C. Corr. con la Fošta
IZHAJA VSAK PETEK
Naročnina:		Uino	poiietRo	četrtletno
ITALIJA		... Lir	10-	6*—	3 —
INOZEMSTVO ....	. . . •	tfO.-	10 —	5.—
Posamezni Izvod 20 cent.
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12
Trst, 3. aprila 1925. — Leto VI. - Štev. 24?.
Blago radničkoj klasi kada uništi kapita-listički klasni društveni sistem iuspostavi društvo bez klasa u kojem neee biti gosJ*odara* i sluga, izrabljivača i izrabljenih, nego cemo biti svi braca, svi jednaki.
Glasilo Komunistične stranke Italije
[Ollill P8I023I in
Iz ccle vrste pojavov, ki imajo odločilni pomen v sferah mednarodnega položaja, je potrebna omeniti sledeča osnovna dejstva :
1. Nedvomno je, da se je kapitalu posrečilo povspetii se iz povojne krize. Stabilizacija valute v celi vrsti kapitalističnih držav, naraščanje svetovne trgovine in razširjenje proizvodnje v posameznih deželah, izvoz in pronicanje kapitala, posebno pa anglo-amerikaaske ga v dežele Evrope in Azije, vse to govori o uspehih «obnovitvenega dela» kapitala. To delo' se vrši, kakor znamo, pod vodstvom a n gl o-a m eri kan s k. bloka. Kot enega izmed najvažnejših rezultatov tega dela, je smatrati tako imenovano «dawesizacijo» Nemčije, to je prehod od metoda vojne intervencije k metodi finančne intervencije, k metodi finančnega podjarmljenja Nemčije.
2. Ravnotako jo brezdvomno, da se je v centru Evrope, v Nemčiji, zaključila perioda revolucionarnega porasta. To je perioda porasta revolucije, kadar valovi gibanje, kadar se povspenja kvišku im se razliva čez rob, a strankina gesla zaostajajo za giibs n jem, kadar lomijo množice okvir legalnosti in naskakujejo stari ustroj in ustvarjajo samovoljno svoje pravo, — ta perioda je v Nemčiji že za nami. Iz naskakovalne periode, je delavsko gibanje v Nemčiji vstopilo v periodo kopičenja sil, v periodo, ko se stvarja in vežba proletarska armada, pod prapor jem komunizma. Da. je ta okolščina izredno resne važnosti, nii treba še poseli e dokazovati.
Taka so' dejstva, ki imajo konkreten, pozitiven pomen, ker govorijo o sili in uspehih kapitala v sedanjem trenutku.
Poleg teh, pa obstoji še cela vrsta, drugih dejstev, ki imajo za. kapitalizem negativen pomen.
1. Brezdvomno je, da v spored n o z ja-čanjem kapitalizma, naraščajo protislovja med kapitalističnimi skupinami, naraščajo sile, ki razkrajajo in slabijo kapitalizem. Boj med Anglijo in Ameriko radi posesti petrolejskih- vrelcev, radi Kanade, radi blagovnih trgov iitd.; boj med angl o-ameri kanski m blokom in Japonsko radi vzhodnih blagovnih trgov; boj med Anglijo in Francijo radi vpliva v Evropi; im končno, borba med zasužnjeno Nemčijo in Antanto, to so vse splošno poznana dejstva, ki govorijo o tem, da uspehi kapitala niso trdni.
2. Naraščanje in ojačanje naci.onalno-osvobodilnega gibanja v Indiji), Kitajski,
V	Indoneziji, v Severni Afriki i d. d.., kar izpodkopava tla kapitalizmu. Ce zahteva «ozdravljenje» imperializma razširjenje vpliva v kolonijah in odvisnih deželah, a se na drugi strani borba teh dežel proti imperializmu brezdvomno krepil, tedaj je jasno, da uspehi imperializma na tem polju ne morejo biti trdm. strokovne zveze.
3. Borba za enotnost, strokovnega gibanja v Evropi din k riža Amsterdamske
Kaj pa pomeni kriza Amsterdama? To je nestalnost buržuazne vlast.i, ker tvori amsterdamska strokovna birokracija del in oporo (e vlasti,
4. Gospodarski porast Sovjetske zveze. C, oto v o je, da so v,se spletkarije buržuaz-nih pisunov, o nesposobnosti Sovjetov, spraviti industrijo na pravi: tir, te splet,-karije so doživele popolen polom. Brezdvomno je, da se je v zadnjih dveh letih, po intervenciji in blokadi, sovjetska industrija prerodila in utrdila. Brezdvomno je, da se je v tem kratkem času materialni in kulturni, položaj delavcev zatno zboljšal. In-goitovo je, da se bo to boljšanje nadaljevalo tudi v bodoče. Vse te okolnosti so torej odločujočega, pomena, za zre vol uei oni ran j e delavcev v kapitalističnih deželah. Jaz mislim, da nikdar poprej se niso delavci v zapad-nih deželah tako zanimali za Rusijo, kakor ravno sedaj. Zakaj ? Zato, ker prihajajo do njih glasovi o novem življenju sovjetskih delavcev, v delavski državi, ki se imenuje Sovjetska Zveza. In oni bi su hoteli prepričati o resničnosti teh glasov. Dejstvo, da prihaja mnogo delavcev, brez razlike glede političnega prepričanja, iz Evrope v Rusijo, in da ti prebr-skavajo vsak kotiček, to dejstvo govori brezdvomno za to, da zanimanje delavcev na zapadu, za Rusijo, bo naraščalo z vsakim mesecem vedno bolj. Gotovo je, da bo to romanje v Husijo naraščalo. In kadar se bodo prepričali, da vsak korak v razvoju industrije v Rusiji pomeni istočasno zboljšanje položaja delavcev, a ne slabšanje, kakor se to ponavadi dogaja v kapitalističnih deželah, tedaj bodo razumeli, da je že skrajni čas, da tudi oni, delavci zapada, ustanovijo pri se bil doma delavsko državo. Eno, radi česa predstavlja obstoj sovjetsko vladavine že saim na sebi smrtno nevarnost za kapitalizem.
To so dejstva, ki so za buržuazijo negativnega pomena, kor govorijo o sili in verojetnih uspehih revolucionarnega gibanja v bližnji budognoeli.
Borba teh nasprotujočih si stremljenj, pozitivnih in negativnih, tvori podlago in vsebino današnjega mednarodnega položaja.
V borbi teh nasprotij je zrastel in odcvetel takoimenovani pacifizem (miro-tvornost), ki ni niti utegnil se raze vesti in ni napravil iz sebe ni «ere», ni «epo-he» in niti ne «periode»! Qn ni opravičil ne upov oportunistov, in niti ne bojazni p r o tire v o 1 u c i onarj ev.
Katera izmed teh tendenc (stremljenj) i)o zmagala, pozitivna aili negativna?
Ne more biti nobenega dvoma, da s časom morajo zmagati negativna stremljenja,, to so tista, ki so ugodim za revolucijo, kajti imperializem ne more rešiti tistih protislovij, ki ga razjedajo. Ampak ravnotako je brezdvomno, da v sedanjem momentu stopijo na vrhunec pozitivna stremljenja, ki so kapitalizmu ugodna.
V rezultatu imamo neko fazo zatišja v Evropi in Ameriki. To «zatišje» motijo nac iio na ln o - re v ol ucionam a gibanja v kolonijah, a na drugi strani ga «omraču-je» Zveza Sovjetov, z svojim obstojem, razvojem in s tem, da postaja vedno bolj močna,.
To pomeni za buržuazijo oddujek, in-tenzificiranje pritiska, in izkoriščanja v kolonijah, povečanje pritiska na Sovjetsko Zvezo.
Za proletariat kapitalističnih dežel pomenil to nastop dobe, ko se zbirajo sile, ko se ustvarjajo in vežbajo proletarske armade, pod praporom komunizma in v pogojih sistemov zatiranj, ki se menjn jejo s sistemi «svobod».
Za kolonije pomeni to ojačenje borbe proti nacionalnemu pritisku in izkoriščanju, ojačenje borbe za osvoboditev od imperializma.
Za Sovjetsko Zveza pomeni to napenjanje vseh sil za •nadaljni'razvoj industrije, za. ojačenje obrambne sposobnosti dežele, za osredotočenje sil vseh dežel proti kapitalu.
Iz tega sledijo sledeče naloge komunističnih strank :
1. Izkoristiti vsa naspratstva v taboru buržuazije, uporabiti jih za oslabitev njene sile.
2. Postaviti določene oblike in sredstva glede zbližanja delavskega razreda naprednih dežel z nacionalno revolucionarnim gibanjem v kolonijah in odvisnih deželah in glede izkoriščanja svetovne pomočii temu gibanju, v prid splošnega boja proti skupnemu sovražniku, imperializmu.
3. Pospešiti: in privesti do, konca borbe za edinost strokovnega gibanja, imeti pri tem pred očmii, da predstavlja ta zadeva sredstvo, potom katerega je mogoče imeti velik upliv nad milijonskimi delovnimi množicami. Pridobiti upliv nad strokovnimi organizacijami pa je nemogoče, ako se ne deluje v njih, ako se s tem ne pridobiva zaupanje delovnih množic, in to mesec zai mesecem, leto za letom.
4. Postaviti določene oblike in sredstva za zbliža,nje delavskega razreda z malimi kmeti, ki jih davi birokratični stroj meščanske države in oderuške cene vsemogočnih trustov. Pri tem je treba imeti pred očmi, da borba za malokmecke množice je prva naloga stranke, ki koraka k diktaturi proletariata.
5. Podpirati sovjetsko vladavino in preprečiti intervencionistične nakane imperializma proti Sovjetski Zvezi. Pri tem je treba imeti pred očmi, da je Sovjetska Zveza branik revolucionarnega gibanja vseh dežel, da ohrana in okrepitev te Sovjetske Zveze pomeni pospešitev zmage delavskega razreda nad svetovno buržuazijo.
I.	Stalin.
Življenje v Kominterni
\ ‘ 7 kioferenta i Hoskvi
V	Moskvi je bla sklicana konferenca zastopnikov komunistične stranke, ki se je bavila z organizacijskim vprašanjem. Otvoritveni govor je izrekel sodr. Pjat-nicki, ki je med drugm izvajal:
«Če jaz formuliram tukaj nekoliko kritik, storim to radi tega, da razjasnim probleme. Mnogi mislijo, da je boljševi-ziranje kako stranke edinole vprašanje organizacije. To pa je napačno. Stranka, ki ima dobro organizacijo, bo lahko i-mela tudi dobro taktiko, ampak, če ne bo ta taktika boljševiška, če ne bo potegnila za seboj množic, ne bo v stanu voditi borbo. Dobra politika in dobra organizacija vodijo množice in v tem obstoji boljševieiranje.
Ruska stranka se je ustanovila v čisto drugačnih pogojih kakor stranke v zapadi) ili deželah. Mi nismo bili v stanu izdelati si legalen aparat, obdržavati zborovanja., izdajati časopise itd. Bili smo radi tega prisljeni, da iščemo drugačne oblike stikov z množicami in to se je moglo vršifti il.e v tovarnah. Stranka se je pri nas porodila poprej kakor strokovne organizacije. Stranka se je morala bavitii z vsakdanjim življenjem delavcev, do tistega trenutka, ko so se ustanovile strokovne organizacije. Na ta način so se ustanovile tesne vezi med strokovnimi organizacijami in stranko«.
Govornik je nadalje ugotovil veliko važnost, ki jo imajo tovarniške slanice, za boljševiziranje strank. To se je izkazalo pri vseli velikih masovnih akcijah in manifestacijah. Navedel je nekoliko slučajev, po katerih jo razvidno, da so masovni nastopi uspeli dobro lam, kjer je bila komunistična organizacija preo-snovljena. na podlagi obratnih slanic.
O stanju organizaenega dela na podlagi obratnih stanic v Franclji, je poročal sodr. Sauvage. Iz njegovega porosiia sledi, da je dne 1. marca t. 1. obstojalo v Franciji 2500 obratnih stanic, ki so razdeljene na 10 provinc, grupirane v 180 okrožij, ter imajo 33(i tvomiških časnikov. Toda, organizacija stanic ni še povsod izvedena, ker je še tisoč drugih mestnih sekcij, ki jih je treba preobraziti. Zanimivo je videti, na podlagi podatkov francoskega poročevalca, kako se je povečalo število članov Kom. stranke, Francije, potem ko je bil u pel jan novi način organizacije na podlagi obratnih stanic.
Zastopnik nemško komun, stranke, Geschke, je omenil, da se šteje v Nemčiji Stiritisoč obratnih stanic, ki izdajajo približno tisoč tvomiških časnikov. Nadalje jo povdarjaJ, kako da je, spričo obstoja. Socialdomokratične stranke in stro kovnih organizacij, ki so nahajajo v njihovih rokah, delovanje Kam. stranke kolikortoliko otožkočeno. Izkušnjo pa so dokazalo, posebno pa poraz meseca oktobra 11)23., da jo treba imeti tesno zvezo z množicami. Gibanje ni tedaj imelo u-speha, ker ni imela Kom. stranka te potrebno zvezo.
III. Kongres Poljske kom. stranke
Na Dunaju se je vršil III. kongres Poljske kom. stranke. Bili so prisotni zastopniki iz vseh okrožij, ravnotako tudi delegatje kom. stranke zapadne Belorusije in zapadne Ukrajine, kakor tudi kom. omladinske Zveze. Prisotnih je bilo vsega skupaj 00 delegatov.
Kongres je enoglasno odobril smernice, ki jih je postavil 5. kongres Kominterne ter je tudi postavil rezko črto, ki ločuje desničarske elemente.
Novoizvoljeno vodstvo obstoji iz levičarskih elementov. Sprejeta je bila cela vrsta izredno važnih sklepov, glede političnega položaja boljševiziranja stranke in glede delovanja med kmeti.
Sodr. Lancucki oproščen.
toda poljski rablji ne izpustijo žrtve na svobodo
Porotno sodišče v Pržemislu je oprostilo poslanca Lancuckega, člana komunistično skupine v poljski zbornici. O-proščen jo bil od obtožbe hujskanja prebivalstva k nemirom, ampak kljub to mu je bil pridržan v zaporu, ker mora odgovarjati na druge obtožbe, radi katerih mu je meščanska zbornica odvzela, parlamentarno imuniteto.
* * *
Sodniki bele Poljske, skrajne straže evropske reakcije protii Sov. Rusiji, tiste oborožene Poljske, ki jo podpirajo vsi reakcionarji, toliko predstavniki fašizma kolikor »demokracije«, so marali popustiti, vsaj deloma, od svojega divjanja, ker jo pričel svetovni proletariat glasno protestirati.
C:osa je bil kriv naš sodrug?
Lancucki pripada poljskemu parlamentu. Ampak v tisti, republiki nima ta-kozvana «parlamentarna imuniteta« nobene veljave, kadar je zastopnik ljudstva komunist. On jo ostal zadnji komunistični poslanec, potem ko jo buržuazija odpravila druge, ki so ji bili ravnotako neljubi. Prišel jo pred porotno sodišče dne 10. marca, obtožen radi veleizdaje. Ampak mu se ni moglo nič dokazati, kakor le to, da je pripadal Komunistični intemacionalii. To pa je buržuazni pravici na Poljskem zadostovalo, da ga je obtožila radi veleizdaje.
Vsa zgradba obtožb proti Lancuckemu, pa so je v procesu popolnoma zrušila. Svetovni proletariat je imel obrnjen pogled na krvnike v Pržemislu in ti se niso upali izvršiti premišljenega zločina. Bil jo oproščen od glavne obtožbe, ampak pridržuje se ga radi tega, ker je poljska rookclja namenoma skovala proti njemu več obtožb, in to v špekulacijo, da če ga porotniki oprostijo od prve, ga bo tako mogoče pridržati v zaporu in soditi daljo radii drugih «zločinov» !
V	vseh poljskih mestih so se vršile velike demonstracije. Vlada se jo zbala, Tudi v Moskvi se je vršila velika protestna demonstracija proti belemu terorju na Poljskem in v prid Lancuckega. Udoležcnci shoda so nosili table z napisi:
«Osvobodite Lancuckega !
Živeli poljski Sovjeti ! »
lirika iiftnudOKila in tsror
na Bolgarskem
Osrednji odbor Kmečke internacionale se obrača na kmečke delavce vsega sveta, s sledečim proglasom:
«V manj kot enem letu so padli štirje poslanci delavsko kmečkega bloka. Padli so pod svincem morilcev Cankove vlade. A Cankova zločinstva, bodo nadaljevala, ter se še povečala. Kdo bo ustavil zločinsko roko? Kdo bo maščeval ne-številne žrtve? Kdo bo opral kri, ki teče v potokih ,pod bolgarsko diktaturo?
«Vaša edinost, vaša pogumna akcija, vaša odločnost, bodo strmoglavile tisto vlado zločincev. Ne pustite se varati. Bolgarska buržuazija je iz makedonskih revolucionarnih organizmov napravila tolpo rabljev. Odgovornost za storjene zločine bo padla na tisto buržuazijo. Sklenite vaše vrste, utrjujte enotno fronto delavcev in kmetov, delujte z večjim pogumom.
«Pripravljajte delovsko-kmečko vlado. Edinole tako si bodete izvojevali oblast, zemljo in svobodo ter bodete maščevali mrtve.
«Vsi na noge v obrambo bolgarskih delavcev, za stvar delavsko-kmečke vlade.
«Ne pozabite da je pravda bolgarskih delavcev in kmetov tudi vaša pravda.
«Pokaži,te povsod, po celem svetu vašo solidarnost z bolgarskimi delavci in kmeti. Ne trpite, da bi vaše vlade podpirale morilce v Sofiji.
«Čast junakom, ki padejo v boju za pravdo delavcev in kmetov.«
Moskva, meseca marca.
Osrednji odbor Kmečke Internacionale.
Sililii!lilieiiilnilipnigli9iilclji!v
V	Genui sta umrla Miron Vladimirov in Julijan Marhlevski, prvi ljudski komisar financ v Zvezi S. S. II., a drugi predsednik Mednarodne Rdeče pomoči.
Sodr. Vladimirov je pričel delovati v revolucionarnem gibanju leta 1903. Posebno se je izkazal za časa prvih let velike revolucije, ko je bilo treba napeti vse sile, da se preskrbi prebivalstvu potrebni živež. Leta 1918., ko je dovoz žita v Petrograd pojemal, se je izredni oskrbovalni komisiji, ki se je nahajala pod vodstvom Vladimirova, posrečlo preskrbeti kruh za rdeči Petrograd.
Leta 1919., ko se je Djenikin nahajal pod Orlom, je Vladimirov prevzel mesto predsednika posebne oslcrbovalnč komisije za južno fornto. Letel je neumorno od enega do drugega dela. fronte ter organiziral redno zalaganje z žitom. Poleg tega je skrbel, da so iz žitnih rezerv na južni fronti, prihajale znatne količine v Moskvo in na severno fronto.
Sodr. Marhlevski se je rodil v bedni družini na Poljskem. Po končanih študijah leta 1880., je vstopil v službo v neko tovarno v Varšavi, kot barv,ar, a, potem je dolal v tovarnah v Nemčiji.
Ko se je vrnil na Rusko Poljsko, se je priiče! aktivno udeleževati v organiziranju «Zveze poljskih delavcev«. V Lodžu je razvijal agitacijo ter postavil široko omrežje krožkov sredi lodžinskega proletariata. Lota 1891. je bil aretiran a. naslednjega leta je bil izgnan i® Rusije.
V Cirihu (Švica) je dovršil univerzite-to ter pri tej priliki napisal zanimivo zgodovinsko knjigo.
V Drezdenu je urejeval nek delavski časopis, ki je veljal kot najboljši revolucionarni organ v Nemčiji.
’ Za časa svetovne vojne je brez najmanjšega obotavljanja pristopil k resničnim revolucionarjem ter vodil neizprosen boj prot imperialistični vojni. Radi tega je bil leta 1910. vržen v ječo a nato je bil poslan v neko taborišče vojnih ujetnikov, kjer je živel v najtežjem položaju, in odkoder je bil spuščen na svobodo, na zahtevo sovjetske vlade.
V Moskvi je bil od početka predsta-vitelj poljske kom. stranke, a leta 1920., za časa vojne s Poljsko, je bil predsednik poljskega revolucionarnega odbora.
MALE VESTI IZ RUSIJE
Po smrti Eberta! je bilo treba voliti novega predsednika Reich-a.
Pri volitvah, ki so se vršile prošle nedelje je dobil kandidat veleindustrije, Jarres 10,787.870, Braun (.socialdemokrat) 7,838.676, Thalmann (komunist) 1,885.770, Ileld (bavarski ljudovci) 999.036 in Lu-dendorf 120.970 glasov.
Izvoljen ni bil nihče, ker ni dobil nobeden kandidat odstotek glasov, ki ga predvideva Weitmarska ustava, vsled česar se bodo vršile 26. t. m. ožje valitve.
Komunistična stranka je zgubila, v primeri z zadnjimi državnozborskimi volitvami, 800.000 glasov in temu se ne smemo čuditi ako pomislimo nad reakcijo, ki se izvaja nad. Kam. stranko v Nemčiji.
Pisali smo o raznih procesih proti komunistom, znano je, da polnijo nemške, ječe tisoče najboljših proletarskih borcev. Na! komunističnem shodu za predsedniške volitve je bilo ustreljenih od policije 7 proletarcev, več jih je bilo ranjenih. Policijski načelnih v tem mestu je bil socialdemokrat.
Da Komunistična stranka ni imeja pri teh volitvah tistega števiila glasov, kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah, je uplivalo dejstvo, da je vladalo med proletariatom velika nezanimanje za volitve. To se da tolmačiti s tem, da se je proletariat zavedal, da komunistom ni bilo ležeče za tem, da dobijo predsedniški stolček, marveč' za to, da širi agitacijo komunističnih principov med proletariatom.
Pri tej prilikii je Komunistična stranka Nemčije prvič nastopila v novi, bo-ševizirati obliki. «Nas poglavitni namen — je dejal sodr. Thalmann na predvečeru volitev — je, da pomnožimo naš upliv v delavnicah« in stranki je tudi uspelo mobilizirati masovne manifestacije delavstva na podlagi programa o boljševiziranju Kom. Internacionale. V poglavitnih mestih Nemčije so korakale mogočne mase pod zastavo sovjetov.
Ako pregledujemo gori navedeno številke se človeku krči srce, ako pomislil, kam so socialdemokratje privedli nemški proletariat. Leta 1918. bi bila lahko v Nemčiji proglašena republika sovjetov. Socialdemokratje so se temu uprli in udušili v krvi in s pomočjo reakeio-narcev revolucionarni val proletariata. Danes — po sedmih letih — je že dobil kandidat, reakdtonarcev večino pri volitvah. Reakcija vihti svoj bič nad proletariatom. In vse to po zaslugi socializ-dajalcev, ki no vidijo pred seboj drugega sovražnika kot. komunista. V svoji pohlepnosti in v znamenju «demakra-tične domovine« dajajo veleindustrija!,-cem prosto pot, da nalagajo na ramena proletariata vojne reparacije in svoje izkoriščevalne nagone. Seveda imajo pri tem dober dobiček, korupcijska, afera Barmat je temu priča. To> jo politika socialdemokratov in enakih sleparjev proletariata,
Proletariat se bo tudi v Nemčiji naveličal socialdemokratskega počenjanja na njegovo škodo in korist velekapitala ter pognal, špekulante čez prag ter dal svojemu gibanju pravo revolucionarno smernico.
Hamburgški ustaši proglasili gladovno stavko
Poleg onih junakov, ki so bili nedavno tega obsojeni, ker so se udeležili u staje v Hamburgu, meseca oktobra 1923., se nahaja v zaporih še drugih 75 delavcev, ki čakajo obravnave. Ker se pa ta vedno zavlačuje, so proglasili gladovno stavko, ki traja že dva tedna.
Za mednarodno sindikalno enotnost
Iz Moskve so odpotovali v London de-legalje osrednjega sveta ruskih sindikatov. Ta delegacija jo bila imenovana v to, da se pogaja z angleškimi strokovnim organizacijami, glede skupne akcijo, ki naj bi jo podvzole angleško in ruske strokovne organizacijo, za vspo-stavo mednarodne strokovne enotnosti.
Proglas kitajskih komunistov
Na dan pogreba Sun Jat Sena, je o-srednji odbor kitajske kom. stranke izdal sledeči proglas :
«Smrt Sun Jat Sena je velika izguba za kitajsko narodno-revolucionarno gibanje. Kitajska komunistična stranka pa je prepričana, da duh Sun Jat Sena bo živel dalje. Izvrševa.lni odbor narodno-revolucionarne stranke «Gommdan», voditelj koje je bil Sun Jat Sen, mora, hraniti njegove revolucionarne oporoke. Šele tedaj, kadar se bo stranka «Gomin-dan« združila, sledeč po oporoki Sun Jat Sena, jo bo komunistična stranka, jo bodo kitajski delavci podpirali, v njeni odločni borbi proti imperialistom in militaristom.«
(Moiiv mi iaiia daaaiil
opravil
V Zvezi Sovjetskih republik se ne o-mejujejo samo na govorjenje in pisanje
o	osvoboditvi ženske in družine sploh izpod mučnega jarma neproduktivnega in glupega domačega dela, to je tistega jarma, ki zadržuje ženo v kapitalističnih deželah, ki jo odvrača od vsakršnega kulturnega napredka. Proletariat v Rusiji je prišel do oblasti in hoče tudi praktično udejstviti komunistična načela, po katerih se ima med drugim preurediti družinsko življenje in to v prvi vrsti potom osvoboditve ženske izpod jarma domače sužnasti.
V dosego tega se je v Rusiji ustanovilo posebno udruženje, pod imenom «Nar-pit» (narodnoje pitanije-ljucUka prehrana). Ta organizacija otvarja poleg tova-ren ali v neposredni bližini velik* obedovalnice, kjer je mogoče dobiti zdravo, točno in ceneno hrano.
Velika prednost takih-le obedovalnic pade takoj v oči, ako se le primerja tisto prejemanje hrane kakor ga opazujemo pri naših delavcih, ki so primorani obedovati v nehigieničnih ljudskih kuhinjah, ali pa jim žene nosijo kosilo r tovarne in delavnice, kar je spojeno z mnogoštevilnimi neugodnostmi.
V Sovjetski Zvezi, povsod tam, kjer *• ustanavljajo take obedovalnice, je opažati med delavci in delavkami velik porast. zanimanja za skupno, družabno delovanje. In to je naravna, ker je na tak način delavska masa tesneje spojena.
Tako se je n. pr. v prvih dneh meseca marca o tvorila pri tkalni tovarni v predmestju Bogorodskem velikanska obedovalnica. V to je bilo sezidano posebno dvonaostropno poslopje, ki je opremljeno z vsemi modernimi pripravami. Kuhinja ima šest ognjišč. Poleg tega bo še opremljena s posebnimi pripravami, potom katerih se bo hrana kuhala na paro. Ravnotako bo s posebnimi pripravami, na paro mogoče ohraniti pedila m delj časa v toplem stanju. Obedovalne dvorane so prostorne, z velikimi okni, a na stenah visijo primerne slike in gesla, V obedovalnicah bo prejemalo hrano (kosilo bo stalo 15 kopjejek) do 13 tisoč oseb.
Letovišča in zdravilišča za delavce
Iz Markova (Ukrajina) poročajo, da bo
letos dopuščenih v zdravilišča 9770 ukrajinskih delavcev in nastavljencev. V do-me počitka pa bo dopuSčenih 50 tiao& delavcev in nameščencev.
Poljedelski stroji za Persijo
Za poljedelske stroje, ki »e izdelujejo
v	Sov. Zvezi je veliko povpraševanje # strani persijbkiih kmetov. Persijska vlada je odpravila carino na poljedelske »troje in orodja, ki se uvažajo iz Rusije.
Dčlavka-ravnateljici tovarne
Zveza tkalcev je postavila sodružico Smirnovo na mesto rdečega ravnatelja. Od meseca decembra prošleg§. leta, je 0-na ravnateljica Malo Dimitriijevske tkalnice v mestu I vanov o- V o zn e se n sk.
Časopisje
Na konferenci ruskih časnikarjev, ki se je vršila v Moskvi, je neki poročevalec ugotovil, da izhaja sedaj v Sovjetski Zvezi 140 časnikov s skupno naklado preko 5 milijonov izvodov.
Sun-Jat-Senova politična oporoka
Politična oporoka, ki jo je zapustil Sun Jat Sen svoji revolucionarni stranki «Go-mindan«, so glasi:
«Štirideset let svojega življenja’ sem jaz posvetil stvari narodne revolucija. Izkušnje, ki sem jih pridobil v teh štiridesetih letih, so me dovedle k trdnemu prepričanju, da morama v dosego svojega cilja probuditi množice in jih združiti, v skupni borbi z vsemi narodi, ki se obnašajo napram nam kot z ravnoprav-nimi ljudmi. V očigled dejstvu, da revolucija ni še privedena do konca, morate vi tovariši nadaljevati boj, da jo dovršite.«
Poravnajte naročnino!
Temeljni zakon revolucije, ki so ga potrdile vse revolucije, posebno pa. tri ruske revolucije dvajsetega stoletja, ta zakon je sledeč: da se izvrši revolucija, ne zadostuje da izkoriščane in teptane množice pripoznajo, da je nemogoče živeti kakor poprej in zahtevajo radi tega spremembo. Da se revolucija izvrši, je potrebno, da ne morejo izkoriščevalci več živeti in vladati tako kot poprej. Edinole tedaj, kadar nižji sloji nočejo več stare vladarice, a višj& slo}i niso več v stanu jo vzdržati, edinole tedaj more revolucija zmagati. Z drugimi besedami povedano: revolucija je nemogoča brez splošne dr^vn* krite, ki zadene toliko izkoriščevalce kolikor izkoriščane.
Za revolucijo je torej potrebno:
1. da večina, delavcev — ali pa na vsak način večina zavednih delavcev, mislečih, politično delavnih — popolnoma razumeva potrebo revolucije in je pripravljena, da, se zanjo žrtvuje;
2. da se vladajoči sloji, nahajajo v vladni krizi, ki potegne za seboj, v politično življenje tudi najbolj zaostale množice, ki slabi vlado in omogoča revolucionarjem, da jo kjnalu strmo-gtamjo,	L iti in,
2
DELO«
Domače vesti
. Mi toda kmetom v lih
Večkrat smo že govorili o potrebi, da
se ustanovi modno udruženje vseh malih kmetov (mali posestniki, koloni, najemniki itd.). Poleg najemniških pogodb imajo le-ti je druge skupne interese, da branijo, kakor n. pr. zaščita pred pritiskom davkov, obramba proti verižnikom poljskih pridelkov in proti špekulantom s semeni, umetnimi gnojila, poljskim o-rodjem itd.
Poljski delavci (dninarji) pa imajo braniti. interese, ki so enaki oniih delavcev velike industrije. Ti interesi bi bili n. pr. delovni umik, dnina, obratne komisije, bolniška in nezgodno zavarovanje. Poljski delavci, kateri sploh ne obstojajo v naši deželi — a k o izvzamemo nekaj malih izjem (Spodnja Furlanija) — spadajo k Federaciji poljskih delavcev (Federa-zione Lavoratori della Terra).
Ker morajo braniti tedaj poljski de-lavci( industrializirano kmetijstvo) drugačne interese, je naravno, da morajo imeti organizacijo, ločeno o<l Udruženja malih kmetov. Obojni organizaciji; pa lahko, da celo morati delovati sporazumno med seboj in z vsemi izkoriščanimi, brez razlike na politično in versko prepričanje.
To »mo napisali, da bo jasno razločiti malega kmeta (kolona itd.), od poljedelskega delavca. Kakor smo že zgoraj o-menili spada prvii v Udruženje malih kmetov (posestnikov), ki se imenuje italijanski «Associazk>ne dei contadini poveri«, drugi pa spadajo k Zvezi poljskih delavecv, italijanski «Federazione dei Lavoratori della Terra.»
Imamo pa slučaj, da so vpisani kmetje (koloni, najemniki) v Brdih v Zvezi poljskih delavcev Furlanije. Mi nočemo, da bi ustanovili le* ti novo organizacijo, ločeno od one poljskih delavcev v Ogleju. Oni morajo braniti kolonski pakt (pogodba o najemnini zemlje), kii je bil podpisan od Zveze poljskih delavcev Furlanije. In še nekaj: Vsaka razprava
o	ustanovitvi novega udruženja, ki bi 'se sestojalo samo iz malih kmetov, bi privedla do ločitve, ki bi bila škodljiva razrednim interesom i poljskim delavcem i maliim kmetom. Potrebno je celo, da se dela največjo agitacijo, da pristopijo vsi kmetje v Brdih in Furlaniji k federaciji. Tem močnejša bo federacija, toliko lažje bo doseči to, kar sit naš razred želi. Toda ne zadostuje samo, da doseže federacija par tisočev pristašev kakor leta 1920. Moč obstoji v številu samo ako se masa tudi dejansko udeleži delovanja, ki sloni na revolucionarnem programu. In to je točka, ki sii jo bomo ogledali in stavili nekaj opazk iz našega vidika o vsem, kar se je zgodilo v zadnjih letih pri federaciji.
1. — Kdo je federacija? — Federacija so vsi kmetje sami. Kmetje morajo odločiti o delovanju in to potom sestankov v raznih vaseh, potom občnih zborov, potom zvezinega odbora (Comitato fedo rale). Vodje so dolžni obvestiti vse kmete
o	tem kar se vrši, in to potom sestankON posameznih zvez.
Opazili smo pa, da kmetje niso nikakor obveščeni o stvareh federacije. "Hi tedaj, ko gre za velike dolgove. Federacija ima danes 11.000 Ur dolga in menda še več. Ali se je razpravljalo o tem na sestankih na vaseh?
Ali so imenovali kmetje, po podrobni razpravi svoje zaupne delegate za koi, gre s ?
Ne ! — Na kongresu smo videli delegate, ki so bili navzoči le pro forma In ravno za nekatere vasi. v Brdih si -e zbral delegate po svoji želji, zvezin tajnik sam in ne kmetje. Ni se treba tedaj čuditi, ako je tajnik dejansko gospodar foderacije in hi moral biti v resnici samo uradnik. Ta pobira članarino, ta si določuje plačo, ta si zbira delegate, da mu odobravajo delo.
2. — Tajnikovo delovanje je stremelo za tem, da obdrži federacijo malo, ki naj bi ne zahtevala obračuna. Pomagal je malce nekaterim skupinam, da si pridobi podporo. A zmenil se ni za tiste skupine, ki bi radi razpravljali o vseh zadevah federacije. Tako je izobčil iz Federacije zveze v Korminu in Medeji, ker so kmetje v teh krajih nasprotni njego-
vi	stranki, socialdemokratski. Trdi ! je, da niso plačevali Slana rine. V resnici pa ni plačal Kormin zaradi tatvine vseh
spisov in denarja, Medeja pa je plačala z denarjem od članarin škodo nekega kmeta in to sporazumno s tajnikom, ki se za to zadevo ni popolnoma zavzel.
In še nekaj: Na seji zvezinega odboru. 'L dne 10. decembra 1923 je zahteval tajnik povišek na plači. Zvezin odbor mu je dal nalogo, da predloži, do polovice januarja 1924, proračun, da se prouči denarno moe federacije, ki je imela že tedaj 5.000 lir dolga. Kaj vam napravi tajnik? Na kongresu, ki se je vršil pi’ed nekoliko tedni predloži... še 6000 lir dolga, vsega torej 11.000 lir, zasvoto, ki mu je bila dolžna federacija na plači ! — Kdo je odobril povišek na plači?
Ta je lepa kaj? Tajnik pravi, da je bila določena ta plača na neki seji zvezi-nega odbora. Na občnem zboru je član istega odbora zanikal, da bi bil sklenjen povišek tajnikove plače. Omeniti moramo, da je navedeni član odbora prijatelj tajnika, in da mu kljub temu ni dal prav.
Gospodar federacije je tedaj tajnik. — To bo trajalo tako dolgo, dokler se ne bodo kmetje zganili. Do tega pa mora priti, ker tako «gospodarstvo» ne sme trajati dalje. Dolgovi bodo rasli, delovanje federacije v prid. elanom bo malenkostno in navidezno.
Treba je, da prisilijo kmetje novi zvezin odbor, da napravi revizijo celotnega položaja organizacije; da ne odobrijo nikake stvari, ki bi težila na federacijo; da vprašajo za mnenje v zadevah federacije vse kmete v raznih seliščih da skličejo zastopnike vseh zvez. Naravno je, da si bodo moralii zbrati zastopnike kmetje sami.
Kmetje morajo zahtevati tako] od novoizvoljenega odbora, da prouči položaj v katerem se nahaja federacija in sami, ter o zadevi razpravljati na vseh sestankih na vaseh.
Predno se to ne izvrši se ne smejo storiti drugi ukrepi, tem manj pa delati novi stroški.
Edino tako bo mogla Federacija doseči dobre uspehe.
Gorje pa ako se ne bodo kmetje zanimali za svojo stvar in pustili, da se gospodari pri federaciji, kakor do sedaj. Ko bi se prebudili hi jito lahko predložili... menico, da jo plačajo, poleg tega pa bi znali doživeti, da zgubijo najemniško pogodbo.
Žuljeva roka.
Iz Gorice
Nekaj o Bolniški blagajni
V	mestu se je zopet pojavilo zanimanje za usodo tuk. „Bolniške blagajne”. Tako je tuk. list „Voce di Gorizia” pričel objavljati članke iz industrijal-skili in meščanskih krogov v katerih se pritožujejo v zadevi te naše velepomembne ustanove.
Sicer pa, čemu vsa ta nevolja in ves. ta krik, gospoda moja?! Ni-li bil imenovan sedanji komisar ravno na vaš pritisk in s pomočjo fašizma,? In če se nahaja dandanes „Bolniška blagajna” v težkih okoliščinah, je treba pripisati krivdo ne le komisarju ampak vsem meščanskim slojem, ki so se bili iz razrednih namenov polastili s silo te ustanove! Gospod Conforto pa je bil za svoje strupeno reakcionarno in pro-tidelavsko delovanje povišan v viteza.
Bolniška blagajna kakršna je dandanes ne odgovarja več svojemu vzvišenemu namenu zdravega ljudskega zavarovanja, ampak je postala nekaka navadna trgovska družba.
Sedanji g. komisar je bil prvotno namenjen le za dobo 4 mesecev; toda sedaj je že nad 2 leti, kar je ipopolnoma umevno, ker mu to nese mesečnih 1000 lir poleg onih 1800 lir, ki jih dobiva kot občinski uradnik, a vrhu tega še razne druge dohodke kot revizor raznih bank.
Kakor vsem znano, je prejšnji u-pravni odbor daloeil, da se zida v Če-povanu zdravilišče za bolne na pljučih, v katerem bi imeli člani „BoJ. blagajne brezplačno postrežbo. Gosp. komisar pa je ta načrt pokapal in v ta namen določeni denar raje naložil v razne državne papirje.
Vsled njegovega pritiska so se ukinila še razna druga špecijelna zdravljenja. Tako je n. pr. odpovedal prejšnjo pogodbo za morsko zdravljenje
članov v Gradežu; omejil na najnižje število postelje v toplicah v Albanu itd.
Uradnikom je močno znižal iplače in odstranil vse one, ki niso bili po godu njemu ali njegovim pooblaščencem. Preuredil je tarifo, katera znači veliko izgubo za blagajno, kakor tudi za zavarovance, ker dobe, v slučaju bolezni, zelo skrčeno bolniško podporo. (Jpeljal je nadalje neko brezumno reformu v knjigovodstvu, katera se je izkazala za neprimerno. S kratka: Ta
..sentimentalni” gospod Conforto (z nad 3000 lirami mesečnih dohodkov) je v kratki dobi svojega komisarjenja dovedel delovanje „Bol. blagajne” v tak nered, da se celo njegovi bivši pomagači zgražajo.
Toda delavstvo se ne bo pustilo zapeljati od nikogar; doba reakcije je bila zanj dobra šola, prav dobro pozna svoje prijatelje in sovražnike in bo znalo tudi ubrati pravo pot, kadar pride čas za to.
Glasovi z dežele
Iz Lipe kod Jelšan
U jednom od brojeva «Dela» bilo je več govora o našim crkvenim zvonama, što su nam sa rata nestala sa crkvenog tomja. Na žalost imademo kod nas neke neuke i ugrijane glave koje bi litjele šilom naprtiti zvona, a š njima i nekoliko hiljada lira siromašnom narodu na ledja da ih plača. Medju te ljude spada i naš gost. Anton Puž, koji s dvojicam ili tro-jicom njih nap reže sve sile da se kupe zvona, kao tobožnji ukras crkve sv. Jelene.
Radi toga obratio sc on na svoj ku-ma Vinka Ujčiča u Ameriiku. U nadi da de povesti akciju medju tamošnjim našim seljanima, te sakupiti koji dolar za zvona. No njegov kum kao svestan radnik, ni jest o dolara za zvona poslao mu je putem komunisti&kog lista «Radnik» sledeči odgovor :
I	OPET ZVONA I
Cleveland. Ohio.
Več je bilo dosta pisano o prošlom ratu i njegovim strašnim posljedicama pa i o samim zvonama, koja su po odobrenju svečenika — bez razlike — kusat.iih ili bradatih skinuta sa «božjeg tomja» i pretopila u topove za naj-gadnije ubijanje ljudi. Mnogi siromašni radnici i seljaci, stavljali su po nagovoru svečenika molbe na rodjake i znance u Americi, da sakupe nekoliko dolara da kupe zvona. I ja sam nedavno dobio list ovakove naravi od mojeg kuma. Ovo par redaka ne pišem zato da uvjerim popove, da su crkve i zvona nekorisna za radničku klasu, več za to, da kažem radnicima, da su crkve, religija i popovi a tako isto i zvona, nekorisni za radnike, jer kada popovi govore o vjeri i šire vjerski fanatizam, onda oni pripremaju radničku klasu i seljačku sirotinju, da onako zavedeni i zaglupljeni daju svoje živote za interese bogotaša, kapitalista1 u ratu kao što je bio i posljednji, koji je progutao
i	zvona «božije crkve».
Moj kum mi piše, da nisu u stanju sakupiti ni jednu lira za zvona, koja bi bila ukras sela Lipe. To je svakako dobar znak, jer to u isto vrijeme znači, da radnici i seljaci mogu nekako de-verati i bez tih ((rimskih topova«, koji zovu bijednike i siromahe da se pokore popu i njegovoj trgovini! vjeri, a tako isto to su instrumenti, koji siromašni narod alarmira za krvoproliče, koje su »milostivi božji sluganfc uvijek blagositjali.
Dalje me moj kum moli, da sakupim nekoliko dolara i slike darovatelja, koje bi stavili u okvir i izvjesili u crkvi sv. Jelene u Lipi. Ali se moj kum prevario, kada je poslao na mene i moje seljane ovakove apele. Mi siromašni radnici nemarno šta da očekujemo od religije i crkve, niti od zvona, koji na cijeloj liniji služe vladajučoj klasi liferovanjem neukih glupih i zavedenih ovčilca, koje onda gospoda sa popovima lijepo osi-saju i prodaju njihovu «vunu» za dobre pare i dinare. Radnička klasa ne vjeruje više u biblijsko priče koja kaže: «Blago vama koji ste siromašni jer je vaše carstvo nebesko». Ovo može da važi za budal e koje se još i dan danji daju varati od tih božjih trgovaca. Naše komunističko evandjelifje kaže: ((Blago radnickoj klasi kada uništi kapitalistični klasni društveni sistem i uspo-stavii društvo bez klasa u ko j cm noče biti gospodam i sluga, izrabljivača i izrabljenih, nego čem,o biti svi brača, sva jedrni,ka». Tada o naj, koji ne radi neče dobiti ni jesti, a ko radi uživati če svo ono blagostanje koje danas kapitalisti i razne izjelice uživaju na račun radničke klase i seljačke sirotinje. Da li čej me kumo mili razumjeti ilii čeg samo da ki imaš glavom kako je tvoj mili kum postao «jeretik»? Kada
moj kum bude ovako mislio, onda sigurno neče više da prosi za zvona, koja če mu odpjevati (za pare da bogme) zadjnu pjesmu, nego če malo pro-mozgati i reči: bogarni tu ima nečega istinitoga. I kada moj kume budeš ovako mislio, onda češ biti spašen, inače češ do vijeka ostati rob popova, crkve, vjere i bogataške klase.
Zar se ti moj mili kume ne sječaš na one grozne dane, kada je pop blago-siljao oružje u prošlome ratu i ako je «dragi bog» u deset zapovijedi strogo naredi o- da — «Ne ubij !» — Zar se ne sječaš koliko je ljudi ubijeno, samih radnika i siromašnih seljaka? Nisi li vidio bogalje, ,sakate na milijone, koji su božjim blagoslovom uništenir? Koliko je milijonera i popova poginulo u ratu? Deder kume malo razmisli o torne pa češ izbiti iz glave da sakupljaš za zvona, nego češ stupiti u redove onih svijesnih klasnih boraca, koji žele da se torne lopovluku i barbaluku za uvijek iičini kraj.
Za to ja pozivam moje drugove i seljane iz Lipe, da ne daju ni centa za takove svrhe, jer ako dodje do novog rata — koji je več na pomolu — onda če popovi opet dati zvona da se iz njih saliju topovi koji če ubijati našu radničku i seljačku djecu ii braču.
Naša je dužnost kume i bračo da či-tamo našu literatura, knjige, koje če nas naučiti kako da se ne damo zava-rati od nikoga. To je komunistička literatura i komunističko novinstvo kao što je naš borbeni «Radnik» (kod nas «Delo» - Op. ured.), koji se bori za naše radničke interasi i za našu proletan-sku prosvjetu. Tako čemo mi naučiti kako da se branimo od kapiitalističkili izrabi j ivača i tlačitelja; tako čemo se mi oslobodili svih vjenskih predrasuda, naši umovi če biti slobodinii i moči čemo zdravo misliti i tek tada če prestati ropstvo jer čemo zajedničkom voljom oboriti zlo koje nas spurava u okove.
V	svrhu komunizma, te oslobodilačke ideje radničke klase sabrao sam S11.00 Imena darovatelja su slijedeča: Josip Kalčič S5.00, Vinko Ujčič S2.00, Anton Ujčič S1.00, Ivan Ujčič S1.00, Matija Sunčič S1.00 i Ivan Kalčič ,’S1.00, ukupno S11.00.
Ja ču i dalje nastaviti mojim radom, t. j. mjesto zvona pomagati ču radnički pokret. koji vodi borbu protiv izrabi j i-vača i njihove vladavine ii za, upostavu komunizma.
V. UJČIČ.
* * *
Dragu Vinku Ujčiču kličemo: Veseli nas što se nalaziš a tako i ostali, naši seljani u redovima revolucionamog proletariata, koji vodi otvorenu borbu protiv izrabljivanja i zaglupljivanja radnoga naroda. Ujedno nas veseli što si poslao Pužu onakov odgovor, kao što ga zaslužuje.
Da si nam zdravo, a tako i ostali.
Više Lipljana.
Iz Liburnijc
Premda več duže vremena ne pišemo u našem borbenom listu, ne spavamo kako to misle naša gospoda. Svaki radnik
i	seljak je svijestan toga, da če sl obodu donijeti komična pobjeda komunističke stranke. Upoznavši njen program, udru-žiti se mo raju seljak i radnik za skori odlučan čas, za borbu, da dokažu gospodi kapitalistima i svim njihovim poma-gačima, pobjedu svoju, to jest pobjedu potiši on ih radnika i seljaka.
Da se mo žete boljo upoznati sa našim pokretom, predplačujte se i čtajte naš borbeni list «Delo», koji nas radnike i Seljake votli slobodi.
Ne pustite se za nos voditi ii lagati od kojekakvih narodnih pijavica. Njima je glavni cilj stvori ti od vas poniznog, po-tištenog ii u lanc.ima kapitala sapetog
radnika. Istrijebite iz vas i iz vaše okoli-ne sve ono, što vas muči i tišti. Postiči to možete samo kao s vi j e.st ni komunisti,
Oslobodite se nečistog i širite Komu-nizam.	«Crvemi hajduk».
Rabelj
Pogled na našo rudarsko kotlino, ter nje vrvenje, bi vsak zemljan mislil, da pri nas ne more ničesar manjkati delavstvu, posebno z skrbjo ki nas obklada naše vodstvo rudnika. V resnici pa je dostii drugače.
Naše delavstvo je popolnoma pripušče-110 samemu sebi, ker ne obstoja pri nas nobena proletarska organizacija, katera bi se postavila na stališče razrednega boja; imamo še dosti sodrugov v naši sredi., ki so dobri in zavedni komunisti, ki se pa varujejo nastopiti, ker prav dobro vedo, da potem je njih ura odbila v tukajšnem rudniku, in to samo zaradi brezbrižnosti delavstva, samega, Ker isto se jim šele posmehuje, potem ko so padli kot žrtev razredne borbe. Naši delavci se nahajajo na stališču popolnoma neaktivno. Kar sledi iz tega si bo moralo dotično delavstvo pripisati, na svoj račun. Kot se vidi je fašistov,ski sindikat že pozabil na škandale lanskega leta, ter skuša sedaj na no-vo ustanoviti prisilno vpisovanje in to seveda s pomočjo vodstva rudnika, ki kliče posamezne delavce v svojo pisarno ter jih potem z grožnjami prisili za vstop v isto. Dose-daj se jih je vpisalo približno 100. Kako skuša omehčati delavstvo kaže sledeči slučaj: Delavstvo, ki je izven rudnika je sprejelo vpis, a v rudniku ne. Kaj napravi gospoda? Tiste, ki so delali na dnevu jih pošlje v jamo, a druge iz jame ven. To je ena. Druga je ta, da s tem, da se delavstvo vpiše mora priznati, da sprejme delo na ure, tako, da bodemo potem lahko gara.li tudi po deset ur na dan. Delavcem hočejo usiliti. tudi pogodbo za neko. majhno povišanje draginj-skih doklad ne da bi istemu raztolmačili vsebino iste.
Nekega dne smo imeli tukaj zborovanje, ki ga je sklical fašistovski sindikat, pa ko je delavstvo videlo, kdo govori, je zapustilo dvorano. S tem je jasno pokazalo, da ne mara od gospodov take barve ničesar in to naj si isti zapomnijo.
Za vse naše dosedanje trpljneje so pa odgovorni isti brezbrižni delavci, ki se iz njih malomarnostjo pripomogli, da se je razrušila naša, prej močna organizacija, pa zavedno ljudstvo si jih bo zapomnilo; pride tudi za nje dan obračuna.
Gospodam fašistom pa povemo to, da naj sii ne mislijo, da če s silo spravijo naše delavce v njih organizacije, da odpravijo komunizem; ne, imeli ste prej vse v svoji malhi, pa vendar je prišel trenutek, ko so vam isti pokazali, kje je njih mesto. Zmiraj v vrstah revolucionarnega proletariata. Vse zastonj, tudi vaš izrek, da kdor se ne vpiše, je komunist,, ker uverjeni bodite, da se ti tudi vpišejo, samo da vam, en dan še prej, uničijo vaše lažnjive sindikate. No rekli ste da «ko-munizmo e morto», zakaj danes nastopate protii njemu? Zato, ker edino komunisti so sposobni voditi odkrit boj proti vsem sovražnikom proletariata. Razglasili ste, da ne bode nobenega razrednega boja več, da se bp delavstvo in kapitalisti po bratsko objeli in skupno šli naprej. Zakaj ste danes prisiljeni proglasiti stavke povsod, ko vendar ste obljubili, da bodo šli kapitalisti roko v roki z delavci? Povem vam zakaj, zato, da delavstvo slepite, da istemu mečete pesek v oči, poskušate delavstvo dobiti na svoje limanice. Ampak delavstvo ni več' tako zarukano, da bi' ne vedelo kdo se bori za njegove koristi, prepričano je končno svoje zmage, vzlic svetovnemu internacionalnemu fašizmu, kj bije z vso močjo proti njemu. Mi h koncu zmagamo in vi propadete, ker tako je zapisano v zgodovini, naš razvj se pospešuje ravno z vašo pomočjo, naše vrste se jači-jo vzlic vašim naporom in vaših navideznih nasprotnikov, a vendar zaveznikov socialpatriotov, krščanskih aocialcev in delavskih brezbriižnežev. Tom poslednjim se že še ob zadnji uri odprejo oči.
Delavci, vam pa kličemo: odpravite že enkrat vašo zaspanost in zavzemite vendar odločno stališče za vaše koristi. Zakaj uspeva naša bratska organizacija v Idriji in zakaj ne moremo mi isto doseči, Da napreduje naša misel, dokazuje krik vesli naših nasprotnikov, ker vidno zgubljajo na terenu, posebno med kmetskim ljudstvom. Spojenje kmetov z delavci se vrši počasi pa. vstrajno, to nam
dokazujejo vedno večji dopisi iz kmetskih vrst. Mi delavci vemo,, da z kapitalisti ne moremo živeti kot v neprestanem boju ker edino pogin kapitalizma je podlaga proletarskemu osvobojenju. Kapitalizem se tega zaveda in se tudi trudit na vse mogoče načine, da bi ustavil pohod tistih, ki mu ustvarjajo zaklade, ki pa dobivajo za to delo ,Ie drobtinice. Delavstvo mora vedeti, da je njegovo mesto samo v vrstah revloucionar-nega proletariata, ter da od druge strani nima pričakovati ničesar. To naj si delavstvo že enkrat zapomni. Sodrugom, ki se pa drže vstrajno na našem, stališču kličemo: le tako naprej, tem večje trpljenje, tem lepšo in sijajno 7.mago. Ves vihar našli nasprotnikov ne uniči naše ideje. Sodrugi torej korajžno naprej, ker krvavo solnce z vzhoda nam svetil po naši poti naprej h končni zmagi komunizma, katera mora priti.
Živela Tretja internacionala!
Živel revolucionarni proletariat ter njegova zmaga !
Komunist.
roona \
Praporče v Istri: Nabrano od mladičev i djevojk za Crvenu pomoč: S. I., R. R., Ana Sinčič, S. M., S. T., S. M., Z. J., Z. A., G. M., G,. A., Z. V. po 0.50; S. A.,
S.	B„ S. A, Z M, S P, Z M, S R, S A, Z L, S I, Z M, Z S, S J po 0.20; S A 0.25; S M, Z J, S M, Ivan Ž, jerbo ne može dobiit pravo glasa, Josip Š., S. M., A. Š. po 1; G. M. 0.30; S. M. 0.40;
S.	M. 0.45; J. R. 0.15; za ervenim stolom vražji čič 2; Ruža 0.90; K. J. 0.60; veseli mladiči za ervenim stolom 12.50
L 34.45
Rozar pri Srnemkalu. Nab. pola 9988: J.
Kocjančič, Iv. Kocjančič po 2; J. Kocjančič, Andr. Kocjančič, Ant. Stepan, Alb. Kocjančič po 1; Aug. Cunja 1.45; Iv. Oblak 1.20; Klemen P u iger 5; L 15.65
Tiskovni sklad
Prej izkazanih L 11605.61
Trst: Albin Poljšak............L	1,—
Dolina. Nab. pola 249: Rdeči steber, bolj-ševik, rdeči Stipe, Pelek iz Mačkovelj, za napredek Sovjetov, po 2; Josip Vodopivec, vesel mladenič, priden mladenič, kuk čez hrib, Ivan, nečitljivo, za svobodo, neznanec, rdeči po 1; Samo-sjavec 0.50; družba sovjetov 4.40; Ant. Stranj 1.50; nabrano pri rdeči mizi 12; ta rdeči iz Prebenega 3; . . L 40.40 Kavaliči - Sv. Anton pri Kopru. Darujemo za list «Delo», da bi vsaj enkrat na mesec iizliajal aia štirih straneh: Proč z davki, čvrst komunist; J. Kova-lič, mislim na.. Rusijo, neumljivo, frna sem raztrgal po 1; N- Bordon 10; ker želim da bi zmagali ndeči, ker ne ljubim črno, bil sem narodnjaški norec sedaj pa zvesti proletarski borec, M. Muženič, hvala za globo od prašiča, ker sem odprl oči, M. Benčina po 2; Iv. Črnec 5; Jos. Sabadin 3; želim svobodo 1.50; komunist iz Kavaličev 1.20; trd komunist 0.90;................I,	41.60
Vsega skupaj L 11688.61
Brez kraljeve glave
Bovško. Dopisnik.:	V	prih.	številki!.
Prosimo, da nam prihodnjič ne pišeš več v tako gostih vrstah.
Slap ob Idirjci. I. C.: Pismo prejelit Ko dobimo odgovor na informacije ti sporočamo.
Pobegi pri Kopru.: Objavimo pri h odlik'. Podpisujte svoja pisma.
Renče, J. C.: Prejeli prvo in drugo. Prvo objavimo ob priliki, ker jo vedno pripravno. Drugo nam je došlo prepozno za to številko, tedaj v prihodnji.
Solkan. Sočilov:	Tvoj prispevek smo
prejelit Ne huduj se preveč', ker moraš upoštevati, da treba delati račun s prostorom. Vsekakor objavimo ob priliki.
Vse pošiijaive za naš Ust je naslovijatl samo tako :
List „DELO“ Trst » Trieste
Casella postale 93 • Centre*
Odgovorni urednik: Vekoslav Hooan.
Mak. TV. I. Iimi ■ VrlMta. Vti •mmmMi *.
Črtice iz ruske revolucije
Leninov telefonični razgovor
s kronštadsklmi mornarji
V' novemberski revoluciji, leta 1917, so ruski holjševiiki zavojevali oblast v Petrogradu (sedaj Leningradu) po kratko’ trajajočih in zmagovitih bojiii. Par dni potem pa, ko so Korenski 111 njegovi prestrašeni pristaSL prišli k sebi, so skušali stvori ti vojsko, da bi marširali na mesto in zopet zavzeli oblast. Šlo se je za življenje ali smrt boljševitske revolucije in naši ruski sodrugi so mobilizirali vse sile, da bi pobili protirevolucionarne vojske. Uspelo jim je izvesti svojo namene potom občudovanja vrednega dola, kii so ga znali izvršiti med vojaki.
Nanimiv je sledeči telefonični razgovor sol r uga Lenina z revolucionarnimi mornarji/ v KronStadtu, .ki »o »tali na
pr odst raži, v bojih za sovjetsko revolucijo.
Lenin. Ali lahko govorite v imenu okrožnega odbora armade in mornarice?
Zastopnik mornarjev. — Gotovo 1
Lenin. — Ali ste v stanu poslati v Petrograd rušilce im drage oborožene ladje ‘l
Mornar. — Pokličem k telefonu zastopnika Centrobailla (centralni revolucionarni: »dl»or baltiške flote), ker se gre tu za čisto tehnično zadevo. Kaj je novega v Petrogradu ?
Lenin. Prejeli smo poročila, po katerih onredotočuje Kerenski oddelke in njegove čete »o že zavzele Gačino. En del petrogajskih čet je utrujen in je potrebno dobiti takoj ojačenja.
Mornar. — Kaj jo drugega?
Lenin. Namesto vprašanja, kaj je drugega pričakujem od vas vedno izjavo, da ste pripravljeni za odhod in pripravljeni za boj.
Mornar. — Mislim, da ni potreba ponavljati. Smo že sporočali našo odločitev in zato bo vse izvršeno.
Lenin. - Ali imate zadosti pušk in strojnic in koliko?
Mornar. — Tukaj jo predsednik 0-k rožnega odbora vojaške sekcije, |so-drug Mihajlov, On vam l>o dal poročilo o finlandski armadi.
Mihajlov. Koliko bajonetov potrebujete?
Lenin. - Mi potrebujemo čimveč bajonetov, ampak edinole z zanesljivimi možmi, pripravljenimi na boj. Koliko takih iiinato na razpolago?
Mihajlov. - Jih imamo na razpolago 5000 in se lahko transportirajo zelo hitro.
Lenin. V kolikih urah ste v stanu priti v Petrograd z najhitrejSim prevoznim sredstvom?
Mihajlov. — Najkasneje v 24. urah, računajoč od tega trenutka.
Lenin. — Po cesti ?
Mihajlov. Po železnici.
Lenin. V imenu republike vas prosim, da takoj pričnete s transportom čet. Prosim vas tudi, da mi poveste, ako vam je znano da se je stvorila nova vlada in kako so vaši sovjeti to vest sprejeli.
Mihajlov. — Do sedaj smo doznali saino potom časopiisov. Zavzetje vlade s strani sovjetov je bilo sprejeto z navdušenjem.
Lenin. - Vaše čete bodo torej odpotovale takoj in bodo opremljene s potrebnim živežem.
Mihajlov. - Gotovo. Transporti bodo odpolovali; lakoj z vsemi provjantnimi sredstvi Na telefonu je podpredsednik C.ntrolmlta, ker sodrug Diibenko je danes zvečer odpotoval v Petrograd.
Lenin. — Koliko rušilcev in drugih oboroženih ladij lahko pošljete?
Podpredsednik.	Pošljemo	lahko
ladjo ((Republika« in dva torpedna rušilca.
Lenin. Ali jih lahko opremiite z živežem?
Predsednik. Imamo za floto zadosti živeža in ladje ga bodo dobile.
Lahko vam zagotavljam, da bodo rušilci in vae ladje do pičice ir/,vršile dolžnost obrambe revolucije. Ne dvomite o takojšnjem transportu oboroženih sil. Vso bo točno izvršeno.
Lenin. — V kolikih urah?
Predsednik. Najkasneje v 18. u-rah. Alij je potrebno poslati takoj ladje?
Lenin. Da. Vlada je prepričana o potrebi, da se pošlje takoj ladje. Linijska ladja mora pripluli v kanal in ostati kolikor mogoče v bližini brega. Rušilcii torpedov morajo pripluli v Nevo in so morajo ustaviti pri selu Hi-backo j e, zato da bodo v stanu braniti železniško progo Nikolaj in vse uhodo.
Predsednik. - Dobro. Vse bo izvršeno. Kaj jo še drugega?
Lenin. Ali! ima ladja «Republika» brezžični brzojav? Ali je v stanu govoriti s Petrogradom med vožnjo?
Predsednik. — Ne samo «Republika», temveč vse ladje lahko govorijo tudi z Kiffelovim stolpom. Zagotovimo vam, da vse se bo obneslo dobro.
Lenin. — Ali/ se lahko zanesemo, da bodo vse ladje o katerih smo govorili, odpotovalo lakoj?
Predsednik. Da, lahko računate na lo. P odvzeli bomo vse mere, da bodo ladje dospele pravočasno v Petrograd.
Lenin. — Ali imate zaloge pušk in municij ? Pošljite nam jih čimveč mogoče.
Predsednik. — Da ampak 110 mnogo. Pošljemo vam tiste ki jih dobimo na ladjah.
Lenin. — Na svidenje ! Zdravo !
Predsednik. - Na svidenje 1 Kdo je govoril? Povejte mi\ vaše ime.
Lenin. — Lenin.
Prodsednik. — Na, svidenje. Pričnemo z izvrševanjem ukazov.