo dobro voljo in so se skupaj z nami še dolgo
Stane Sitar povedal nekaj vzpodbudnih besed za nas študente in prerezal slavnostni trak (na sliki). Med samo otvoritvijo je sicer padlo nekaj
kapelj dežja, toda to ni odvrnilo prav nobenega kolesarja. Od 70 do 80 mlajših in starejših kolesarjev se je podalo po različnih kolesarskih turah, ki so jim jih predstavili vodiči kolesarji. Gorazd Sitar je vodil rdečo turo (Trebnje-Poljane-Tre-belno-Debenec-Trebnje), Tanja Sitar zeleno (Trebnje-Čatež-Mirna-Trebnje), Tomaž Urbič rumeno (Trebnje-Mirna-
dentskega vikenda niso počivali niti v nedeljo, ko so pokazali svojo kulturo in počistili za sabo, kar je ostalo na igrišču. Kasneje so se nekateri posamezniki odpravili na pohod na Vrhtrebnje, kjer jih je že čakala hrana in pijača, Pl glasba in veličasten kres. Udeležencev je bilo zares veliko, prek 100, zares | velik pa je bil tudi kres, ki so ga postavili taborniki in je tlel še do 11 dopoldne naslednjega dne. Zahvaljujemo se tabornikom, ki so poskrbeli za kres ter vsem, ki so pomagali pri pospravljanju.
Študentski vikend seveda ne bi uspel brez udeležencev prireditev ter sodelavcev in članov Kluba študentov občine Trebnje, ki skupaj z nami obujajo študentske dejavnosti in si prizadevajo, da bi mesto Trebnje oživelo
nizatorje prireditve ter vse gledalce povabili 25.6.2000 na vaške igre v njihovem kraju. Tudi Ragle so ponovno dokazale, da so vredne več kot samo pohvale. Dekleta, ki so stara od 13 do 17 let, ubrano prepevajo že skoraj pozabljene slovenske ljudske	ir. n	J	A B fff j HmrHlltfiš L. iseRuSmE
pesmi, zbrane v okolici	
Trebnjega. Trebanjci smo	
lahko ponosni nanje, saj daleč	
naokoli ni skupine s tako	
avtohtonim repertoarjem.	
Večer je popestril narodno	xi aTrTlr
zabavni ansambel Akord, ki	
ima za sabo že več kot pet let	
izdali tudi zgoščenko. Kljub temu da je bilo poslušalcev malo in smo na uvodni prireditvi pričakovali več obiskovalcev, predvsem starejših, so gostje obljubili, da bodo k nam še prišli.
Sobota v študentskem vikendu je bila povsem športna. Za športne navdušence smo poskrbeli z otvoritvijo kolesarskih tur *S kolesom ob Temenici in Mirni*. Na slavnostni otvoritvi nam je vodja turistične sekcije kluba Jana Kolenc predstavila projekt, sledil je pozdravni govor predstavnika občine za gospodarstvo in turizem g. Bojana Bajerja, nato pa je predsednik KS Trebnje g.
m
Hrr
, 'fQW
Veselo na brucovanju KŠOT Trebnje
Mokronog-Šentrupert-Mima-Trebnje) ter Primož Marn modro turo (Trebnje-Dobrnič-Mirna Peč-Vrhtrebnje-Tre-bnje). Pohvalili bi prav vse kolesarje, saj so bili kondicijsko dobro pripravljeni, tako da ni nihče omagal, žal pa je en kolesar padel in utrpel nekaj odrgnin. Kolesarji so se ustavili na kontrolnih točkah, kjer je lahko vsak tudi kaj popil, na izletniški kmetiji Lamovšek v Mirni vasi pa so kolesarje na rdeči turi pogostili še z domačim pecivom. Da pa to ni bil čisto navaden kolesarski izlet, so potrdili štirje kolesarji, ki so prevozili celo dve turi, modro in zeleno, ter tekač g. Rojc, ki je pretekel zeleno turo. Tekač in vsi kolesarji so za nagrado ob vrnitvi na igrišče prejeli majico kluba študentov ali kozarec cvička in porcijo odojka, ki je sicer prispel na cilj malce za kolesarji.
V okviru športne sekcije pa je v soboto na igriču, kjer so se zbrali kolesarji, potekal tudi košarkaški turnir. Turnirja se je udeležilo sedem ekip, med drugim tudi ena iz Šentruperta ter dve iz Novega mesta, kamor je odšlatudi zmaga. Seveda obiskovalci štu-
ter postalo mesto, ki bo prijazno do občanov ter študentov in dijakov. Za izkazano zaupanje in podporo se vsem zahvaljujemo, še posebej pa sponzorjem. Najlepša hvala Trimu Trebnje, Gradbeništvu Zupančič, Dolenjski banki ter Krajevni skupnosti Trebnje, ki so podprli petkovo prireditev, Dolenjski banki, Krajevni skupnosti Mokronog, Komunali Trebnje, Obrtni zadrugi Unitehna, Foto studiu Boršnar ter Linei-Žagar Mitji, ki so omogočili sobotno kolesarjenje ter Mesarstvu Cvetan, gostilni in pizzeriji Šeligo ter Marketu Cviblje Višček Stane s.p., ki so omogočili kresovanje.
Laura Fink, sekcija z odnose z javnostmi Kluba študentov občine Trebnje Pri sestavi članka so sodelovali:
Tanja Sitar, vodja sekcije za kulturo in izobraževanje Gorazd Sitar, vodja projekta otvoritev kolesarskih poti Maks Pajek, vodja športne sekcije Sašo Juvane, vodja sekcije za družabne dejavnosti.
ŠPORT
<01
IZLET NA MENINO PLANINO
vetno nedeljo lahko I praznujemo na več %/načinov. Tradicionalen je, da gremo k jutranji procesiji, a trebanjski planinci smo si izbrali bolj nenavadnega - organizirali smo pohod na Menino planino.
V nedeljo ob šesti uri zjutraj se nas je na trebanjski avtobusni postaji zbralo 23 nadobudnih planincev. Šofer Tine nas je stlačil v mini avtobus in že smo bili na poti proti našemu cilju. Po prihodu smo se odpravili na hrib. S hojo ni imel nihče večjih težav, saj smo vsi že utrjeni planinci. Menina planina je dobila svoje ime, ker je na tem območju benediktinski samostan, ki je imel nekoč v lasti tudi to planino. Sprva so ji rekli Menihna planina, po menihih, ki so živeli tu, nato pa naj bi jo zaradi lažje izgovorjave preimenovali v Menino planino.
Čas je hitro mineval in kmalu smo dosegli vrh. Na njem so se menjavale krpe snega in cvetočega teloha ter žafrana. Nekateri so se malo poson-čili, ostali pa šli do planinske koče. Tu smo spili zaslužen čajček in razmišljali, kam bi še šli. Ivica je predlagala sprehod do Vivodnika, kjer je
postavljen nov razgledni stolp. Večina se jih je tamkajšnjemu razgledu odreklo, nekaj pa nas je šlo vseeno gor in ni nam bilo žal. Kljub temu da je bilo nebo precej oblačno, smo videli Ojstrico, Lepenatko, Rogatec, Raduho, Peco, Smrekovec, Goljte, Kum ali Boč (se še nismo odločili) in ostale gore. Navzdol smo veselo gazili v poln sneg, saj ga v dolini že dolgo ni več. Pri koči smo naredili še obvezne gasilske posnetke in se počasi odpravili proti dolini. Moram pohvaliti društvo, ki ureja to pot, saj ima izredno dobro in domiselno označeno pot: klanca imenovana Usran' klarVc (res je zelo blaten) in Kopalnica (s priloženim ogledalom in zobno ščetko) ter razne iskrive napise. No, da se ne bi popolnoma izognili nedeljski dolžnosti, smo se ustavili še pri cerkvici Sv. Florjana. Tu smo 'štempilkarji' dobili celo spominski žig. Cerkvica leži nekako na sredini hriba, a je kljub temu izvrstna razgledna točka. Po krajšem počitku smo nadaljevali naravnost proti dolini.
In tako je minil še eden izmed mnogih čudovitih nedeljskih izletov.
NINA
USPEŠNA SEZONA STRELCEV
Otrelci trebanjskega strelskega društva so V/v minuli tekmovalni sezoni dosegli vrsto odličnih rezultatov, tako na regijskih kot na državnih tekmovanjih. Sodelovali smo v pionirskih, mladinskih in članskih kategorijah in to s standardno zračno puško in pištolo ter s serijsko zračno puško. Največ priprav smo posvečali ligaškim tekmam, kjer smo nastopali v tretji Posavsko-Dolenjski ligi s pionirsko in mladinsko ekipo. Pionirji so po slabšem začetku v prvih kolih končali na 3. mestu, mladinska ekipa pa, kljub temu da je tekmovala v članski konkurenci (v ligi ni dovolj mladinskih ekip), na koncu zasedla 4. mesto. Uspešnejša je bila državna liga, kjer smo se prebili s tremi ekipami in enim posameznikom v finale državne lige. V polfinalu so najprej nastopile mladinske ekipe s standard zračno puško, pionirji in člani.
V konkurenci mladincev s standard puško je ekipa zasedla 4. mesto, med posamezniki pa so se uvrstili: Sandi Vrščaj na 13. mesto, Jure Gačnik na 15. mesto in Marko Starič na 17. mesto. Pionirska ekipa je za las zgrešila finale in z
istim rezultatom kot 5. uvrščena, le s slabšo zadnjo serijo, zasedla 6. mesto. Posamezno so se uvrstili: Andrej Judež na 11. mesto, Mitja Sevšek na 14. mesto in Matej Glivar na 18. mesto. V članski konkurenci je med posamezniki s serijsko zračno puško Franc Cugelj zasedel 11. mesto.
V	finalu državne lige je ekipa s standard zračno puško zasedla nehvaležno 4. mesto (Vrščaj 12., Gačnik 13., Starič 14. mesto).Lep uspeh pa so dosegli mladinci s serijsko zračno puško, kjer so zmagali, med posamezniki pa zasedli izvrstna mesta: Boštjan Marinčič 2., Klemen Gačnik 5. in Tadej Marinčič 6.
V	finale se je uvrstil Matej Glivar, in sicer v konkurenci mlajših mladincev s standard zračno pištolo in med posamezniki zasedel 3. mesto. Pištolska disciplina je pri nas nova, zato se šele sedaj sestavlja mladinska ekipa.
Čeprav nas čaka do konca sezone še organizacija dveh regijskih tekmovanj in sodelovanje še na nekaj tekmovanjih izven občine, menimo, da je ocena sezone med uspešnejšimi v zadnjih letih.
F. C.
TREBANJSKI
BOKSARJI
sst
Trije Trebanjci - tri medalje, od leve proti desni: Gregor Pekolj, Ivan Bizjak in Robi Višček
ovembra 1999 se je v okviru KŠOT-ove rekreativne vadbe poskusno pričel boks. Pobudnika sta bila Ivan Bizjak in Sašo Klemenčič, ki sta rekreacijo tudi vodila. Treningi so potekali ob nedeljah, toda kljub temu je bila udeležba več kot zadovoljiva, še bolj zato, ker je bila med njimi celo dekle - Karmen Lužar.
Redna udeleženca treningov sta bila tudi dijaka Robi Višček in Gregor Pekolj, ki sta izrazila željo po tekmovanju v ringu. Zato sta preizkusila svoje spretnosti v BK Ljubljana, kjer Sašo in Ivan tudi trenirata. Trener kluba Sašo Taraniš je bil nad njima zelo navdušen. Priskrbel jima je tekmovalni knjižici in plačal zdravniški pregled, ki ni poceni.
V petek, 14.4.2000, je potekalo IX. državno prvenstvo v boksu v Ptuju. Do sedaj je bilo to največje državno prvenstvo v boksu. Prijavljenih je bilo preko 80 tekmovalcev. Robi in Gregor sta boksala v mladinski kategoriji (do 19 let), in sicer Robi v poltežki kategoriji (do 81 kg) in Gregor v težki (do 91 kg). Ivan Bizjak pa je tekmoval med člani (do 33 let) v poltežki kategoriji. Robi je neustrašno stopil v ring kljub poškodbi nosu, ki jo je dobil na treningu v Ljubljani. Poškodba je zmanjšala možnosti za zlato medaljo, kljub temu pa je zasedel odlično 2. mesto. Največje presenečenje je bil Gregor Pekolj, ki je v finalu z odličnim boksanjem premagal močnejšega nasprotnika in si priboril neverjetno zlato medaljo. Ivan Bizjak pa je s kančkom smole v polfinalu izgubil boj proti bolj izkušenemu in večletnemu prvaku in tako osvojil bronasto medaljo.
Ivan Bizjak in Sašo Klemenčič se zahvaljujeta vsem, jim omogočili trenin tem tudi izjemne predvsem trenerju
USPEHI MLADIH ROKOMETAŠEV
V:
Rokometnem klubu Trebnje uspešno tekmujejo tudi mlajše kategorije. Tako je ekipa starejših dečkov zmagala v državnem prvenstvu za šolske ekipe na področnem prvenstvu in osvojila 1. mesto v četrtfinalu, ki je bilo odigrano vTrebnjem.
V polfinalu tega istega tekmovanja so z odlično igro premagali ekipo Izole, Grosupljega in Ajdovščine, osvojili 1. mesto in se 1. v zgodovini RK Trebnje uvrstili v finale med štiri najboljše ekipe v državi. Ker so veliko in kvalitetno trenirali in ker so dobro uigrana ekipa, je bil uspeh pričakovan, a kljub temu
fantastičen. Na finalu, 11. maja v Ormožu, so se pomerili z ekipami iz Ribnice, Ormoža in Velenja, in zasedli odlično drugo mesto.
Ekipo uspešno vodi trener Roman Zarabec ob pomoči izkušenega trenerja Nikole Radiča iz Ribnice. Roman živi s trebanjskim rokometom že 17 let, 16 let kot aktivni igralec članske ekipe, s katero je doživljal pot vzpona od nepomembnega dru-goligaškega kluba v vrh slovenskega rokometa. Znani so mu trenutki zmagoslavja pa tudi razočaranj, ki so spremljali ta klub. Tako kot so se člani prebijali naprej z voljo in trdim delom, se ta zanos prenaša tudi na mlajše selekcije. Lani je
Roman člansko majico zamenjal s trenersko, in sicer je prevzel kadetsko ekipo in starejše dečke. Hkrati pa obiskuje višjo trenersko šolo v Lju-bljani, ki jo namerava letos zaključiti in se polagoma približati svo-jim velikim ciljem, usp-eti z ekipo na visokem nivoju.
Roman je prepričan, da je ta generacija zelo dobro vzgojena, ker se z njimi že dolgo dela, zato bodo ti mladi fantje čez nekaj let lahko nosilci rokometa v Trebnjem. Hkrati pa njihovi uspehi dokazujejo, da v trebanj-skem RK mislijo tudi na mlade.
Na sliki od leve proti desni stojijo: Alojz Radelj (vodja ekipe), Anže Korelec, Jaka Sever, Blaž Radelj, Boštjan Markelc, Miha Sever, Roman Zarabec (trener ekipe); čepijo: Vojko Rožič, Blaž Zupančič, Jure Sušin, David Lipoglavšek in Mitja Erjavec; manjkajo pa David Papež, Sebastjan Skube in Gregor Kuplenik, ki so tudi aktivni člani te ekipe.
PRVA TEKMA DP IPSC
T
■ Č
"udi oblaki in deževje ter blato niso ustavili članov ŠKED MAG-NUM, da se ne bi udeležili prve državne pokalne tekme, ki je bila 25.3.2000, s katere so se vrnili z dvema pokaloma.
Sestava ekipe za leto 2000 ni bila težka, saj so bili vsi izbrani na podlagi lanskoletnih rezultatov. Tako so se tekme udeležili: Igor Kozmelj kot vodja ekipe, Gregor Gabrijel, Marjan Urbančič, Silvo Tasič in Borut Kovačič. Po končanih sedmih pre-<ušnjah, od katerih sta bili čredno težki, saj je blato
Gabrijel je v klasi B zasedel 3. mesto, Kozmelj pa v klasi C 2. mesto, za kar sta prejela pokala.
Na rednem občnem zboru 29.1.2000 na Čatežu pa so najboljšim podelili priznanja in pokale, tako je prehodni pokal MAGNUM za najboljšega strelca v klubskem prvenstvu prejel Marjan Urbančič, 2. je bil Igor Kozmelj, 3. pa Gregor Gabrijel. Izžrebani so bili tudi nagrajenci nagradnega vprašanja. Pravilen odgovor se glasi GLOCK 35. Kapo z emblemom društva prejmeta
Matjaž Grčman in Miha Bizjan. Obesek za ključe pa prejmejo Allen Lorbek, Dejan Fortuna, Jernej Šepec in Vesna Močnik. Vsem čestitamo in želimo, da nas spremljajo tudi v bodoče. Nagrade bodo prispele po pošti.
V začetku marca in 8. aprila so se člani udeležili tudi dveh regijskih tekem v Črnomlju ter tekme d-50. Vseh rezultatov še nismo prejeli, čaka pa nas še precej preizkušenj.
Igor Kozmelj
gibanje, so bili
- n	ir *T0tyavljani naslednji rezultati v
Franot °9lromniz*la,:9,’,N?'rskuFF|standard. Zmagal je Franetu KlemencičiMiima	Ppspk ■„ cr\r'
je priskrbel večino opreme za [.ff,,, e . LLčH-n treniranje v Trebnjerf^'4m'' A^S^' klasa elani ŠKED
Klubu študentov občine Trebnje, ki je omogočil prostor. Navsezadnje pa gre zahvala tudi vsem udeležencem rekreativnega boksanja, ki so s svojo prisotnostjo sploh omogočili obstoj tovrstne rekreacije.
S.K.
so zasedli: 12. mesto Gregor Gabrijel, 17. mesto Igor Kozmelj, 36. mesto Silvo Tasič ter 49. mesto Borut Kovačič. Skupno je tekmovalo 71 tekmovalcev v štirih skupinah (STANDARD, PRODUCTION, MODIFIED, REVOLVER).