Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice TRŽIČ LETO V. in Oo ovousiu Kot vsako leto, tako bomo tudi letos na čimbolj slovesen način praznovali občinski praznik - 5. avgust. Ze pred 11 leti je Občinska skupščina na svoji seji sprejela sklep, da se vsako leto na čimbolj svečan in dostojen način oddolžimo spominu prvih, žrtev fašizma. 5. avgusta 1941. je v zgodnjih jutranjih urah pretrgal tišino gorskega Sveta Pod Storžičem rezek strel iz puške partizanskega stražarja. Na stražarskem mestu nekaj deset metrov od bivše Ver-bičeve koče je stal partizan Tone Janežič, v koči pa je bilo še okrog 15 partizanov. Vsi ostali borci s komandirjem Stanetom Pesjakom pa so en večer preje odšli izpod Storžiča preko Dobrče do Begunj, kjer naj bi skupno z borci jeseniške čete napadli in osvobodili Begunje. Nemški policiji je uspelo s pomočjo domačih vodičev in izdajalcev že v nočnih urah približati se koči tako blizu, da je bila ob prvem jutranjem svitu že popolnoma obkoljena. Tega dne' fašisti niso imeli težke naloge. Kosili so z mitraljezi po leseni koči in jo obmetavali z bombami, in tako so se rešili le tisti, ki so ob prvem strelu planili iz koče, osem pa jih je za vedno obležalo v podnožju skalnatega Storžiča. Med njimi je bil tudi prvi komisar Jože Janežič iz Tržiča. Okupatorjeva policija se ni zadovoljila samo s tem, da je pobila vse, kar je prišlo pred puškino cev, zažgala je kočo in zmetala v'ogenj pobita in znakažena trupla. Tržič je plačal prvi obrok krvnega davka, obležalo je osem prekaljenih komunistov, organi- : zatorjev odpora proti okupatorju. Namen okupatorja je bil j-asen,. upor zadušiti na najbolj grozoten in krvav način in s tem ustrahovati vse, ki so le količkaj pomislili upirati se fašistični ureditvi. Učinek pa je bil ravno nasproten. Vsak pošten in zaveden Slovenec se . je z gnusom obrnil od okupatorja. Zaživelo.je delo Osvobodilne fronte na terenu, gozdovi pa so sprejemali vedno več novih borcev; prve male skupinice oboroženih partizanov so prerasle v Čete, bataljone in brigade. To, neenak in do skrajnosti neizprosen boj se je končal s popolnim uničenjem fašizma, preživeli borci so se vrnili na svoje domove, premnogi pa so za vedno ostali v gozdovih. Spomin na te borce nam bo vedno ostal živ, s hvaležnostjo se bomo spominjali njihovega doprinosa za naše 'boljše življenje. Praznovanje občinskega praznika v naši komuni bo letos od 3. do w*.- TTy-da bodo vs:y.kjìn r< noknmeR^no—• *onet, streljanje, kngi j^ri?^y---rfajaizni tenis, plavanje itd. Se '•.•nebno privlačno bo tekmovanje v rokometu, kjer bodo nastopi- , .1 goat je iz Holandije in Avstrije. Posebna zanimivost pa bo leti iprizoritev igre "Miklova Zala". Kulturno prosvetno društvo Svo-’ joda bo priredilo to igro na prostem, in sicer pri Sv. Jožefu, jr. s topilo pa be preko 200 oseb. Odlomek iz igre, kjer prikazuje Kirke, b-ado pimazp,rilx- z živimi konji. Za to igro je veliko za- $ v Tržiču samem in pa tudi izven njega. Koroški Slovenci izpovedujejo obisk cca 2.000 ljudi, vodijo pa se tudi razgovori y\ te1evizijsko snemanje. lužojako društvo bo odprlo nekaj novih prostorov in razstav. Na .aoetku praznovanja pa bo slavnostna seja obeh zborov Občinske Impecine in pa vseh političnih forumov v komuni. Vse delovne organizacije pa bodo primerno okrasile svoje tovarne in delovne prostore tako, da bo v teh dneh Tržič tudi na zunaj dobil praznično -obliko. 03 TEJ PRILIKI ČESTITAJO VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA, KAKOR TUDI VSEM OSTALIM'OBČANOM SAMOUPRAVNI ORGANI PODJETJA, UPRAVA PODJETJA, POLITIČNE IN OSTALE ORGANIZACIJE V PODJETJU, KAKOR TUDI UREDNIŠTVO NAŠEGA GLASILA ! ! sr?--* i » ♦ • • ••« »••• • • • • * • • • • ••9 9909 Ivan Valjavec KAKO SMO PREŽIVELI DAN VSTAJE IN 20 LETNICO KOKRŠKSGA ODREDA Na osrednji proslavi celotne Gorenjske v počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda, ki je bila 22. julija v prelepi dolini Drage, so se ob 20-let-nici zbrali preživeli borci narodno-osvobodilne borbe in to v treh bataljonih, ki so se formirali v posameznih občinah. I. bataljon se je zbral v Tr- . žiču, ki je bil okrepljen Še z motorizirano skupino in svojo intendantsko službo. II.. bataljon je bil formiran v Radovljici, III. bataljon pa na Jesenicah. Borci iz Kranja pa so formirali jurišno četo. Bataljoni so se -tega dne zbrali lia vrtu nekdanjih zloglasnih zaporov, kjer je sedaj bolnica, Že V Zgodnjih U«*mrlško sr©2an4d-.._oervrrbodi.t^l jev bögiAü^-Kih zaporov, borcev in internirancev je bilo nadvse prisrčno. Štab odreda je odločil, da bataljoni točno ob 9. uri odkorakajo z zastavami in harmonikašem na čelu v dolino Drage, kjer jo bil lepo urejen prostor za slavnostno zborovanje. Borce in vse- udeležence veličastne proslave je pozdravil predstavnik krajevne organizacije Združenja borcev Begunje, tovariš Anton Potočnik - Vojtek, za njim pa je spregovoril komandant Kokrške-ga odreda tovariš Janko Prezelj - Stane., Več tisoč udeležencev pomembne proslave, med njimi nekaj sto preživelih borcev Kokrškrga odreda je - zopet prehodilo pot, po kateri so se v viharnih vojnih letih premikale bojne enote ih na vsakem koraku tolkle sovražnika. Med pohodom so v živahnem pomenku stari borci pripovedovali svoje osebne spomine in doživljaje na tiste čase iz napornih, težkih, a vendar proslavljenih dni revolucije'. Na pohodu iz Begunj do doline Drage se je celotni odred ustavil pred grobiščem talcev v Dragi, kjer so z enominutnim molkom počastili spomin na padle žrtve in talce. S svečanosti v dolini Drago so bilo odposlane-..-brzojavke predsedniku republike tovarišu Titu, predsedniku Zveze združenja -borcev NOV Jugoslavije Aleksandru Rankoviču - Marku in predsedniku skupščine Socialistične republike Slovenije Ivanu Mačku - Matiji. Z dolgim aplavzom in odobravanjem so tisoči udeležencev pozdravili govornika tovariša Voj teka, ki je preči tal brzojavke. Dan vstaje slovenskega ljudstva.je povezan z zmagami in uspehi vseh jugoslovanskih narodov v izgradnji socialistične družbe. Nepozabna srečanja po dva j set' ih . letih pa so ponovno obogatila prekaljene borce, da je resnično tovarištvo, ki se je skovalo v revolucionarnih dneh za uresničitev velikih idealov narodno-osvobo-diine borbe in svobodne rasti'jugoslovanskih narodov. • • ' • • t • ••• 0 0 0 0 0 0 0 0 i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OB PÈEHODU NA SKRAJŠANI DELOVNI GAS V NAŠEM PODJETJU Delavski svet Bombažne predilnice in tkalnice je na drugi redni seji 26.6. t.l. razpravljal o predlogu Komisijo za skrajšani delovni čas. sklenil, da‘preidemo s 1.7.1964. poizkusno na skrajšani delovni čas. Ker je dal soglasje za prehod n di Zbor delovnih skupnosti pri a SDČ (skrajšani delovni čas) tu-Občinski skupščini Tržič, stojimo pl'O.il i- i’rx'o.lomaico V ZgOdsvi«! Pašogee^iiOd jot-gaJ pz*©’? skraj- šanjem delovnega Sasa -aa 4-ß na 46 ur' v tednu. Zakaj le na 46 ur ? Ustava SFRJ v svojem 37. členu poglavja o- svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana zagotavlja delavcem pravico do onojenega delovnega Sasa, ki sne trajati največ 42 ur v tednu. Jugoslovanski delavec ne dobiva skrajšanega delovnega časa v dar, niti od družbo, niti od delodajalca, kajti kot delavec - .'gospodar je hkrati.sam sebi delodajalec, ker zahtevajo kriteriji za prehod na SDČ vsaj isti..’obseg proizvodnje, neto dohodka, osebnih dohodkov in odvajanja v sklade, se kaže postopen prehod na 42- urni delovni Sas (46,45,42) kot ekonomska nujnost. Zato so sprejeli naši samoupravni organi sklep, da preidemo, v drugi polovici letošnjega lota na 46-urni delovni teden, v naslednjem letu na 45-urni delovni čas, na; 42-urni tednik pa v skladu z možnostmi v okviru z zakonom predpisanega roka (3 do 5 lot). Ustavno določilo o skrajšanem delovnem času ne predpisuje notranje razdelitve delovnega časa v okviru skrajšanega.delovnega tedna, saj posegata trajanje in razdelitev delovnega časa v kopico medsebojno odvisnih in občutljivih vprašanj v poslovanju gospodarskih organizacij, v delu komun ter v osebnem življenju delavcev ter njih družin. Vsled neprekinjenega tehnološkega procesa,velikega odstotka ženske delovne sile, možnosti preventivnega vzdrževanja strojnih naprav in objektov, večjih možnosti za rekreacijo in izobraževanje ter šport in zaradi zahteve po čimvečjem znižanju stroškov, se je komisija za SDČ odločila za obliko skrajšanega delovnega časa s prostimi sobotami. Upoštevaje sklep DSP, da je treba vskladiti prosti čas posameznih enot ned seboj tako, da ne bodo nastajali nepotrebni stroški v energetskih obratih in upoštevajoč željo po pravični razdelitvi prostih sobot med posamezne izmene, so bili izbrani na razširjeni seji komisije za proste sobote v letošnjem letu naslednji dnevi: 18. julij, 22. avgust, 26. september, 17. oktober, 21. november in 26. december. Spričo izračunanega izpada proizvodnje in zvišanja stalnih stroškov na enoto proizvoda je potrebno, da ukrenejo uprava podjetja in vodstva obratov ob podpori samoupravnih organov vse potrebno, da se negativne posledice skrajšanega delovnega časa'kolikor mogoče zmanjšajo. Ti ukrepi so predvsem; * - predilnico B je treba v najkrajšem času usposobiti za obratovanje v dveh izmenah ter s tem povečati proizvodnjo za 12,6 %, - v stari predilnici in tkalnici do maksimalne možne more povečati hitrost predenja in tkanja in povečati obseg posluževanja' - vse enote morajo težitiza zmanjšanjem odstotka odpadkov, za ornoji^tear-ziadurTiega dela, za boljšo organizacijo in ureditev _jjoirranjega transporta, v svrho zviševanja storilnosti in doseganja boljšega finančnega^ uspeha morajo vse odgovorne služ-bo v- p»d-j^tju te&Ttl k -sdrai-nejšemu sortimentu i^djolkev^rdPri tem je ipodme^ncr, da se Sortiment določi 'z analizo^tfomačega in tujega tržišča in prilagodi ob-: stoječim kapacitetam. Težišče sbrtimenta naj bo na artiklih, s katerimi je možno doseči večji finančni efekt, - vzdrževalno službe je potrebno reorganizirati in preiti na plansko preventivno vzdrževanje strojnih naprav in objektov, - vodstva ekonomskih enot odgovarjajo, da so v najvišji možni _,mö-r-i_aha?^jiia--naprave izkoriščene, - izpad proizvodnje tkalnice bo potrebno nadoknaditi z uvedbo tret jo izmene, To bo možno, ko bodo zadostovale kapacitete previjalnice, - priucevanje na delovnem mestu je potrebno izpopolniti in izvesti sodobnejše načine, - v ekonomski enoti tkalnice pognati Eliteks avtomate v nočni izmeni (dežurna služba), kolikor to dopuščajo zaradi izpada prostih dni kapacitete previjalnice, - peta in šesta ekonomska enota morata prilagoditi svoj skrajšani delovni čas potrebam1 osnovnih obratov, da lahko sporazumno s tehničnim vodstvom uvedeta prost, tudi kak' drug: dan v tednu in v času, ko osnovni obrati ne obratujejo, izvedeta potrebna popravila in remont strojev, naprav in objektov-, - zaradi zmanjšanja zastojev in izgub delovnega casa se zašasno ukinja prodaja mrzlih jedil in pijač v okrepčevalnici, - samoupravni organi in vodstva ekonomskih enot naj iščejo v svojem okviru poleg navedenih sklepov še ostale notranje rezerve v kapacitetah, delovni sili, organizaciji proizvodnje in zniževanju -proizvodu j ih stroškov, . - izvedba prehoda je zaupana strokovnim’službam s priporočilom, da vskladijo prosti čas posameznih enot tako ned sejjioj, da ne bodo nastajali nepotrebni stroški v, energetskih obratih, - naloga strokovnih služb je tudi v tem, da nenehno spremljajo izvrševanje postavljenih nalog in sporočajo svoje ugotovitve samoupravnim organom. Delavski svet podjetja je sprejel tudi sklep, da bo ob koncu leta ponovno razpravljal o SDČ v letu 1965., posebno če rezultati poskusnega polletnega obdobja ne,bodo zadovoljivi. re hod na skrajjiani delovni ij._jaiao^0delÌ5Va.li sano |cas najuspešnejši tan., k ! strokovni kadri, ampak*-celotni kolektiv.- Q& nas, sanili je torej j odvisno, če in oh kakšnih pogojih homo lab-ko uživali v prihodjj !sti ugodnosti ustavnega določila o skrajšanju delovnega časa. + + + ■+,+..+ + + + + + + + + + + + + + + + + + • 4"f + + + + + + + ++ + + ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ . ++ ++ ++ ++ + + -k+ + + ++ ++ ++ ++ +■+■ ++ ++ ++ ++ +4- ++ ++ * ++ ++ ++ ++ +++ . +++ +++ +++ +++ +++ +++ +++ + + + + + •{::'■+ + Ludvik Cvirn /ddJx /mlouU/fia uo' v. Prišel je čas ,dopustov, kopanja in.vsega ostalega,;-kar nudi poletni čas, zato je razumljivo, da' je nočno padla aktivnost naše organizacije. Prizadevni so Lili edino naši.športniki, ki .niso imeli niti počitka v tem času. . ,, V Kranju je.bilo. na Dan borea 4,- julija tradicionalno tekmovanje "Od spomenika do spomenika", ki je zelo podobno ljubljanskemu "Pohodu ob žici okupirane Ljubljane"„ Prireditelj Občinski komite ZMS v Kranju je le sodale vanj u p c va Lil -. oudi. jiaš mladinski aktiv, Vabilu smo se odzvali, sàj smo-se doslej žq"vsqP ko leto udeleževali te-prireditve. Pri javili smo 3 moške in eno žensko ekipo, vsaka ekipa pa je štela po tri člane > Zgodaj zjutraj omenjenega dne smo se odpeljali v Kranj, tedaj pa so se začele težave, ker niso prišli-vsi naši tekmovalci. Uspeli smo sestaviti komaj eno moško ekipo, 'ženska ekipa prav tako ne kompletna pa se je združila z ekipo z Golnika, ki je imela enake težave. Dva tekmovalca - Marjana Heraka in Mirka Nadišarja -smo posodili drugim ekipam, ker nam je sicer manjkal še en tekmovalec za sestavo druge ekipe. Končno je prišel start. Pot jo vodila s Trga revolucije v Kranju na Huje, Primskovo, Hupo, Ilovko, Kokrico, Naklo, Okroglo, Stru-ževo ter nazaj v Kranj na. Trg revolucija, kjer je bil tudi cilj. Dolžina poti je znašala približno 18 km za moške ter 7 km za ženske. Vodila je skozi partizanske kraje, mimo mest, kjer stoje danes spomeniki padlim junakom,. kjer se je pisala s krvjo zgodovina, našega naroda. Preteci tako dolgo pot ni bilo lahko, vendar tovarištvo in zagrizena volja premagata vse težave, Tekmovalo je blizu 30 ekip. Pri .moških je bila ekipa Atletskega kluba Triglav Kranj, kjer je tekmoval tudi član našega kolektiva Cvirn, brez konkurence, pri ženskah pa je zmagala naša kombinirana ekipa, .jur sta nastopili tkJJa>-Aumsar in J o ž4ca_Mandel j c # Nasa moška •'ipa je ,»astonila ‘v iiaslednj-r±: Janez Kamnar« Pavel što-in Pavo1 Zaplotnik. •Aliati pa so naslednji; • '1: 18 km. - 1. AK Triglav 1.05.54.0 2. TVD Partizan Predv.1.10.15.2 3. TVD Partizan Naklo 1,17.06.2 4. TVD Partizan Križe 1.21.24.2 14. ZMS.BPT Tržič 1.33.40.8 . . : 7 km - 1. Komi. ekipa ZMS-3PT in ZMS Golnik . 1.31,31.9 V 2. ZMS Planika Kranj 1.49.28.0 M ekipi sta osvojili vsaka svoj prehodni pokal, prve tri ekipe ■||,lci pa so dolili lepe praktične nagrade, $ še, da sta ekipi, v katerih sta tekmovala naša tekmo-|k in Nadišar, osvojili 5. oziroma 11. mesto, • . - aijo soboto 11. julija smo imeli v Kranju troboj v atletiki med mladinskimi aktivi "IDI“ Kranj, "PLAMEN" Kropa in BPT Tržič za prehodni pokal. Odslej lo ta troloj vsako leto v drugem kraju, Tekmovanje je lilo na novem stadionu v Kranju na lepih atletskih napravah, dočim je lila organizacijn--zelo-slaba, Vse do zadnje discipline programa nismo vedeli, kdo lo končni'zmagovalec, ker sta se ves čas menjavala v vodstvu aktiva iz Krope in ni. Končno so uspeli mladinci iz Krope in tako osvojili pokal za letošnje leto. Doseženih je lilo tudi nekaj zelo dobrih rezultatov. Razen tekmovalcev velja pohvaliti tudi naše'navijače, ki so šli z nami v Kranj in nas med.tekmovanjem bodrili. Tekmovalo se je v naslednjih disciplinah; Teki na 100 m, 400 m, 1.500 m, skok v višino, skok v daljino ter met krogle, m V posameznih disciplinah pa so lili tile zmagovalci: tek na 100 m: Vojteh Roos iz IBI rezultat - 11,9 sekund tek na 400 n: Tone'Kapus iz PLAMEN - rezultat *-57,6 tek na 1.500 n.: Ludvik Cvirn iz BPT - rezultat - 4,27.4 v tej panogi je lil drugi Franci Zavrl! skok v daljino: Marjan Rozman iz PLAMEN -rezultat - 5,98 n skok v višino: Janez. Lailacher iz BPT - rezultat - 1,65 m ' v tej panogi je lil drugi Vili Perko! met 6 kg krogle: Janez Lailacher iz BPT -rezultat - 12,07 m Končno stanje v točkah pa je sledeče: 1. Mladinski aktiv "PLAMEN" iz Krope je osvojil 53,5 točk 2. Mladinski aktiv "BPT" iz Tržiča je osvojil 48 točk 3. Mladinski aktiv "IBI" iz Kranja je osvojil 25,5 točk - - .... kakšne proizvodne uspehe smo DOSEGLI v JUNIJU 1964. • • "/' • •• ■podatki za mesec junij so' to pot nekoliko bolj suhoparni, Če pa jih pogledamo malo bolj natanko, potem nam povedo veliko, {. Ì Predilnica ;^ Mesečna ‘praij?nfohaila^nasa^^£5^~J>cm_pneg.a1.~itar.__predstavl ja 49,47 od 'celotnega le onega plana, 'z ostalimi i^etimi, meseci. Proizvodnost v urah na 100 kg preje -je 21,2, izkoriščanje v gramih hä vretensko uro pa 17,1, 'Tkalnica °, v ' - O Mesečna proizvodnja blaga je v juniju 1,286,986 m , kar je v primerjavi z letnim planom le 42,84 (od I, do VI,) Proizvodnost znaša 12,91 kvadratnih metrov na uro, dočim je izkoristek statev bil v ten mesečo 79,79 $. Opleme ni tilril caj_ ? mesecu juniju je bilo v tej ekonomski enoti obdelanih 1,402,076 kvadratnih metrov tkanin*. Polletna proizvodnja v tem obratu znaša 49,92 $ v primerjavi s celoletnim planom. Prodaja in izvoz: Mesečna prodaja v juniju znaša 1,278,604 m", s čemer se je odstotek letnega plana povzpel na 46,34 $, ’ . V mesecu juniju je bilo izvoženega 457,999 m blaga, kar skupno .z ostalimi meseci letošn jega leta znaša 46,64$ celotnega, letnega plana. Za nami je torej še prvo polletje. Odstotki izvršitve zadolžitve posameznih ekonomskih enot .še v diagramih' nanašajo na prvotni letni plan- zaradi nepredvidenih. sprememb (izločitev starih statev) pa ti podatki nekoliko odstopajo od operativnih planov. Co upoštevamo, za polletni plan vse-to me solnih planov, je bilo doseganje v prvem polletju v predilnici ,99,6, v tkalnici 96,7 $ in v oplemenitiInici 102,3 $. » . 'V » <9 o * f- * • 9 * « ; o i • c NEKAJ ZA ŠALO % - Koliko je.star tvoj mož? - letos jih bo štirideset ; deset lot je razlike med nama dvema ! - Ali je mogoča, še sanjalo se ral ni, da jih imaš ti že petdeset. - No, veš kaj, pa le mlajša zgledom od tebe ! imp?70--S& V mesecu juniju je "bilo v na- ; sem podjetju skupno 10 obrat-! nih nezgod in to vse pri delu: I ANA ZUPAN. Šivilja v konfekciji. Na pravkar namazanem podu 1 je padla, pri čemer se jc uda-I rila na glavo in dobila pretres možgan. Vzrok - motnje v normalnem tehnološkem jjostopku. IVANKA ŠLIBAR, čistilka strojev v predilnici se je poškodovala pri čiščenju zobatih koles na ta način, da je sodelavec prehitro pognal jermen, ki ji je zgrabil desno roko. Poškodovala si je kazalec in sredinec leve roke» Pela nezmožna je bila v juniju 29 delov, vnih dni. Vzrok - ne pozna nevarnosti. MILAN JANC, asistent mojstra v tkalnici je padel na mokrih stopnicah- v avtomatski tkalnici , pri tem. pa je dobil poškodbe po glavi. Boioval je 9 delovnih dni. Vzrok - nepravilno opremljen delovni prostor oziroma stopnišče . MARIJA TERAN (oče Valentin), delavka v navijalniei. Pri pobiranju covke iz zaboja je z desnim komolcem udarila ob rob zaboja ter se poškodovala. V zdravniški oskrbi je bila 4 delovne dni. Vzrok - naglica pri dolu. PAVEL STEPE, ključavničarski vajenec, mu je pri poliranju vzmetne puše'~spođled>el£v~I£ri tem pa odrinilo roko proti pomičnemu vodilu na stružnici, kjer si je ob stružni nož poškodoval levi palec. Zaradi te poškodbe je bil v bolniškem staležu 9 delovnih dni. Vzrok - pomanjkanje ustrezne prakse na tem delovnem mestu. TONE BREJC, natikovalec vot-4-ka se je pri nameščanju čolnička v tkalski stroj poškodoval na mezinec desne roke. V zdravniški oskrbi je bil 4 delovne dni. Vzrok - nepoznavanje nevarnosti in nepoučenost. ALOJZ BODLAJ, vodja klima naprav. Pri posluževanju klima naprave so je dotaknil ročice za regulacijo vlage, pri čemer se je sama sprožila in mu'poškodovala dlan desne roke. Doma je bil 8 delovnih dni. Vzrok - nepravilno zgrajen in opremijon delovni prostor. MARIJA TERAN (mati Elizabeta) sukalka se jo vbodla na vreteno na desno roko, pri tem pa ji je ostal delček vzmeti o.d vretena v roki. Bolovaia je 5 delovnih dni. Vzrok - naglica pri delu. FELIKS TOPLAK, težak. Traktor je bil naložen z odpadnim železom na priklopniku, kos materiala pa je štrlel preko / precej visoko. Treba bo na' vsak način pristopiti k vi pa j c zadol ob -srtrber ter pri tem poškodoval ponesrečenca po desni nogi. V bolniškem staležu je bil zaradi te nezgode 9 delovnih dni. Vzrok - nepoznavanje nevarnosti . MIHA PEHARC, delavec v skladišču bombaša je skočil z zaboja na tla, pri tem pa si je poškodoval lovi mezinec na nogi. V bolniški stalež je bil sprejet šele v mesecu juliju. Vzrok - neprevidnost- Skupno število izgubljenih delovnih dni znaša: - za nezg. pri delu - 77 dni Od nezgod iz prejšnjih mesecev so ostali še izgubljeni dnevi : - za nezgode pri delu • - Vinko Zavrl , », , c , S dni - Jež Peter .. 23 dni - Mar:, ja. Zupan 10 dni Skupno 4*7 do lovnih dni, - za nezgode na p 01 i ? . - Konrad Lovra r 7 ~ X *1 o jr v> -i Cl W ■» -L vil i J, Skupno 13 de lavnih dni, Skupn0 št0vilo i zgubljenih' delovnih -dni zna oa ••• juniju: - pri delu ,,,.. 124 del, dni - na poti ...... 13 dal» dni Skupaj vseh; 137 del, dni Tudi v juniju je i. ilo zabele- šenih veliko izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod pri delu. Kljub temu, da je ta mesec že deloma čas dopustov, je bilo število nesreč v pri- ostrejšim kriterijem, posebno v takih primerih, kjer se ugotovi, da je do nesreče jo./rLšlo Zci radi opustitve varnostnih predpisov, ali zaradi malomarnosti itd. Nekatera podjetja, predvsem j sam Zavod za socialno zavarovanje že izvajajo tako politiko, kar je vsekakor pravilno ter edin izhod za amari rj ct njo števila obratnih nezgod,. Veliko je tudi še takih nesreč, kjer se poškoduje j c mladi neizkušeni delavci in to predvsem zaradi tega5 ker so o nevarnosti .premalo poučeni in opozor-- j er J JA. b i morali tesneje delati njihovi predpostavljeni, prav tako bu jih morali pogosteje kontrolirati, kaj in pa kako izvršujejo svoje delo, ali se pri tem poslužujejo osebnih zaščitnih sredstev, ali se ravnajo po predpisih, po katerih bi se morali ravnati o Takšne in podobne stvari bo v boe olje treba upoštevati , če hočemo doseči večje biagoa tan io e -k 'H "H" 4..}~ 4. T. 4*r -t'4- 7 4' *1, 't r v+ 4 f 4 4 -h -M- + n. ÜP03Tl V :. ITE VAT?NO 3LNA NAVO-DI In 1 ”0 JIH PRSPPO'ST AVL JENIH ! RAVNAJTE SI’ PO PREDPISIH, DA NE BO NAPATROJNIH NESREČ l 70-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA HPT Nekaj svojih osebnih spominov na delovanje V ■gasilski nr.^ni naciji našega podjetja nam je posredoval naš upokojenec Ignac Lenartek iz Bistrice št* 6-9* Z vesoljem smo ga na domu, da bi v kratkem razgovoru zvedeli, kako je požarna branca v času pred več desetletji kot organizirana gasilska enota utr- ' jovala sposobnost in pripravljenost posameznih elanov. V prisrčnem razgovoru je tekla beseda in kaj kmalu smo zabeležili zelo zanimive stvari. Resnici na ljubo naj povemo, da se nam mnogokrat v dandanašnjih dneh dozdeva, kako so naši starejši delavci, ki so delali v podjetju privatnih lastnikov po 13 in več ur dnevno, še zmogli tako vestno, požrtvovalno in nesebično usposabljati samega sebe v gasilskih vrstah,- Toda njihovo čuteče srce in neomajna močna volja, da delajo in varujejo veliko premoženje pred nevarnim sovražnikom - pred ognjen in drugimi elementarnimi nesrečami, je utrjevala enotnost, organiziranost,' prijateljstvo, človekoljubnost in še druge plemenite ideje zavednih delavcev -gasilcev, t Tovariš Ignac Lenartek,je obudil spomine in omenil, da je imel v svoji dolgoletni gasilski službi - 14- let v mestni požarni brambi Tržič in skoro 50 1st v podjetju - zadolžitev urejanja notranje gasilske opreme ter skrb, da je vodil točno evidenco ročnih gasilskih aparatov., ki so jih tedanji lastniki podjetja nabavili takoj po končani I, svetovni vojni. Tedaj je obstojala na Dunaju znana tovarna gasilskih aparatov in opreme, posebno zastopstvo pn sc imeli v Zagrebu, Cd casa do časa je prihajal kontrolor'Iz Zagreba. da je -’uradno" preglodal celotno pod jetjo in varnostne naprave.. Med lastni ti podjetja Glanzmann - Gassner mnogokrat 'ni bilo enotnega stališča, pa tudi ne smisla za varčevanje, Ker jo bil Glanz marin zelo navdušen za gasilstvo in dobro gospodarjenje, je tedanja gasilska četa vidno napredovala z njegovim osebnim prizadevanjem. Povsem nekaj drugega pa velja za strogega-Gassnerja, ko je ob neki gasilski kontroli, ko je prišel • kontrolen- iz Zagreba na .pregled opreme in aparatov, z vso resnostjo takole izjavil; ."Prava reč, če ta hudič pogori, bomo pa drugega kupili!" Delovni kolektiv podjetja so le s dniki vodili tako, kot jim je narekovala lastna potreba. Skrajšali so delovni Jas za nekaj ur dnevno, istočasno pa uvedli 'dingo delovno izmeno, da je bil dosežen večji učinek in višji dohodek. Vsak.delavec je moral biti discipliniran in se je moral močno truditi, da je več zaslužil. Svoj zaslužek smo mi starejši vedno znali pametno trošiti. Že od Lai .v predll&j.ci .uu 8trojih In pozneje, ko ni je bilo zaupano .olovno mes bo 'prodilniškega nostra, sen vedno izvrševal vazne gasilske naloge in polnil aparate, pri ten pa imel tako točno popisane vse strojne naprave in gasilna orodja, da ni je še danes žal skrbno urejenih spiskov, ki pa so bili napisani v nemšken jeziku. Namreč,.kmalu po osvoboditvi sen pokazal svoje gasilske dokumente mlajšemu tovarišu, s katerim smo skupaj delali, le-ta pa ni imel čuta, da bi se spisi ohranili in mi jih je raztrgal. Tako vam danes ne morem pokazati, s kakšnim veseljem smo gasilsi delali, da je bilo vse točno urejeno, s tem pa tudi zajamčena varnost pred požarom". Ali se spominjate, da bi vaša strokovna pripravljenost in izvež-banost le kdaj bila prešibka za primer večjega požara? "Na srečo, v kolikor mi je znano, do hudih požarov vsa dolga leta mojega službovanja ni prišlo, pač pa smo pogasili veliko manjših začetnih požarov, zlasti še v predilnici. Največkrat nam je prav dobro služila voda, v vedrih, ki so stali poleg stroja in so bili takoj uporabni in dostopni vsakemu delavcu. Vzgojeni smo bili že od mladih nog tako, da smo s čutečim srcem čuvali podjetje pred katastrofo prav dobro, nič manj, kot svoje lastno premoženje. Zavedali smo se, da je škoda vsake stvari, kajti z delom smo si služili vsakdanji kruhek". Med pogovorom smo si zapomnili tudi marsikatero prijetno dogodivščino, ki nam jo.je z besedami poeradoval gasilski veteran, ko je obudil spomine na vsakoletno gasilskö'~veearjo v gostilni x3ri "Slugu"."Tedaj so lastniki pokazali veliko razumevanja in. nudili gasilcem dobro mero zelja, klobas in vina. Večkrat smo gasilci ' " odšli precej pozno proti domu, toda zjutraj brez zamude in mačka na delo." Poslušali smo izvrstnega gasilca z največ jim zanimanjem, ko je povedal tole resnično osebno zgodbo :"Veste, jaz sem vedno varčeval Svoje i>rihranke pa sem namenil za nakup parcele, ki meri 1.963 kvs dratnih metrov in kjer sva skupno z ženo zgradila svojo stanovanjsko hišo, Toda denarja mi je zmanjkalo, da bi hišo dogradili. Razmišljal som, kje bi dobil nekaj nujno potrebnega posojila in se odločil, da grem na pogovor v pisarno h Glanzmannu, ki me je zelo lepo vljudno sprejel. Povedal sem.mu, s kakšno prošnjo prihajam, da bi dobil 25.000,- din posojila za dograditev hiše. Ljubeznivo se je Glanzmann pošalil in mi rekel: ali ste slabo izračunali?" -seveda sem mu takoj odgovoril, da prav nič, ker je zmanjkalo. Po kratkem razgovoru mi je uspelo ne le dobiti potrebno posojilo, temveč mi je zaupal tudi svoje lastne izkušnje in povedal, da je ; s. :_i j. X o O )T : seno j oso ivanja sem dobil za-jilo in še tisti dan koristno uporabil denar, Z ve- posebnega prii /selJera sem odšel domov, ker delo zidarskega mojstra in njegovih \ 1 sodelavcev je šle nemoteno od rok. Pred slabimi 30. leti je bila ; zorajena naša.dvostanovanjska hiša za 125.000,- din. Vsak, kdor je 's pridom koristil svoje j j lahko uro lil ''šve- ji d judo jstvoval potem še v -•razpoloženi, kadar smo v požarni hrambi složno znanje in pametno trošil zasluženi denar, ružini primerno stanovanje in se z veseljem društvih, Gasilci pa smo bili vedno dobro imeli vaje, pa smo radi prišli in službo drug z drugim izvrševali." V nedeljo 26, julija je gasilski veteran'tovariš Ignac Lenartek iz 'Bistrice praznoval 85. letnico rojstva,. Ob tem visokem življen-.skem jubileju mu Upravni odbor in ^celotno. gasilsko društvo iskreno cestita in želi, da. bi še dolgo let. ostal zdrav in vedno razpoložen v krogu svoje družine, čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Člani Upravnega odbora našega gasilskega društva' so obiskali še druge najstarejše gasilce v BIT in se povsod pogovarjali o delu _._xn^èirak.1 __ ^ - ____ Tovariš Janez KališnikPria>--lo4go-letni uslužbenec je vod'±l-_ppjiljeg'. svoje službe dolga leta tudi gasilsko četo,. To našem medsebojnem dogovoru in želji bralcev Tržiškega Tekstilca, bi napisal svoje spomine, toda zaradi obolenja še ni mogel dokončati začetega ■ dela. V letih okupacije so nemške oblasti, kot v vseh podjetjih, tako tudi v BIT, hotele industrijsko.gasilsko Četo vključiti v splošno gasilstvo in j c usposobiti za -obrambo pred zračnimi napadi. Temu okupatorjevemu pozivu se je odločno uprl tedanji komandir tovariš Janez Kališnik in s trdno odločnostjo dokazal pred višjim gasilskim forumom v Celovcu potrebo, da.mora gasilska četa ostati samostojna enota samo za podjetje. Svoje stališče je tako utemeljil, da so oblasti pustile gasilsko Četo v svojem prvotnem sestavu. Mnogo opreme' in orodja je bilo med vojno uničenega, pripadniki gasilske čete so odšli v‘partizane, izvrševali so naloge .nove ljudske oblasti pod težkimi jiogoji, pa vendar junaško prenašali odgovorne naloge in se znali odpovedati mnogim osebnim potrebam. Kmalu po osvoboditvi se je začela krepiti gasilska četa tako v številu moštva, kot tudi v novi moderni opremi, orodju in drugih ; potrebah Sodobnega gasilskega inventarja. Pridobila je novo veliko '^o^ox'T^..]^r^z^aJ_ao, ki še dnneJèr'vejlja za hajbolj šo^^-Jčohrcu. opremljeno gasilsko svoj ih _ zračijljjiAroert ih enako osta - : lira starejšim društvom. Organiziranih je bila vrsta tečajev, vaj, re sevalnih \ akcij in drugih skupnih prizadevanj za potrebe celotnega podjetja» Uspešno so bili pogašeni manjši in večji požari in s tem jprepr.eer-r na večja gospodarska škoda. Tudi izven podjetja je naše-ga-silsko .društvo vedno stopilo v akcijo, kadar in kjerkoli je ni lo potrebno gasiti ali reševati človeška življenja 'in zasebno ali družbeno imetje. Dobra preventivna služba pa je brez dvoma najvažnejše naše delo v službi poroti požarni nevarnosti» Posredujemo vsem bralcem PROGRAM za proslavo 70- letnioè Našega industrijskega gasilskega društva; Na redni.seji Upravnega in nadzornega odbora gasilskega društva je bila imenovana tričlanska komisija z nalogo, da izdela program za svečano proslavo visokega jubileja požrtvovalnega delovanja naših gasilcev. Ze dosedanje priprave in prizadevanja članov upravnega' in nadzornega odbora gasilskega društva potrjujejo ; da bo pruelevu uspela in program v celoti izveden. Sobota, dne 15, avgusta I964. slavno st na seja .Upre. vne ga 0 ibe ra ga p V c-Voć-'c dr uš tv a s sodelovanj e m voda Iva , pod - et ja, politi enih organi aac 1 d 1 pr e d st n i; V 0v or ganov s atnoup:; ■ a v '1 j an j a » gasi -L •' 1V_L. , d teranev» zastop nikov Obči nsko ga s? Is V 3 zvoke in ciVI- gih go s tov- Ne. soji bo d 0 p j J ^ *1 -. i.v^ jena p c. i ska od I i koven ;i a za d ; 1 O list, iiC služi c ven j e , 0tvori tev gasilsko r & z s bave v prost eri k Učilni e e pri novem v. pr a vnem po .0*1 > > “f. -- ' u< .ob"20e30 uri filmska predstava dokumentarnoh gasilskih filmov. Nedelja, dne 16, avgusta 1964, ob 9,00 uri množično zborovanje delovnega k'lektura pred upr a vr im poslopjem z nasledi; jim sporedom: - otvoritev in pozdrav - slavnostni govor - podelitev spominskega braku za prapo:"- ■ - pozdravi predstavnikov ob 10.00 uri velika mokra vaja na objektih podjetja v sodelovanju vsoh industrijskih društev naše občine - gašenje dveh improviziranih požarov - reševanje ljudi iz ogroženih objektov - zbor sodelujočih enot in raport - zahvala poveljnika društva Vljudno vabimo: vse člane delovnega kolektiva, upokojence in »^—jee, posebnp pa prosimo stare gasilske veterane, da se v polnem StovjuLu udeležite proslave 70-letnice našega gasilskega društva. To proslavljanje in gasilsko vajo bomo posneli na filmski trak, ki bo zgodovinski dokument, poučno vzgojno sredstvo za mlade generacije in lep prispevek za arhiv gasilskega društva Bombažne predilnice in tkalnice 'Tržič. V službi ljudstva - na pomoč ! NATROSAMO STARE GASILCE - UPOKOJENCE IN DRUGE CLANE DELOVNEGA KOLEKTIVA, KI IMAJO V SVOJI ZASEBNI LASTNINI KAKRŠNE KOLI PREDMETE ALI SLIKE IZ GASILSKEGA ŽIVLJENJA, DA JIH POSODIJO ZA ČAS NAŠE Rii Z STAVE IN SICER TOVARIŠU IVANU VALJAVCU. VSI PREDMETI BODu ZANESLJIVO VRNJENI TAKOJ PO ZAKLJUČKU RAZSTÀ- VE. UPRAVNI ODBOR IGD - BPT +++ + + +++ < +++•+.+ ++ + + +++ +++++ +++++++ ++++ + +t+ + +++++ +++++++++ +++++ +++ + + +++ +4-4-++ +++++++ +++++ -i—r + + + +4-+ +4-+4-+ +++ + + +++ •+ Hazim-. Omerovič' PROIZVAJALCI, UPRAVLJALE! IN kOLÌTIKA PODJETJA :0 (nadaljevanje) Ko nadaljujemo z razmišljanjem o kadrovski x)0lifiki kot sestavnem delu politike podjetja, si oglejmo znanstvena načela, ki, so v praksi dala zelo goezitivne rezultate: 1. Vsi ukrepi, navodila in predpisi, ki se v podjetju sprejmejo V i naj t_*.-n ^ retni i n -n j-yaa*ri h ^ a j i'^ prux^payT bc io zavestno prun;LäJ4amti^ Jai.,y5idngboni--J3--c^ . 2. Vsa navodila kadrovske politike norajo biti ned seboj vaklaje-na in povezana v enoten siatesi. V podjetjih, kjer nekateri organi ali vodilne osebe vodijo nekakšno "svojo" kadrovsko politiko, ki •se razlikuje in ki ni v skladu z uradno sprejeto politiko,nastajajo nemogoče situacije z zelo škodljivimi posledicami. Zavestna in ‘sistematična kadrovska politika je potrebna kot poseben instrument pri ukvarjanju s človeškimi odnosi v podjetju. To je splošna linija upravljanja, ki mora sloneti na vnaprejšnjem razmišljanju o situacijah, za katere se bo uporabljala. Kaj naj zavestna in sistematična kadrovska politika obsega? Naj- . prej naj kadrovska politika jasno definira cilje in'namene, ki jih želi podjetje doseči v pogledu kadrov. S kadrovsko politiko je treba določiti tudi pot, način insredstva, s katerimi, se bodo dosegli cilji kadrovske politike. Končno pa se v kadrovsko politiko tudi določijo podrobni opisi postopkov in metod pri izvrševanju kadrovske rolitike. Ce pa gre za zavestno postavljanje in sistemizirane cilje podjetja v pogledu kadrov, premišljena in sistemizirana pota, načine in sredstva za dosego teh ciljev ter premišljene in sistematizirane postopke, potem bo naš razum v teh ciljih, potih, načinih, sredstvih in postopkih skušal odkriti nekatere zakonitosti, skušal bo odkriti in formulirati določene principe kadrovske politike. Tudi odkrivanje in formuliranje principov spada v kadrovsko politiko. 3. Vsa navodila, predpisi in postopki kadrovske politike naj bodo principielni, to je v skladu s spre j«timi principi kadrovske politike, oziroma izhajajoči iz njih. 4. Kadrovska politika mora biti dolgoročna in stabilna. Stabilna mora biti toliko, da je uporabljiva tudi v pogojih razvoja podjetja. 5. Kadrovska politika mora biti dovolj elastična, da se lahko prilagodi ali celo spremeni, če to zahtevajo posebne prilike. Pri tem je treba upoštevati, da formiranje kadrovske politike ni enkral posel, ampak no razvijati 6. Kadrovska stalen proces, ker je treba kadrovsko politiko stai-in izpopolnjevati glede na nove potrebe in prilike. politika se mora ozirati na interese podjetja, na interese posameznikov in skupin, na interese celotnega kolektiva, na interese komune, kakor tudi na splošni družbeni razvoj. 7. Kadrovska politika mora biti dosledna pri izvajanju. Politika ni samo deklaracija, ampak je tudi obveza vseh organov v podjetju, da jo izvajajo organizirano in v celoti, da ne delajo izjem v posameznih primerih v korist ali v škodo kogarkoli brez zadostnih » xr V Jt' rgj 1 r■ jCTTifi obrazložitve. 8« Kadrovska pot nora biti jasna, to se -rnu lirana jasno in nedvoun.no. i 9« Kadrovska politika nora biti javna, to se pravi, da nora biti s primeren način objavljena. 1). Kadrovska politika nora. biti napisana. Primerna oblika kadrovske politike je najboljše pomagalo za zavestnost, enotnost, doslednost in jasnost kadrovske politike. Napisana kadrovska politika omogoča tudi kontrolo izvajanja in olajšuje reševanje spornih problemov. Kadrovske vesti V mesecu juniju so vstopili v naše -podjetje sledeči: Anton Smolej - v tkalnico Jože Pozvek - v gradbeno grupo Vera Polajnar - v oplemenitil. Feliks Toplak - v grado, grupo Josip Horvat - v predilnico Dušan Magister - v mehanično delavnico. Izstopili pa so v tem mesecu: - pravilna odpoved: Božidara Peternelj - iz DD Marija Kavar - iz tkalnice Viktor Peternelj - iz tkaln, Francka Čadež - iz tkalnice Marija Vogelnik - iz predil. Zdravko Križaj - iz komerc- sektorja Kati Knific - iz tkalnice Marija Pangerc - iz tkalnice Marija Jeraj - iz tkalnice - v pokoj: Anton Papier - iz komercial. sektorja Jožefa Muzik - iz predilnice Gabrijela Dolžan - iz predilnice . NAŠI VOJAKI NAM PIŠEJO V začetku meseca se nam je oglasil naš vojak Drago Praprotnik, Takole piše: "To pot se oglaša stari borac is Mostarja. Celotnemu kolektivu želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu, na dopustih 'pa veliko sončnih dni." Hvala Ti, Drag o z a pozdrave. Oglasi se še kaj, pa tudi drugi ! ! Pozdrav - urednik. Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Ureja Odbor za seznanjanje in obveščanje: Janez Slapar, Ha žira Omerovič,- Franc Šarabon, Franc Bacnik. Tinca Markič, Vili Jakopin in Francka Pucelj . Glavni urednik: Nace Pirjevec. Tehn, urednik: Franc Šarabon. Zunanja oprema: Viktor Ivnik. Tiska oddelek za izobraževanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1.60., izvodov. Izhaja vsak mesec. T’, T.-: fr'F-TL.TTA ! ;1; LTVTTT--M*tTTì*TTr~lHf-AT15 fl T1 T NAGRADNI KVADRATI NAGRADNI MAGIČNI KViDKAITANAGRADNT-A^GIČNI 1 i 1 i 1 j j j.. . j j L... ... i i i ' 1 f i * i r— 1 . . ■’ j ; { . . j I ■ ' ■ i K ' l! _ Ji T i Ì j 1 :. » • ‘ - • ! i j i — i ) — i j •n v j i i [• . 1 ! • b—— — < 1 i .. .Ji V VSEH KVADRATIH VODORAVNO IN NAVPIČNO ! Kvadrat ; i Ih 1, Ameriška filmska igra3 ka (Ann) 2. Gobavost (bolezen) 3. Mesto v Belgi ji ’ (ipe-' rit se imenuje po njem) 4, Strah pred nastopom, b, Ime mar'oškega kralja. II„ kvadrat iv • V • 1» Izcedek dreves. 2. Pogonski stroj. 3. Košnja druge trave» 4. Rastlina - simbol zmage. 5 » Vrsta papige, III, kvadrat: IV , kvadrat: 1. Kamnita gmota. 1. Mesto v srednj 2. Mesto v zalivu južnega 2, Mesto v sev, d Jadrana, 3, Novo ime za 11 o 3c Zvezda v ozvezdju Orla» 4', Koralni otoki. 4. Reka v Franciji (naša 5. Bosansko moško končnica), PAS - DECALAIS (izdelovanje preprog.) REŠITVE IZ PREJŠNJEGA TEKSTILCA SREDNJI KVADRAT :• 1. Izdelek iz mleka. 2. Madžarsko moško ime (tudi skladba komponista Rimskega - Korzakova). 3* Trak za petrolejko< 4. Slavni italijanski tenor (že,umrl), 5 c Silak (velik človek)a Kakor srno lahko iz rešitev razbrali je bila zadnja skrita križanka nekoliko težja, saj je prispelo veliko manj rešitev, kot običajno„ Sreča pa je bila to pot naklonjena sledečim reševalcem oz. ? reševalkam: O *> 0 f> t G C « J » • r t » • • « C • 9' 1. nagrada Metka King 2..nagrada - Prone Ropret 3, nagrada - Zofija Čtrumbi Srečnim nagrajencem čestitamo! Nagrade dvignite v•Uredništvu ! Depo 908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1964 658(497.12)(085.3 4001966,7 * z S COBISS • ^ I I \ I • *