Danes priloga: ... ' »POGOVORI 62« : ■ ■ • 1 v, v . - - - ■■>• ?■' iv ’’ Sobota, 16. junija 1962 Štev. 23. leto XX Skupni plenum Glavnega odbora SZDL Slovenije in Republiškega sveta sindikatov SKRB ZA VEČJO PROIZVODNOST DELA JE NEIZBEŽEN IMPERATIV NAŠEGA NAPREDKA ^niiiininiiiiaiiHimiiiiiiiBiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiniiitiiiiBiiiUBinnttitiiiHimiHinriMmitiiiraiimitHHiHiiinBiiiHiHBtiaaHtBmHHiBiitiHHiifflimiiifflaBfHiinai^ V četrtek, dne 14. junija, je bila v dvorani J | Ljudske skupščine LRS skupna plenarna seja | | Glavnega odbora SZDL in Republiškega sveta | | Zveze sindikatov Slovenije. Dnevni red skupne g | plenarne seje je bil: 1 Naloge Socialistične zveze in sindikatov v zve- | | zi z gospodarskimi problemi in nadaljnjim razvo- 1 g jem socialističnih odnosov. Razen članov obeh plenumov sta bila na seji | | navzoča tudi člana Izvršnega odbora Zveznega od- | 1 bora SZDL Jugoslavije Lidija Šentjurc in Mika 1 | Spil jak. g V razpravi je sodelovalo skupno 19 udeležen- j | cev. Uvod v razpravo je imel predsednik Republi- J | škega sveta Zveze sindikatov Slovenije tovariš g | Stane Kavčič. lmiiiiimiwiui»iiiiinHMiiiiinijtii|i»ii»iiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiii»iHiiiiiiiiiniiiiiiii!Hi«mi[iaiiii»)iiii«fflBin)iiiiBiiiiiiiiiifliHHUHitiiiiiinifflliMHitiiiiitiiiiffitiHiiiia[Brtiiii»i)urii Tovariši in tovarišice! Pismo Izvršnega komiteja ZKJ, Bovora tovariša Tita v Splitu in na beograjskem sejmu, kakor tudi ekspoze tovariša Kardelja v ljudski skupščini so tisti politični dokumenti, ki dajejo sedaj pečat dašemu vsakodnevnemu političnemu in gospodarskemu dogajanju ‘u delovanju. S temi političnimi dokumenti je bila dana vsestranska analiza tako sedanje situacije kakor preteklega razvoja, nakazati je bila nadaljnja perspektiva, analizirani so bili naš- uspehi kakor tudi napake preteklega obdobja. Zaradi takega svojega vsestranskega vsebinskega značaja so ti dokumenti dobili ne samo eno-dušno podporo delovnih ljudi, ampak so tudi mobilizacijsko dejali na njihovo iniciativo. Tako s,do priča zelo živega in vsestranskega političnega snovanja druž-deno-političnih organizacij, delovnih kolektivov in oblastvenih or-Stonov. . Spričo vsega tega ni naloga na-SeBa skupnega plenuma ponavljati stališča in zaključke, ki so dani v d>smu in zlasti v govorih tovariša *lta in Kardelja, ampak je naša jialoga, dogovoriti se, kako ta Stavča. zaključke in naloge oživo-uriti. Ce pa hočemo to storiti — n nekaj je že napravljenega — dutem moramo predvsem razume-1 lVsestranost in poglobljenost teh duhtičnih dokumentov. Celotna struktura naše družbe, doseženi nivo političnih odnosov, materialnega in intelektualnega napredka je dosegel tako stopnjo, da ni mogoče uspešno delati in se pravilno orientirati samo na osnovi površnih in enostranskih zaključkov in ugotovitev. Danes moramo bolj kot kdaj koli prej znati razločevati globlje vzroke od trenutnih posledic. Znati moramo ločiti tiste naloge, ki jih je potrebno in možno opraviti v teku dneva, od tistih, ki so po svoji objektivni prirodi dolgoročnega značaja. Pravilno moramo znati oceniti in pretehtati naše uspehe preteklega obdobja in z isto natančnostjo in objektivnostjo ugotoviti tudi naše neuspehe, napake in določene deformacije, ki so se pojavile hkrati z burnim razvojem materialnih proizvajalnih sil in družbenih odnosov. Vsako precenjevanje doseženih rezultatov in podcenjevanje napak je enako nevarno, kakor tudi pretiravanje v oceni negativnega in v podcenjevanju pozitivnega. Samo skladno povezovanje vseh komponent našega družbenega življenja in dogajanja, tako pozitivnih kakor negativnih, lahko ustvari tisto prepotrebno politično osnovo tako pri političnem kadru kakor tudi med širšimi množicami delovnih ljudi, brez katere si ne moremo zamisliti pravilnega in pravičnega obračuna z napakami, slabostmi in deformacijami, kakor tudi nadaljnjega razvoja in utrjevanja vsega tistega, kar nam lahko služi kot pozitivno izhodišče pri našem bodočem delu. Samo pod pogojem, da se bo naš osnovni politični aktiv zelo energično boril za tako vsestransko in objektivno ocenjevanje sedanje konkretne družbene stvarnosti in vseh njenih pozitivnih in negativnih elementov, bo sedanja politična razgibanost delovnih ljudi dala tudi naj večje, vsestransko pozitivne rezultate. Ce izhajamo iz take vsestranske analize sedanje družbeno-po-litične situacije pri nas, potem je seveda izredno mnogo nalog in problemov, ki se v tej ali oni obliki postavljajo na dnevni red. Ker vse te materije niti ni možno in niti ni potrebno obravnavati v tem mojem uvodnem prispevku k diskusiji, se bom v nadaljnjem omejil samo na nekaj problemov in konkretnih nalog, ki po svoji pomembnosti izbijajo v ospredje. Mislim, da moramo na današnji skupni seji plenumov Socialistične zveze in sindikatov Slovenije dati priznanje in podporo vsem tistim organizacijam in posameznikom, ki so samokritično analizirali svoje delo in že začeli popravljati svoje napake in nepravilnosti. Tak samokritičen odnos so pokazali predvsem delovni kolektivi. Bilo bi seveda napačno misliti, da je v tem pogledu že vse napravljeno. Kajti z določenimi iz-maličenji pri graditvi naše nove socialistične družbe se bomo srečevali in borili še tudi v bodočnosti. Vendar pa naj taka samokritična orientacija in dejavnost delovnih kolektivov služi kot konkreten pozitiven vzgled tistim posameznikom ali tistim sicer redkim organizacijam, ki so dane kritične analize in opozorila, ki jih vsebujejo v začetku omenjeni politični dokumenti, enostransko razumeli ali jih celo nepravilno tolmačili. Enostavno povedano, bilo bi dobro, če bi vsakdo najprej pometel pred svojim pragom in tako bi se tudi izognili nevarnosti, da sedaj kdor koli ostane brez konkretnega dela. Kajti, kritična analiza uspehov in napak mora biti .napravljena z namenom, da se napake popravijo in da se še bolj utrdijo naše vrste, da se poglobijo naše medsebojno razumevanje, povezanost in medsebojna pomoč. Enostranske, zlonamerne, neobjektivne in neresnične trditve pa vedno dosežejo nasproten učinek. Tako pavšalno godrnjanje in kritizerstvo, katero je tudi tovariš Tito v Splitu zelo »■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■»""■■■■■■■e »Industrija« za vsako ceno — Kaj pravite, ali ni že čas, da bi si omislili kakšnega cenejšega konjička* Karikatura! MILAN MA ve* ■ 8 8 ostro obsodil, povzroča nezaupanje in malodušje pri najbolj delovnih kadrih in rahlja občutek medsebojne povezanosti, zavisno-sti in tovariškega razumevanja. Tako kritizerstvo torej odklanjamo predvsem zato, ker je samo na osnovi objektivne in argumentirane kritike možno popraviti napake in slabosti. Le-teh v nobenem primeru ne smemo podcenjevati, ne gledati nanje samo prak-ticistično ali samo na osnovi finančnih posledic. Gre za mnogo več. Vsa ta birokratska izmaliče-nja — ker v bistvu gre za birokratizem — groze, da kljub uspehom in napredku povzroče resen socialno-politični konflikt, če jih energično ne odpravimo. Ce si namreč nekdo vzame več, kot je njegov delovni doprinos, če izkorišča svoj položaj za svoje osebne cilje, če onemogoča kritiko, če priznava družbeno in delavsko samoupravljanje samo z besedami. — potem vse to povzroča pri delovnih ljudeh upravičen odpor in nezadovoljstvo. Državljani to napadajo, ta nekdo pa take svoje postopke brani in spopad je tu. Tak konflikt pa bi ne samo onemogočil nadaljnji razvoj socializma, ampak bi resno ogrozil tudi že nekatere sedanje pridobitve. Zato je naloga naših organizacij, še naprej z isto vztrajnostjo odpravljati obstoječe napake in si v tem smislu medsebojno pomagati ob istočasni borbi proti vsem pojavom kritizerstva in opravljanja, ki se po svoji nujni logiki vedno prej ali slej nezavisno od svojih subjektivnih želja začne povezovati z direktno, zavestno antisociali stično propagando. Kar se tiče razvoja proizvajal nih sil, oziroma drugače povedano, stanja našega gospodarstva in proizvodnje, bi se morali naši družbeni faktorji, tako politični delavci kakor gospodarski operativci, zavedati nekaterih kvalitetnih sprememb, pred katerimi se na tem področju nahajamo. Naše materialne proizvajalne sile so se namreč razvile do te stopnje, da ni več bistvena samo proizvodnja, ampak postaja čedalje bolj važno tudi to, kako proizvajamo in kaj proizvajamo. Postali smo namreč tako bogati — kljub relativnemu pomanjkanju — da nam ni potrebna več vsaka proizvodnja; nam je potrebna1 samo tista proizvodnja, ki z ozirom na svojo proizvodno ceno, na svojo kvaliteto in izbiro ustreza čedalje bolj zahtevnim pogojem našega tržišča in še bolj zahtevnim pogojem mednarodne delitve dela. Dosežen je tak nivo razvoja materialnih proizvajalnih sil pri nas, ko je v nekem smislu njihova kvantiteta začela prehajati v kvaliteto. Ekstenzivno smer gospodarskega razvoja moramo postopoma zapustiti in preiti na bolj intenzivno gospodarjenje. Lahko bi rekel, da se na tej osnovi začenja drugo obdobje v razvoju naših materialnih proizvajalnih sil. In v tej zvezi se zato postavljajo vprašanja, problemi in glavoboli, ki jih do zdaj nismo poznali ali vsaj ne v tako ostri obliki. Naj navedem nekatere izmed njih: možnost prodaje blaga, zaostrena konkurenca in kot njen običajni sopotnik tudi razne oblike špekulacije; poskusi monopolističnega in administrativnega združevanja, tendenca padanja stopnje akumulacije ob istočasnem rastu absolutne vsote akumulacije in fondov; bolj zmeren vzpon fizičnega obsega proizvodnje ob hitrejšem porastu finančnih rezultatov; zaostreni kadrovski problemi; ostrejše diskusije o organizaciji proizvodnje, o tehnoloških postopkih; večja previdnost pri nabavi surovin in pri obratnih kreditih; bolj počasno zaposlovanje nove delovne sile; drugačen odnos do zalog itd. Vse to seveda niso simptomi stagnacije našega ekonomskega.razvoja in ekonomske krize, kakor mislijo nekateri pri nas doma in v inozemstvu, ampak vse to so znaki višje stopnje razvoja naših materialnih proizvajalnih sil. To so zna-nivci novega obdobja, obdobja namreč, v katerem se bo zaostrovalo vprašanje selekcije in rentabilnosti. V tem obdobju se bo treba čimprej posloviti od dvoštevilč-nih »profitnih« stopenj in ob zmanjšani rentabilnosti bolje gospodariti. Tudi ne bodo več samo Tovariš Stane Kavčič, predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije kupci prihajali trkat na hišna vrata, ampak bo treba v čedalje ostrejši konkurenci začeti ponujati blago. Ze v preteklosti so bili in še bodo razni poskusi, omiliti ta neizbežen konflikt, zaustaviti in preprečevati določeno selekcijo in intenzivnost. Seveda v socializmu to vprašanje ne more reševati stihija tržišča. Že do zdaj so bili in še bodo v ta namen potrebni regula-tivi družbe. Toda v svoji osnovi je rešitev in izhod iz dane situacije in edina možna perspektiva samo večja produktivnost dela. Tako večjo produktivnost dela pa je seveda treba pospeševati z raznimi sredstvi. Tako z neprestanim izboljševanjem in modernizacijo sredstev'Ža delo in tehnoloških postopkov, kakor tudi z boljšo organizacijo dela in seveda tudi z bolj kvalitetnim delom samih proizva-javcev. Potrebno je, da v tem pogledu vsak za sebe in na svojem delovnem mestu napravimo čimprej popolnoma jasne ekonomsko-politične zaključke. Borba za večjo produktivnost dela ni samo stvar politične, patriotske dolžnosti, ampak neizbežen imperativ obstanka in napredka. S tega vidika je treba gledati tudi naš izvoz. Zdi se namreč, da se na naš izvoz in na vključevanje v mednarodno delitev dela gleda še mnogo preveč prakticistično in zgolj s stališča uravnovešen ja naše bilance, V bistvu pa ne gre samo za to. Naloga se v končni konsekvenci postavlja takole: ali dobiti zunanje tržišče za določene artikle ali pa zaustaviti to proizvodnjo, kar pomeni zmanjšati na- daljnji tempo razvoja proizvajalnih sil. Takega vključevanja pa si seveda ne moremo misliti brez odločnejše borbe za večjo produktivnost dela, ki mora dati tako proizvodnjo, da bo zmožna zdržati mednarodno konkurenco. Taka intenzivna smer gospodarskega razvoja zahteva tudi nove oblike organizacije proizvodnje. Neizbežen je odločen prehod k mnogo večji specializaciji in kooperaciji. Glede organizacije proizvodnje se nahajamo v nekem smislu pred novo revolucijo. Ta revolucija bo zahtevala postopno selekcijo in večjo intenzivnost in to v vsakem pogledu: pri investicijah, v organizaciji proizvodnje, v tehnologiji, v načinu poslovanja, v gledanju na mnoge ekonomske pojave in marsikje tudi v kadrih. Dosežena stopnja proizvajalnih sil objektivno zahteva tudi večjo vsklajenost ekonomskih sorazmerij. Gibanje vseh oblik potrošnje, bodisi da je iznad nivoja ali pod nivojem, ki ga dopušča in diktira proizvodnja, bi imelo iste negativne posledice, motnje v gospodarskem razvoju in počasnejšo rast proizvajalnih sil. V nerazviti ekonomiki, ob velikem pomanjkanjtfrfclaga je namreč potrošnja mnogo manj pomemben faktor proizvodnje kot v razviti ekonomiki. Torej moramo zaradi doseženega napredka pospeševati proizvodnjo tudi z ustrezno potrošnjo in to ne samo po obsegu, ampak tudi po strukturi. Vse te probleme moramo reševati na način, ki ustreza našim družbenim odnosom. To pa pomeni, da bo treba marsikje pravočasno analizirati, katero delovno mesto je odveč, ker je neproduktivno, in kam bo šel delat delavec s tega neproduktivnega in nepotrebnega delovnega mesta. Isto velja tudi za marsikatero podjetje ali celo za določene panoge proizvodnje. Naloga Socialistične zveze in sindikatov bi predvsem bila, da v tem pogledu pogumno pogledajo konkretnim dejstvom v oči in da več razmišljajo o tem, kako bi z večjo produktivnostjo dela, s preusmeritvijo nekatere proizvodnje sanirali določene gospodarske organizacije. Potrebno je prenehati s prakso, da bi njihov slab materialni položaj popravili z raznim izigravanjem predpisov na račun skupnosti. S tega vidika je treba gledati tudi notranje procese, ki se v gospodarskih organizacijah dogajajo. Dosedanja akcija za tako imenovano decentralizacijo ih organizacijo ekonomskih enot je zlasti tam, kjer so se stvari pravilno postavljale, dala že zelo dobre rezultate. Na žalost pa je dosedanja akcija imela dve slabosti. Mnogo preveč je bilo improvizacije in po-litično-propagandnih gesel in mnogo premalo konkretnih strokovnih, organizacijskih, tehnoloških in politično-ekonomskih odločitev in rešitev. In drugič, marsikje so bili preveč poudarjeni samo de-mokratično-decentralistični vidiki teh sprememb, premalo pa njihov ekonomski cilj. Zaradi tega je potem tudi prišlo do nekaterih abstraktnih diskusij o tem, ali naj bodo pristojnosti v okviru gospodarskih organizacij bolj ali manj centralizirane oziroma decentralizirane. V takem abstraktnem modrovanju je bilo mnogokrat več prikrite borbe za oblast kot pa dejanskih naporov in konkretnih rešitev za industrijsko organizacijo dela in za večjo produktivnost dela. V taki atmosferi se potem tudi lahko izmaliči pojem decentralizacije, pojem ekonomskih enot in neposredne demokracije v tem smislu, da postane vse to samo sebi namen in cilj, ne pa zgolj sredstvo za večjo produktivnost dela, za boljšo organizacijo proizvodnje, za večji ekonomski učinek in seveda s tem tudi za utrjevanje in razvoj družbenih socialističnih odnosov. V tistih gospodarskih organizacijah, kjer so pa v borbi za (Nadaljevanje na 2. strani) Referat tovariša Staneta Kavčiča na skupnem plenumu IZPOLNJUJMO NALOGE DNEVA IN HKRATI NE POZABLJAJMO NA JUTRIŠNJI DAN (Nadaljevanje s 1. strani) Industrijsko organizacijo dela, pri uvedbi ekonomskih enot in decentralizacije našli ustrezne ekoiiom-sko-politične, strokovne in organizacijske" rešitve, pa so izostala vsa nepotrebna zgoraj omenjena modrovanja in doseženi so že tudi prvi tako ekonomski kot tudi politični rezultati. Za organizacijo ekonomskih enot in za pritegovanje novih neposrednih proizvajav-cev k neposrednemu odločanju seveda ni možno dati receptov, kar je bilo že nekolikokrat poudarjeno. Vsaka specifika gospodarske organizacije diktira tudi specifične, tisti organizaciji "Ustrezne rešitve. Vendar pa je možno celotno ■ to materijo v nekem smislu le posplošiti, posplošiti namreč tako, da bo morala vsaka gospodarska organizacija, ki bo šla po tej poti — in to pot neizbežno narekuje borba za večjo produktivnost dela in za. industrijski način proizvodnje — napraviti naslednje. Prvič, zbrati je treba vse odločitve, ki jih v dani gospodarski organizaciji zahtevajo proizvodni proces, organizacija dela in samoupravljanje; drugič, določiti je treba, kdo, kako in kdaj bo te odločitve sprejemal; tretjič, s kakšnimi sredstvi jih bo uresničeval; četrtič, kdo, kdaj in na kakšen način bo uresničevanje teh odločitev kontroliral, in končno, kdo, kdaj in na kakšen način bo nosil odgovornost za sprejete odločitve. Seveda bi bilo neživljenjsko pričakovati, da bodo odgovori na vsa omenjena vprašanja istočasno že tudi dali rešitve za vso tekočo eko-nomsko-politično in tehnološko problematiko dane gospodarske organizacije. Odgovori na spredaj postavljena vprašanja predstavljajo šele okvir medsebojnih razmejitev, v katerem pa bodo morali delati vsi faktorji v gospodarski organizaciji, od centralnega delavskega sveta, preko direktorja in ekonomskih enot, do posameznega proizvajavca, vsak seveda v okvifu svojih dolžnosti in pravic. Ne more biti diskusije o tem, ali smo za ali proti temu, da se še bolj okrepijo neposredni, vpliv, dolžnosti- in pravice proizvajavcev in da se še naprej razvijajo razne neposredne oblike samoupravljanja. Nadaljnje borbe za produktivnost dela in razvoja socialističnih odnosov si ne moremo zamisliti brez tega. Toda vse to delo je mnogo bolj zamotano in težje, kot pa se zdi nekaterim površnim opa-zovavcem. Teh ciljev ni mogoče doseči z enostavnim improviziranjem ali samo s politično-propa-gandističnimi gesli. Te naloge je možno uresničevati samo s postopnim, konkretnim in strokovnim delom, pri katerem morajo sodelovati vsi faktorji proizvodnje in družbeno-političnih odnosov v gospodarski organizaciji. Dolžnost organiziranih političnih sil, zlasti sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih in organizacij Socialistične zveze v komunah pa je, da neprestano tolmačijo proizvajav-cem, tako onim pri strojih in ma-nualnih delih kakor tudi onim v upravah in na vodstvenih funkcijah, da pri vsem tem ne gre za birokratsko razdeljevanje funkcij na višje in nižje, da tudi ne gre za tako imenovano atomiziranje gospodarskih organizacij in proizvodnega procesa, ampak da gre za industrijsko organizacijo proizvodnje, za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja in za doslednejšo delitev po delu. Vso politično pozornost in podporo organizacij Socialistične zveze in sindikatov zasluži tudi delo komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih, oziroma problematika, ki se pojavlja na tej osnovi. Politično je predvsem najvažnejše to, da se zagotove iste izhodiščne osnove in isti cilji tako v komisijah kakor tudi v gospodarskih organizacijah. Naše skupno izhodišče za delo mora biti konkretna in čimbolj objektivna analiza gospodarskega stanja vsake posamezne gospodarske, organizacije, upoštevajoč pri tem vse tiste raznoterosti in specifičnosti, ki so se zaradi burnega gospodarskega razvoja neizbežno pojavljale v gospodarskih organizacijah. Naš skupni cilj pa mora biti, kako na osnovi prej povedanega čimbolj spopolniti pravilnike o delitvi, čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in preko njih doseči boljšo organizacijo proizvodnje in produktivnosti dela. Velika večina gospodarskih organizacij in delovnih kolektivov kakor tudi komisij je. v tem smislu razumela postavljene naloge in je soje delo usmerila k tem ciljem. Istočasno pa so se že pojavila nekatera napačna pojmovanja, ki bi lahko zelo otežkočala uspešno izvršitev postavljenih nalog. Pone- kje še mislijo, da je osnovna naloga komisij, zmanjšati osebne dohodke. Na tej osnovi se še vedno pojavljajo tu in tam določene govorice o tem, da bodo morali delavci v tistih gospodarskih organizacijah, ki so na osnovi formule v letu 1961 izplačale preveč osebnih dohodkov, le-te vračati. Taki zaključki- niti politično niti ekonomsko ne bi ustrezali namenom, zaradi katerih so komisije postavljene, in ciljem, ki se žele s to akcijo doseči. Naj vsaka gospodarska organizacija ugotovi, ali se je pri svoji konkretni politiki razdeljevanja čistega dohodka tudi v praksi in ne samo načelno uresničeval znani in povsod sprejeti princip, da naj se osebni dohodki povišujejo v skladu z večjo produktivnostjo dela oziroma v skladu z boljšim gospodarjenjem. Tiste gospodarske organizacije, ki so se tega načela držale zgolj v besedah, v dejanjih pa hodile svoja pota, morajo zdaj svojo politiko korigirati. Toda določeno neskladje med višino osebnih dohodkov in čistim dohodkom oziroma produktivnostjo dela se da odpraviti na dva načina; možno ga je odpraviti tako, da se znižajo osebni dohodki in da se vsota preveč izplačanih osebnih dohodkov naknadno vrne. To bi bil finančno-administrativen fiskalen način vsklajevanja. Obstaja pa še druga, mobilizacijsko-ekonomska rešitev. Možno je namreč, da osebni dohodki v teh organizacijah ostanejo nespremenjeni, da pa se v določenem času, v pol leta ali v letu dni, s povečano produktivnostjo dela, z boljšim vsestranskim gospodarjenjem nadoknadi vsota preveč izplačanih osebnih dohodkov. Popolnoma normalno je, da se bo večina gospodarskih organizacij predvsem v svojem lastnem interesu odločila za to drugo možnost. Nasploh je izredno važno, da se celotno delo v zvezi z delitvijo čistega dohodka na osnovi znanega navodila zveznega izvršnega sveta postavi tako, da se spopolnijo pravilniki o delitvi čistega dohodka, da se popravijo razna nepravilna določila in merila in da se izboljša go- življenjski stroški. Res pa je tudi, da je med nižjimi kategorijami največ polproletarcev, katerim prejemki iz delovnega odnosa niso edini in mnogokrat celo ne najvažnejši del dohodka. Vidimo torej, da se je v zadnjih 15 mesecih skoraj za polovico zmanjšalo število tistih, ki imajo do 20.000 dinarjev osebnih dohodkov na mesec. V ustreznem obsegu pa so se povečale srednje kategorije. Število tistih, ki imajo nad 60.000 dinarjev osebnih prejemkov, pa se je v tem obdobju povečalo za 3,7 % in jih je od skupnega števila zaposlenih v gospodarstvu sedaj 4,4 «/,. Seveda pa ta proces še ni končan. Treba ga je nadaljevati z isto intenzivnostjo kot doslej in na isti način. To se pravi, da morajo delavski sveti ob podpori komisij in političnih organizacij odpraviti prevelike razpone, ne pa iskati rešitev v predpisanih minimalnih in maksimalnih plačah. Po tej poti moramo torej z vso odločnostjo likvidirati še tiste preostale primere neupravičeno visokih prejemkov, ki sicer ne predstavljajo nobenega rezervoarja in ekonomskih možnosti za povečanje osebnih prejemkov nižjim kategorijam, kot nekateri napačno mislijo. Člani Glavnega odbora SZDL Slovenije in Republiškega sveta sindikatov med razpravo pač pa povzročajo veliko moralno- na faktorje, kot so delavsko politično škodo, mečejo napačno\ samoupravijanje, plan in tržišče. in slabo luč na celotno koncepcijo delitve po delu. Zato ni res, kar trdijo nekateri nepoučeni ali tudi zlonamerni, da je večja pristojnost delovnih kolektivov pri delitvi čistega dohodka in doslednejše uresničevanje socialističnega principa nagrajevanja po delu prineslo materialne koristi predvsem višjim kategorijam, da pa so nižje in srednje plasti manualnih delavcev bile pri tem prikrajšane. Vsestranska analiza kaže obratno sliko. Na osnovi doslednejše delitve po delu in v okviru večjih samoupravnih pristojnosti delovnih kolektivov so materialno napredovale predvsem nižje in srednje kategorije zaposlenih proizvajavcev. Res pa je tudi, Tudi tukaj je vsaka enostranost in izključnost nepravilna in v določenih pogojih celo škodljiva. Pojmovanja, na osnovi katerih se plan postavlja kot diametralno nasprotje tržišču ali pa z delavskim samoupravljanjem negira vse drugo, ne morejo ničesar konstruktivnega prispevati k nadaljnji graditvi sistema. Na osnovi takih enostranskih pojmovanj tudi ni možno najti nobenih pravilnih konkretnih rešitev, bodisi v okviru komune, bodisi v okviru gospodarske organizacije. Samo ob upoštevanju vseh teh treh elementov, ob njihovem skladnem povezovanju v eno organsko celoto, kar le-ti dejansko so, je možno najti tudi v konkretni praksi pravilne rešitve. Samo čimbolj skladna povezanost vseh teh treh elementov, popolna da so v tistih delovnih kolektivih, kjer samoupravljanje še ni dovolj spodarjenje^Vse To^pa^je^ potreb- 'BliaES no delati v takem vzdušju, ki mo- ao.volJ mocne’. da . dae. Pravilno - lahko deiansko zavotoviio ***** STMTSSrasS ki te slabosti izkoristili hC ^nV nih proizvajalnih sil in msksimal-neodgovoren način povečali svoje n° skladnost razvoja političnih osebne prejemke. Te deformacije moramo zdaj popraviti in odstraniti, sicer pa odločno nadaljevati z dosedanjo politiko delitve po delu, ki je v svoji osnovi bila pravilna in je tudi dala dobre rezultate. in ki jim odpira perspektivo napredovanja. Zato so nesmiselne diskusije o tem, ali se bodo osebni dohodki znižali ali ne in ali je namen znižati tudi realni standard. Povsod tam, kjer prevladujejo take diskusije, ni mogoče pričakovati, da bi se mobilizirale vse možnosti za optimalno povečanje proizvodnje in produktivnosti dela in na tej osnovi dosegel tudi napredek v materialnem položaju proizvajavcev. Predvsem to pa je v sedanji situaciji najbolj potrebno in najvažnejše. Razmišljajmo več o tem, kako bi povečali proizvodnjo, kako bi bolje gospodarili, z namenom, da ostane sedanji standard tam, kjer je, oziroma da tudi skladno s produktivnostjo dela napreduje. Pri tem pa bi morali nadaljevati dosedanjo politiko hitrejšega povečevanja osebnih dohodkov nižjim kategorijam kot pa višjim. Morda komu čudno zveni, če rečem, nadaljevati dosedanjo politiko. Kajti, na osnovi posameznih, vsega obsojanja vrednih primerov, ko so si posamezniki dali izplačati svojemu delu in zaslugam neprimerno visoke dohodke, je površen opazovavec tu in tam dobil vtis, kakor da je to postalo pravilo v razdeljevanju osebnih dohodkov po delu. Resnica je seveda obratna. Od januarja 1961. leta naprej so se v Sloveniji najhitreje povečevali osebni dohodki najnižjim kategorijam. Tako je n. pr. v januarju 1961 od skupnega števila zaposlenih v gospodarstvu bilo takih, ki so imeli do 10.000 dinarjev dohodka, 6,1 Vo; v marcu letošnjega leta pa samo 0,9 "/o. V januarju 1961 je bilo od skupnega števila vseh zaposlenih v gospodarstvu takih, ki so imeli od 10.000 do 15.000 dinarjev osebnih dohodkov, 23,8»/«; v marcu letošnjega leta pa jih je bilo 6,4 »/o. V januarju lanskega leta je bilo takih, ki so imeli od 15.000 do 20.000 dinarjev osebnih dohodkov, 27,3"/»; v marcu letošnjega leta pa je njihovo število padlo na 17 «/0. Obratno pa je bilo število tistih, ki so imeli v januarju 1961. leta od 20.000 do 40.000 dinarjev osebnih prejemkov, 37,4«/« od skupnega števila zaposlenih v gospodarstvu; v marcu letos pa je bilo le-teh 57,3«/». V januarju leta 1961 je bilo od skupnega števila zaposlenih v gospodarstvu 57,2 «/„ takih, ki so imeli do 20.000 dinarjev na mesec; v marcu letošnjega leta pa se je število le-teh znižalo na 24,3«/«. Realna vrednost povišanih prejemkov nižjih kategorij je seveda nekoliko manjša, kot kažejo številke, ker so se povečali V komunah in v delovnih kolektivih so v zadnjem, času izredno žive diskusije o mnogih tekočih gospodarskih, komunalnih, zdravstvenih, prosvetnih in drugih problemih. Pojavljajo se tudi zelo različna gledanja in pojmovanja nekaterih osnovnih instrumentov naše družbe. Tu mislim predvsem odnosov. To so temeljni kamni naše celotne gospodarsko-politične zgradbe in družbenih odnosov. Zato morajo naša razmišljanja ob vseh teh vprašanjih in na vseh nivojih biti taka, da jih čimbolj skladno povezujemo in uravnavamo. Čimbolj jih bomo gledali in doumeli v njihovi kompleksni povezanosti, toliko bolj skladno in brez krčev bo šel tudi naš razvoj in toliko bolj bo prišla do izraza maksimalna iniciativa proizvajavcev na vseh področjih družbenega dogajanja. In obratno. Vsak poskus in pojmovanje, na osnovi ka- terega bi hoteli enega od teh elementov podrediti drugemu ali absolutizirati njegovo dejstvo in pomen, mora neizbežno povzročiti razne krče, težave in deformacije. Brez tega in takega objektivnega spoznanja naše sedanje konkretne stvarnosti se ni mogoče pravilno orientirati. Brez tega spoznanja ni mogoče pravilno povezovati objektivne nujnosti in delovanja tistih faktorjev, ki so tu nezavisno od naših želja in naše volje, z našimi subjektivnimi spoznanji in našim subjektivnim delovanjem. Brez vsega tega tudi ni možno konkretno in praktično reševati mnoga zapletena dnevna vprašanja v komunah in gospodarskih organizacijah, s katerimi se organizirane socialistične sile vsakodnevno srečujejo. Samoupravljanje, plan in tržišče, to je trikotnik, znotraj katerega organizirane socialistične sile, Zveza komunistov, Socialistična zveza, sindikati in drugi — na demokratičen način uravnavajo vsa družbena protislovja socializma pri nas. Mislim, da se vsakdo od nas zelo dobro zaveda zamotanosti proble mov in pomembnosti nalog, ki stoje pred nami. Vsestranski napredek v graditvi socializma, v razvoju materialnih proizvajalnih sil in v razvoju družbenih odnosov postavlja pred organizirane subjektivne sile vedno nove probleme. Zlasti od kadrov pa zahteva, da svojo politično pripadnost, svojo družbeno zavest in svojo zvestobo ciljem revolucije in interesom delovnega ljudstva neprestano dopolnjujejo še s čedalje večjim strokovnim znanjem in sposob- nostjo. Sama politična legitimacija, pridobljena z dosedanjim delom in borbo, še ni vedno dovolj, da bi lahko vsakdo izvrševal tiste konkretne naloge, ki jih določeno vodstveno mesto od njega zahteva. Taka politična legitimacija, ki ji je treba vedno in povsod dati vse potrebno priznanje, ki ne bo in ne sme nikoli zbledeti, se mora neprestano dopolnjevati s tistim znanjem in delovnimi izkušnjami, brez katerih tudi ni mogoče postaviti celega moža na marsikatero delovno ali vodstveno mesto. Pri vsem tem pa je tudi izredno važno, da zaradi trenutnih napak ali neuspehov ali tudi ostre kritike ne zapademo v malodušje. Naš družbeni sistem se je razvil že do te stopnje in postal notranje tako trden, da lahko mimo prenese tudi ostro in odprto samokritiko. To pa nam mora dajati kljub vsemu novih ustvarjalnih mtičf iir‘optimističen pogled v bodočnost. Predvsem v sedanji situaciji pa je našemu aktivu potrebno bolj' kot kdaj koli prej, da zelo konkretno, čimbolj operativno in energično izvršuje naloge dneva in da se jasno zaveda tudi jutrišnjega dne. Budno moramo spremljati vse tekoče pojave in hitro reagirati nanje. Istočasno pa gledati globlje in širše in ne pozabljati na perspektivo! Tovariši in tovarišice! Zadržal sem se na nekaterih načelnih stališčih, ki še vedno niso dovolj jasna, z namenom, da dam s tem splošen okvir za čimbolj konkretno razpravo. IIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIII!IIIIIIIIIIIIBIIIIIllll!llllllllll|ll|||||||||l||||i|||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||w IZ RAZPRAVE NA SKUPNI SEJI OBEH PLENUMOV NASA NALOGA: URESNIČITI SPREJETA STALIŠČA IN ZAKLJUČKE Objavljamo nekaj misli in ugotovitev iz razprave na skupni seji Glavnega odbora SZDL Slovenije in Republiškega sveta sindikatov. Del razprave in zaključke skupne seje bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Marjan Jenko: Proces, ki se je šele začel V dirugi polovici minulega leta so šole in vzgojno izobraževalni zavodi, zdravstveni zavodi, denarni in zavarovalni zavodi, v začetku letošnjega leta pa tudi nekateri preizkusni organi v državni upravi, prešli iz proračunskega in plačilnega sistema po določbah zakona o javnih uslužbencih na sistem oblikovanja in delitve dohodka. S tem so se na področju družbenih služb, torej v negospodarskih dejavnostih, pričeli ustvarjati objektivni pogoji za večjo družbeno-politično in ekonomsko samostojnost, pospeševati pa se je začel tudi proces de-birokratizacije v teh ustanovah. Prvi koraki uvajanja tega sistema že kažejo določene kva- litetne premike in nova pota v delu in življenju teh organov. Vsepovsod (v šolstvu, zdravstvu, v preizkusnih organih državnih ustanov, bankah itd.) se že kaže ustvarjalna pobuda delovnih kolektivov. Ekonomska in družbena samostojnost zahteva od njih večjo odgovornost pri delu in poslovanju ustanove, v odnosu do družbe in v odnosu do članov kolektiva. Vse to jih Postavlja v enakopraven položaj z drugimi službami in organizacijami, s katerimi ustanavljajo poslovna in druga družbena razmerja. Skratka, nove razmere zahtevajo nove načine dela in drugačno organizacijo tudi v družbenih službah, to pa vpliva na postopno oblikovanje drugačnih družbeno-političnih in ekonomskih razmerij med posameznimi delovnimi kolektivi in znotraj kolektivov. To je proces, ki se je šele začel, bo pa verjetno daljši in poln sprememb. Hkrati pa se kažejo določene pomanjkljivosti in nerazumevanja, ki ovirajo hitrejše in pravilnejše reševanje posameznih nalog. To je razumljivo in objektivno utemeljeno, ker vemo, da so ti organi še do včeraj poslovali bolj ali manj nesamostojno, da sta bila organizacija in način dela deligirana od zgoraj, sistem finansiranja pa strogo administrativno proračunski. Zato se je težko zamisliti, da bi bila ideja samostojnega in neposrednega odločanja v teh delovnih kolektivih in v vodstvih, ki so obremenjena z mentaliteto nesamostojnosti, uresničena kar čez noč. Zaradi tega mislim, da ne smemo biti nestrpni, če ponekod stvari ne napredujejo tako hitro, kot že limo, ali če napredujejo celo nekoliko slabo, oziroma napačno. Važno je, da slabosti spoznavamo, jih temeljito ocenju- jemo in odpravljamo. Tako pa ne delamo vedno in zaradi tega včasih napačno sklepamo in seveda tudi napačno ukrepamo. Minuli položaj in vloga teh posameznih služb zahteva od vseh družbeno-političnih činiteljev več skrbnega, preciznega analiziranja in obravnavanja njihovih problemov in večjo družbeno-politično odgovornost ter prizadetost. Tak odnos in ravnanje političnih činiteljev do njihovih problemov bo prav gotovo vplival na pravilnejšo smer in tempo razvoja, s tem pa bo krepil proces socialističnih odnosov v teh službah. Miro Gošnik: Več konkretne pomoči Razumljivo je, da ni dovolj, če Socialistična zveza zgolj seznanja članstvo s sedanjim položajem. O tem nam govori tudi odmev na nekatera dobra in tudi slaba zborovanja. Večinoma so ljudje z razumevanjem pozdravili nedavno sprejete HO K ATEREM EEStt Prevoz na delo J. H. NOVA GORICA: Na delo v Novo Gorico se vozim iz Kojskega. Prevozni stroški za tja in nazaj (22 kilometrov) znašajo dnevno 420 din, 0z« mesečno 10.920 din. Po odbitku teh stroškov mi ostane od 17.800 din mesečnega osebnega dohodka It. 6-880 din, s katerim naj bi preživljal družino. Do leta 1955 sem prejemal povračilo za prevozne stroške, takrat pa ga je tovarna, kjer sem zaposlen, ukinila. Upravni odbor je razpravljal o mojem primeru, ven-^ar moji prošnji niso ugodili, ker Je delavski svet sklenil, da se stroški Za prevoz povrnejo samo tistim, ki *e vozijo na relaciji Šempas, Dorn-®erg in Grgar. Prosim da mi odgovorite, ali je to pravilno? ODGOVOR: Niti zakon o delovnih razmerjih niti kakšen 'drug predpis ^e določajo ničesar glede plačevanja Za vožnjo delavcev gospodarskih organizacij. To urejajo gospodarske °rganizacije same s svojimi internimi predpisi. Iz Vašega vprašanja izhaja, da je podjetje, kjer sle zaposleni, sklenilo povrniti prevozne stroji« le delavcem, ki se vozijo na določenih relacijah. Odločitev delavskega sveta ni nezakonita. Določbe 0 plačevanju prevoznih stroškov pa 80 veljavne le tedaj, če so vsebovale v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Dediščina N. S. LUKAVCI: S. A., ki je umr-la dne 19. januarja 1961, Vam je v oporoki odredila 2 ha zemlje kot volilo, za dediča pa je določila svojega rejenca. Dedič se je proti sklepu °krajnega sodišča o zapuščinski obravnavi, ki je bila dne 9. marca pritožil, vendar ni uspel. Njegov zahtevek je bil dokončno zavrnjen s sklepom Vrhovnega sodišča UR5 z dne 16. novembra 1961. Med-Jem, ko je tekel spor glede volila, J® dedič sam obdeloval zemljo in* tudi pobral ves pridelek. Vprašate, Ji0 kdaj Vam pripada otroški doda-tek za hčerko in če ste upravičeni Zahtevati od dediča odškodnino za uPorabo zemljišča. ODGOVOR: Volilo Vam je pripadla že s smrtjo zapustnice in ste z hpem 19. januarja 1961 postali lastnik zemlje. Po določbi 2. odstavka člena Uredbe o otroškem dodatku 'Uradni list FLRJ štev. 36 56) Vam otroški dodatek ne gre od 1. februarja 1961 dalje. Od dediča lahko zahtevate povra-Škode, ker Vam je onemogočil uPorabo zemljišča. »Delavske« in »šolske« kvalifikacije .. B. F. MARIBOR: Sem visokokva-'1'icirani delavec, večkratni mojster, ®aPoslen kot gradbeno nadzorni or-iah pri izgradnji nekega objekta. se za to delovno mesto zahteva JJkuitetna izobrazba, ki je pa jaz Jjmam, se mi skladno z našim pravnikom o delitvi osebnih dohodkov Pobije od osebnega dohodka oz. od določen procent. Če na del Pem mestu, za katero se zahteva JJkultetna izobrazba, dela delavec z l$oko strokovno izobrazbo, se mu Pobije 2 6/e, če dela delavec s sred-strokovno Izobrazbo 4 ®/», če dela l$okokvalificirani delavec (kar je Usnjem primeru) pa 6 %. Ta razdorov odbitkov se mi zdi nepravilna, !jj se po tem smatra visokokvalifi-•rani delavec za manj kvalificirane-*a od srednje strokovno izobražene-J* delavca. Prosim, da mi razložite ^strezne predpise oz. pojasnite od-Pdelavskih kvalifikacij do šolskih J1 kako se le-te medsebojno izravnavajo. ODGOVOR: Ni nobenega pravne-predpisa, ki bi urejeval odnos kvalifikacijo delavcev in strojno izobrazbo uslužbencev oz. pri-P^prjal vrednosti posameznih stopenj .^lifikacij in strokovne izobrazbe, jpho da vam na vaše vprašanje ne j?°remo odgovoriti. Kakšna izobrazil oz. kvalifikacija se zahteva za J^amezno delovno mesto je, kot viter iz svo.1e^a primera, stvar pod-do a* prav tako vprašanje, kako bo-Nagrajevani delavci na posamez-kvai« Iovn1h mestih, glede na njihovo v aiifikacijo oz. strokovno izobražuj.* ^a^elno se nam zdi vaš pravil-° delivi osebnih dohodkov z ozi-na vaše vprašanje, pravilen. Ukr, kj er kat, iev. Droiz- bist- RAZGOVOR S TOMAŽEM ERTLOM, PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE ŽELEZARNE JESENICE »V ZNIŽANJU STROŠKOV VIDIMO EDINI IZHOD!« V prvih petih mesecih letošnjega leta jeseniški že-lezarji niso dosegli predvidenega dohodka, čeprav so proizvodne načrte presegli za 1,9 odstotka. Precej svojih izdelkov namreč še vedno prodajajo po plafo-niranih cenah, kupci so vsak dan bolj zahtevni, materialni stroški pa kar naprej naraščajo. Slednje — ob navedenih pogojih poslovanja — kajpak bistveno vpliva na finančni rezultat podjetja. Povsem razumljivo je torej, da si lahko jeseniška železarna pri sedanjih pogojih poslovanja pomaga edinole tako, da poskrbi za zmanjšanje stroškov poslovanja; z boljšo organizacijo dela pa poskrbi za večjo produktivnost in višjo proizvodnjo. To splošno ugotovitev, ki je pomenila nekako prvo vprašanje predsedniku izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Jesenice Tomažu Ertlu, je kajpak lažje izreči, kot pa v praksi poiskati odgovor nanjo. Pa vendar, kaj o. tem sodi tovariš Ertl? »Pri nas v železarni se res vsi strinjamo, da moramo predvsem zmanjšati stroške in povečati proizvodnjo. Se celo več: naše ekonomske enote tudi razpravljajo o teh zadevah. Toda res je tudi to, da pri tem mi vsi skupaj dostikrat pozabljamo, da so materialni stroški kot knjigovodski pojem vsota najrazličnejših manjših stroškov. Drugače rečeno: teh stroškov doslej nismo dovolj razčlenjevali. In ker tega nismo storili, tudi ekonomske enote kajpak niso na te stroške vplivale v tisti meri, kot pa J bi lahko. Za primer naj povem, da veliko govorimo o povečanju transportnih stroškov, o podražitvi surovin itd. Še vedno pa o tem nimamo točnih podatkov, da ne omenjam, kako za vse ostalo, kar šteje med materialne stroške, sploh nimamo zanesljivih podatkov. Namreč takšnih, ki bi prikazovali stanje v vsaki proizvodni oziroma ekonomski enoti posebej. Ob sedanjih razmerah, ko še veljajo plafonirane cene, pa bi vsako znižanje teh stroškov seveda precej vplivalo na to, da bi nadomestili tistih 4,9 % odstotka • dohodka, ki nam po naših predvidevanjih še manjka.« Če sem prav razumel, ste se usmerili na iskanje, notranjih rezerv predvsem na področju zmanjševanja stroškov. Na objektivne ovire se torej ne izgovarjate, čeprav marsikod zvračajo vso krivdo in vse težave predvsem nanje? »No, takole bi povedal: tako . kot vsa druga podjetja, ki se morajo držati plafoniranih cen za prodajo svojih izdelkov, je tudi naša železarna vložila več zahtevkov s predlogi, kako naj nič drugega kot to, da se usmerjamo v iskanje notranjih rezerv. Materialni stroški so ena izmed poglavitnih postavk in zatorej smo se obregnili predvsem ob-nje. Ugotovitev, da teh stroškov nimamo dovolj razčlenjenih, sama po sebi opozarja na to, da se organizacija podjetja še ni prilagodila decentraliziranemu sistemu samoupravljanja. Veliko bo torej pomenilo že to, če bodo naše ekonomske enote sproti dobivale vse potrebne podatke. Dogovorili pa smo se, da bomo po KLAVSKA ENOTNOST Ustanovil en s 10. novembra 1942. List Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo, Glavni to ■ideovoml urednik: VINKO VRINKA OS Ureluje uredniški odbor: Pete: Dornik, Sonja Gašperšič. Milan Maver, Janez Voljč. Teb-lični urednik Janez Šuster Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Kopitarjeva ul 1. ooštnl predal 913- VI. telefon uredništva: 3.9-722 In .10-672 -Račun pri Narodni Banki v Ljubljani štev NB 600-11/1-363 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina le: četrtletna 250. polletna 500 in letna 1000 din — List tiska CZ? -Ljudska pravica- - Poatnln* o gotovtnt posameznih ekonomskih enotah spremljali različno število najvažnejših pokazateljev: od 4 do 12.« Kakor pripovedujejo žele-zarji, ste še v podjetju zaradi vseh teh težav odločili za znižanje osebnih dohodkov vse dotlej, dokler ne boste dosegli predvidenega dohodka? »Prav zato, ker predvideni dohodek ni bil ustvarjen, smo se res odločili za povprečno 11,64 % znižanje osebnih dohodkov vse dotlej, dokler ne bomo ustvarili predvidenega dohodka. Komentarji naših delavcev o vsem tem so precej različni, čeprav večina enako sodi o tem, kaj moramo storiti, da se izkopljemo iz težav. Nekateri so na primer prepričani, da ni prav, če zaradi objektivnih težav trpi njihov zaslužek. Drugi spet pravijo, da to res ni prav, toda enako napačno je. da se je kolektiv uspaval, ker je doslej vse prodal in se zatorej ni globlje zanimal za gibanje stroškov. Sedanje težave so po njihovem nastopile tudi zavolj neprizadetosti vsega kolektiva za resno iskanje notranjih rezerv. No, pravijo, če je tako, potem kajpak moramo čimprej priti do pravih podatkov in do solidnih analiz, kaj so »objektivne« in kaj so »subjektivne« težave, da ne bi kar vse vprek govorili in nič naredili.« Po mnenju tovariša Tomaža Ertla pa je prav ta zavzetost 7000 članskega kolektiva jeseniške železarne zadosten porok, da bodo delavci proizvajalci začeli še bolj kot doslej razmišljati o gospodarjenju. Solidnim proizvodnim uspehom se bodo nemara torej prav kmalu pridružili še zaželeni finančni rezultati. MILAN GOVEKAR Odmevi na nekatere objavljene gospodarske pokazatelje iz posameznih podjetij so postali v zadnjem času tako pogosti, da redno opozarjajo, da bo potrebna večja odgovornost organov, ki te podatke dajejo, in hkrati prav tako tudi večja odgovornost posameznih upravnih služb v podjetjih, ki te številčne pokazatelje izračunavajo m jih posredujejo naprej javnosti. Netočna poročanja, na primer občinskih organov, o posameznih gospodarskih pokazateljih, so sicer bolj redek pojav. Vendar vsekakor kaže nanje resno opozoriti, še posebej zato, ker tako poročanje spravlja prizadeta podjetja v položaj, ki ga je tudi z morebitnimi »popravki« težko popraviti. Tako nam je pred dnevi na primer sindikalna podružnica tovarne Sukno iz Zapuž pisala, da odstotek čistega dohodka, izplačan za osebne dohodke (97,41 %), naveden v poročilu komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov pri občinskem ljudskem odboru Radovljica, ni točen. »Pravilno razmerje o udeležbi osebnih dohodkov oziroma skladov v čistem dohodku za leto 1961 je namreč 62,4 % : 37,6 %. Ti podatki postavljajo naše podjetje v primerjavi z 29 podjetji v komuni, ki jih je omenjena komisija analizirala, na osmo mesto in kažejo na to, da smo vsekakor skušali v največji meri upoštevati navodila ODGOVORNOST NA OBEH STRANEH in smernice splošnega gospodarskega razvoja.« Nato pa še pristavljamo, da je pisec članka točno upošteval podatke, ki so bili predloženi občinskemu zboru proizvajavcev. To je le eden izmed primerov, ki pa očitno kaže, da so razlike v podatkih tolikšne, da se je kolektiv lahko upravičeno razburjal. Taki statistični prikazi namreč popolnoma izmaličijo sliko dela ne le posameznih kolektivov, temveč popačijo tudi celotno sliko analitičnih primerjanj gospodarjenja v komuni. Zato bi bila večja odgovornost organov, ki te podatke posredujejo, še kako na mestu. Se bolj pogosti so pojavi, ko podjetja sama sporočajo podatke, za katere pa šele tedaj, ko so na primer objavljeni v časopisu, »ugotovijo«, da niso točni. Toda pri tem je treba še posebej povedati, da te podatke posredujejo na listinah, ki jih podpiše direktor, to se pravi, da ta zanje jamči in odgovarja. Ko pa se o teh pokazateljih začne javno razpravljati, ko so na vrsti razne primerjave, ugotovijo in navajajo kup izgovorov, od tega, da so take primerjave nevzdržne pa celo do tega, da ti podatki sploh niso točni. Kaj potem? Naj sploh prenehamo govoriti, pisati in primerjati njihovo gospodarjenje? Prav gotovo se v takih primerih lahko vprašamo, če čut odgovornosti sploh že kaj velja, ali pa bi morda kazalo začeti razpravo z drugega kraja, oziroma od tu naprej — od odgovornosti. Hkrati pa je tudi res, da je sama tehnika izračunov nekaterih gospodarskih pokazateljev, na primer proizvodnosti dela, ekonomičnosti, rentabilnosti, tako različna, da nujno terja enotnejše obravnavanje. LJ. KRISTAN ORCNT ZBOR ObSS MARIBOR-CENTER POST FES TUM V novem obdobju predvsem dve nalogi Problemov, ki jih je navrgla razprava na zadnjem občnem zboru ObSS Maribor-Center je veliko. Preveč, da bi lahko o vseh razmišljali. Kljub temu pa je vendarle mogoče izluščiti poanto. Ta je bila: skrb za boljše gospodarjenje. Morda je res malce tvegano ocenjevati zbor občinskega sindikalnega sveta samo s stališča družbenega plana razvoja občine za letošnje leto, saj navse- ___ _ r______________ zadnje lahko sindikalna orga- bi uredili režim prodajnih cen. # nizacija samo posredno vpliva Nobeden teh zahtevkov doslej na gospodarjenje v delovnih še ni bil rešen v naše zadovolj- kolektivih in s tem na dejan- stvo. Tako nam pač ne preostaja sko realizacijo nalog, na pro- gram razvoja občine kot celote. Ali pa vendarle? Realizacija družbenega programa je stvar vseh proizvajavcev in vseh družbenih činiteljev v občini, kajti »večja proizvodnja in dohodek gospodarskih organizacij predstavljata tudi povečanje materialne osnove komune, s čimer se povečuje njena druž- lllIlBliiltllllllliilllll! iiiiiiiiiiiiiiiuHmnnimNinnjniimRMHniiiiiiNnniniiiniminumimnniiinnMinnimniiiiiiimitiiHinmiiiiinnnin ePe, Težje je seveda tam, v ^ odstopajo od sprejetih na-toV' investicij in podobno, o ,erih so zbori občanov šele ' 6d nedavnim razpravljali. Ob Pa se še bolj uveljavlja zv °Sa orSanizacij Socialistične , eze, da ob razgovorih o vskla- aniu vseh vrst potrošnje s ;vodnjo resno spregovore o venih vprašanjih produktiv-p ’’ uslug, organizacije dela, uuljnjega razvoja mehaniza-Je' trdnosti proizvodnje itd. ^kaj upravičenih, pa tudi I ^'svičenih pripomb smo sli-5] 1 na preteklih zborovanjih d^nStVa Socialistične zveze o ria.OVan.iu družbenih služb. V 0f, ern okraju le-te dejansko za-ob''3'3-0 Za Potrebami, ki jih ^cutij° prebivalci. Skladen gospodarstva in družbe-^užb je za novomeški okraj brez dvoma vprašanje nekaj bodočih let. Ob sedanjih težavah pa bi kazalo opozoriti na dejstvo, ki ga predstavniki družbenih služb (sicer bolj po-tihem) navajajo: v lanskem letu, ko so kolektivi v zdravstvu, šolstvu itd. načeli vprašanje delitve dohodka,' so bili vse preveč prepuščeni sami sebi. Proces delitve v proizvodnih kolektivih pa že desetletja spremlja budna in aktivna podpora vseh družbeno političnih sil. Največkrat pa smo maloštevilne kolektive iz družbenih služb odpravili na hitro z geslom, da je.delitev pač njihova zadeva. Dodali smo še nekaj političnih napotkov konkretne in aktivne pomoči, razprav o merilih delitve pa večinoma nismo organizirali. Ivan More: Proizvodnja ne more biti več rezultat slučajnosti Marko Kamenšek: Znanstvena priprava dela - eno najbolj perečih vprašanj ^nanst Pri —»tvena priprava dela je Tl“" eno najbolj perečih zanemarjamo jo m , nas 5rašaiU ________ ____ „„ _ nj.unarn škoduje pri pospeševa-dei t>r°duktivnosti. Tako je P°Pr •*C!var'š Kamenšek, ko je porJ6j Ze opozarjal na nekatere n;z en*nosti industrijske orga-dela sploh. V nadalje- «1, svoje razprave je opozo-d©ra v 'er^a decentralizacija vlianja v proizvodnji tudi nekatere spremembe na področju priprave dela in organizacije proizvodnje itd. Spremeniti bo kazalo tudi spremljanje proizvodnih Rezultatov, bolje rečeno, računovodska služba v gospodarskih organizacijah naj bo gibčnejša. Metode obračuna, to je metode opravljenega dela oziroma stroškov smo namreč doslej vse prepočasi prilagoje-vali spremembam. Eden izmed osnovnih problemov v kmetijstvu je nizka rentabilnost proizvodnje. Ocenjujemo, da bodo znašale izgube za leto 1961 okoli dve milijardi dinarjev. Res, da ne smemo problema poenostavljati in moramo upoštevati, da je večina kmetijskih organizacij imela precejšnje težave z usposabljanjem delavcev, pridobivanjem in usposabljanjem zemljišč, z novimi nepreizkušenimi tehnološkimi procesi* da je bilo čutiti pomanjkanje sredstev itd. Kljub temu pa dela slabih rezultatov ne smemo pripisati zgolj samo objektivnim vzrokom, temveč jih lahko pripišemo tudi določenim slabostim kmetijskih organizacij. Tako je dejal tovariš More, ko je poprej obrazložil vendarle velike dosežene uspehe na področju družbene proizvodnje v kmetijstvu. Ko je našteval objektivne vzroke, ki so vplivali na tolikšne izgube v kmetijstvu, je govoril o tržnih pogojih, sistemu kreditiranja, značilnostih dosedanje graditve proizvodnih zmogljivosti itd. Glede subjektivnih slabosti pa je dejal: Slabi rezultati bodo vedno bolj odraz slabosti subjektivnih sil. Proizvodnja ne more biti več rezultat slučajnosti, temveč premišljeno izdelanega podrobnega tehnološkega procesa in njegove dosledne uresničitve. Pri tem pa se mora strokovni kader zavedati vse odgovornosti in imeti mora vse možnosti za strokovno vodstvo proizvodnje. Strokovnjak lahko opraviči stoje delovno mesto samo z vedno večjimi proizvodnimi uspehi, večjo produktivnostjo dela in boljšo rentabilnostjo v panogi, za katero odgovarja. Organi samoupravljanja pa lahko upravičeno vprašajo svoj strokovni kader, zakaj njihovo podjetje ali ekonomska enota ne dosega večjih uspehov, zakaj so osebni dohodki prenizki in zakaj ni dovolj sredstev za nadaljnji napredek proizvodnje... V mnogih primerih lahko najdemo vzrok za visoke splošne stroške v slabi organizaciji poslovanja, prepočasni decentralizaciji in odpravljanju ostankov administrativnega načina vodenja podjetja in podobno. Če hočemo ustvariti sodobne kmetijske obrate, ki bodo konkurenčni v družbeni delitvi dela tako znotraj države kakor tudi na zunanjem trgu, potem je treba doseči tudi smotrnejšo notranjo organizacijo, preprosto in učinkovitejšo evidenco, načrtovanje itd. Ob močnejši koncentraciji posestev in zadrug je v mnogih primerih precejšnja slabost in vzrok za slabše poslovanje v tem, da niso dovolj hitro uvedli sodobnejše organizacije notranjega poslovanja, predvsem pa, da niso dosledno uveljavili upravljanja v ekonomskih enotah. beno ekonomska vloga ter ustvarjajo boljši pogoji za razvoj in dvig družbenega standarda delovnih ljudi«, kot so si v občini Maribor-center zapisali v svojem predlogu družbenega plana. V številkah pa se te naloge za letošnje leto razkrivajo takole: vrednost družbenega bruto proizvoda naj bi v primeri z minulim letom narasla za 9 odstotkov, narodni dohodek prav tako za 9 odstotkov, zaposlenih pa naj bi bilo za 3 odstotke več. Odgovora na vprašanje, kako realizirati te naloge, občni zbor občinskega sindikalnega sveta sicer ni neposredno formuliral. Toda iz celotne razprave moremo zaključiti, da bo program realiziran samo v primeru, če bodo zagotovljeni takšni pogoji, ki omogočajo pospešen razvoj proizvajalnih sil. Ti pogoji pa so: • izpolnitev sistema finansiranja in razdeljevanja dohodka znotraj delovnih kolektivov in neposredno s tem v zvezi • nadaljnji razvoj mehanizma neposrednega upravljanja. Gospodarske organizacije so sicer s pravilniki uzakonile sisteme formiranja dohodka, toda s tem še ni rečeno, da so ti sistemi že dokončni in da jih ne bo potrebno prilagajati razvijajočim se ekonomskim in družbenim odnosom. Zlasti v sistemih razdeljevanja sredstev za osebne dohodke so se pokazale precejšnje anomalije, med katerimi so bržčas največje pretirano veliki razponi v osebnih dohodkih. Tako so izplačila v prvih mesecih letošnjega leta izkazala, da so v pravilnikih sicer uzakonjena načela, naj bi razpon med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom ne bil večji od 1 proti 4, morda 1 proti 5, dejanska razmerja v mnogih gospodarskih organizacijah pa se gibljejo od 1 proti 6. sedem in celo osem. Prav tako se je v mnogih sistemih še vedno ohranilo nekaj elementov, ki ne zagotavljajo, da bi se osebni dohodki gibali v skladu z vloženim delom. Vse to pa ne samo da preprečuje normalen razvoj družbenih odnosov znotraj kolektivov, v enaki meri tudi deformira ekonomske odnose. V Splošna hiba sistemov razdeljevanja dohodkov pa je v tem, da je uzakonjena predvsem delitev sredstev, ne pa hkrati tudi to, na kakšen na- čin bi kolektiv ta sredstva prigospodaril. kako bi naj potemtakem zvišal proizvodnjo, boljše organiziral delovni proces, zmanjšal stroške poslovanja.. -Občni zbor pa se je izrekel tudi zoper stališča tistih gospodarskih organizacij, ki sodijo, da je treba ekonomskim enotam prepustiti le pravico razdeljevanja, ne pa hkrati tudi pravico ustvarjanja sredstev. Značilnost dosedanjega razvoja pa je bila tudi v tem, da so se pristojnosti ekonomskih enot le postopoma in razmeroma zelo počasi večale. Delavski sveti so najprej prenašali na neposredne upravljavce v ekonomskih enotah le sredstva za osebne dohodke, nato pristojnosti s področja delovnih razmerij in šele na koncu — čeprav bi moralo to potekati sočasno — tudi del materialnih pristojnosti. Izkušnje v tistih organizacijah, ki so ubrale obratno pot in najbolj dosledno uveljavile decentralizacijo samoupravljanja, pa pričajo o tem, da je prenos pravic in dolžnosti upravljanja in gospodarjenja na neposredne pro-izvajavce obrodil pozitivne sadove, da se je povečala produktivnost, povečala ekonomičnost poslovanja, da so se začeli spreminjati ekonomski in družbeni odnosi. Tako v Hidromon-taži, v Livarni, v MTT, v Tovarni čevljev... Kljub temu pa je v občini še vedno veliko gospodarskih organizacij — zlasti v trgovini, gostinstvu, kmetijstvu, v obrti — kjer je decentralizacij a samoupravljanja še vedno samo gola formalnost. In je prav v letošnjem letu ena najpomembnejših nalog sindikalnih organizacij v teh podjetjih premakniti voz družbenega življenja s slepega tira, menda ni potrebno še posebej zatrjevati. A tudi tam, kjer že lahko govorimo o neposrednem upravljanju proizvajavcev v ekonomskih enotah, čakajo sindikalne organizacije še velike naloge Treba bo doseči, da se bo izpolnil sistem obveščanja, da se bo poglobilo sodelovanje med organi upravljanja in upravno tehničnimi službami v podjetju, da bodo v gospodarjenje aktivno posegli.tako organi upravljanja kot upravno tehnično vodstvo kot družbeno-po-litične organizacije... Tudi od vsega tega je namreč odvisno, ali bo krivulja ekonomičnosti gospodarjenja v podjetju naraščala, upadala ali celo obstala S. B. Bieiiiiisiiiiiiiimiiiii K UBI nos KOP Kako radi in kako pogosto govorimo: treba je razvijati in uveljavljati delavsko samoupravljanje, samoupravljanje po ekonomskih enotah, samoupravljanje neeposrednih proizvajalcev in še in še. Prav tako je govoril neštetokrat v svojem kolektivu tudi šef gradbišča. Govoril je že, kaj pa delal? Delal je drugače, pa čisto drugače. Takrat je verjetno vedno pozabil na svoje besede in se odločil tako, kot je pač zanj bolje. Tistega besedičnega zidarja na svojem gradbišču je že dlje opazoval. Preveč dobro vidi vsako stvar in preveč ve o vsem. Zadnjič se je obregnil celo v njegovo kilometrino, šefovo kilometrino, posebno še ob tisto izven grad- bišča. Le kaj ga vse to tako zanima. Drugič se lahko spomni še kaj več. Nak, tako pa ne! Treba ga je premestiti. In sicer premestiti tako, da bo v podjetju čimmanj hrupa. Načrt! No, to ne bo tako zelo težko. Odločbo o premestitvi mora dobiti v soboto po končanem delu. Kadrovska služba jo bo. že izdala, če bo naročil on, šef gradbišča. Kadrovska služba je v našem podjetju še mlada, vsi se še šolajo in ne bodo ugovarjali njegovemu naročilu, je modroval. In do sem se je vse zgodilo točno po njegovem načrtu. Toda, glej no delavce, te delavce is njegove skupine. Na te pa res ni prav nič računal. Delavci so sklicali sestanek in povabili nanj tudi njega, šefa gradbišča. Napravili so zapisnik in v njem zapisali svoj sklep, sklep neposrednih proizvajavcev-upravljavcev: »Skupina ne soglaša s premestitvijo delavca iz naše sredine, temveč hočemo še naprej skupaj delati.« Njihov premeščeni kolega je namreč vzoren delavec in bi ga težko pogrešali. Poznalo bi se pri delu. In šef gradbišča sedaj že nekaj časa zamišljeno hodi po gradbišču... Saj ima tudi kaj misliti. Človek .... Cestno križišče. Na belo-rdečem podstavku stoji miličnik in s spretnostjo izkušenega prometnika usmerja vozila in pešce. Siv fičo zavije na sredo ceste in hoče pred miličnikom zaviti na levo. V trenutku zacvilijo zavore, belo-rdeči podstavek se zamaje in miličnik izgubi ravnotežje. Pešci na pločnikih obstanejo kakor ukopani. Voznica sivega fičota preplašeno strmi v miličnika, ki si otira prah z rok in uniforme. Sekunde napetega pričakovanja ... Če gre pešec čez cesto, ko gori na semafor ju rdeča luč, plača petsto dinarjev kazni. Voznica pa je življenjsko ogrozila samega prometnega miličnika. Pet tisoč dinarjev kazni ji ne uide. In ploha očitkov. Tako mislijo pešci na pločnikih in tako misli mlada, g nespretna šoferka v sivem fičotu. Toda miličnik ne potegne iz žepa kazenskega bloka, ne g zmerja, ne kriči. Smehljaje stopi počasi k odprtemu oken- g cu sivega fičota in reče: »■Drugič bodite previdnejši. Srečnejšo pot!-« Kakor da se ne bi nič zgodilo stopi na okrogli podsta- g vek sredi križišča in nakaže smer, v katero je nameraval j zaviti sivi fičo. Ljudje na pločnikih strme v njegov zresnjeni obraz, g opeharjeni za majhno razburljivo doživetje, in vendar za- j dovoljni. H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Ingrad Celje — I. TONČ J 2 Prometni miličnik na križišču Župančičeve in Celovške g ceste v Ljubljani, 13. junija dopoldne, in neznana g voznica — MARIOLA KOBAL C, o" ' M I** Imam soseda. Fin človek, zmeraj v beli srajci s poškrob-1 j enim ovratnikom, nadišavljen in sploh — na prvi pogled se mu vidi, da je svetovljan. S tem finim sosedom sva se običajno srečala vsake tri mesece. »Zdravo, sosed,« sem ga ogovoril. »Bon jour, monsieur journa-list,« je odvrnil in dodal nasmeh z Elizejskih poljan. »Dolgo vas nisem videl,« sem mu poočital. »Dragi moj sosed, šele včeraj sem se vrnil.« »Jaz tudi. Kje ste pa bili?« »Na Japonskem, in vi?« »Jaz pa v Mariboru.« »Blagor vam, sosed, ko bi vi vedeli, kako sem se namučil po svetu...« »Verjemite, tudi meni hi bilo lahko, bolhe...« »Nikar, lepo vas prosim,« me je prekinil dragi sosed z belo poškrobljeno srajco, »zunaj se človeku toži še po domačih bolhah. Naj grizejo, laže ti je, če veš, da so domače, tvoje... Ali veste, kje je Japonska?« »Lahko si mislim,« sem vljudno odvrnil. »Oh, ne, še dlje. Sam v neznanem svetu in zmeraj nekakšni opravki, razgovori, večerje, gejše — povem vam, eno samo trpljenje.« Po vsem, kar sem slišal od soseda, me je bilo sram govoriti o svojih težavah. »Kaj bi, dragi sosed,« ga tolažim, »nekdo se pač mora mučiti po vseh teh Japonskah. Je vsaj posel uspel?« »Bogme, garal sem dan in noč in se lahko pohvalim, da sem uvozil najlepše vodne pištole za otroke. Nekaj izrednega. Nalijete vode in pritisnete na petelina. Čudovito!« Tako sva se menila s sosedom in se spet razšla. Sinu sem po tem pomenku kupil vodno pištolo. Drugič je bil razgovor s sosedom podoben prvemu, le da je tokrat pripotoval iz Ria de Janeira, jaz za iz Medvod. »Rio me ne bo nikdar več videl,« je potožil, »za štiri sem se namučil.« »Mene pa Medvode ne,« sem ga dopolnil. Sosed je tokrat uvozil frnikole v najlepših južnoameriških barvah. Po vrnitvi iz Severne Amerike me je resno vprašal: »Dragi moj, kako dolgo se bova pa midva takole potikala po svetu? Drugi mirno sedijo v Ljubljani, nič jim ni treba misliti, midva sva si pa do kolen obrusila noge.« »Kaj moreva,« sem vzdihnil, »če imava takšno službo.« »Če bi to vedel, ne bi šel za noben denar v zunanjo trgovino.« Sosed je bil v resnici obupan. Mesec dni zatem si je iz obupa pripeljal iz inozemstva Opel Rekord, za svoje podjetje pa muholovce. Kaj drugega zase tudi ni mogel uvoziti, zakaj ne pozabite, da se je že več let mučil po tujini. Mimo omenjenih industrijskih proizvodov je preskrbel iz inozemstva še gumbe za srajce, podstavke za kozarce, potem je odpotoval na drug kontinent po kozarce — pa kdo bi naštel vse njegove pomembne pridobitve. Do nedavna je bilo torej vse v redu. Potem sva se spet srečala. »Zdravo, sosed,« sem ga pozdravil kot po navadi. »Zdravo,« mi odvrne po domače, brez tujih besed, brez tujih naglasov in brez pariškega smehljaja. »Skoda,« sem pomislil, »kdo ve, na katerem kontinentu se bo jutri potil, da nam preskrbi zamaške iz plastične mase ali obroče za ključe?« Toda — zdaj pride tisto glavno — drugi dan spet srečam soseda. Vidim, da nekaj ni v redu, pa mi je nerodno, da bi ga vprašal. Potem sva se cela dva meseca srečevala vsako jutro. Neverjetna reč! V začetku tretjega meseca nisem več vzdržal. »Kaj je z vami, sosed? Kako, da se tako dolgo držite v Ljubljani?« »Vas moti? Jaz sem naravnost srečen, da ...« »Že, že, verjamem, ampak vseeno...« »Naravnost srečen sem,« se je raznežil sosed, »dovolj sem se napotoval.« »Kdo bo pa namesto vas uvažal vodne pištole, muholovce in drugo?« »Pravijo, da se vse to dobi tudi pri nas. Smešno,« je rekel sosed in se zraven smejal. Njegov smeh pa je bil nekam čuden. Kiselkast. »Pomislite, uvedli so smrtno resno kontrolo nad potovanji v tujino,« je potožil. »Vse hočejo vedeti: kam greš in zakaj in ali res moraš iti, s katerimi firmami imaš zveze. Konec je s trgovino. Prej nas je po deset odšlo iz našega podjetja po svetu, trgovalo, sklepalo pogodbe, zdaj pa ne puste niti enega. Pravijo: pokličite te tuje trgovce k nam, mi kupujemo. Pomislite, lepo vas prosim, kako naj povabimo japonske trgovce k nam zaradi vodnih pištol? Niso padli na glavo, da bi prišli.« In sosed zaskrbljen odide. Bogme, še mene je zaskrbelo, kaj se plete v naši zunanji trgovini. Pravijo: nič več nepotrebnih potovanj. Ali so pri pisanju tega odloka pomislili na ljudi, ki so leta in leta križarili po tujini? In se navadili belega, tujega sveta in trpljenja pri nakupovanju frnikul, vodnih pištol, podstavkov za kozarce. Po mojem to ne gre, še slabi psihologi vedo, da starih navad ne moreš zatreti čez noč. Ne, ne, po mojem se svetovljanskim trgovcem dela velika krivica .. MIHAILO HABAN ŠPANSKI BEZEG Od nekdaj sem se imel za izrojenca, za človeka, ki svojega življenjskega pulza ne more sinhronizirati s pulzom časa ali — sodobneje povedano — z družbenim pulzom, za ne-spretneža in sploh za bitje, ki se ne znajde v zapleteni vsakdanjosti. Toda ob dogodkih iz zadnjih dni sem korenito spremenil mnenje o sebi. Veste, kaj je to zaključni račun? To je končni obračun z enim letom, za administrativno osebje pa večkrat tudi končni obračun s svojo lastno osebnostjo. V podjetju, kjer delam, sem zato hotel ugotoviti, do kod so prišli z raznimi proračuni in obračuni. Najprej sem se obrnil na sekretarja, ljubeznivega in priskrčnega človeka, zmeraj pripravljenega za prijateljsko izmenjavo misli. »Kako je?« sem ga vprašal. »Do kod smo prišli?« »Dober dan, dober dan,« mi je odgovoril z najljubšim nasmehom. »Imate mogoče španski bezeg? Ne belega, ampak vijoličastega.« V nobenem primeru tega ne bi mogel imeti za odgovor na moje vprašanje, toda kaj hočemo, če je človek dobre volje, pač ne more misliti o raznih obračunih. Preskakaje po tri stopnice sem jo mahnil h knjigovodji. Videti je bil utrujen, kakor se spodobi za človeka, ki se potaplja v fakturah. »Zaključni račun?« me je vprašal. »Oh, veš, prišel sem do zaključka, da imam čir na želodcu, mogoče pa celo raka... Kdo bi vedel. Nekaj časa sem celo sumil, da imam tumor v glavi.« »Kaj te pa boli?« sem vprašal sočutno. »Kurja očesa me strahovito bolijo,« je vzdihnil, »naša obutev ni vredna pol hudiča.« Razgovor se je končal z žalostnim zmajevanjem z glavo: strašno, do pomladi nobene nogometne tekme več ... Na hodniku sem srečal blagajnika. Najzaupnejšo osebnost, ki drži tako rekoč vse niti podjetja v svojih rokah. »Kako je z zaključnim računom?« »V tem stoletju,« mi zaupno prišepne, »sploh ne moreš živeti brez porokov. Zmeraj moraš imeti nekakšne poroke. Za škatlo Drave ga ne dobiš. Poroki gredo v korak s standardom. Moj standard pa jasno kaže na poker. Standardno društvo, veš, da brez tega ne gre, plačuje čip po sto dinarjev. In potem, razumeš ... Po tej samoizpovedi mi ni preostalo drugega, kakor da sem odšel k direktorju. »Si morda kje videl dober lehnjak?« mi je z vprašanjem odgovoril na moje vprašanje. »Ko sem si zjutraj pral noge, sem opazil, da imapi na podplatih vražje zadebeljeno kožo-Za krvni obtok to ni dobro. In potem, kako naj človek varno hodi, kako naj gre v korak s časom, če ima zadebeljene podplate? Pojdi, no, prosim te, k sekretarju in ga vprašaj, če je izdal tistemu, ki potuje na Dunaj, nalog, da nabavi dva dobra lehnjaka. Nujno potrebujem ...« Razumljivo, da sem pri priči odšel k sekretarju. »Dober dan, dober dan,« sem mu zaklical med vrati. »Imate mogoče španski bezeg. Ne belega, ampak vijoličastega. Podobnega lehnjaku, ki cvete na Dunaju. Razen tega potrebujem tumor na možganih, od katerega pečejo kurja očesa, da si zagotovim standardne poroke. Razumete?« Od tega dne so začeli ljudje govoriti, da sem duhovit Zame pa je glavno to, da se nimam več za izrojenca. MAJA ZRNIČ Že dejstvo, da je v naši državi okoli 116.000 privatnih obrtnih delavnic, v katerih je skupaj z lastniki zaposlenih 148.000 ljudi, je nazoren dokaz, da je privatni sektor obrti še vedno pomemben gospodarski činitelj. Razcveta te dejavnosti niso zadrževale nikakršne ovire, nasprotno, vselej smo poudarjali, da je treba privatne obrtnike Preskrbovati s surovinami, orodjem in reprodukcijskim materi-alom. Zdaj so obrtniki dobili zdravstveno zavarovanje, v kratkem pa bodo imeli pravico do Pokojnine in invalidnine. Evidenca kaže, da zasluži Privatni obrtnik povprečno komaj po 18.000 din mesečno, torej polovico manj kot kvalificiran delavec v gospodarstvu (!). Ce pa pogledamo drugo stran medalje... Vse bi bilo v redu, če bi ne bilo, kakor je, namreč če bi med tisoči obrtnikov, ki marljivo in Pošteno opravljajo svoje delo, ne bilo tudi precej takih, ki na nedovoljen način bogatijo na račun državljanov in skupnosti. Lani je na primer imelo samo 5.700 obrtnikov 10 milijard dinarjev prometa. Pri mnogih obrtnikih se giblje letni promet med 30 in 100 milijonov dinar-tev- Koliko ostane v njihovih žepih? ZA KOGA DELAJO OBRTNIKI? Naravno bi bilo, da bi obrtniki izkazovali državljanom dsiuge, se pravi, da bi po naročilu izdelovali razne predmete. Mnogi obrtniki, zlasti tisti s konjunkturno dejavnostjo, pa so si našli boljše stranke — ustanove in podjetja, industrijska, gradbena in trgovska. Kupčije milijonske, zaslužki velikanski, četudi jih je dobršen del prikritih. To se praviloma dogaja. Inšpekcija je brez moči. Predpisi imajo polno lukenj, pravilo, marsikdo najde vrzel tudi tam, kjer je pravzaprav ni. Nad polovico skupnih zmogljivosti privatnih obrtnikov je vključenih v investicijsko graditev in v proizvodnjo za trg. Mnoge obrtne delavnice so postale majhne tovarne. Mar je mogoče govoriti o obrtni dejavnosti, če privatni obrtnik serijsko izdeluje dele in tudi celotne mikrofone za Mskn> v primerjavi z minulim letom, v občini Žalec za 16 °/o v celjski in črnomeljski občini pa celo za 46 odstotkov. Podatki, s katerimi smo lahko zadovoljni. Toda, ali je bistvo novega zakona o finansiranju šol samo v večanju materialne osnove vzgojno-izobraževalnih ustanov, ali pa je njegova vsebina v tem, da bi se naj ob spreminjajočih se ekonomskih odnosih začeli oblikovati tudi novi družbeni odnosi? DOTOK SREDSTEV V SKLADE ZA ŠOLSTVO JE POGOSTO SAMO NEKOLIKO IZPOPOLNJEN ADMINISTRATIVNI SISTEM FINANSIRANJA ŠOLSTVA. IN V VSEH TEH PRIMERIH SO UPRAVNI ODBORI SKLADOV SAMO POSREDNIKI MED OBČINSKIM PRORAČUNOM IN POSAMEZNIMI VZGOJ-NO-IZOBRAŽEVALNIMI USTANOVAMI. Ugotovitev, ki razkriva močno formalistično pojmovanje novega zakona o finansiranju šolstva. Viri, iz katerih se sredstva stekajo v sklade za šolstvo, nam razkrivajo v posameznih komunah dokaj pisano podobo. Del sredstev priteka neposredno iz občinskega proračuna, drugi vir je 60-odstotni delež iz po zakonu predpisanega proračunskega prispevka za potrebe šolstva, skoraj vse komune odvajajo tudi del sredstev iz dopolnilnega proračunskega prispevka. Razen tega ponekod še del dohodka od obrti, od kmetijstva, del sklada za izobraževanje iz gospodarskih organizacij, presežki iz minulega leta ... Kljub različnim dotokom pa v veliki večini primerov občinski ljudski odbori določajo sredstva za sklad za šolstvo v absolutnih zneskih. Ali z drugimi besedami povedano, v bistvu ohranijo stari administrativni sistem finansiranja. Tak sistem dotoka sredstev v sklade za šolstvo* ko je višina sredstev odvisna od vsakokratnih potreb in ne od perspektivnega razvoja, ohranja stare proračunske odnose, tako da je upravni odbor sklada samo razdeljevavec sredstev, ne pa tudi usmerjevavec kadrovske politike, onemogoča, da bi se šolstvo razvijalo skladno z drugimi družbenimi dejavnostmi v komuni, a tudi sicer povzroča v dotoku sredstev za šolstvo precejšnje motnje. Tako upravni odbori do sprejetja občinskih proračunov — to pa se po navadi zavleče tja v marec ali april — sploh ne vedo. kolikšna sredstva se bodo stekla v sklad. Razen tega pa se pogosto tudi primeri, da so občinski proračuni nerealno planirani in da jih je treba zaradi tega med letom popravljati. Primer iz črnomeljske občine — lahko pa bi jih našteli še veliko ■— dovolj zgovorno označuje hibe takšnega načina finansiranja: upravni odbor sklada za šolstvo je šele pred dvema tednoma zvedel, kolikšna sredstva naj bi se letos natekla v sklad zaradi kasnejših premikov v občinskem proračunu pa se bodo zmanjšala sredstva v skladu za šolstvo za približno 7 milijonov dinarjev. Zaradi tega tudi zahteva, da naj bi občinski ljudski odbori v prihodnje ne izpolnjevali zakona o finansiranju šolstva samo formalno, od tod zahteva, da naj bi sredstva za šolstvo naraščala skiadno s porastom narodnega dohodka' v občini. Le v tem primeru bi namreč bila zagotovljena trajna materialna osnova za razvoj šolstva v komuni, dovolj trdna za ekonomsko in družbeno osamosvajanje vzgojno-izobraževalnih ustanov. ZA MNOGE VZGOJNO-IZOBRAŽEVAL-NE USTANOVE VELJA, DA SE VEDNO TIČE GLOBOKO V SPONAH STARIH PRORAČUNSKIH OlDNOSOV. SREDSTVA, KI JIH ČRPAJO IZ SKLADA ZA ŠOLSTVO, SO V BISTVU SE VEDNO PRORAČUNSKA DOTACIJA IN NE DEJANSKI DOHODEK. Ugotovitev, k; nakazuje nove naloge. Čeprav za precejšnje število vzgojno-izobraževalnih ustanov že lahko trdimo, da se njihova sredstva že formirajo po načelih dohodka, pa je še vedno precej primerov, ko ta ugotovitev ne velja v celoti. Deloma je temu krivo že prej omenjeno administrativno določanje sredstev v skladu za šolstvo, deloma so posamezne ustanove pripravljale svoje predračune na osnovi dosedanjih proračunskih postavk in ne na dejanskih stroških izobraževanja za slehernega učenca, deloma pa se za vsem tem skriva zgolj fomalno pojmovana in prav tako formalno izvedena kategorizacija šol. Tako je bila v večini primerov kategorizacija izvedena le na osnovi nekaterih zelo splošnih pokazateljev in izračunov, vse premalo je bila pri tem upoštevana specifičnost posameznih vzgojno-izobraževalnih ustanov. To je tudi vzrok za nekatere anomalije, kot na primer: nekatere šole so še vedno v priviligiranem položaju nasproti drugim, bistveno se razlikuje stopnja dohodka dveh sorodnih šol, ki sta sicer v enem mestu, a vsaka od njiju v drugi komuni — in zaradi tega prejema učno osebje za sicer enako delo zelo različne osebne dohodke. Vse to priča, da bo potrebno kategorizacijo v prihodnjem obdobju nekoliko manj formalistično pojmovati, da bo potrebno poiskati bolj objektivna merila za delitev dohodka med posamezne vzgojno-izobraževalne ustanove in da bo potrebno v nekaterih primerih tudi vskladiti nastajajoče razlike. Bržčas vsega tudi ne bodo mogli rešiti samo upravni odbori skladov in bo zato potrebno sodelovanje občinskih in okrajnih ljudskih odborov, mestnih svetov. MED PROSVETNIMI DELAVCI SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJA NAČELO NAGRAJEVANJA PO DELU. PRI URESNIČEVANJU TEGA NAČELA PA BO PREDVSEM POTREBNO PREMAGATI STARO MISELNOST IN DOLGOLETNO TRADICIJO V ŠOLSTVU. Ugotovitev, ki je ne kaže podcenjevati. Za večino vzgojno-izobraževalnih ustanov velja, da so s svojimi pravilniki o nagrajevanju že začele podpirati dosedanji uradniški sistem nagrajevanja in njegove plačilne razrede ter začele uveljavljati nekatere elemente nagrajevanja po delu. Razlike med posameznimi ustanovami pa so še vedno precejšnje: ponekod so za nagrajevanje po delu odredili samo 5 "/o od mase osebnih dohodkov, drugod pa so ta odstotek povečali že na 10, ponekod pa razdeljujejo celo po 20 odstotkov osebnih dohodkov po merilih za vloženo delo. Seveda pa bi prav tako lahko našli med posameznimi prosvetnimi delavci tudi zagovornike prejšnjih plačilnih razredov. Njhove utemeljitve pa so še vedno: sredstva so premajhna, da bi bilo vredno kaliti ljubi mir v zbornicah, umskega dela ni mogoče meriti pa še to in ono. Če pa bi hoteli poiskati stično točko vseh dosedanjih pravilnikov o nagrajevanju prosvetnih delavcev, bi jo našli v tem, da vsi po vrsti ocenjujejo delovne pogoje, ne pa delo samo. Tako na primer sestavljajo osebne dohodke prosvetnih delavcev kategorije »priprava za pouk«, »delo v kabinetih«, »stopnja strokovne usposobljenosti«, »delo v mladinski organizaciji«, »knjižnici«, »fizični napor« ... Vse te kategorije, izražene v točkah, sestavljajo osebni dohodek prosvetnih delavcev. Pa, ali se ne skriva za vsem tem samo stara uradniška plača, ki je sicer razbita na točke, toda še vedno plača s svojim neizbežnim mezdnim odnosom? Ali se niso v novi sistem razdeljevanja sredstev za osebne dohodke prikradli elementi starega mezdnega sistema? Vsebina novega zakona o finansiranju šol pa je v tem, da bi naj novi ekonomski odnosi spremenili družbene in medsebojne odnose v šolstvu, oboje pa naj bi zagotovilo višjo raven v kvaliteti učno-vzgojnega procesa. Toda meril, ki bi naj vzbujale in nagrajevale prav to kvaliteto, ni v dosedanjih pravilnikih o nagrajevanju prosvetnih delavcev. Ali pa to že pomeni, da jih tudi v resnici ni, da je kvaliteta učno-vzgojnega procesa praktično neizmerljiva? Bržčas ne eno ne drugo. Najbrž je vzrok v tem, da so si jih prosvetni delavci doslej vse premalo prizadevali poiskati. In nehote se vsiljuje misel,, ali se pravzaprav ne skriva za tem bojazen, da bi postalo nagrajevanje v preveliki meri odvisno od subjektivnih ocen? Povsem izogniti se subjektivni oceni bržčas ne bo mogoče. Izkušnje pri nagrajevanju na nekaterih drugih področjih družbene dejavnosti, kjer imamo prav tako opravka z izrazito umskim delom, to potrjujejo. Obenem pa povsem zavračajo bojazen pred subjektivno oceno, kajti veliko je možnosti, da jo lahko objelctvi-ziramo. Ena izmed najpreprostejših poti je kolektivno ocenjevanje. Sicer pa tudi za to področje velja, da praksa kmalu pokaže najboljšo rešitev. Zato še ugotovitev, ki je pravzaprav povzetek vseh doslej omenjenih v Šolstvu že lahko zaznamo pomembne EKONOMSKE IN DRUŽBENE PREMIKE. OB TEM PA JE TREBA PRIPOMNITI. DA JE PROCES OSAMOSVAJANJA SOL IN S TEM TUDI PREVREDNOTENJA DRUŽBENEGA POLOŽAJA SOL SE VEDNO PREMALO AKCIJA VSEH DRUŽBENIH sil. BOJAN SAMARIN Sl G N ALI PREPOZNO IN ŠE PRAVOČASNO ZA AKCIJO Lahko bi rekli, samo še pet minut do konca letošnjega šolskega leta. In v resnici, v redovalnicah je le še bore malo neizpolnjenih rubrik, kjer piše zaključna ocena. Tudi do sprejemnih izpitov ni več tako zelo daleč, dnevno časopisje pa je že zdaj polno razpisov o prostih učnih mestih. Kljub bližnjim počitnicam pa nezadržno narašča nekam grenak občutek, ki ga povzroča zaskrbljenost, kam z vso mladino iz letošnjih osmih razredov osemletk. Vse dosedanje govorice namreč izpričujejo bojazen, da bo z novim šolskim letom ostalo precej mladine, ki ne bo imela nobene možnosti nadaljevati šolanje bodisi v splošno izobraževalnih šolah ali strokovnih šolah bodisi da bi se lahko zaposlila v eni izmed panog gospodarstva in si pridobila strokovno usposobljenost po poti priučeva-nja. In iz teh govoric lahko razberemo tudi to, da bo te mladine še več, kot je je bilo na primer v minulem letu. V zadnjih letih je namreč močno naraščal dotok mladine na osemletke, medtem ko se kapacitete šol tako imenovane druge stopnje in kapacitete šol učencev v gospodarstvu niso bistveno povečale. V minulem letu se je številka odklonjene mladine ustavila tam nekje pri številu 3450. Kolikšna pa bo letos, za zdaj še ni podatkov. A da govorice o povečanju tega števila niso samo govorice, da jih lahko imenujemo prozaična resničnost, potrjujejo nekateri signali. Tako na primer poročajo iz novomeškega okraja, da bo letos in v prihodnjih dveh ali treh letih končalo osemletno šolanje kakih 3200 dijakov letno. Od tega jih bo lahko kakih 1000 nadaljevalo šolanje v splošno izobraževalnih in strokovnih šolah. Približno 700 abitu-rientov osemletk pa se bo lahko letno zaposlilo v gospodarstvu in si pridobilo svojo strokovno usposobljenost po poti priučevanja. Kam s 1500 abiturienti osemletk, to je vprašanje, na katerega za sedaj še ni mogoče odgovoriti. Nekaj upanja je v tem, da bodo del mladine lahko sprejeli v šolanje razvitejši okraji, predvsem ljubljanski, mariborski. Podatki v ljubljanskem okraju pa razkrivajo, da bo v letošnjem letu število abiturientov osemletk doseglo številko 5800 in da je zanje v gimnazijah kakih 1050, v strokovnem šolstvu, pa približno 3500 mest. Potemlakem bo tudi v tem okraju približno 1250 mladincev in mladink, ki se v letošnjem letu ne bodo mogli izobraževati ali strokovno usposabljati za svoj bodoči poklic niti se ne bodo mogli zaradi mladoletnosti zaposliti. Ko tako po eni strani ugotavljamo nenehno naraščajoče število mladine, ki je zaradi premajhnih šolskih kapacitet odrinjena od nadaljnjega izobraževanja in strokovnega usposabljanja za svoje bodoče poklice, pa po drugi strani spet ne moremo prezreti doslej že tolikokrat izgovorjene trditve, da v> gospodarstvu primanjkuje predvsem tega srednje strokovno usposobljenega kadra. Eno z drugim — absurd! A čei bi se vprašali, kje so vzroki zanj, potem bi si morali priznati, da so organi družbenega upravljanja vse preveč enostransko ocenjevali pomen vzgoje in izobraževanja mladine, da so ga vse premalo vrednotili s širšega družbenega stališča in da so nas zaradi tega razmere v zadnjih dveh letin močno prehitele. Kako si sicer razložiti, da ob koncu letošnjega leta nimamo niti orientacijskih številk, kolikšno bo število letošnjih abiturientov osemletk jn kolikšne so šolske kapacitete, čeprav bi le-to moralo biti že vse leto osnova za akcijo. Torej številk, ki so nujno potrebne, da bi problem vsaj omilili, če ne v celoti odpravili. Številk, ki bi naj bile osnova za investiranje v šolske kapacitete. Vendar je tudi to samo ena plat medalje. Nekateri primeri namreč zelo zgovorno pripovedujejo, da je gospodarstvo samo pokazalo zelo malo razumevanja, kako bi si zagotovilo potreben kader. Se vedno namreč lahko govorimo o tem, da veliko število gospodarskih organizacij ni pripravljeno investirati v vzgojo kadra in žive v prepričanju, da bo sredstva že zagotovila družba, nekakšna imaginarna družba. Primer železničarske industrijske šole v Mariboru je več kot značilen: Čeprav ima ta šola proste kapacitete še za kakih 200 učnih mest, pa se uprava šole boji objaviti razpis, kajti doslej še niso našli gospodarske organizacije, ki bi tem učencem zagotovila vsaj mesečne nagrade, da o stroških izobraževanja niti ne govorimo. Za akcijo, ki bi naj prinesla rešitev že letošnje leto, je žal nekoliko pozno-Vendar še pravočasno za rešitev v pni' hodnjih letih. Statistika rojstev namreč priča, da se bo število abiturientov osemletk v prihodnjih treh, štirih, petih letih še večalo. BOJAN SAMARIN SVOJEVRSTEN KONCEPT Temo , kar danes * besedo imata kranjski delavec IN MATURANT ... .Vprašanje poznamo: Kako je razvito sta?™0 živlienie Pri vas? Odgovora (S kljub temu, da prihajata iz dveh po-laoma različnih sredin — enaka. v Ka skupnem imenovavcu bi se odgo-f.5,Riasil takole: Kulturna revščina kot alokod v Sloveniji — kino in knjižni-v to je domala vse, kar nam danes tu Kranju $Pl°h lahko nudijo — kul-mega, namreč. Malo, kaj? Prav goto-V |tonogo manj, kot bi človek za tako hko mesto lahko pričakoval tok °rC*a ie res’ da sta bila Kranjčana _,krat le malo prečrnogleda. Kaj pa sv . Ušče, razni klubi, Mestni muzej s °]imi slikarskimi razstavami itd.? ,.. Ponovno odgovor ni nič kaj razvese-sp' Gledališče na primer. To sezono so ... na odru zvrstile take predstave, ki h ta gledališka hiša prav gotovo ne l^služi. Načrti so bili sicer lepi, obetali u Vehko — a ostali so le lepi načrti — ®spičenega je bilo malo. Kranjčani vedo, kaj je dobro in kaj 1 “ilo bolje, da bi se občinstvu nikoli e Pokazalo. Morda na to v gledališču * računajo — to pa je v vsakem pri-mebJ zopet račun brez krčmarja. . . *~e bi to kulturno dejavnost točkovali, * bile točke nizke, pravijo. Vprašajmo j.’ah je res vse samo trenutna kriza? , aJ ta gledališka (mislim kulturna) bza ne traja že predolgo? Seveda se ob gledališču ne smemo staviti; Razni klubi, na primer, so se J^hili in nekateri se trudijo še zdaj — obližati se tistemu, komur je tak klub arnenjen. Toda komu je namenjen? • zato smo vprašali: in KLUBI? k Najprej nekaj splošnega o klubih, p} lih vidijo v svojih očeh Kranjčani. jC7'n.i, klubi rastejo kot gobe po dežju, tav4o, kampanjsko — morda včasih jih 1 brez osnovnega koncepta tistih, ki Ustanavljajo. Mar je res že dovolj, r v Poltemi žari televizor, kaj je to 2® *e klub? Kaj niso ti klubi postali *°b nekaka »modna novost«? .Morda res, morda ljudje, ki te klube ne anavljajo, o globljem smotru klubov ji Zazrnišljajo vedno dovolj ali pa se to tudi ne zdi vredno. Tako ostajajo novrstne in zanimive oblike klubske- ga .. '‘““m m zanimive oointe umu; ^vljenja več ali manj neznanka. dlje ljati avtorji sami ali pa naši priznani slikarji in zgodovinarji. Toda vprašajmo se, ali je pri tem kaj zagotovila, da bo tako ostalo še dolgo? Pogoji, v katerih delajo in razstavljajo, utesnjeni prostori, kjer ni niti za vzgojno ali kakršnokoli drugo širšo dejavnost dovolj prostora, ne vsebujejo tega zagotovila. • KINO IN KORAK S ČASOM Kdo se ni začudil, ko je slišal, da v Kranju grade novo moderno kino dvorano in to (za naše pojme kaj nenavadno), kar z lastnimi sredstvi kinematografskega podjetja v Kranju. Res, do neke mere nerazumljivo, pa vendar toliko bolj razveseljivo. Razumeti pa moramo, da je obisk. v kranjskih kinodvoranah vedno zelo velik in je zato tudi dotok denarja, ki priteka v blagajno, dobra uteha za vse tiste napore, ki jih ima vodstvo pri izbiri programa. Programska politika je gotovo na pravi poti in v izbiri filmov prednjači pred vsemi drugimi kinematografi v Sloveniji. Direktor kranjskega kinematografa, tovariš Petrič meni takole: Kranjsko filmsko občinstvo je zelo zahtevno. Zato moramo biti pri izbiri programa kar se da prožni in tudi venomer na tekočem z vsemi novitetami. Rekel sem že, kranjsko občinstvo je zelo zahtevno ... Predvajali smo tudi nekaj filmov Jugoslovanske kinoteke in prav gotovo jih še nekaj bomo. Uspeh? ... To je precej relativno. In vendar lahko o njem govorimo. Ponavljam, da nam ne gre samo za komercialni uspeh filmov, temveč v tem kulturnem mrtvilu dati Kranjčanom nekaj, kar pomeni — kvaliteto. Mimo kina, slikarskih razstav, torej kulturno mrtvilo. Ugovarjali boste — kaj pa knjižničarska dejavnost, glasbena šola? Res, tudi o teh dveh ustanovah bi lahko napisali nemalo pohvalnega. A vendar je v Kranju danes neko kritično ^lorda se je od tega v Kranju, naj- jo itd. Od teh seminarjev si Kranjčani torej obetajo zelo mnogo, morda celo kar preveč. Vendar tudi optimizem nekaj pomeni. Prijave udeležencev za te seminarje so številne. To velja tudi za kranjski okraj. Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj je prijavil kar 50 udeležencev, od tega 'veliko število Kranjčanov. Toda kaj se lahko zgodi? Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da so se za te ali one seminarje prijavili ljudje, ki niso čutili do kulturno-pro-svetnega dela posebnega nagnjenja. Njihove težnje, želje in aktivnost, so bili nekje drugje. In ko so se vrnili s seminarjev, seveda o delu v domačem kraju niso hoteli ničesar slišati. Zato je tudi povsem razumljivo, da je ‘občinski Svet Svobod in prosvetnih društev v Kranju letos posvetil izboru udeležencev za te seminarje posebno skrb. To je neko prizadevanje, ki daje vsaj nekaj upanja, da ne bo treba več govoriti o kulturnem mrtvilu v Kranju. A to hi vse, to bi bilo res še premalo, tega se zavedajo najbolje Kranjčani sami. • KAJ PRAVI LETOŠNJI DRUŽBENI NAČRT? »V letu 1962 bo treba še nadalje skrbeti za dvig kvalitetne ravni kulturnih dejavnosti in za širše vključevanje delovnega človeka v aktivno udejstvovanje na tem področju. Le-to namreč lahko dvigne izobrazbeno raven proizva-javca ter poglobi njegovo razumevanje in zanimanje za kulturne vrednote preteklosti in sedanjosti ter tako tudi usmerja njegov pogled v bodočnost. Vsestranski premiki kulturnega in družabnega življenja nalagajo s tem, da vključujejo vanj čim širše sloje prebi-vavstva, nove odgovorne naloge, ki jih bo treba rešiti še letos. Glede na veliko zanimanje prebivav-stva za razstave v Mestnem muzeju, bo treba preurediti prostore te ustanove v Prešernovi ulici. Izvesti bo treba planirana arheološka in etnografska izkopavanja na terenu ter opraviti restavratorska dela. V knjižničarski mreži, ki jo razvija Osrednja knjižnica občine Kranj, bo treba urediti in povečati knjižni sklad v Pionirsko knjižnico, povečati potujočo knjižnico. Gledališka dejavnost naj bo prilagojena potrebam prebivavstva, tako da se poveča predvsem interes za to obliko kulturnega dela.« V kranjski čitavnici ni prostega sedeža Ig"' °^dalji] Klub kulturnih delavcev, Ce ®ai v neki meri išče vezi z gledav-ln poslušavcem. Nekaj kulturnih V6čfov ie prav lepo uspelo. Severjev šav F na primer. Doživetje, ki ga poslu-Ž6 1 ne bodo kmalu pozabili. Torej je Tern tei? klub opravičil svoj obstoj ? kuitu bi težko pritrdil. Niti kranjski KIukT1'^ se torej ne morejo pohvaliti: jo^j kulturnih delavcev (koliko obeta-skrafaSlov> gre namreč Pri tem v drugo okviin°st — zapira se v neke svoje p 6 in ne vidi skoznje niti sam. IjiviK~aV g°tovo je tudi nekaj opravič-zaživ«vZrolcov, da pri nas klubi še niso da jr1 v tisti meri, kot si želimo. Morda v1 '"sem tem ne bi smeli pozabljati, teg ? Se klubi vse doslej borili za ma-Zga- n° osnovo — za klubske prostore. PojJ Pa se bo treba posvetiti vsebini in la, lghllZvarrie ter Privlačne oblike de-Pore rOdo tudi v Kranju opravičile na-kluhLu-v 50 bili vloženi v urejevanje sl°h prostorov. * Mestni muzej ~T Približati slikarstvo kRanjcanom Zasjyi^on^no> prišli smo do področja, ki Saierii VSo. P°hvalo. Kranjska slikarska hih >Ja’ k’ domuje v majhnih stisnjeni icr štorih stare Prešernove hiše, nu-S2 nlčfnom obilo kulturnega užitka. skrivnrJ^ Gradec in Kranj — kje tiče riji gristi za uspehe, ki jih ti dve gale-^osegata? Po teh*Slodkvcev se vsak dan zvrsti liko? vinjenih starih prostorih? Ve-— -- ebko. Pa naj se govori o starem stanje, kulturno življenje ne odmeva v vsej svoji širini, ki bi takemu mestu pripadala. • KAKO IZBOLJŠATI IN POPESTRITI KULTURNO ŽIVLJENJE Veliko si kranjski kulturni in prosvetni delavci obetajo od poletnih seminarjev Zveze Svobod in prosvetnih društev, za katere upajo, da bodo dali ljudem dosti koristnih napotkov in pokazali pota, ki jih sami ne znajo najti. Dosedanje izkušnje, pravijo, kažejo, da so ti seminarji za razvoj in krepitev kulturno-prosvetnega dela v komunah zelo koristni: za dvig kvalitete dramske dejavnosti, za popestritev dela v klubih, za tiste, ki se ukvarjajo s filmsko vzgo- ocene v informacije m ' , Jugoslovanska premiera ZARAVNO ŽIVLJENJE Razgovori o kulturnem življenju pri nas kajpada oplazijo tudi probleme kulturne zabave in razvedrila, dalje organizirane pobude in akcije za to področje ne pridejo. Smeh se omeji v brezokenske gledališke hiše, kadar igrajo dobre (in številnejše slabe) komedije, redke televizijske oddaje, Pavliho in lokalne humoristične nastope. Smejemo se (v pest) kadar pade šef po stopnicah, kislo se nasmehnemo ob nepričakovanem računu, od obupa pisma ...---- r- se zarežimo, ka- dar beremo, da cene zanesljivo ne bodo — prasTinJJ' 'ra ,nal se govori o starem šle gor, in zakrohočemo se, kadar sami sbkarstvu ali pa o ab- sebi v zaklenjeni sobi povemo političen lev i ebh naših najmlajših slikar- dovtip. ■ 1Rk' --------------- • O satiričnem gledališču in filmu do- mače proizvodnje ni sledu. Dobre kabaretske programe vidimo sk je vedno velik, posebno pa ^dnji čas, ko so vsako novo 1 otvoritvi pričeli predstav- il tujih filmih, slabe v domačih nočnih lokalih. Radio Ljubljana nam v ranih urah govori o lepem vedenju in napovedovalka se oprošča, ker je ura že pol sedmih. Tudi razlog za režanje. Kadar igrajo vaški ansambli na podeželju, pridružijo programu še »humorista«. Ljubljanski dnevnik viša naklado nedeljske številke z združenimi slovenskimi Vičarji na drugi strani. Mar res ni mogoče storiti drugega kot ugotavljati, da smo narod brez humorja, biti vzvišeni nad glasbenimi komedijami in ljudsko šegavostjo ter zanikati smelost, ki jo na tem področju kažejo v Zagrebu in Beogradu? Naj bo v sindikalnih domovih oddiha še zmerom edini zabavni program liter vina, tarok in plošče po željah? Ze zadnjič smo — ob premieri »Fedore« v Mariboru — zapisali, da se naša gledališča zadnja leta bolj ali manj uspešno izmikajo tistemu najbolj standardnemu romantičnemu repertoarju, ki je sicer res železen, zato pa od časa do časa tudi zarjavi, pa ga je treba vsaj malo pozabiti. In če letošnji repertoar naše osrednje operne hiše — sicer ves v okvirih »dostopne« romantične glasbe, a vendar neznan — kljub premišljenosti ter dobri volji ni bil tolikanj zanimiv, da bi pomenil presenečenje ali res7 nično obogatitev, je zdaj »Zlati petelin« Nikolaja Rimskega-Korzakova prinesel končno nekaj tiste svežine, . ki smo jo menda že vsi težko pričakovali. Opera (pravljica po znani Puškinovi predlogi) je zadnje skladateljevo delo, polna glasbenih lepot in duhovitih domislic v libretu (poslovenil ga je Mitja Šarabon), zato kljub ponekod premajhni odrski razgibanosti obdrži poslušavčevo pozornost in naklonjenost. Vsekakor precej suho in brez potrebnih konkretnih sklepov. Koliko let že poslušamo in beremo, da mora Mestni muzej dobiti nove ali vsaj večje prostore za svojo širšo dejavnost? Kaj se to pravi, gledališko dejavnost prilagoditi potrebam prebivavstva, ali je mar to sklep, da je treba pričeti dajati na oder kvalitetno zelo šibka dela? Kje je jamstvo, da je sedanje ne preveč rožnato stanje kulturnega življenja res samo trenutno in da se Kranjčanom že v bližnji bodočnosti obetajo boljši časi? Kranjčani sami se ri)di ponašajo s tem, da je njihova občina ena najbolj razvitih v državi. Res, marsikaj ima... Toda tudi v marsičem zaostaja. In kulturno življenje danes lahko prištejemo v tisto vrsto — IMA, A VENDAR ZAOSTAJA. JANEZ GOVC Premiera 9. junija je bila zagotovo kvalitetni vrh naše letošnje sezone. Predstava je po začetni tremi v orkestru in nekaj drobnih spodrsljajih med solisti stekla sproščeno, da smo zlahka čutili iskreno zavzetost vseh sodelujočih. Predvsem velja omeniti tri, ki so ji dali vizualno podobo: Hinka Leskovška (duhovita, razgibana pa vendar nikjer banalna režija, tesno pripeta na glasbo, kar žal pri nas ni vselej v navadi; odlična razsvetljava!), Maksa Kavčiča (scena, polna pravljičnega leska in domiselnosti) in Mijo Jarčevo (živopisni, toda barvno skladni kostumi). Glasbeni del predstave je muzikalno in suvereno vodil Demetrij Zebre. Z njegovo pomočjo so ustvarili solisti nekaj prav odličnih kreacij — zlasti Lad-ko Korošec (car Dodon), Nada Vidmarjeva (carica iz Šemahe) in Friderik Lupša (general Polkan) v glavnih vlogah. Baletne vložke je koreografiral dr. Henrik Neubauer. L. B. »ZLATI PETELIN« v ljubljanski Operi Upravičeno visoka priznanja Ob Resnaisovem filmu »Hirošima, moja ljubezen« je na ljubljanskih filmskih platnih še drug, prav tako pomemben francoski film »Po tolikih letih«, ki je bil na lanskem festivalu v Cannesu nagrajen z zlato palmovo vejico, doma pa so ga z nagrado »Louis Delluc« priznali za najboljši film leta. Delo sodi v tisto sodobno filmsko zvrst, kjer gleda-vec zaman pričakuje napetih zunanjih konfliktov, ki običajno sproščajo in do skrajnosti aktivirajo nasprotujoče si sile v dogajanju. Značilnosti filma so prav v njegovem miru, navidezno brezciljnem životarjenju ljudi v pariškem predmestju, kjer se tako malo kaj zgodi in kjer je dan podoben dnevu in noči brez hrupa in vrvenja. Ljudje pač živijo, ker tako mora biti; vsak s svojimi željami in majhnimi doživetji. Prav tako je življenje Tereze v majhni restavraciji. Že od leta 1944 pogreša moža, ki so ga odvedli gestapovci. Nekega soparnega popoldneva pa se tudi tu, v tej vsakdanji tišini, v tihi restavraciji in v za film »PO TOLIKIH LETIH« Kolumbi pred Kolumbom Pustolovščine raziskovav-cev in popotnikov, ki so v srednjem veku jadrali po svetovnih morjih, si utirali su tuj in neznan svet. Herrmann na podlagi zgodovinskih podatkov, včasih pa tudi samo na podlagi mann nam je to zelo nazorno povedal v svoji knjigi »Med nočjo in jutrom«. ga, zato ne moremo reči, da se je šele v srednjem veku ali s Kolumbom za- »Med nočjo in jutrom« čela doba odkritij. V Herr-je poljudna, silno zanimiva mannovi knjigi, ki jo be-pripoved o ljudeh, ki so bo- remo kot napet roman, bodisi zaradi lastnih nagnjenj, mo za te trditve našli obilo bodisi zaradi trgovskih sti- dokazov. Knjigo »Med nočjo in jutrom« je, opremljeno s številnimi ilustracijami in v kov in koristi še v dobi pred našim štetjem pa pozneje vse do Kolumbovega odkritja Amerike potovali prevodu Miloša Mikelna, iz dežele v deželo, s konti- izdala Cankarjeva založba v svoji zbirki Nova ljudska knjižnica. M. S. nenta na kontinent in odkrivali sebi in svojemu ča- srcu Tereze nekaj zgodi. V neznanem postopaču, ki prepeva operne arije, spona Tereza svojega pogrešanega moža. Dejanje steče, dogajanje postaja živahnejše in polno pričakovanj ob spoznavanju, obujanju preteklosti in pretresljivem prizadevanju žerie, da bi si vrnila moža- Toda vse ostane, kot je bilo. Možu ni moči obuditi spomina in ni ga moči vrniti v »življenje«. Duševno strt in otroško beden odtava dalje v neznano. Optimizem in vero v prihodnost pa kljub vsemu daje zaključna poanta; Tereza namreč veruje, da se bo spet vrnil, če ne zdaj, pa pozimi, ko bo še bolj sam in ga bo zeblo. Vrnil se bo in vrnil se bo tudi njegov spomin! Močno umetniško izpovedno delo, polno intimne človeške tragike in čustvovanja, pretresljivega trpljenja človeka iz vojne in osamele ljubeče žene. je v rokah režiserja Henrija Colpe in občutenem igrav-skem izrazju Alide Valli in Georgesa Wilsona. zaživelo z vso umetniško močjo in bilo zasluženo deležno tolikih priznanj. I. B. j I IN JUTROM Piml pot skozi neprehodne džun- domnev in teorij, ki pa so • aui gle, se bojevali z neznani- verjetno večkrat zelo blizu Hprrmuiin • mi sovražniki ter tako od- resnici, pripoveduje o po- 1 IlSdllll. k rivali Evropi nova, ne- tavanjih starih Egipčanov, 11 pn Vjjj ! IJ znana ozemlja, pokrajine in Grkov in Rimljanov, zve- A ' ljudi, nas vedno znova pri- mo, da so že pomorščaki s vlačijo in z zanimanjem Krete verjetno pluli po od-prebiramo opise njihovih prtih morjih in odkrili ne-doživetij. Vendar pa smo znane obale, da so v Indijo nekako navajeni, da so se potovali že v prvem stolet-vsa ta odkritja, ki jih srna- ju naše ere, da so Ameri-tramo za začetek razvoja ko odkrili Vikingi že dav-naše civilizacije, začela še- no pred Kolumbom itd. le s Kolumbom in z Mar- Ljudje so se že od davni-com Polom. Toda take po- ne spoznavali med sebgj, potnike, kot je bil Kolumb, iskali stikov, trgovali in lahko zasledimo že davno vplivali s svojo kulturo in prej in pisatelj Paul Herr- miselnostjo drug na druge- r fes • HRASTNIK - Poudarek na boljši organizaciji dela Občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Hrastniku je bil po svoji vsebini dokaj bogat, predvsem zaradi pestre razprave. Nakazal je tudi nekatere pomanjkljivosti, zlasti pri organizaciji dela. Ugotavljajo namreč, da so osnovna sredstva premalo izkoriščena in da produktivnost na zaposlenega ni dosegla možne ravni. Industrijska podjetja so v zadnjih treh letih predvsem zaradi rekonstrukcije kemične in papirne industrije dosegla sicer lepe uspehe, tako da bodo letos ustvarili že več kot 10 milijard dinarjev skupne proizvodnje. Vendar pa kaže, da prepočasi urejajo nekatere probleme manjših podjetij, ki imajo sicer lepe možnosti perspektivnega razvoja, pa se zaradi slabe organizacije ter pomanjkanja investicijskih sredstev le počasi razvijajo. Tudi notranji odnosi, predvsem pa še delo ekonomskih enot, niso urejeni. V največ primerih se zadovoljijo že s tem, da imajo decentralizirano samoupravljanje, vendar organi upravljanja po ekonomskih enotah še ne opravljajo svojih nalog. Poudarili so, da ekonomske enote ne smejo biti le zaradi »mode«, temveč naj bodo osnovno jedro neposrednega upravljanja podjetja. V razpravi je več diskutantov predlagalo, da bi zaposlili več strokovnjakov in da je nasploh treba strokovnemu izobraževanju posvečati večjo skrb. Analitične službe v podjetjih so slabe ali pa jih sploh ni, čeprav so osnova dobre organizacije in ekonomičnosti poslovanja. Da bi izboljšali družbeno ekonomsko izobraževanje, ne samo sindikalnih odbornikov in članov delavskih svetov, temveč vseh zaposlenih, so sprejeli sklep o sistematičnem izobraževanju sindikalnega aktiva. V razpravi so se sicer dotaknili še mnogih problemov, tako notranjih odnosov, razvitosti trgovine in gostinstva, premalo pa so govorili o osnovnih problemih poročila občinskega sindikalnega sveta in referata predsednika. Kljub temu pa je občni zbor, predvsem zaradi konkretnega in zelo perspektivnega programa dela, dobro uspel. Franc Plazar • KOČEVJE: Pol milijarde neizterjanih računov Gospodarske organizacije na Kočevskem so sicer lani dobro gospodarile, saj so povečale družbeni bruto proizvod za 17 %. Kljub temu pa je opaziti nekatere pomanjkljivosti pri delitvi čistega dohodka in vlaganju sredstev za sklade. Lansko pomanjkljivo delo na tem področju se letos že dobro pozna, saj primanjkuje posameznim delovnim kolektivom precej denarja na skladih. Gospodarske organizacije namreč niso bile dosledne pri izterjavi dolžnikov, ker se je pojavila bojazen, da bi poslovni partnerji v primeru tožb in izterjav prekinili sodelovanje. Posledica tega je, da imajo blizu pol milijarde dinarjev neplačanih računov. Prav gotovo jih sedaj čaka težko delo. Sklenili pa so tudi, da bodo izboljšali kakovost svojih izdelkov ter na ta način skušali doseči boljše finančne rezultate. Ko so na zadnji seji občinskega odbora SZDL razpravljali o izvozu, so ugotovili, da so se nekatere gospodarske organizacije zadovoljile kar z domačim trgom in niso iskale zunanjih tržišč. Zato so priporočili podjetjem KGP, Itas, Avto in nekaterim drugim, naj bi poiskali vse možnosti za uveljavitev njihovih izdelkov tudi v tujini. Viktor Dragoš • ŠKOFJA LOKA Zakai na seminarjih za člane DS in U0 ni udeležbe Na sestankih predsedstva občinskega sindikalnega sveta ter na drugih političnih forumih v občini Škofja Loka že dalj časa ugotavljajo, da samoupravni organi v podjetjih ne odigravajo tiste vloge, kot bi jo morali. Ugotavljali so tudi vzroke neaktivnega dela in angažiranja posameznikov v delu samoupravnih organov. Vzrokov je pravzaprav več, vendar sta poglavitna dva. Prvi leži na upravah podjetij, ki vse premalo skrbe, da bi člane samoupravnih organov seznanjale s tekočo problematiko, jim dostavljale potrebne materiale, na osnovi katerih bi le-ti na zasedanjih in sejah lahko postavljali vprašanja, razpravljali in sklepali. Nepristranski opazovalec dobi tako vtis, da na upravah podjetij ne žele samostojnega odločanja ■ samoupravnih organov, ali pa, da ne. vedo, kaj so dolžni samoupravnim organom nuditi. Drug, morda še pomembnejši vzrok je v nepoučenosti članov samoupravnih organov. Naša podjetja in gospodarstvo so dosegli precejšnjo stopnjo razvoja, prav tako pa so pravice in dolžnosti delavskega samoupravljanja iz leta v leto večje. To pa zahteva določeno obvladanje ne samo znanja o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo organi samoupravljanja, temveč tudi obvladanje določenega ekonomskega znanja. Prav zato, da bi ta dva vzroka pričeli odpravljati, je občinski sindikalni svet predlagal, da Delavska univerza prične s seminarji, na katerih bi nudili obiskovalcem osnovne pojme o gospodarjenju s sredstvi podjetja, o merilih delitve osebnih dohodkov, o vlogi delavskega samoupravljanja itd. Podjetja so predvsem na osnovi intervencije ObSS pristala na uvedbo seminarjev. Do sedaj so bili štirje taki seminarji in to za podjetja LTH, »Tehnik«, »Sešir« ter za podjetji »Odeja« in »Elra«. Skupno je bilo prijavljenih na seminarje 150 ljudi. Toda, namesto da bi bilo na predavanjih 35 do 40 poslušalcev, jih je bilo tudi samo po 6 do 10. In nihče v podjetju ni tovariše, ki so izostali, vprašal za vzrok izostanka, niti takrat ne, če jim je podjetje tudi dalo plačan prost dan. Račune za opravljene seminarje pa so podjetja hladnokrvno poravnala. Pri tem se nehote vsiljuje vprašanje: mar je upravam podjetij res vseeno, kako se izobražujejo člani njihovega kolektiva? O. M. • »RUDIS- TRBOVLJE: Večja usmeritev na izvoz Te dni so razpravljali člani združenja rudarske industrijske skupnosti »Rudis« v Trbovljah o poročilu združenja lansko leto ter prvih treh mesecih letošnjega leta. Poslovno združenje »Rudis« je bilo ustanovljeno leta 1960, vendar se je že v tem kratkem času povsem uveljavilo ter se vse bolj usmerja tudi na zunanja tržišča. Tako je lani »Rudis« dosegel nad 394 milijonov dinarjev realizacije. S skoraj 90% pa sta udeležena pri realizacij rudnik rjavega premoga Trbovlje- Hrastnik in STT. V drugi polovici lanskega leta je začel »Rudis« proučevati zunanje tržišče, zlasti v Sudanu, Egiptu in že ponudil eksploatacijo železne rude v vrednosti milijarde dinarjev. V prvem četrtletju letošnjega leta je »Rudis« dosegel skupaj 263 milijonov dinarjev realizacije. V tem času je komercialni sektor sklenil 6 pogodb v vrednosti 1 milijardo 500 milijonov dinarjev. J. Savšek • RUDNIK ČRNA: Denar najprej za stroje Rudnik kaolina v Črni pri Kamniku si že več let prizadeva izboljšati svoja sredstva za delo. Ta so namreč do skrajnosti iztrošena. Zlasti separacija predstavlja ozko grlo v proizvodnji kaolina. Že predlanskim in lani je kolektiv prispeval znatna sredstva za izboljšanje rudniških naprav. Hoteli so najeti tudi kredit, vendar niso uspeli. Letos pa se je Če bodo rezultati raziskovanj nahajališč rude v. Selah v Tuhinjski dolini tako. uspešni, kot so bili doslej, potem ne bo več dolgo, ko bodo na tem območju odprli nov rudnik, ki bo dajal letno novih 15 tisoč ton kaolina. za • ŠOŠTANJ: Do jeseni dve šoli Tudi letos so v šoštanjski občini namenili precej investicij za gradnjo šol. Tako gradijo novo šolo v Velenju, kar bo stalo okrog 270 milijonov. Mladina., že težko čaka, da se bo preselila iz starih irt zatohlih prostorov v nove. Če bo šlo vse po načrtih, bodo novo šolsko leto začeli že v novih, prostorih. V Šoštanju pa so pred dnevi začali adaptirati poslopje druge osemletke. Razen obnovitve dosedanjih prostorv bodo prizidali še nekaj prostorov za šolsko kuhinjo in drugo. S. • KAMNIK: Premalo pozornosti usposabljanju novih članov DS Preteklo soboto je bilo v Litostroju množično zborovanje celotnega kolektiva. Med drugim so se na zborovanju pogovorili tudi o letošnjih uspehih in težavah kolektiva, obenem pa so posvetili posebno pozornost hitrejšemu obračanju sredstev, večji produktivnosti, kvaliteti in izvozu. V Litostroju že letos izvažajo polovico celotne litostrojske proizvodnje • SLOVENSKE KONJICE: Jim še ne zaupamo ? Ko so na zadnjem občinskem zboru sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah ocenjevali delo organov samoupravljanja, predvsem še o ekonomskih enotah, so menili, da ni dovolj le izvoliti te samoupravne organe, npr. po ekonomskih enotah, temveč je treba poskrbeti tudi za njihovo aktivno delo, to se pravi, da jim je treba dati tudi določene pristojnosti. Sedaj pa je v poslovnikih o delu samoupravnih organov še vedno precej določil, da mora sklepe obratnih delavskih svetov potrditi še centralni delavski svet. S tem se postopek pri urejanju določenih vprašanj samo zavleče, hkrati pa delavci izgubljajo zaupanje v te decentralizirane organe, čeprav so jim naj bližji. Razen tega so razpravljali tudi o obveščanju proizvajav-cev, o varnosti pri delu ter nalogah sindikalnih podružnic. V. L. • CERKNICA: Prizadevna mladina v Brestu Mladinci, predvsem še tisti, ki stanujejo v samskem domu kolektiva tovarne lesnih izdelkov Brest v Cerknici, že dolgo pogrešajo razvedrilo po svojem delu. Delavski svet je razumel njihova prizadevanja in jim nudil materialno pomoč, tako da si je mladinska organizacija kupila televizijski sprejemnik in inventar, da si bodo uredili klubsko sobo. Izdelali so si že program družbenih večerov. M. F. kolektiv zavzel za to, da z lastnimi sredstvi usposobi separacijo. Denarja sicer ni zadosti, vendar ga nameravajo vložiti tja, od koder se jim bo najhitreje vračal. Delavski svet je nedavno sprejel zelo pometen predlog: »Počakajmo z gradnjo objektov, za denar, ki ga imamo, pa kupimo stroje.« Vsi so soglašali s tem predlogom. Pravijo, da bodo na ta način do konca leta opremili oddelek separacije, da bo sposoben sproti predelovati vso rudo, ki prihaja iz jame. Te pa bo vedno več, saj so potrebe po kaolinu vsak dan večje. Podatki iz nekaterih kamniških delovnih kolektivov kažejo, da je v teh organih več kot' dve tretjini novih članov, ki pri delavskem samoupravljanju še nimajo večjih izkušenj. Vemo pa, da so delavski sveti podjetij in ekonomskih enot prav v tem obdobju še pred posebno odgovornimi nalogami, kar terja, veliko sposobnost samoupravnih organov. Zato se je občinski sindikalni svet v Kamniku Zavzel, da se ti novi člani čimprej in čim bolj usposobijo za svoje delo. Kaže pa, da so tudi v večjih kolektivih temu vprašanju doslej posvečali premalo pozornosti. Ponekod čakajo na delavsko univerzo, da bi ta izdelala program seminarjev. 2e prejšnja leta pa je bilo opaziti, da so bila nekatera načelna predavanja zelo odtrgana od konkretnih problemov kolektivov in zato niso dosti koristila seminaristom. Prav zato bi bilo še kako potrebno, da bi pri izdelavi programov in oblik izobraževanja sodelovale tudi sindikalne podružnice in da bi razgovore o aktualnih vprašanjih vodili tudi ljudje iz kolektivov. Ponekod pravijo: saj bomo organizirali seminarje v jeseni. Toda zakaj čakati? Jeseni bodo namreč novi delavski sveti imeli za seboj že osem mesecev dela. Ta čas pa bo za marsikateri kolektiv odločilnega pomena. -1J • NOVO MESTO: Razprave o delitvi čistega in osebnih dohodkov po kolektivih Na vseh občinskih sindikalnih plenumih v novomeškem okraju so razpravljali o uveljavljanju sistema delitve dohodka in v zvezi s tem o delu občinskih komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Ugotovili so, da so po kolektivih preveč odlašali z delom in čakali na ukrepe komisij. Na . plenumih so sklenili, da naj bi sindikalne podružnice prevzele politično pobudo in organizirale po kolektivih široke razprave o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Sedaj so po nekaterih kolektivih že začeli z resnim delom. Pozdraviti velja predvsem to, da so ti pogovori o delitvi čistega in osebnih dohodkov, ki so bili doslej precej načelni, prav v delovnih kolektivih postali konkretni. Ceš V tovarni TEOL v Mostah bodo v kratkem začeli izdelovati dva nova proizvoda, ki smo jih doslej izključno uvažali. Z laboratorijskimi raziskavami so uspeli izdelati iz manj kvalitetnih surovin nov proizvod, sebaciansko kislino (mehčalec lakov v barvni industriji) ter »Ricol« (dadatek za motorna vozila). Nove proizvode, ki so izključno iz domačih surovin, bodo večji del izvozili, saj so na osnovi poslanih vzorcev že sedaj dobili precej naročil iz inozemstva • SLOVENSKE KONJICE: število »izgubljenih« dni narašča Skupščina zavoda za socialno zavarovanje v Slov. Konjicah je pred kratkim obravna-la poslovno poročilo o delu zavoda v lanskem letu. Iz podatkov za lansko leto je mogoče ugotoviti, da je število nesreč in nezgod pri delu sicer padlo, povečalo pa se je število »izgubljenih« delovnih dni zavarovancev. To je za več kot 2 % višje od povečanja števila zaposlenih delavcev. Investicije, ki so bile v to vložene, torej do sedaj še ne dajejo zadovoljivih rezultatov. Izdelane analize so pokazale, da je med ponesrečenimi razmeroma največ mladih delavcev, to je takih, ki se prvič zaposlijo v industrijskih ali drugih podjetjih. Vzrok za to pa je največkrat v pomanjkljivi poučenosti, novih delavcev o delovanju strojev in naprav, pa tudi opozoril, kje je večja ali manjša nevarnost ' poškodbe. Vsekakor pa je stvar, ki se da urediti, posebno še, če upoštevamo, da je delovna varnost zaposlenih delavcev prav tako važna kot nemoten potek proizvodnega procesa. Nekateri člani skupščine so opozorili tudi na to, da morajo ljudje hoditi na razne preglede v zdravstvene zavode v Maribor ali Celje, kar se vedno ne da Urediti v enem dnevu. Na ta način izostajajo, več dni z dela, stroški socialnega zavarovanja pa naraščajo. To je še posebno problematično, ker posamezniki skušajo to izkoristiti V tovarni Saturnus so v okroglem oddelku prešli na nov sistem linijske proizvodnje. Z novim načinom dela bolje izkoriščajo stroje, uredili .so problem transporta, delavci pa se tako lahko specializirajo za določeno delo. Že sedaj so uspeli z uvedbo novega sistema dela povečati proizvodnjo za 50 odstotkov v svoj prid, da dobe višje dnevnice in podobno, čeprav so avtobusne zveze v vse kraje izredno ugodne. Delne težave pri vsem tem pa nastanejo tudi zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra v občini in ustreznih prostorov. Sicer pa predvidevajo, da bodo morda že letos ali pa v prihodnjem letu dobili še najmanj dva zdravnika, ni pa še gotovo, če bodo lahko v tem letu razširili zdravstveni dom. V. L. • »RIBA« IZOLA Cen ne smejo zviševati! Letošnje skrajno neugodno vreme za ribolov na morju je zapeljalo že marsikatero prodajalno oziroma ribarnico, da so prodajavci samovoljno navijali cene najbolj iskanim morskim ribam. Pri ribiškem podjetju »Riba» v Izoli — podjetje se je pred nedavnim združilo 5 kombinatom Delamaris — pravijo, da je vsako navijanje cen morskim ribam neupravičeno, kajti kljub letošnjim slabim pogojem ribolova so v vseh svojih prodajalnah rib v naši republiki in izven nje ustalili cene za sveže ribe takole: kilcr gram sardel smejo prodajati povsod največ po 200 dinarjev (lani 220), skuše po 300 dinarjev (lani 320 din), šnjuri pa veljajo na trgu 160 din, medtem ko so jih lani prodajali po 180 dinarjev. V združenem podjetju so sklenili znižati cene, zato da bi veljale ribe, kot povsod v svetu, za najcenejše meso, kontinuirano preskrbo tržišča pa jirn na drugi strani zagotavlja možnost globokega zmrzovanja V lastni novi hladilnici in končno so se v soglasju z matičnim podjetjem Delamaris dogovorili, da se bodo s prodajo svežih rib na trgu v prihodnje odpovedali slednjega profita, ki j® sicer stalna praksa v trgovini 9 prehrambenimi artikli. B. B. • BREŽICE: Seminarji za predsednike delavskih svetov Da bi bili bolje seznanjeni z zakonodajo delavskega i° družbenega upravljanja, je pripravil občinski sindikalni svet S sodelovanjem delavske univerz® v Brežicah načrt za seminar predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov. Seminarja, ki je trajal tri dni, se je udeležilo od 48 predsednikov kar 43. Največjo pozornost so P0' svetili temi gospodarjenja v podjetju, delitvi dohodka P° novih predpisih itd. Udeležene’ so želeli, da bi v jeseni seminar nadaljevali I. V. Gradivo z občnega zbora ObSS Celje Dne 23. maja 1962 je bil v veliki dvorani OLO Celje občni zbor občinskega sindikalnega sveta Celje. Zbor je začel tovariš Jože Bevc, predsednik ObSS Celje, in pozdravil navzoče goste: člana republiškega sveta sindikatov tov. Sanberta, predsednika OSS Celje tov. Črešnika, podpredsednika ObLO Celje tov. Krivca in druge ter delegate. Takoj zatem so delegati sprejeli poslovnik občnega zbora in dnevni red, kar je oboje predlagal tov. Bevc. Po izvolitvi organov občnega zbora so delegati z veliko pozornostjo poslušali referat tovariša Bevca o nalogah sindikata. Po tehtni razpravi, ki je sledila, so udeleženci sprejeli resolucijo o nalogah sindikata. Resolucija o bodočih nalogah sindikalnega sveta celjske občine Tovariši in tovarišice! Letošnji občni zbor občinskega sindikalnega sveta Celje je v času, ko v našem družbeno-političnem življenju izvajamo revolucionarne družbene spremembe za nadaljnji razvoj socialističnih demokratičnih odnosov. Ti odnosi se zrcalijo povsod ne glede na področje dejavnosti, zato, ker je v bodoče nemogoče še nadalje ločevati proizvajavca iz gospodarstva od proizva-javcev nematerialnih dobrin. Zavedajoč se velikih nalog, ki stojijo pred občinskim sindikalnim svetom in sindikalnimi podružnicami na območju celjske občine, je prišlo letos do drugačnih oblik občnega zbora, kot smo jih bili vajeni doslej. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Celje dejansko poteka že od 10. aprila, ko so komisije' pri občinskem sindikalnem svetu poročale delegatom o svojem delu in začele z njimi razpravo o bodočih nalogah. Organizacija je bila taka: komisije so bile razdeljene v pet skupin in je moral vsak delegat priti petkrat na občni zbor. Tako je bilo zares mogoče, da je lahko sleherni delegat dobil vpogled v celotno delo občinskega sindikalnega sveta. Tudi za razpravo je bila taka organizacija občnega zbora boljša, saj so bile tako skupine manjše in v razgovoru bolj neposredne. Na razpravah je sodelovalo 443 delegatov, razpravljali pa so o raznih problemih. Vendar nas vse to ne more povsem zadovoljiti, kajti če pogledamo, da se 68 delegatov razprave sploh ni udeležilo, nam to kaže, da zelo slabo kadrujemo in da bo s takim kadrovanjem treba čimprej prenehati. Kljub opozorilu predsednikom sindikalnih podružnic in sekretarjem osnovnih organizacij Zveze komunistov se stanje glede udeležbe ni bistveno izboljšalo. Vidi se, da se tudi predsedniki sindikalnih podružnic in sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov niso dovolj zavzeli, da bi bila udeležba zadovoljiva. Vsekakor bo nujno potrebno spremeniti sistem kad- rovanja, bi sicer tako, da se ne bo zadoščalo samo številu, samo kvantiteti, ampak da bodo v prihodnje delegati tisti, ki so največ delali, ki stvari najbolje poznajo in ki imajo tudi predloge za boljše delo. Dosedanje kadrovanje pa v marsičem kaže tudi sliko notranjega stanja v nekaterih Sindikalnih podružnicah. Z analizo razprav delegatov želim še uvodoma opozoriti na pomembnost pravilne organizacije dela sindikalnih podružnic in občinskega sindikalnega sveta, ker sodimo, da je to osnova za resnično in čim popolnejšo izvedbo resolucije, ki jo bomo danes sprejeli. Vsekakor si brez temeljite organizacije dela sindikalnih podružnic v bodoče ni mogoče zamisliti pravilnega dela naših sindikalnih organizacij, od sindikalnih podružnic po ekonomskih enotah do občinskega sindikalnega sveta. Na tem področju bo nujno potrebno vložiti več truda in prizadevanj, da bomo v naše konkretno delo vključili več tehnične inteligence, ki bo za naše delo pripravljala takšne strokovne analize na osnovi, na kateri bodo lahko naši zaključki in akcije čim bolj konkretne in uspešne. S tem bo mogoče odvreči primitivizem, ki se še večkrat pojavlja pri našem delu. Z dobro organizacijo dela bomo postali tudi bolj tankočutni pri vseh opozorilih našega članstva ob raznih nepravilnostih, kar nam bo porok, da bodo ljudje zadovoljni, tako da ne bo več primerov, da zaradi neprožnosti in neupoštevanja predlogov dopustimo celo to, kot je bil primer v Tovarni emajlirane posode, da pride do zastoja dela. Pri urejenem delu sindikalnih podružnic, ob dobrem posluhu, kje so upoštevani interesi delavcev, bi to bilo nemogoče. Tovariši in tovarišice! Glede na razpravo z delegati v mesecu aprilu je običajno poročilo o delu občinskega sindikalnega sveta izostalo in vam bomo na kratko podali bistvene zaključke razprav, ki naj bodo smernice za bodoče delo sindikata na območju celjske občine. Kadrovanje in izobraževanje V dvanajstem letu delavskega samoupravljanja, ko gredo zasluge za uspehe pa tudi neuspehe slehernemu posameznemu delavcu, je t treba kar najbolj odločno poudariti, da ni dovolj, če o idejnem delu in izobraževanju samo govorimo, ampak je nujno potrebno, da v komuni, kot je naša, postavimo to za svojo prvo nalogo. Izobraževanje odraslih, konkretno članov sindikata, je treba čimprej spraviti v trdnejši sistem; o izobraževanju morajo v posameznih primerih izključno odločati celotni kolektivi ali samoupravni organi, ne pa le posamezne osebe v podjetju. Nobena družba, najmanj pa naša, ki zahteva od posameznika celovito udeležbo tako na delovnem mestu, v samoupravnem organu, v sindikalni podružnici, v Socialistični zvezi in drugih organizacijah, ne more in ne sme brez resnih posledic zapostavljati vprašanja kadrov. Brez stalnih, usposobljenih in stalnih ustvarjalnih kadrov ne bodo gospodarske organizacije in naša komuna rešili nobenega večjega problema. Doslej je bilo kadrovanje večkrat kampanjsko, pa naj bo to pri štipendiranju ali kadrovanju vodstva sindikalnih podružnic in v samoupravne organe; ljudi se ni pripravljalo na njihove naloge, ob prevzemu dolžnosti se jim ni razložilo, kaj in kako naj delajo, med samim delom se jim ni dovolj pomagalo. V seminarje in politične šole se je mnogokrat kadrovalo, kot da gre za izpolnjevanje formalnih obveznosti, in to ljudi, ki so jih trenutno najlaže pogrešali. Zato je potrebno, da se kadrovslto-socialne službe tam, kjer so, docela utrdijo in postanejo kvalitetne, v gospodarskih organizacijah, kjer teh služb ni, pa naj to čimprej tako ali drugače uredijo. Kadrovske službe so bistven sestavni del vsake načrtne in kvalitetne proizvodnje, ne pa razkošje, ki si ga lahko privošči le razvitejše podjetje. Kadrovske službe naj se ne ukvarjajo — kot je to v navadi — samo s posameznimi primeri ob premeščanju, ob sklepanju in prenehanju delovnih razmerij, ampak morajo skrbeti za celovitost, sistematičnost in dolgoročnejšo smotrnost pri reševanju kadrovsko-socialnih problemov. Ta celovitost in smotrnost pa bosta doseženi, ko bomo ljudi natančno pripravljali na naloge, ki jih čakajo. Vzrok za šibko dejavnost nekaterih sindikalnih podružnic in ponekod tudi samoupravnih organov je prari v neznanju, v nepoznavanju lastnega podjetja in komune ter našetširše skupno- sti. Pri tem je postavljeno vprašanje skupnega odločanja na netrdna tla; v takih primerih si večkrat vzamejo besedo posamezniki, kar pa nikakor ne more biti porok, da bo podjetje našlo skupni imenovalec interesov vseh podjetij na eni strani in skupni imenovalec med podjetjem in širšo skupnostjo na drugi strani. Zato izobraževanje človeka, ki dela in upravlja, ni dopolnjevanje tistega, kar je morda zamudil v šolskih klopeh, ampak nujnost, ki je ne more nič ovreči. To velja za člane delovnih kolektivov, ki jih je treba na podlagi konkretnih premerov izobraževati po ekonomskih enotah; to velja za vse člane samoupravnih organov, ki morajo dobro poznati gospodarjenje podjetja, metode dela ter interese širše skupnosti; to velja kar najbolj za vodstva sindikalnih podružnic, ki morajo postati samostojna — strokovno usposobljena organizacija in s političnim posluhom; to velja za vse vodilne tovariše, predvsem pa za tehnično inteligenco, ki se je strokovno šolala s pomočjo skupnosti, jo pa danes v sindikalnih podružnicah vidimo vse premalo; to velja za prosvetni kader, ki mu je treba pomagati, da bodo naše šole bolj kvalitetne, predvsem bolj idejne; to velja za zdravstvene delavce, ki so še vse preveč ločeni od proizvajavcev v gospodarstvu; to velja za gostinske delavce, od katerih zahteva razvoj turizma boljšo usposobljenost, znanje jezikov itd. Pri takem prizadevanju je pomembna splošna, strokovna, družbeno-ekonomska in kulturna izobrazba. Nemogoče je doseči v nadaljnjem razdobju boljšo organizacijo in večjo produktivnost dela brez dviga splošnega in strokovnega znanja vseh ljudi v gospodarski organizaciji; nemogoče je doseči boljše gospodarjenje, odločanje vseh m plodne medsebojne odnose brez temeljitejšega poznavanje vseh ključnih problemov v podjetju ali drugih družbenih institucijah, stvarne zmogljivosti komune ter razvoja v materialni bazi in družbenih odnosih v Jugoslaviji. Vendar tako izobraževanje ne sme biti splošno, ne sme se izgubljati v historicizmu in statistiki, predstavljati mora idejno in praktično obravnavo konkretnih problemov, kar naj bo neposredno usposabljanje za delo na delovnem mestu, v samoupravnem organu* v sindikalni podružnici in drugod. Pri tem je treba upoštevati vse oblike idejnega in izobraževalnega dela: sestanke, občasne razgovore, posvetovanja, reševanja praktičnih primerov, predavanja, tečaje, seminarje in šole. Seminarji in razgovori z družbeno-ekonomsko vsebino naj zajemajo predvsem vodstva gospodarskih organizacij, tehnično inteligenco, prosvetne in zdravstvene delavce. Te izobraževalne oblike je treba planirati na podlagi stvarnih potreb, programirati pa po analizi konkretnih problemov v komuni oziroma posameznih podjetij. V politične šole in v šole za delavsko samoupravljanje je treba pošiljati perspektivne kadre iz vseh kolektivov; v šolo za tehnične sekretarje političnih organizacij pa tovariše, ki bodo s strokovno usposobljenostjo in političnim posluhom uspešno opravljali ustrezno delo v sindikalnih podružnicah in drugih organizacijah. Institucije, ki izobražujejo odrasle, so predvsem: delavska univerza, izobraževalni centri in oddelki za odrasle pri rednih šolah. Delavska univerja je osrednja ustanova za politično, družbenoekonomsko, dopolnilno strokovno, poljud-no-znanstveno in splošno vzgojo kadrov v komuni. Vendar pa naj se delavska univerza trdneje poveže z izobraževalnimi centri pri gospodarskih organizacijah in zbornicah ter naj še bolj prilagodi dejanskim potrebam programe svojih tečajev, seminarjev in šol. Gospodarske organizacije in ustanove pa naj ji dajejo podatke o svojih izobraževalnih potrebah, da bo planiranje izobrazbe v naši komuni bolj stvarno in bolj sistematično. Izobraževalni centri, ki jih imajo doslej samo nekatere večje gospodarske organizacije, naj skupno s kadrovsko-socialnimi službami analizirajo potrebe po izobraževanju, študirajo naj organizacijo izobraževanja v podjetju, skrbijo za izpopolnjevanje na delovnem mestu in naj se povezujejo z drugimi centri ter predvsem z delavsko univerzo. Vsako zapiranje centrov in poskusi, da bi center celotno izobraževanje organiziral sam, so negativni, ker centri nimajo potrebnih kadrov in ker bi to pomenilov blokado kroženja izkušenj in s tem slabše izobraževalno delo. Urediti bo treba vprašanje manjših podjetij, ker centrov za izobraževanje ni. Pri organizaciji izobraževanja sta pomembna činitelja — prosti čas in finančna sredstva. Res je, da moramo gledati na vsako delovno uro in da ne smemo prekomerno utrujati ljudi, vendar je sistematično izobraževanje na vseh nivojih eden izmed prvih pogojev za kvalitetno proizvodnjo in večjo produktivnost. Zato je čas in sredstva za izobraževanje treba planirati. Napačno pa je bilo, ko so se sredstva dajala samo za strokovno izobraževanje, za politično, družbeno in kulturno vzgojo pa jih večkrat navidezno ni bilo. Izdatki za kvalitetno izpopolnjevanje kadrov so potrebne in najbolj rentabilne investicije. Vendar pa se moramo pri izobraževanju rešiti kampanjskega dela. Zato je potrebno, da čimprej izdelamo plane kadrov in s tem tudi dolgoročne večletne načrte izobraževanja. To bo med drugim Prispevalo v prizadevanjih' za večjo produktivnost dela in za splošen dvig socialistične zavesti vsakega člana sindikata. Delavsko in družbeno samoupravljanje Proces razvoja in krepitve delavskega in družbenega samoupravljanja se vse bolj krepi in poglablja in zaradi tega bo treba tudi v bodoče njegovo vsebino še krepiti in bogatiti. Sindikalne podružnice bodo pri nadaljnjem urejevanju tako v proizvodnji, kot v drugih družbenih institucijah morale usmeriti svoje sile v aktivizacijo načel sa-naoupravljanja tako, da bo sleherni član kolektiva nosilec in odločujoč element pri upravljanju in gospodarjenju. Zato naj gre mobilizacija sindikalnih organizacij predvsem v tiste oblike in metode dela, s katerimi bomo lahko zagotovili resničen razvoj in nakazali pot, po kateri bomo najhitreje dosegli zaželeni cilj; pri tem pa bomo morali vključiti prav vse člane naše organizacije. Ena najvažnejših oblik utrjevanja samoupravljanja je prav gotovo obveščanje, ki ne sme biti občasno, ampak stalno, vsebinsko pa široko in temeljito, tako da bo sleherni član obveščen o vseh važnih vpra-^anjih, ki so pomembna tako za posamez-nika kot za celoten kolektiv. Zato se po- služujmo vseh možnosti — delavskega tiska, radia, oglasnih desk, predvsem pa ustnih razgovorov itd. Prav je, da se pri vsklajevanju različnih vprašanj, ko gre za splošno korist, ne obvešča samo od vrha navzdol, ampak da se upošteva vse či-nitelje, tako da bo sleherni delavec seznanjen in poučen o problemih ter bo lahko sodeloval pri rešitvah, ki so pomembne bodisi zanj kot posameznika, bodisi za kolektiv kot celoto. Vsa sredstva, ki so dana v upravljanje, so materialna baza za krepitev in graditev samoupravljanja kot pravno-politične nadstavbe, zato se moramo vsi zavzemati za pravilna stališča in tolmačenje vsebinske ter idejne plati procesa, nikakor pa ne uveljavljati težnje po nekem lastništvu konkretnega kolektiva ali celo posameznika. Ko govorimo o upravljanju, je jasno, da ne mislimo samo na proizvodna podjetja, temveč na vse, ki s svojo dejavnostjo prispevajo materialne in druge dobrine v kakršnikoli obliki in vsebini. Zato moramo točno in pravilno razumeti področja, kjer je samoupravljanje doseglo že visoko stopnjo razvoja, ter področja, ki zahtevajo še vključitev vseh zavestnih sil, da se to poglobi in vsebinsko obogati. Ne smemo pozabiti na razvoj delavskega samoupravljanja v ustanovah, prosveti in javnih službah. Tudi ta področja se morajo v bodoče hitreje prilagajati v neposredno upravljanje kolektiva s tistimi sredstvi, ki mu pripadajo. Novo podčočje, kjer smo storili še zelo malo, je prosveta, ki bo morala v začetku novega šolskega leta povsod uvesti samoupravne organe v kolektivih in tako organsko, politično povezati notranjo delitev, ki so jo pravkar začeli izvajati v prosveti. Tukaj bodo morale sindikalne podružnice povsod stremeti za tem, da dobijo samoupravni organi kolektiva preko poslovnika svoje dolžnosti in kolektivne pravice. Sindikalne organizacije, zavedajoč se svoje družbeno-pohtične vloge, morajo tako s strokovnim kot s političnim delom prispevati največji delež pri organizacijskem, idejnem, proizvodnem, delovnem disciplinskem in pri drugih področjih, ki so temelj za dokončno zgraditev samoupravnega odločanja. Mnogoštevilne razprave so pokazale, da se ne morejo predpisovati formule, po katerih naj se razvija samoupravljanje, temveč se morajo upoštevati objektivni pogoji in subjektivne težnje glede na specifičnost in značaj oziroma pomen posameznega podjetja ali druge družbene institucije. Izhodiščna točka naj bodo pravilni in enakopravni medsebojni odnosi, ki naj bodo tudi temelj pri učinkovitih odločitvah samoupravnih organov. Težnja samoupravnih organov naj sloni na krepitvi ekonomskih enot, tako da te dobijo svoja pravila in pravilnike in v okviru teh pravice in dolžnosti. Temu bodo sindikalne podružnice ozirama sindikalni odbori posvetili vso pozornost; tako bo ekonomska enota temelj vsakega samoupravljanja. Razvoj gostinstva v pogojih samoupravljanja naj stremi za tem, da bo svojo gospodarsko moč usmerjal v turizem, kajti le-ta naj bi zagotovil uspešen razvoj in napredek gostinstva. Tudi v trgovini bo treba razmisliti o politiki združevanja, saj le s pravilno, smotrno in ekonomsko utemeljeno politiko bomo lahko dosegli tisto, za kar je trgovina namenjena in ustanovljena, vendar nikjer ne smemo pozabiti, da je volja kolektiva pogoj za združevanje. Ko govorimo o delavskem in družbenem upravljanju, ne moremo in ne smemo mimo dejstva, da se naš družbeni razvoj odvija v okviru in na podlagi zakonitosti. Zato morajo vsi organi upravljanja in vsak posameznik upoštevati pri svojem delu zakonitost, kot osnovo in izhodišče vsake graditve in vsakega dela. KršitHe in neupoštevanje zakonitosti ustvarjajo samo praznine, ki slabijo in zavirajo napore, ki so bili vloženi v to, da bo sleherni človek, sleherni proizvajalec odločujoč element pri graditvi naše celotne socialistične družbe. Gospodarstvo Glede na probleme in slabosti v našem gospodarstvu, ki zlasti letos z vso ostrino prihajajo v ospredje, mora biti to področje poglavitna skrb vseh zavestnih družbenih sil, predvsem pa sindikata. Zgodovinske besede tovariša Tita, izrečene v Splitu, so naletele na največje razumevanje vsega jugoslovanskega ljudstva; njegovi napotki morajo biti vodilo pri našem delu. Sindikalne organizacije so od vseh organizacij še najbolj poklicane, da aktivno sodelujejo in so pobudnik za odpravo najrazličnejših problemov, napak in slabosti v našem gospodarstvu, kakor tudi na področju ustvarjanja nematerialnih dobrin. Sindikalne organizacije na območju naše občine bodo zastavile ves svoj vpliv za skladno rast materialne proizvodnje in potrošnje. Vsi izvršni odbori sindikalnih podružnic bodo svojemu članstvu stalno posredovali problematiko s tega področja, ugotovili lastne probleme in aktivirali celotno članstvo za skupno premagovanje težav. Izvršni odbori podružnic bodo pri upravljanju podjetij in zavodov nudili pomoč organom upravljanja tako, da bodo stalni tolmač in prenašalec pobud, predlogov in ukrepov. V ta namen bodo sindikalne podružnice temeljito proučile vse možnosti in oblike obveščanja kolektivov. Posvetile bodo vso pozornost zakonitosti v poslovanju in v notranjih odnosih do kolektivov. Notranji predpisi: pravila, pravilniki o delitvi čistega dohodka, pravilniki o delitvi osebnih dohodkov, o higiensko-tehnični zaščiti in drugi, morajo biti v skladu z našim pravnim redom ter zasledovati realizacijo tistih ciljev, ki si jih je zadala družba jugoslovanskih narodov. Zato notranji predpisi ne morejo biti odraz hotenj ozkega kroga ljudi v kolektivu, pač pa odraz naprednih teženj, pravičnih odnosov, predstavljati morajo celokupnost instrumentov, ki zagotavljajo napredek kolektiva in družbe kot celote. Kršitve notranjih zakonitosti moramo dosledno preganjati, ker le na ta način bomo odpravili pojave samovolje. Budno bodo spremljale delovanje sistema in načina notranje delitve. Registrirati je potrebno vse napake, jih analizirati in iskati nove, izpodbudnejše rešitve. Nenehno bomo morali paziti, da bo del novo ustvarjene vrednosti, ki ga bo nekdo prejel za osebni standard, v pravilnem razmerju glede naporov, trošenja umskih in fizičnih sil pri ustvarjanju nove vrednosti. Praksa kaže, da marsikateri kriteriji in merila, ki so jih naše gospodarske organizacije in zavodi uveljavili v pravilnikih o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov ne funkcionirajo v tej smeri, ne vežejo osebni dohodek na produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Tako prakso moramo odpraviti kakor tudi to, da nekatere osebe kar pavšalno participirajo po vseh merilih. Posebno bomo morali skrbno zasledovati pravilnost odnosov med najslabše in najboljše ovrednotenimi delovnimi mesti. Pri prvih moramo težiti k eksistenčnemu minimumu, pri drugih pa prisoditi pravilno mero. Pri tem pa ne smemo pazabiti na pravilno stimulacijo strokovnjakov takrat, kadar je dognano, da je po njihovi zaslugi izboljšan proces dela, izboljšana organizacija dela, dosežena večja ekonomičnost, rentabilnost itd. Vprašanja v zvezi- z vključevanjem v mednarodno delitev dela bodo uvrstile program dela zlasti sindikalne organizacije tistih podjetij, ki že imajo ali pa bodo imela pogoje za to. Ta vprašanja so doslej reševale predvsem strokovne službe v podjetjih, samoupravni organi pa so bili o tej problematiki nezadostno obveščeni. Vprašanje racionalnega uvoza in naporov, da se v čim večji meri vključimo kot dober poslovni partner v mednarodno delitev dela, pa mora postati problem celega kolektiva tistih podjetij, ki imajo za to pogoje. Pred našo družbo se ta problem postavlja v vedno ostrejši obliki in zato moramo zastaviti ves svoj vpliv, da ga čimprej in čimboljše rešimo. Pojasnjevale bodo svojemu članstvu in pomagale reševati vse druge gospodarske probleme, kot so proizvodno sodelovanje, združevanje, razvojni programi podjetij itd. V vseh fazah procesa proizvodnje se mora zrcaliti volja in zrelost proizvajavcev — upravljavcev, težnja po vedno uspešnejšem gospodarjenju, saj je le to porok za nadaljnji razvoj našega družbenega reda v višjo obliko. V reševanje vseh problemov moramo vključevati vedno večje število neposrednih proizvajavcev, zato pa jih moramo dobro usposobiti. Vse sindikalne podružnice bodo aktivno sodelovale s komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih. Članstvu moramo pojasniti, da je ta komisija organ politično teritorialne enote, ki ima nalogo, da glede delitve čistega dohodka zasleduje, ali so predpisi gospodarskih organizacij in zavodov in izvajanje teh taki, da je zagotovljena družbena korist, torej tudi korist vsakega kolektiva kot člana naše družbene skupnosti. Vloga te komisije ni administrativna pač pa družbeno nadzorna in zato mora biti deležna pomoči sindikalnih podružnic. Sindikalne-podružnice morajo ukreniti vse potrebno, da bodo samoupravni organi takoj začeli delati za usklajevanje rezultatov proizvodnje s potrošnjo, ne pa čakati, da to stori' komisija. Posvetile bodo posebno pozornost higiensko tehničnemu varstvu pri delu. Ni dovolj, da ustanovimo komisije, sestavimo pravilnike in podobno. Poskrbeti moramo predvsem za to, da bodo vsi delavci ob nastopu službe temeljito seznanjeni o nevarnostih svojega delovnega mesta in dru-dih delovnih mest. Predvsem je poklican tehnični kader, da to stori. Primere nediscipline, ko posamezniki ne uporabljajo varnostnih sredstev ali ne upoštevajo ukrepov, pa moramo preganjati z isto ostrino kakor vse druge disciplinske nečednosti in prestopke in jih glede na stopnjo-dražbene škode primerno kaznovati. Zasledo vale bodo reali zaei jo- : plana gospodarskega razvoja v komuni, kakor tudi načrte drugih področij družbenega življenja, pojasnjevale in pomagale bodo-odprav-ljati problematiko s tem v zvezi. V ta namen Se poživi delo zbora proizvajavcev; posamezni njegovi člani pa bodo morali ustvariti bolj pristno, živo in aktivno vez med volivci-proizvajavci svoje voKIne enote in zborom. Sindikalne podružnice bodo tesno sodelovale s kadrovsko-socialnimi službami in služj^mi, ki proučujejo produktivnosti dela. Predvsem se moramo vključiti pri reševanju številnih, navidezno majhnih problemov, ki pa kot selota v znatni meri vplivajo na stopnjo produktivnosti. Tam kjer te službe še niso organizirane, pa obstajajo objektivni pogoji za njihovo ustanovitev, bodo sindikalne podružnice za to pokrenile iniciativo. Od povečanja stopnje produktivnosti je predvsem odvisna naša sposobnost vključevanja v mednarodno delitev dela, hitrejšo rast narodnega dohodka; to pomeni, da z uspešnim reševanjem tega vprašanja lahko v največji meri pomagamo lastnemu kolektivu in celotni družbi. Tovariši in tovarišice! Naša resolucija obravnava tri osnovne vidike — izobraževanje, delavsko in družbeno samoupravljanje ter gospodarjenje, tri vidike, ki se nam zdijo najpomembnejši in ki jih bo treba upoštevati pri nadaljnjem delu. Namen resolucije je v tem, da pokaže osnovne smernice v delu sindikata, smernice, ki so razultat konkretnih razgovorov na razpravah z delegati. Obstaja pa še vrsta problemov, ki jih resolucija podrobneje ne obravnava, se jih pa neposredno in posredno dotika v 'okviru treh osnovnih problemskih območij. Vendar mislim, da je resolucija taka, da bodo lahko naši člani iz teh osnovnih smernic izvajali konkretne naloge in resolucijo prilagajali posameznim področjem dela ter posameznim sindikalnim podružnicam. Podrobneje na primer ni obdelano vprašanje cen; vendar poudarjamo, da morajo biti cene povsod predmet konstruktivnih razprav in da je naloga nas vseh, da jih stabiliziramo ter prilagodimo vsaj lanskoletnemu povprečju. Resolucija se tudi podrobneje ne ukvar- ja z vprašan jem družbenega samoupravljanja, predvsem s krepitvijo organov v komuni, vendar poudarjamo, da bodo morali občinski sindikalni svet in sindikalne podružnice posvetiti večjo pozornost krepitvi teh organov. Prav zaradi nedoslednosti samoupravnih organov pri občinskem ljudskem odboru so se prepočasi reševali aktualni problemi in so se prepočasi odstranjevale napake, ki so se tako nakopičile in povzročile nezadovoljstvo občanov. V takih primerih bo morala biti sindikalna organizacija bolj dosledna, morala bo zahtevati od teh organov hitrejše reševanje in hitrejša ustrezna pojasnila. Tovariši in tovarišice! Resolucija, ki jo bomo danes sprejeli^ naj bo okvirna pot dela sindikata za bodočo mandatno dobo, zavedati pa se moramo, da jo bomo morali podrobneje tolmačiti v sindikalnih podružnicah in jo s samim delom dopolnjevati. Bodoči plenum pa naj resno skrbi, da se bo resolucija zares dosledno izvajala. Naj živi ZSJ, naj živi naš ljubljeni tovariš Titol Stanje naročnikov »Delavske enotnosti« na območje 0L0 Celje v meseca maja 1962 1. ObLO Celje 3. ObLO Mozirje Naročnikov Naročnikov Pošte: Pošte: Celje 1.026 Gornji grad 6 Dobrna 17 Ljubno ob Savinji 4 Frankolovo 10 Luče ob Savinji 19 Strmec pri Vojniku 5 Mozirje 17 Škofja vas 108 Nazarje 18 Šmartno v Rožni dolini 8 Radmirje 1 Štore 223 Rečica ob Savinji 4 Teharje 19 Solčava 3 Vojnik 44 Šmartno ob Dreti 4 Skupaj 1.462 Skupaj 76 ObLO Laško 4. ObLO Slovenske Konjice Naročnikov Naročnikov Pošte: Pošte: Jurklošter 2 Loče pri Poljčanah 46 Laško 81 Slovenske Konjice 105 Rimske toplice 7 Vitanje 70 Breze pri Celju — Zreče 118 — Stranice 9 90 — Skupaj 848 5. ObLO Šentjur pri Celju Naročnikov Pošte: Gorica pri Slivnici 35 Loka pri Žusmu 7 Planina pri Sevnici 3 Ponikva 14 Svetelka Dramlje 11 Šentjur pri Celju 115 Dobje 6 Prevoje — Skupaj 191 6. ObLO Šmarje pri Jelšah Naročnikov Pošte: Bistrica ob Sotli 1 Buče — Kozje — Lesično 1 Podčetrtek 3 Podplat 31 Podsreda — Pristava pri Mestinju 10 Rogaška Slatina 93 Rogatec 9 Šmarje pri Jelšah 14 Grobelno 3 Vinski vrh pri Slivnici — Skupaj 170 7. ObLO Šoštanj Naročnikov Pošte: Šmartno ob Paki 18 Šoštanj 168 Topolščica 6 Velenje 104 Skupaj 296 8. ObLO Žalec Naročnikov Pošte: Braslovče 23 Gomilsko 4 Griže 38 Petrovče 100 Polzela 227 Prebold 40 Šempeter v Savinjski dolini 45 Tabor 4 Vransko 4 Žalec 136 Skupaj 626 Vseh naročnikov na območju OLO Celje je bilp 31. maja 1962 3259. Bravcem Današnjo številko Delavske enotnosti pošiljamo po naročilu ObSS Celje- še 5284 članom sindikata iz občine Celje, ki do-slej niso bili naročniki našega lista. Tako bodo vsi seznanjeni z zelo važno resolucijo, ki jo je sprejel ObSS Celje. Upamo tudi, da bodo hkrati z zanimanjem pre-bralt tudi druge prispevke v listu in da se bodo odločili naročiti se na Delavsko enotnost. Novi naročniki naj se prijavijo poverjeniku Delavske enotnosti pri sindi-kalni podružnici ali pa neposredno upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Kopitarjeva 2, tel. 31-54)1. Objavljamo še kratek zapisek o naši zgledni poverjeniški organizaciji iz celjske občine — v železarni Štore. Sindikalna podružnica Železarne v Štorah je ena izmed tistih organizacij, ki posveča veliko pozornost razširjanju sindikalnega glasila »Delavska enotnost«. Za nenehno skrb temu glasilu so v preteklem letu izvolili pri izvršnem odboru stalno poverjeništvo Delavske enotnosti, v letošnjem letu pa v vseh sindikalnih podružnicah enot, ki jih je 18, še poverjenike, ki bodo v pomoč temu poverjeništvu. Uspeh enoletnega dela poverjeništva ni izostal, saj so pridobili 503 nove in stalne naročnike. DE. Razen pridobivanja novih naročnikov je dobra stran tega poverjeništva tudi v tem, da vodi o svojih naročnikih stalno skrb (ugotavlja, če naročniki redno prejemajo list, se zanima, kako so z listom zadovoljni, sprejema njihove pripombe in želje ter jih posreduje upravi DE in redno pobira naročnino). V programu, ki ga je poverjeništvo pred kratkim izdelalo, pa predvidevajo, da bodo v tekočem letu število novih naročnikov povečali še za enkrat toliko. J A Š P DOL Z NERGAČI! Protestiram zoper vse, ki godejo zaradi premestitve “Trofej Tašmajdana« iz Dubrovnika v Beograd. Sem za enakopravnost. Dalmatinci imajo najboljše vaterpoliste, zakaj ne bi imeli še Beograjčani kaj? Če ni drugega, pa najboljše vaterpolske turnirje. Ze res, da imajo v Dubrovniku nov olimpijski bazen s sladko vodo, tradicijo v organiziranju turnirjev in lepo vreme, toda bazen imajo tudi v Beogradu, tradicijo si lahko pridobijo, kar se vremena tiče, pa niso sami krivi, če se zračni tokovi ravno ob vaterpolskih turnirjih tako zmešajo, da živo srebro v barometru pade malo nad ničlo... Se pravi, da so tudi zračni tokovi krivi slabega obiska na tekmah in milijonske zgube. Tako. Govoril sem. Bojim se pa, da tale moj Protest ne bo zatrl kroničnega nergaštva med športniki in športnimi simpatizerji. Nergači že zdaj napovedujejo kompletno polomijo mednarodnemu hokejskemu turnirju za »Donavsko ligo-«. Jaz Pa pravim: vsake stvari so dobre tri. Če že v Beogradu Priredijo dva mednarodna hokejska turnirja, naj še tretjega. Slovenci imamo tako največ, kar moremo. Najboljše hokejiste. Da zato, ker bodo kar tri-ie hokejski mednarodni turnirji zapovrstjo v istem kra-in, ne bo gledalcev? Hja, bo ali pa ne bo. Glavno, da bodo igralci. In ti, stavim glavo, bodo. »Donavskega pokala« ne bo treba vreči v Donavo... Kako ste rekli? Varčevanje pri prireditvah? Ne, ne, ljubčki, to je pa poglavje zase. IZ ČIGAVE VREČE? Da je nogomet najpopularnejša športna panoga pri nas in obenem tudi najdražja ne moremo zanikati. Sicer drži, da danes ni nič več zastonj, in da je to zelo drago °no pa še dražje. Toda, ško-da je v tem, da takrat, ko barantamo, ne znamo stvari ^vrednotiti in pri tem nuditi In plačati pač toliko, kolikor ie stvar za nas dejansko nrcdna. De poglejmo. Znano je na Primer, da nekateri nogometni klubi kupujejo igravce za vsote, ki gredo često v mili-{0fle> znano je, da dobijo ne-Kateri nogometaši za uspelo Odigrano tekmo tudi po 150 tisoč dinarjev, dalje ni več skrivnost, da se gibljejo izdatki nogometnih klubov Povprečno na leto od 5 mili-Uduov pa do 100 milijonov za ■ekatere ekipe I. zvezne lige. . Jorei velik apetit nogometašev je res nesporen in če vto jih že navadili na tako !fpe Porcije, bo pot nazaj prfcej težka — seveda, če sPloh še obstoji. , ^o, in prav zato sedaj ni-/dr. we jokajmo in jadikujmo, Pac pa raje dobro poglejmo, katerega »Žaklja,« zajema,-o> kadar smo tako dobri, lako velikodušni... Zdi se namreč, da t<\ pogo-° delamo v temi, kajti po-°d — tudi v tistih na jr e v-tfjsih občinah, ki ne premoglo za telesno kulturo niti inarčka — vedno zagrabimo P Polno ... ' 1* lil Stamejčičeva se je preteklo nedeljo na zaključnem atletskem prvenstvu Slovenije odlikovala s posebno dobrimi rezultati in tako danes predstavlja eno naših največjih nad za PEA v Beogradu TRI MESECE PRED VELIKIM ZBOROM ATLETOV BEOGRAD ČAKA NA ZNAK ZA START Od 12. do 16.. septembra letos bo v Beogradu VII. evropsko prvenstvo v atletiki. Brez kakršnemkoli pretiravanja smemo trditi, da bo to doslej naj večja športna prireditev v Jugoslaviji. Evropsko prvenstvo v atletiki presega po svoji pomembnosti dolgo vrsto svetovnih in evropskih prvenstev in prednost lahko damo le olimpijskim igram. Sestanek najboljših atletov in atletinj stare celine na zeleni travnati preprogi in rdečih napravah za teke, skoke in mete na stadionu JLA v Beogradu pomeni za jugoslovanske telesno-vzgojne organizacije, še posebej za atletsko, zelo veliko priznanje, ki ga bo treba čez tri mesece tudi krepko opravičiti. Po desetih letih čakanja — toliko časa smo se namreč že prijavljali kot organizatorji — se je Mednarodna atletska zveza po temeljiti proučitvi elaboratov in ogledu naprav v Beogradu odločila v prid Jugoslaviji. Beograd je uspel v hudi konkurenci z Londonom, Varšavo, Frankfurtom in Budimpešto. Približno pred dvema letoma in pol smo izvedeli veselo novico in od tedaj delajo v Beogradu s polno paro. OBISK PRI ORGANIZATORJIH Pridite z nami v prostore organizacijskega komiteja PEA. Tu vre kot v čebelnjaku. Slišali boste pogovore v raznih jezikih, kajti ne mine dan, da se ne bi ogiasil v prostorih PEA kak inozemski atletski, turistični ali drugačen strokovnjak, da ne govorimo še o posebej radovednih predstavnikih sedme sile — novinarjih. Če smo imeli srečo, da smo se prebili do generalnega sekretarja organizacijskega komiteja Arturja Takača, bomo le malo časa nemoteno poslušali izvajanja glavne gonilne sile PEA. Telefonski razgovori si sledijo kakor na tekočem traku, včasih se opraviči tudi naš sobesednik in zavrti številko stadiona, pa Put-nika, Politike in predsednika komiteja. Skoraj ni minute, da ne bi razgovora motilo trkanje, ki pomeni to ali ono vprašanje in obvestilo katerega od številnih sodelavcev. »Z našo kandidaturo in njenim sprejemom za organizacijo PEA smo si postavili nalogo, ki je morda v začetni fazi še sami nismo znali v celoti oceniti. V letih od vložitve kandidature pa do izvedbe prvenstva se je marsikaj izpremenilo, vendar vse tako, da nam jo naprtilo le še več dela, kot smo si ga v začetku zamišljali,« je začel tov. Takač. USPEHI SO ŽE TU »Takoj smo poskušali delati na vseh sektorjih, tako, da ne bi moglo priti do kakih večjih zastojev. Danes, slabe tri mesece pred tekmovanjem lahko ugotovimo, da smo na vseh sektorjih izpolnili načrte, marsikje pa smo jih tudi presegli. Ze danes smo lahko ponosni na nekaj uspehov. Predsednik republike Tito je, kot veste, prevzel pokroviteljstvo PEA in bo tekmovanje 12. septembra ob 15. uri svečano odprl. Zaradi prvenstva je bil v rekordnem času zgrajen velikanski hotel na trgu Dimitrija Tucoviča in prav tako samo zaradi PEA uspešno končujejo dela na objektih Športnega centra na Košutnjaku in Visoke šole za telesno vzgojo. Stadion JLA bo dobil še vse manjkajoče naprave, vključno z lepim pomožnim stadionom.« Mirno smemo pritrditi Arturju Takaču, da je že to opravljeno delo velika stvar, da pa bo glavni uspeh zadovoljiva izvedba prvenstva, saj bo v tem primeru šel po vsem svetu ugoden glas ne le o naših športnih organizatorjih, ampak o Jugoslaviji nasploh. 10.000 GOSTOV Z TUJINE O PEA, o Beogradu, o Jugoslaviji bo govorilo 10.000 inozemskih obiskovavcev, ki so si zagotovili ogled tekmovanja s tem, da so že kupili vstopnice, še važnejše pa bo mnenje približno 500 novinarjev ter radijskih in televizijskih reporterjev, ki bodo informirali milijone ljudi od ZDA preko Evrope do Japonske in Avstralije o Jugoslaviji. Mnogi so menili, da ne bomo kos veliki nalogi. Tudi pri nas ni manjkalo takih, ki so trdili, da bomo zanesljivo odpovedali tako pri turistično-gostinskih uslugah kot pri pripravi tekmovalnih prostorov ter izvedbi samega prvenstva. Napori stotine sodelavcev organizacijskega komiteja pa že odgovarjajo črnogledem: pojdite na Košutnjak, kjer bodo prebivali vsi tekmovalci s svojimi spremi j evavci vred (vsega jih bo precej več kot 1000) in videli boste, da bodo prijetno stanovali v pionirskem mestu in novih objektih športnega centra in Visoke šole za telesno vzgojo. Bivališča in prostori za .trening in razvedrilo, vse sredi zelenja. Idealna okolica, ki bo varovala tekmovalce pred velemestnim truščem, da bodo mogli priti na stadion spočiti in pripravljeni. Pojdite na stadion, pojdite mimo 16-nad-stropnega hotela, pojdite mimo poslovalnice, kjer prodajajo vstopnice. Vsepovsod so zadovoljni. Vrnimo se v pisarno generalnega sekretarja. Ves v ognju nam je hitel pripovedovati, da sme že sedaj trditi, da prvenstvo ne bo povzročilo finančne izgube. Že sedaj so prodali dovolj vstopnic in reklam, si zagotovili precejšen dohodek od TV prenosov za Evrovizijo kakor tudi iz ostalih virov, da smejo reči, da je načrt deviznih dohodkov že izpolnjen tri mesece pred PEA. TEŽAVE IN NAPAKE Iščemo napak v ogromnem kolesju organizacijskega komiteja in vseh njegovih odborov in komisij. Čeprav nismo popolni laiki, ta naloga ni niti najmanj lahka. Upravičeno smo lahko v skrbeh, kaj bo z našo aktivno udeležbo na PEA. Jugoslovanski atleti in atletinje so 'sicer mnogo napredovali, toda kaj, ko so drugod še mnogo bolj. Le ob skrajni požrtvovalnosti nekaterih, naj omenimo le Kovača, ing. Brodnika, Červana, Stamej-čičeve, se bomo pojavili med najboljšimi, pri čemer bi smeli vsako uvrstitev med prvih šest šteti za zelo velik uspeh. Ne moremo pa mimo tega, da ne bi grajali dela naših kandidatov za PEA. Zagotovili so jim skoraj najboljše pogoje za priprave na tekmovanje, pa niso izkoristili vseh možnosti in prihajajo v letošnjo sezono kot polovičarji, ki si v Beogradu ne smejo mnogo obetati. Za konec naj ponovimo — namen PEA v jugoslovanski perspektivi naj bi bil: posredovati številnim tujim gostom resnično sliko naše domovine, jim napraviti enotedensko bivanje v Beogradu čim prijetnejše, izvesti tekmovanje tako, da bi nam smeli podeliti 37. zlato medaljo (36 jih bodo prejeli atleti in atletinje) za uspešno organizacijo in — uvrstiti vsaj nekaj naših tek-movavcev in tekmovavk v končna tekmovanja. MARKO ROŽMAN NEPOTREBNO CINCANJE ips *Se mmm m Medtem, ko po eni plati na raznih forumih, v delovnih {§ M kolektivih in še marsikje tečejo že leta in leta diskusije g g o tem, kako nesluteno velikega pomena bi bilo in kako = = bi se nam pozneje obrestovalo, če bi se ojunačili in vložili g g nekaj sredstev, na primer v gradnjo plavalnih bazenov, po g g drugi plati pa opažamo, da že obstoječe tovrstne športne g objekte ne znamo dejansko izkoristiti — ali . pa smo za to g g prelagodni. Dalje premišljujemo, kako bi lahko naši pla- g g valci trenirali in kakšne rezultate bi še vse utegnili do- g h seči, če bi imeli recimo v Ljubljani lepo ogrevano zaprto g g kopališče, ki bi bilo odprto čez vse leto. To bi za nas res g g nekaj pomenilo, toda vprašanje je, če bi znali to izkori- g g stiti, če bazen ne bi bil pogosto suh, če ne bi odpovedala g g centralna, skratka, če bi imeli od njega res vse to, kar g g nam bi bazen dejansko lahko nudil. g Prav te dni tečejo pogostoma polemike o tem, kje vse s g bo treba v Ljubljani še zgraditi kopališča, saj vemo, kako g g neprijetno je ob vročih dnevih na sedanjih, ko pa je nji- g g hova kapaciteta že davno premajhna. Idejno smo se sicer g g zedinili, naj bi se sedanjim bazenom v Ljubljani pridružil g g še velik, kopališčni kompleks v parku Stanka Bloudka, g g novo veliko kopališče v Litostroju in šolski plavalni bazen g g v Savskem naselju. Misli so res lepe in hvalevredne, toda g g kaj, ko pa znaša predračun za izgradnjo vseh treh kopališč g g milijardo in 600 milijonov dinarjev. To je vsota, ki bo g g zahtevala še precej žolčnih razprav in še več prepričevanj, g g ki se bodo lahko vlekla do neskončnosti, predno bodo od- g g rinjena sredstva za prvo lopato. g Zal pa pri vsem tem pozabljamo, da imamo v Ljub- g g Ijani in njeni neposredni bližini kar štiri lepe velike bo- g g žene in to nekatere celo s toplo vodo. Fozabljamo, da bi g g lahko vsaj istočasno, ko se pojavijo že prvi kopalci na g g Savi, odprli te objekte in jih izročili svojemu namenu. g g Pozabljamo, kako dragoceni so za sedaj še za nas vsi ti g g bazeni, morda prav zato, ker nam jih še tako močno pri- g g manjkuje. Pozabljamo, da bi bilo potrebno že v zgodnji g g pomladi misliti na beljenje bazena in ureditev njegove g g okolice in da se redno, leto za letom tega spomnimo šele g g takrat, ko se naj bi že pričela kopalna sezona ali pa še g g pozneje. Dalje pozabljamo, da so tudi ti objekti pravza- g g prav del standarda, na katerega ne bi smeli takole mimo- g g grede pozabljati, iskati tu večje dohodke, in bazene od- = g pirati šele takrat, ko je zunaj že tako pošteno vroče, da je g = kopališče — če je odprto — nabito do zadnjega kotička. g g Pozabljamo na to, da, če je pri vsem tem zamujenega g g prav malo — morda le nekaj tednov — je to že zelo ve- g g liko, ko pa so kopalne sezone dejansko tako kratke. In g g končno, pozabljamo še na to, da pomeni dosedanja praksa g g in tako upravljanje kopališč vse prej kot pa dobro spriče- n g valo in prepričljiv arghment za uveljavljanje in utemelje- g g vanje nadaljnjih naših želj po gradnji novih tovrstnih ob- g g jektov. g Danes, ko smo tako rekoč že v drugi polovici junija, g g so končno nekatera kopališča že odprta, druga pa imajo g g vrata še vedno zaklenjena. Kopališče Ilirija bi lahko bilo = g letos že prej odprto, če ne bi bilo težav z vodo (mestni = g vodovod je ni hotel dati), so nam povedali na upravi. Na g g Koleziji se verjetno ne morejo in ne morejo otresti že g g starega običaja in tako začenjajo s pripravami na sezono g g tja v maju, vodo pa natočijo v bazen v najboljšem primeru g g sredi junija. Tudi na kopališču »Belinka« so se vrata od- g g prla šele te dni, pa čeprav ima tovarna, kjer leži bazen, s g tople vode na pretek. V tovarni so nam dejali, da bi bil g g lahko bazen glede na to, da ima temperirano vodo, res že g g prej odprt, vendar je bilo to zaradi »tehničnih« ovir ne- g g mogoče. Bazen je bilo treba namreč obrusiti in prebarvati. g g Upravljavci bazena so dodali še to, da končno tudi ni g g škode zaradi te majhne zamude, ker je bilo tako ali tako g g slabo vreme. Že res, precej je bilo dežja, toda zakaj neki g g po so lahko odprli bazene s toplo vodo povsod drugod po g g Sloveniji že 1. maja, kot pač vsako leto? Toda. vse to je v g g primeri z Vevčami še kar dobro, kajti če bi se zgledovali g g po tem kopališču, se danes Ljubljančani razen v Savi ne g g bi imeli kje kopati. Tudi na tem kopališču bo (!) potrebno g g namreč še nekaj stvari urediti, da se bodo kopalci čim g g bolje počutili. Sicer lepo, toda ... malce pozno! Pri vsem tem je poleg slabe volje malce nerodno tudi g g to, da si zahajamo v protislovja. Hkrati, ko se potegujemo g g za potrebna sredstva za gradnjo novih bazenov, ne orno- g g gočimo kopanja ljudem v že dograjenih kopališčih. Sicer g g pa, kar je pač je, in zamujenega nam letos v jeseni in = g pozimi res ne bo uspelo nadoknaditi. Skoda je le, da ti = g primeri niti niso tako osamljeni, in da pogosto prav na g g račun nepotrebnega tovrstnega cincanja trpi celotna g . družba. g g ANDREJ ULAGA g liliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH .ml METALURŠKE ŠPORTNE IGRE V ŠTORAH Na pobudo Združenja jugoslovanskih železarn so vsako leto letne in zimske športne igre vseh naših železarn. Igre prirejajo predvsem tiste železarne, ki imajo za to pogoje. Medtem ko je bilo do danes že šest zimskih metalurških športnih iger, so bile letne komaj enkrat. Organizacijo drugih letnih iger je letos prevzela Železarna Štore. Predvideno je, da bodo sodelovale vse jugoslovanske železarne, torej 12 ekip. Metalurgi bodo tekmovali v naslednjih disciplinah: nogometu, rokometu, atletiki, odbojki, namiznem teni- Taka je letošnja pogostna slika športnih igrišč v parku Stanka Bloudka, ko se pionirji v okviru JPI neutrudno potegujejo za točke su in kegljanju. Tekmovale bodo samo moške ekipe. Vsaka železarna ima pravico pripeljati ekipo, ki jo sestavlja 55 tekmo-vavcev in funkcionarjev. Organizator teh iger je sindikalna podružnica železarne, ki je v ta namen že postavila organizacijski komite. V komiteju sodeluje 30 ljudi, ki so zadolženi za posamezna področja. Ker so priprave zelo obsežne, saj bo to nedvomno največja prireditev te vrste v Štorah, je sindikat pozval k sodelovanju ves kolektiv podjetja. Športni objekti v Štorah še niso popolnoma izgotovljeni in sposobni za tako veliko prireditev. Na stadionu bo potrebno dokončati še atletsko stezo in utrditi nekatere druge atletske objekte. Dokončno je potrebno zgraditi igrišče za rokomet in asfaltirati še vsa manjša igrišča. Po sklepu organizacijskega komiteja bo otvoritev iger že 28. junija, trajale pa bodo šest dni. Zadnji dan je predviden za množični tekmovalni pohod na Svetino, ki bo združen s proslavo dneva borca. K sodelovanju bodo povabili poleg sodelujočih železarn tudi vsa večja celjska podjetja. DELAVSKA ENOTNOST - Št. 23 - 16. junija 1962 0 ^lllll!lllll!llllll!IHIIIIII!IIIIIH!lilllllllillll!lllllini!!ll!l!l!!!lll!lllllll[l | Dve uvozno-izvozoi | 'SE. la'6 4Š3 — Tale dvoboj ni prepričljiv! Najbolje bo, da angažiramo dva jugoslovanska predstavnika konkurenčrtih izvoznih podjetij! -A-Jt — Tovariši, pogodbo §§ smo sklenili! Zdaj bi S morali samo še za kak- = šen mesec nazaj, da jo s podpišemo! n Zimsko poletje ll!lllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIHIII1l!llllllllllHlilHEl!ll! — Vidiš, tole poletje nam bo prineslo še kakšne turistične koristi! — Pravite, da ste -A« kategorija? Kaj pa centralno kurjavo imate? — ... Veš, hk ... takole poletje ... hk ... niti ogreti se nisem upal! Križanko Vodoravno: 1. anali, 7. prodoren, zvočen, 13. riževo žganje, 14. listnato drevo, 16. skladišče, 17. soba za sprejem gostov, 19, elektrotehniška enota (kondenzatorji), 21. ribak, 22. puščavnik. 24. prva stopnja pri akordu, 27. državna lastnina, 28. nikalni prislov, 29. organska spojina, 31. organizmi, ki gradijo otoke, 34. trenje, 35. denarna enota, 37. otroško ležišče, 39. poldrag kamen, 41. živalski nos, 43. morska ožina in mesto ob Krimu v SZ, 44. reka v Afriki, 45. umrli francoski impresionistični slikar. Navpično: 1. lovska zanka, 2. doba, 3. kazalni zaimek, 4. neobčutljiv, tod, 5. kraj pri Ljubljani, 6. drag kamen, 7. jastreb, 8. poljedelski delavec, 9. predlog, 10. pregovori, 11. pripovedno pesništvo, 12. glasbeno znamenje, 15. del avtomobilske- 1 2 3 4 5 6 N ? 8 9 10 14 12 13 B 14 15 B 16 1? 18 H 19 20’ fl 21 B 22 23 B 29 25 a 26 B 27 B 28 m B 29 30 B 31 32 fl 33 3*. B 35 36 B 37 z 38 39 40 B 1,1 42 m 43 41» 1 US .. ga motorja, 18. neurejenost, 20. potrdilo, 23. izumetničenost v izrazu, 25. analogija, 26. mlev-ska priprava, 28. blaznež, 29. nravnost, 30. dežela Srednjega vzhoda, 31. poganjek. 32. trop- sko drevo s črnim lesom, 33. vrsta plazilcev, 36. afriška reka, 38. gora nad zgornjo Soško dolino, 40. besedica, ki z njo spodbujamo, 42. avtomobilska oznaka celjskega okraja. OBVESTILA BRAVCEM DELAVSKA ENOTNOST AJDOVŠČINA — Tajnik sindikalne podružnice v Splošnem gradbenem podjetju »Primorje« tovariš Anton Šinigoj nam je poslal seznam 12 obratov tega podjetja, kamor naj v prihodnje pošiljamo DE. Zanimivo je, da je ta sindikalna podružnica zopet razširila krog naročnikov na DE. LJUBLJANA — »Triglavska tiskarna«. Poverjenik tovariš Maks Zalokar je naročil 18 izvodov DE. V tej rubriki zelo redko omenjamo Ljubljano, ki ima v primerjavi s številom zaposlenih najmanj naročnikov Delavske enotnosti. Zato zasluži sindikalna podružnica Triglavske tiskarne vse priznanje. HUMORESKA MIRKO TRISLER: Vražje brezno mili um V dobi splošnega prizadevanja, da se nudi širokim ljudskim. množicam čimboljše zabavno življenje v obliki lahke glasbe, nepretencioznih filmov, polstripteasa v časopisju, v bogatih zakladnicah kriminalnih romanov, je pisatelj Kazimir K. sedel in v enem tednu napisal nevaren roman, samo za ljudi močnih živcev -Vražje brezno«. Ne bi želel rekonstruirati vsebine -Vražjega brezna«, ker je to zalo komplicirano, Ne morem niti citirati recenzij po tem delu, ker smo na tem področju precej konservativni. O teh stvareh ne pišemo tako resno in znanstveno kot o festivalih lahke glasbe, .ne analiziramo tako globoko vsebinskih problemov kot pri zabavnih televizijskih emisijah in ne analiziramo stvari tako globoko kot pri nogometnih tekmah. Kljub temu smo našli bravca -Vražjega brezna«, ki je dal naknadno brati roman elektronskim možganom. Robot je opravil delo nenavadno zavestno in statistično. Poglejte rezultate te statistike -Vražjega brezna«: Ubito 179 oseb. ■ Samomor: 3 osebe. Naravna smrt: 1 oseba. 25 alkoholikov (močne pijače). 43 narkomanov (morfij, kokain, marihuana, hašiš). 7 ženskih beštij. 2 sadista. 3 intelektualci, toda pokvarjeni. 2 mački, vendar ni znano, koliko so ulovile miši. Bravec je to strokovno analizo elektronskih možganov izročil avtorju -Vražjega brezna« Kazimir u K., ki je na temelju te analize odšel k založniku. — Poglejte, celo elektronski možgani so prečitali -Vražje brezno«. Prva izdaja je razgrabljena. Predlagam natis druge izdaje. Za reklamo lahko uporabite analizo robota. Založnik se je rahlo popraskal po glavi: — Iskreno vam moram priznati, da nisem zatisnil oči, dokler nisem pre-čital -Vražjega brezna« do zadnje strani.- Nenavadno razburljivo čtivo. Skoda je samo, da je to delo preveč poznano. Ne izdajamo drugih izdaj že znanih del, seveda če niso to klasiki. — Pomeni — ne sprejmete! — je zavpil avtor Kazimir K. — moral bom potrkati na druga vrata. — Počakajte no, ne hitite tako. Zelo radi bi tiskali -Vražje brezno«, če bi spremenili naslov v -Klic v noči« in bi si vi nadeli kak nov psevdonim. -Vražje brezno« je podpisal Kazimir K. kot K. Rimizak. Strinjal se je, da dobi novo ime kot avtor: Jack Cacklin. Ko je dal založniku številko svojega žiro računa, je potrkal še na druga vrata. — Kako da ne, na dušek sem prebral vaše -Vražje brezno«. Zelo mi ugaja vaš predlog, da tiskamo to delo pod novim naslovom -Strel v tilnik« in da damo za avtorja Pierra Dimu-tona. Pustite v računovodstvu številko svojega žiro računa. Z naslovom -Usodne žrtve strasti« je prodal Kazimir K. -Vražje brezno« redakciji nekega dnevnika, kjer bo izhajalo kot znano delo madžarskega pisatelja 1 šivana Nerrilpheta. V zvezkih-se je nekaj časa zatem pojavilo delo Atilija Etora Kantrida -Oko za oko, zob za zob«. V resnici je bilo to delo •>Vražje brezno«. Kazimirov žiro račun se je precej napel in Kazimiru omogočil, da si kupi nekaj knjig. Odšel je v knjigarno in si kupil napet ljubavni roman -Valerija in Va-lerijan« modernega japonskega pisatelja Kititija Mogumutaja. Ko je prečital to delo je zelo ogorčen odšel na sodišče in tožil Japonca zaradi nezaslišanega plagiata svojega dela -Vražje brezno«. Zahteval je, da mu Kititi Mogumutaj za odškodnino pošlje 100 tranzistorjev in nato napravi harakiri. Tožbo je umaknil, ko mu je založnik položil pogodbo, s katero Kazimir K, odstopa svoje delo -Vražje brezno« tn da se tiska pod naslovom -Valerija in Valerijan« in pod psevdonimom Kititi Mogumutaj. Iz obupa je začel pisati nov roman. Do danes si je izmislil sedemnajst naslovov in sedemnajst im,en in planiral tristo štirinajst mrtvih. Kajti stranka je stvar moških. Tudi Friedrich se ji je predal z vsem bistvom. Vedno .je bil idealist; nihče ga ne bi spravil s poti, čeprav bi poginili vsi, on, žena in otroka. Gospa Friedrichova je bila gospodinja; da je bila poleg tega tudi žena okrožnega vodje, ni bilo niti najmanj pomembno. Nobenih sestankov ni obiskovala, pri nobenem sprevodu niti veselici ni sodelovala, nikoli ni bila v častniškem domu niti v mestni dvorani. Bila je samo gospodinja. In mati. Sinova sta slekla uniformo Hitlerjeve mladine in. oblekla častno uniformo nemškega ljudstva. Prvi je padel nad Anglijo, drugi pa se še vedno pretepa nekje v-Rusiji. Z brezobzirno vojno so rasle tudi brezobzirne zahteve, ki so jih resni časi postavljali gospe Fried-richovi. Služkinja je odšla in povečalo se je število škornjev, ki so svinjali po hiši. Postala je, kar je še zdaj: molčeča, potrpežljiva megla, ki se vlači za nadušljivim tovornim čolnom — Friedrichom. Dr. med. dent. se prikaže z nabito aktovko Iz nje mole tiskovine, kot bi hotele osvoboditi okrožnega vodjo papirja. Dr. Friedrich je utrujen in zgaran kot tovorni konj, ki je oral brez počitka. Ponudi roko, hladno, skoraj neživo. Kos mesa, brez stika, skoraj ne-pregiben. Sesede se na stol za pisalno mizo in obleži nekaj trenutkov kot pokošen. »Naj prinesem copate« vpraša gospa. »Ne,« odvrne okrožni vodja in zravna. Kaj je danes spet moral premagovati: same težave! In včeraj: težave. In kaj ga čaka jutri: težave. Same težave. In največja med njimi je Strick. »Zakaj mi kar naprej delate težave, gospod Strick? Zakaj? Saj se bojujeva za iste cilje. Sodelovati bi morala.« Na smrt je utrujen. Če ne bi stal pred njim Strick, bi zaprl oči in pri priči zaspal. »Je vse to potrebno, Strick? Vmešavate se v moje območje. Ukazali ste, naj Nacionalnosocialistično ljudsko skrbstvo ločijo od bolniške kuhinje. Izjavili" ste, naj pretrgajo vse stike med civilnimi uslužbenci vojske in Nemško delavsko fronto. Zakaj vse to?« »Človek se ne more več nasloniti na organizacijo stranke, gospod okrožni vodja. Životarijo, nobenega poleta nimajo. Kot trupla so. Stranka mi samo kvari ljudi, gospod okrožni vodja. In tega ne trpim. Jaz odgovarjam za nacionalnosocialistično načelnost na svojem območju. In sem proti slehernemu polovičarstvu« Torej bodo vendarle težave! Okrožni vodja zapre oči, kot bi ga zavijalo po želodcu. Levica visi ob njem kot mrtva, desnica leži na pisalni mizi kot mrtev predmet, ki so ga odstranili. »Preveč napenjate lok, gospod Strick. Že zdavnaj to opažam. Na silo pritegujete ljudi. In to ni prav. Dosegli ste prav nasprotno. In v tem je stvar. Kar počenjate, je brez koristi in bo šlo po-zlu.« »Novačim, gospod okrožni vodja. Novačim, kot so mi ukazali: vse za dokončno zmago.« — »Toda ne s takšni- mi metodami.« Okrožni vodja javka kot, strahopetno, bolno dete. Utrujen je, rad bi spal, samo spal. Naj ga že puste pri miru. Vsaj nekaj ur. Dve uri. Eno samo uro brez težav. »Danes zjutraj ste ukazali,« reče utrujeno, »naj vsa vozila z zvočniki, vozila, ki sodijo v mojo pristojnost, zaplenijo za poveljstvo.« »Pooblastilo imam. Vozila z zvočniki niso last stranke, temveč pripadajo nekemu podjetju. Zato si jih stranka, kadar jih potrebuje, izposoja; kadar jih potrebuje vojska, jih zapleni. Tako delamo med vojno.« Spored RTV Ljubljana za teden od 18. do 24. junija 1962 PONEDELJEK TOREK SREDA 18. junija 19. junija M. junija ČETRTEK M. junija PETEK SOBOTA NEDELJA 22. junija 23. Junija 24. junija 5.C0—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 3.05 Pojo priljubljeni pevci zabavne glasbe — 8.30 Tri uverture k manj znanim operam — 8.55 Za mlade radovedneže — 9 25 Vedra matineja — 9.40 Majhen koncert violinista Igorja Ozima — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Obiska pri skladatelju Krešlmiru Baranoviču — 11.50 Pol ure pred dvanajsto — 12.05 Trio Edija Goršiča — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Robert Schumann: Karneval. Kratki prizori osnovani na štirih notah — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.50 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.20 Po tipkah in strunah — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Arija skozi stoletja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Majhna prodajIna plošč — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00—21.45 Koncert simfoničnega orkestra — 20.45—21.00 Kulturni globus — 21.45 Trije španski plesi Enrigua Grana-dosa — 22.15 Serenada v mesečini — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Melodija, ples in jazz — 24.00 Zadnja' poro- , čila in zaključek oddaje 5.0—8.00' Dobro jutro! .(pisan glasbeni spored) — 8.05 Nekaj znanih slovenskih zborov — C.25 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Mozart v izvedbi pianista Jorga Demusa — 9.45 Slovenske narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba — 10.15 Od tod. In ondod — 11.00 Iz hrvat-ske solistične glasbe •— 11.20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox — 11.53 Veseli interrriezzo — 12.05 Kvintet bratov Avsenik — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Iz oper francoskih skladateljev — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši peslušalci čestitajo. in . pozdravljajo — 15.20 Nekaj operetnih napevov — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 S Tater na Jadran... — 17.55 Intermezzo za klavir — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Plesna orkestra Giinter in IVilliam Greihs — 18.30 Poje Mariborski komorni zbor — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila in • reklame — 19.05 Majhna prodajalna plošč — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Ruleta vedre glasbe — 20.30 Radijska igra — 21.30 Tri kaprice za klavir Matije Bravničarja. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Uvertura, rondo in suita ... — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Mali klub ljubiteljev' popevk— 9.45 Jan Z členek Bartoš: Godalni kvartet — 10.13 Od tod in ondod — 11.00 Jernej išče pravico na sodišču — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Zabavni kaleidoskop — 12.05 Vaški kvintet s pevci — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Med rapsodijami — 13.13 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14,35 Ansambli iz Cimarosovega »Tajnega zakona« — 15.20 LKZ poje pesmi raznih narodov — 15.40 Trije domači skladatelji — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Iz sovjetske zabavne glasbe — 18.00 Poročil« — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Favn in njegova flavta — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Majhna projalna plošč — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Variete — 21,00 Pol ure z velikimi orkestri — 21,30 Štiristo let klavirske glasbe — 22.15 Iz jugoslovanske simfonične glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zadnji ples pred polnočjo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DELAVSKA ENOTNOST - St. 23 - 16. junija 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pi-san glasbeni spored) — n.05 Pismo in še dve skladbi Rista Savina — 3.30 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 »Vesele počitnice« — 9.25 Priljubljeni dueti — 10.15 Od tod in ondod — li.oo iz Dvofakovih orkestralnih balad — 11.35 Melodije raznih dežel — 12.05 Ansambel Milana Stan-teta s solisti — 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Glasba z juga, starejša in novejša — 13.15 Obvestila ih zabavna glasba — 13.30 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Naši pevci na tujih odrih — 16-00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po žel j arh poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila — 19.05 Majhna prodajalna plošč —19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi *n napevov — 20.45 Nekaj lahke glasbe — 21.00 Literarni večer — 21.40 Giovanni Battista Pergol esi: Concertino za godala — 21.50 Portret v miniaturi — 22.15 Zvočne slike raznih dežel — 22.45 Trio Horwedel — 23.05 Mil oj e Milojevič: Sonata za violino in klavir 23.38 Zaključni akordi 24-00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 3.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Drugo dejanje opere »Slovo od mladosti« — 8.35 Dvajset minut vedre glasbe — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Skladatelj Gounod kot simionik — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Dopoldne pri Wolfgangu Amade-ju Mozartu — 11.20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox — 11.55 Veseli zvoki — 12.05 LKZ poje Le-sičjakove pesmi — 12.25 Inter-mezzi— 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Iz arhiva domačih in narodnih napevov in poskočnic — 15.20 Dve domači partituri — 16.00 Vsak dan za vas —- 17.05 Solist tega tedna —- 17.45 Italijanske in ameriške popevke — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Verist Ruggierro Leon-cavallo — 13.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Majhna prodajalna plošč — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Antonio Vivaldi — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Glasbena medigra — 20.35 Spoznavajmo svet in domovino — 21.35 Orkester Tonny Leutwiller in Alfred Scholz — 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 23.05 Sodobni koncerti — 24.00 Zadnja poročila m zaključek oddaje 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Paberki iz starejše slovenske glasbe — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Zabavni kaleidoskop — 9.45 Petnajst minut s Kmečko godbo —10.15 Od tod in ondod — 11.00 Peli so na radijskih koncertih — 11.30 Z zabavno glasbo v dobro voljo — 12.05 Nekaj popevčic Boruta Lesjaka — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Concertino in simfonietta — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Petnajst minut s francoskimi in ruskimi skladatelji — 15,40 Trije Rožančevi in trije Prelovčevi zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Zbor in orkester Gordon Jenkins — 13.00 PdročUa — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mediteranski intermezzo — 18.30 Pojeta Jelka Cvetežar in Rafko Irgolič — 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila — 19.05 Majhna prodajalna plošč -— 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za prijeten konec ted-dna - I. — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Za prijeten konec tedna - II. — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Prisluhnite in zaplešite. 6,00—8.00 Izletnikom na pot — 7.30—7.S5 Radijski koledar ih prireditve dneva — 8.00 Mladinska radijska igra — France Bevk: Deček s piščalko — 8.35 Iz albuma skladb za otroke — 8.50 Zabavna medigra — 9.05 2 zabavno glasbo v novi teden — 9.45 Pri skladatelju Si vicu — 10.00 Se pomnite tovariši . • * — Drago Kumer: Spomini Za-goženove mame — 10.30 Promenadni koncert orkestra RTV Ljubljana — 11.30 Nedeljska reportaža — Milenko Šober: Na vodnih poteh po kontinentu — 11.50 Deset minut glasbe za dober tek — 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. r" 13.30 Za našo vas — 14.00 Valukova parada Borisa Kovačiča 7" 14.15 Naši poslušavd Čestitajo in pozdravljajo — II. — 15.15 Razigrane strune — 15.30 Haydh in Beethoven — 16.00 Humoreska tega tedna — Mahmud Tei' muf: Poletno potepanje — 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 Športna nedelja — 19-jJ*1 Nedeljska panorama — 19-3U Radijski dnevnik — 20.00 Vaša pesem — vaša melodija — 20.50 Športna poročila — 21.^ Predstavljamo vam dva angl*5' ška operna pevca — 22.15 Ah' sambli in solisti RTV Ljubljana — 23.05 Zaplešimo v P°" letno noč