Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveta Uredništvo In uprava, Sirossmajerjev trg 1. Telefon št. 73» Lreto XXII. $t. 4JU Kranj, 8. oktobra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: eetoletno 40 tUn, pollctnp 20- ! Tu bi se morali Skovani učiti! AH pride kdaj čas, ko bo tudi Slovan začel voditi račune o svoji raztreseni krvi po svetu? Kaj pa so glavni vzroki vse te velike ner-voznosti v Evropi? Ali je res bilo le vprašanje sudetskih Nemcev, ki so bivali v okvir-ju češkoslovaške države? Po mnenju najboljših političnih opazovalcev je bilo vprašanje sudetskih Nemcev le ugodna karta v Hitlerjevih rokal ... . • * .-. a_^_ y».. • v je pa t0 vprašanje le krinka, pod katero Hitler igra osvajalno politiko velike Nemčije. Španija služi Mussoli-niju kot najboljša karta v njegovi igri proti Angliji. Sudetsko vprašanje pa služi Hitlerju v njegovi igri proti Rusiji in proti Franciji. Nikakor ni verjetno, da bi n. pr. Hitler, ko so mu dali sudefske Nemce, sedaj odložil svojo sabljo, rekoč: zdaj sem zadovoljen. On hoče vse kaj več. On hoče Ukrajino, on hoče evropsko žitnico, ki je v Ukrajini. To je njegov cilj. Vse druge okoliščine so le bluf in nekaki pomožni aduti v njegovi igri. In če se Hitlerju v tej igri posreči dobiti to kar želi, kaj bi pa potem tak Hitler pomenil za Francijo in Anglijo? Tu pridemo zdaj k točki, ki pokaže, zakaj sta se Anglija in Francija zanimali za češko-nemški spor. Za. nimate se, ker ste prfmorani se zanimati. Danes drži Hitler nož, ki ga bo nastavil na vrat Francije in Anglije. To slednji razume. Za Slovane prihaja ta spor najmanj petindvajset let prehitro. Slovani so na znotraj še preveč pocepljenl, (la bi megli sami postaviti proti gernianizmu solidno varno fronto. Rusija, ki je mati Slovanov, je sama še vsa okužena radi svojih lastnih bolezni in nima tiste slovanske nacionalistične zavesti, ki je v takih slučajih potrebna. Rusija danes zgleda, kakor žena, ki jo mož trpinči in pretepa. To je naredil z njo nesrečni boljševizem. Kakor zmedena sirota je, ki ne t* kako in kaj. In vendar je ta Rusija velika in močna. Ko bi le imela potrebno lastno slovansko roko, ki bi jo vodila. Hitler je naglasil zboru nemških N. S. v Niirenbergu: „Moja zadeva in vaša zadeva je, Kranj in tujski promet na Gorenjskem (Nadaljevanje) Industrija, ki se je naseKla v Kranju, ne stavlja zaprek razvoju tujskega prometa. „Semperit", tovarna gumijastih izdelkov, res da ni industrija parfumov, vendar razširja smrad v takem okraju, kamor sedaj tujec že redkoma zaide. Okolica je za kakšne tujsko-prometne naprave izgubljena, škoda je predvsem lepega parka s sprehajališči in kraljevim spomenikom v kolikor sc pokvarjeni zrak ssaaSa todi v to smer. Kakšni gostje prihajajo v Kranj! Porast nočnin v zadnjih letih gre izklji na rova$ pofaajtu imrestrij«. Prijan^ se na trgovske potnike in zastopnike, monterje, inženirje, uradniška i« pqelovni svet, {ki se nastani krajšo aH -daljšo dobo v hotelih (gostilnah)- Stalni nameščenci se večinoma preselijo v privatne hiae kot podnajemniki sob ali ustvarijo Svoj dom. Poleg te glavne klientele, ki pa bo občutno padla in se umiril«,, ko industrijski razvoj preneha, beležimo goste, ki jQ» odlaga tranzitni promet in ki prebijejo 1 — 2 dni v Kranju. To aa bolniki aH njih sorodniki namenjeni na Golnik ali z Golnika, poleti letoviščarji namenjeni na Jezersko ali drugam in pa slučajni avtomobilski pasanti. Prometne zveze z Golnikom in Jezerskim so sedaj že toliko urejene, da so ti gosti redki. Avtomobilski pasanti, posebno „internacionalci", odsedajo včasih (za spremembo) radi v podeželskih mestih (25 km pred Ljubljano), kjer se za nižjo ceno boljše najedo in naspijo kot v mestnih hotelih. Največ „abonentov" na hrano imajo zasebniki, proti katerim se stalno bori Združenje gostinskih podjetij. V hotelskih restavracijah najdemo hotelske goste, višje uradnike in nameščence. TovarnISki mojstri, delavci, nižji nameščenci in dijaki, v kolikor se ne hranijo doma, obedujejo in večerjajo po javnih kuhinjah (kantinah, men/.uh), nekaj tudi po gostilnah. Sploh imajo gostilničarji težak položaj, bodisi oni v svojih hišah ali najemniki. Njih težnje hi bilo treba bolj podpreti, ker se skoraj vsi potrudijo vsakega kar najbolje postre-či, znak strokovne usposobljenosti, ki jo pa prilike tiščijo k tlom. Naj omenim, da sta vino in žganje glavna prodajna predmeta gostilničarja, toči jih pa že skoraj vsak trgovec, bognedaj, še oni z oblekami. Veselica za veselico, ob sobotah in nedeljah povsod in vodno so odvzele gostilnam vse druščine. (Dovoljenje za godbo in ples si jiajpo-djetnejši gostilničar brez izgube danes ne more omisliti!) Sleherno društvo hoče imeti od veselice čim večji dobiček, gostilničar, obrtnik, ki je imetnik dovoljenja za točenje pijač, ki du na razpolago lokal ali vrt, opremo, morda plača še kakšne takse, godbo, razsvetljavo, snaženje, se pri obračunu (o*woaiite, 0* uporabim vulgaren izraz) — obriše pod nosom-Vrvenje po kranjskih gostilnah je le «h> ponedeljkih. Kot aadnjo grupo kranjskih poaeiniko* »i naštel letoviščarje, katerih pa ni Posamezniki, ki prihajajo radi letnega odmora v Kranj, sp edin) v hvali mesta ia okolice. Tajski promet naj se iapopolni tudi s letovUčarji. Glavna pogoj je kopališče (Radevljio*, škof j* Loka, Kamnik). Načrt izgradnje kopalca uw« ww-sta ne križa tujskoprometnik interesov. l.eto-viščar, kadar ni na izletu, prebija ves popoldan pri kopanju, »prehod 15 da 30 minut mu je celo dobrodošel, posebno če kopališče loži na sončnem, zdravem ia aelenem kraj«, r-Samo čimpMJel Hoteli »Evropa", „8tava pošta" i« JeJem* «o vkovani v mesto in vsled tega ne Izpopolnjujejo predpogejev baš idealnega bivanja M letoviščarje. Kranjska občina bo morala t bodočo posvečati Več pa In j« »•mejnemu licu mesta s -tem, da bo is Ko H skrbela za red in snago na ulicah, škropljenje cest, lepa pročelja, o-krasitev oken in balkonov a rožami (natečaji), oleplanje parka, trgov, drevoredov ia sprehajališč. Severni dal mesta s svojimi vilami in vrtovi, nam daje upanje, da ho novi Kranj Izgradil vse pogoje, kot jih išče danainji le-tov$čar. Kbte)—penaion '^Kranjski dvor1* je položil temelj tej zamisli. , Nosilei organiziranega dela v tujskem prometu so: 1. tujsko-prometno društvo, 2. Mestna občina, 3. Združenje gostinskih podjetij in S. l\ O., dalje lovske, planinske in športne organizacije, Združenja trgovcev, Združenje obrtnikov itd. Novi propagandni prospekt bo brezdvomno dober, ker po novi uredbi pregledajo in odobrijo osnutek strokovnjaki Zveze za tujski promet in turistični oddelek kr. banske uprave. Novootvorjena potovalna pisarna i& J»i|je-tarna, zastopstvo „PutnikH* je plod prizadevanja Tujsko-promctnega društva v Kranju. Predsednik društva g. Fr. Gorjanc je realiziral načrt s tem, da je brezplačno odstopil zelo primeren prostor za izradnjo paviljona. S tem, dd posluje Putnik v Kranju je Tujsko-prometno društvo mnogo pridobilo na pomenu in ugledu. * Putnik, a. d. za saobračaj putnika i turista u kraljevini Jugoslaviji, centrala Beograd, je delniška družba, večino delnic imajo pokrajinske £vezq za tujski promet, v Sloveniji: Ljubljana in Maribor. (Dalje.) V skupnosti je naša moč Vsi, ki se zbiramo po naših prosvetnih domovih, smo in hočemo biti slovenski katoličani. Kaj se to pravi? Mi vsi verujemo, da nismo nasledniki kakšnih opic, ali kaj podobnega, kar so učili tuji modreci, katerih lažne nauke so k nam zanesli tisti, ki verovati ae marajo, ne marajo pa zato, ker ne spoštujejo 6. in 7. božjo zapoved. Mi smo ljudje, ki smo zvesti svojim staršem, ki smo zvesti svojim dedom v vsem, kar se otrokom zapastili. V prvi vrsti verujemo v Boga, verujemo, da nas je Bog ustvaril in de nas bo tudi — todil. V Boga pa verujemo tudi iz egoističnih, ali če hočete socialnih nagibov. Današnji svet trpi, je sprt sam s seboj in s svojo pametjo, ker je Bogu pokazal hrbet in samo zato ga dunes tepe šiba očeta vseh nas — božja šiba. Mi pa vemo, da je ljubezen in pravica, ki jo oznanja sv. Cerkev, edino sredstvo, da moremo iz sodobne brozge, da moremo iz soeiaiue zmede in mizerije. Če namreč rešuje družbo človek sam brez Boga, je konec vseh naporov revolucija, ki pije kri in seje bedo, če pa rešuje* družbo g Bogom, prenehajo borbe med 9. oktober 1934 Žalostni dogodek, k/, je zapisan g krvjo, v zgodovino ",»še d^ža,\e, bo. v nedeljo stopil v. svojo peto obletnico. Francoska, morska loka bo, ostala za veda« v spominu vseh državljanov, saj se je taio odigrala tragedija, ki je živo zadela vse nas Slovence. Morda ai slučaj, da obhajamo to žalostno obletnico ravno v ŠfgiiL. ko x najtežjih okolnostih za svetovni mir praznujemo dvajsetletnico naše svobojkio hn?l|ikom Slomšku, Kreku in Jegliču. Samo tak je in more Slovenec biti, samo katolik in Slovenec. Povsod, doma in v šoli, v cerkvi in v javnem življenju braniti pravice do katoliške vere in braniti narodno slovensko blago in vrednost. Kdor je proti temu, pri tem vera ne drži več, ta je slovenstvo že davno zavrgel, ali pa mu je le ie trgovsko blago, ki ga prodaja, če mu slučajno tako narekuje potreba — žep. Proti vsem tem in takim izko-reninjencem velja naš odpor, mora iti naš boj. Ce bi naš program ne bil tako lep in odločen' potem se za nas ne bi nihče zmenil, ampak bi šel — mimo nas. Ker pa smo steber in hočemo steber in granit biti in ostati, zato se zaletavajo v nas in bi nas radi podrli, pa seže naša zgradba katoliških in slovenskih načel pregloboko v temelje. Ker smo bili s to svojo zvestobo nezlomljivi, so nam začasno zavezali usta. Zaprli so plodna sloverska izobraževali-šca, prosvetna društva ukinili Orla, ker so delali le politiko, ker so politično hoteli pomagati le svojim političnim strankam, ne pa naroda, ne pa vsej državi. Naše domove to zaprli prav tisti, ki bi morali delo idealnih in požrtvovalnih pros\etarjeV tudi gmotno podpreti, nikakor pa ne motiti, podpreti zato, ker smo na lepi slovenski zemlji največ napravili ravno katoliški protveterji ea nje« kulturni, socialni m »ra? ni dvig, ker smo ravno m dvignili naše zemljo cm tisto višino, kot jo nam Tombola v Kranju bo 16. oktobra STRAN 2 m.+***e^ ■«t»^.'^»»^.^^»^-»»^** -a^^. »GORENJEC« zavidajo tujci in kot te t njo tudi naši nasprotniki — bnhajo. Mi, ki se danes zbiramo po prosvetnih društvih, gremo preko takih samopašnih muh enodnevnic, ker vemo, da je piavica na naši strani, v naših rokih in v našem srcu. Potrebno je le eno I Kaj je pokazal letošnji mednarodni mladinski tabor v Ljubljani? Kaj so pokazali vsi Številni drugi tabori po lepi slovenski zemlji? Pokazali so našo zdravo in pravo skupnost Skupnost gore podira, Če se upremo v nje t Namen mi je povdariti samo eno! Ni ga so-vraga, ki bi nas podrl, dokler bomo držali skupaj, dokler bomo drug drugega razumeli in razumeti skušali in razumeti — hoteli. Vsi smo Slovenci in vsi katoliki. Vsi imamo isti program, ista načela vodijo vse naB! Pa bi se zato prepirali? V naših vrstah je vsak dobrodošel, med stanovi ni pri nas razlike. Vsak je dobrodošel, da le priznava in živi po našem božjem in slovenskem programu. V našem društvu je vsak enak: obrtnik in delavec, trgovec in ioteligent, duhovnik kot kmet. Avtoriteto pa seveda moramo priznati. Brez duhovnikov bi bili pri nas ubogi kot je srbski jug. Zato jih spoštujmo kot božje namestnike in kot naše najbolj požrtovalne delavce. Vsem nam pa mora biti vedno poleg naših načel največja skrb — skupnost, ki nas bo družila ter nam dajala moči in poleta v našem delu za dobro slovenskega naroda in naše države. Monsignor dr. Jože Debevec Preteklo sredo je v Ljubljani v visoki starosti 72. let umrl zaslužen mož in velik Slovenec dr. J. Debevec. Bi je mož dela, duhovnik, pisatelj, znanstvenik, profesor in slovenska kulturna zgodovina mu bo morala odmeriti precej prostora. Z velikim idealizmom je gradil svoja dela, s' požrtvovalno ljubeznijo 'Je skrbel za izročeno mu mladino in z neko samozavestjo a vendar tiho je deloval na literarnem polju. Lansko lefo je Dom in svet zašel ,v težko krizo, a prijel ga je v svoje že utrujene roke in neumorno delal kot njegov urad- mSki ■ 1 Starejši Kranjčani se pokojnega DebeVea gotovo spomnijo, saj je bil skoraj celih deset let v Kranju kot profesor. Stari zapiski P|»- j Bvetnega društva Kranj, ki je tedaj š* nosflo ime »Izobraževalno in zabavno društvo Kranj?*, pričuje, da se ia pokojni Debevec pridno udejstvoval v društvu. Skoraj vsa leta je bil v odboru, eno leto celo predsednik. V Kranju je bil od 1. iMO do 1. 1910, ko je bil prestavljen v Ljubljano. Zapiski naštevajo celo vrsto predavanj, ki jih je imel v društvu, zlasti pr- va !eta se je pridno bavil tudi z dramatiko, sam je igre prirejal in jih režiral. Njegovo delo je tudi naša knjižnica. Niti 300 knjig nismo imeli, ko je on prevzel 1. 1906. mesto knjižničarja, a pri naslednjem občnem zboru društva je že poročal, da se je knjižnica znatno pomnožila in postala javna knjižnica za ves Kranj. Ko lega v grob zaslužni mož, je prav, da se spomimo zaslug, ki j'h ima ne samo kot Slovenec in za splošnost, marveč tudi tistih, ki jih ima kot kulturni delavec v Kranju in to v času pred vojsko, v času najhujšega liberalizma in nemčurstva. Ime pokojnega dr. Joža Debevca bo v kulturni zgodovini Kranja zapisano z zlatimi črkami. Naj v miru počiva! Kranjska prosveta je zborovala! Prejšnji četrtek 29. septembra se je vršil redni letni občni zbor kranjskega Prosvetnega društva. Člani so se v velikem številu odzvali vabilu in članski dolžnosti ter napolnili dvorano Ljudskega doma, ki je prav te dni dobila novo lice. Kranjska prosveta je polagala račune svojega dela v minulem letu in moremo reči, da je dostojno vršila |vojo vzvišeno nalogo, kot jo vrše naša katoliška društva sirom cele Slovenije. Predsednik društva g. Pelicon Leopold je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebno čg. dekana Skerbca^ okrajnega podnačelnika g. Lojka in okrajnega nadzornika g. Rupreta. Na vabilo predsednika so vsi navzoči počastili spomin umrlih članov, posebno še umrle k"J-mice ge. Ivanke Logarjeve, kar so člani storili z večminntnim molkom . , , Nato je podal tajniško poročilo g, Jaroslav Gogala. Iz poročila smo posneli, da je, drur Stveni odbor marljivo deloval skozi vse, leto ter na svojih sejah obravnaval vse važnejše zadeve, ki so se tikale društva in društvenega življenja. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Mohor Ciril. Njegovo poročilo je razveselil vse navzoče, saj smo videli, da moralni uspeh našega dela ni ostal brez materialne' koristi za društvo. Skupnega prometa je bilo 75.353 din, ob koncu leta pa je ostalo čistega prebitka 8122.75 din. Tako ooročilo blagajnika nam je dokaz, da se je prav gospodarilo z društvenim premoženjem. Blagaj-nikovo poročilo so vsi člani sprejeli z velikim aplavzom. Sledila so poročila posameznih odsekov in funkcionarjev. Tako je poročal kot gospodar društva kaplan čg. Vovk, g. Vertovšek Milan kot knjižničar, ki je z vestnim vodstvom pripomogel, da si je knjižnica iz lastnih sredstev nabavila 171 novih knjig. Za dramatični odsek, ki je bil poleg pevskega eden najdelavnejSiK v celi sezoni, je poročal' g. Bitenc Stanko, ki je predvsem apeliral na članstvo, da tudi letos tako vztrajno sodelujejo, da se bo ob koncu leta mogel odsek pohvaliti s takim delom in uspehom, kot ga je imel odsek pod vodstvom g. prof. Fortune zadnje leto, ko je priredil 21 predstav. Za pevski odsek je poročal g. Grašič Ivan, iz čigar poročila je bilo razvidno, da so naši pevci sodelovali prav pri vsaki prireditvi, saj so 13-krat javno nastopili. Za Dekliški krožek na Primskovem je poročala gdč. Grudnova. Krožek na Primskovem je bil prav živahen, saj so bili vsi sestanki vedno polnoštevilno obiskani. Za mladenke in gojenke kranjskega Dekliškega krožka je poročala gdč. Krčeva. Njej se je s pomočjo samih deklic posrečilo zbrati med člani precejšnjo vsoto denarja, s katero so si nabavile potem 30 krojev. Ker se je število mladenk precej povečalo, bodo morale v bodoče telovadbo in sestanke deliti, za kar ji bosta pri delo pomagali še gdč. Sin-kovčeva in Grašičeva. Za temi poročili je podal svoje predsedniško poročilo g. Pelicon. Društvo je bilo v svojem delovanju zelo razgibano, o čemer pričajo številne predstave, predavanja, sestanki, tečaji in druge prireditve, na katerih je bilo naše društvo vedno častno zastopano. Vsi smo spoznali, da je postal naš Ljudski dom premajhen, da bi s« mogli vsi odseki razvijati in napredovali. Zato se je podvzela akcija, da se sedanji dom prezida in napravita dve dvorani s potrebnimi prostor«, da bo moglo naše društveno življenje napredovati in še intenzivnejše delovati v korist našega slovenskega katoliškega ljudstva. Po predsednikovem poročilu, ki je bilo sprejeto s ploskanjem, je sledilo poročilo revizorjev in volitve novega odbora. Beg mikrobov. ?opar8?c? -roma?1? Roparski že, vendar nič romanu ni podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob s Chforodontom prežene mikrobov iz ust. Toda le stalna nega varuje zobe po-kvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi! Domači proizvod. Z velikim navdušenjem so sprejeli člani listo novega odbora, ki je sestavljen tako-le: predsednik g. Rupret Vinko, podpredsednik g. dr. Kalan Janko, tajnica gdč. Marija Vodniko-kova, blagajnik g. Mohor Ciril ter odborniki: gg. Vertovšek Milan, prof. Fortuna, kaplan Vovk Jože in Cegnar Mirko, v nadzorni odbor pa so izvoljeni čg. Žužek Jožef, Eržen Tone in Megla Lojze, v razsodišče pa dr. Megušar Trefalt in Slabe. Novi predsednik g. Rupret se je v imenu izvoljenega odbora zahvalil vsem za izkazano zaupanje ter v kratkih besedah orisal program bodočega dela. Sledile so še slučajnosti. Tu nam je g. Mohor pojasnil položaj naše „Planine", dalje smo slišali, kako stoji akcija za prezidavo Ljudskega doma, h koncu pa nam je dal še nekaj smernic čg. dekan Škerbec. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da se ustanovi nan.d-no-obrambni odsek, katerega bo vodil g. prof. Potočnik. Malo je občnih zborov, ki potečejo tako lepo, kot je potekel občni zbor Prosvetnega društva v Kranju. Pa tudi sadovi nesebičnega dela, ki ga med našim ljudstvom vrše prosvetna društva, ne izostanejo, uspehi se kažejo vsepovsod. Lahko smo ponosni na nnše društvo, zato se ga oklenimo s še večjo ljubeznijo in ponosom. Tedenske novice KRANJ Francoski tečaji se pričrio prihodnji; tedett v gimnaziji. Kdor izmed meščanstva želi obiskovati večerni začetni ali nadaljevalni tečaj, naj se takoj po nedelji javi pri gimn. slugi g. Semenu. Za ljndskošolske otroke se prične pripravljalni tečaj v torek ob 2. uri popoldne v gimnaziji. Sjtarši, olajšajte svojim Vzrokom kasnejši pouk v srednji solil Odbor. Po našem mestu se zopet govori o neki aferi z denarjem, ki ga je občina določila za knjige in zvezke revnim učencem. Ker dose-daj še nihče ne ve nič točnega, prosimo g. župana, da nam preskrbi točne podatke, da se ne bi morda komu delala krivica. Zahtevamo pa, da se stvar temeljito preišče ter da se s krivci najenergičnejŠe postopa, ker je vnebovpijoč greh, da se denar, ki je namenjen najpotrebnejšim otrokom naših občanov, porablja za druge stvari, kot pa je določen. Apeliramo tudi na merodajno šolsko oblast, da se s stvarjo temeljito pazabava ter prinese jasnosti v to zadevo. G. urednik! Morda ne boste verjeli, ko rečem, da so postali naši vitezi sedaj že ne samo ..nacionalni" temveč že »internacionalni". Dokaz za to je sledeče: Dve pripadnici nežnega spola se srečata pred večjo trgovino v Kranju. Slučaj je nanesel, da sem bil priča, ko sta se ravno poslavljali. Razločno sem slišal: »Griiss Gott! Zdravooo!" Se bolj sem se začudil, ko sem videl pri obeh majhne zastavice bratske države, ki je ravno zadnje dni toliko trpela od onih, ki se ne pozdravljajo z »zdravo" temveč z »Reil". Bogve, kam bodo Pomnite l Mo d a a gospoda HIN KO - KRANJ Strossmalerjev trg et. 4. (poleg farne cerkve) Mímica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) »Malokdaj ga pripelje pot skozi Radovljico. A na naročilo ne bom pozabil in mu bom že povedal, naj gre k tebi. Anžon ti bo vino osolil z jezikom." Aleš je dvignil majolko in zapel: Le pijmo, le pijmo ga vsi, ke, vince preganja skrbi! »Pijmo, prijatelji, na arečtu izid boja za ,staro pravdo'!" Uporniki so dvignili majolke kvišku in vzklikali: »Na pogin gradovom!" »Naj nam sije sonce svobode!" »Zrušijo naj se preklete skale!" »Tlačanu pa prostost in nam pravico!" Še Bregar jo pristopil in napil; »Smrt vsem, kateri nas hočejo vklepati v spone su. ženjstva!" »Bič, ki tepe tlačane, naj se obrne in naj udari po gosposkih srakoperjih!" je zavpil Klander. Možje so praznili majolke in bojevitost se jih je lotila. Aleš je z desnico tolkel po mizi, da je kar pokala. »Hej, naj pride zdajle valpet Žiga! Zdrobim mu suhe kosti in jih zmečem psom, da jih oglodajo." »Stoj!" ga je miril Klander. »Valpet ti nič noče, a ti bi ubijal, kakor neverni Turek." »Nič noče'" se je Aleš repenčil. »Seveda, ko mi nič storiti ne more. A če bi se mu ne branil, bi že kdaj imel marogast hrbet od njegovega pasjega biča. Saj so povedali Lipnik, Aržnar in drugi, kako se jim je godilo v ječi. Vsak dan so dobili suhega kruha in vode, zraven jih je pa še s pasjim bičem pretepal, ko so bili uklenjeni in se mu niso mogli braniti. Ti so mu gorki in če jim pride v roke, bodo plačali, kar jim je posodil." »O, Žigi se ne bo dobro godilo, če pride kmetom v roke," je trdil tudi Jurček. Vsak si bo ohladil jezo nad njim." »Saj pravimo, da bomo na njem mlatili pšenico, ali pa drva sekali," je rekel Aleš in se je spet zahrohotal. Vino mu je začelo siliti v glavo in ni pazil na besede. »Jermene bi mu rezal s hrbta, iz tistih jermen bi pa spletel bič in bi valpta vsako jutro še pred kosilom namlatil z njim." „V pijanosti obljubiš več, kakor moreš storiti," je rekel Klander. »Končno je tudi valpet človek, krščen, kakor ti in jaz." »Kaj menite, ali ga kaj vest peče?" »Molči o vesti, norec!" ga je nahrulil Aleš Zorca. »Če bi imel vest v sebi, bi delal drugače. Meni je hudo, če tla-čana po nepotrebnem oštejem. On jih pa pretepa na dolgi klopi, zapira jih v temnice, pa mu ni poznati, da bi mu zato vino manj teknilo." »Pije pa res, pije, kakor presušena goba," je pritegnil Bregar. »In kadar je pijan se smeje, poje, ogovarja dekleta in brije norce iz ubogih tlačanov, da beže pred njim, kakor pred hudo uro. Ugovarjati mu ne upa nihče, ker valpet tudi v pijanosti ne pozablja, kar komu obljubi. Kdor se zameri valptu, mu je slabše, kakor bi dušo in telo zapisal hudiču v kremplje." »To se bo obrnilo, to se bo obrnilo," je godel Aleš in zopet vzdignil pisano majolko visoko pod leseni strop. »Aja, aja, majolka moja! V njej vince je sladko, ki poživi telo!" »Opijanil si se, Aleš, pa zdaj ni čas za pitje. Treba nam je resno premišljevati in paziti na vsak korak, da kaj narobe ne ukrenemo. Po toči je prepozno zvoniti," je opominjal Klander. »Tedaj je pa tudi neumno jokati ob njivi, ko še ni nobenega oblaka na nebu," je vrnil Aleš. »Povem ti, Klan. der, da naj le vsak upornik toliko skrbi za srečen izid in naj bo toliko pogumen, kakor sem jaz, pa bo za kmeta dobro. Daj mi ljudi, Klander, pa bodo jutri na mestu Waldenburga razvaline." »Pijan si, Aleš," je menil Klander, »pa ne ne več, kaj govoriš." »Pijan pa ne, pijan," se jebranil Aleš. »Pridi jutri, pa ti bom povedal prav tisto, kar zdaj govorim." Na cesti so zapela konjska kopita, jezdec je sunil konja z ostrogom pod trebuh, da se je v divjih skokih zapodil po klancu navzdol. »Grof Lamberg!" za zamimrali pivci. »Strašno se mu mudi"! »Ali je kaj izvohal? se je zbal Klander. »Strašno žene konja, kakor bi bežal pred hudičem in smrtjo." Bregar je stopil k okencu in dolgo gledal za njim. »Videti je, da jezdi na Waldenburg." »Seveda," je vpil polpijani Aleš. »Oženjen še ni, co-prnica grajska je vdova, nemara jo bo zasnubil." »Tega pa nisi prav povedal," ga je zavrnil Hribar. „Z rajnim grofom sta bila dobra prijatelja, nekajkrat sem ju videl skupaj. Če je grof res mrtev, ga nemara hoče prej videti, predno ga bodo položili v grobnico k počitku." »Nak to ni prav," se je razvnemal Aleš. »Grofa polože v dragoceno krsto iz rezanega kamna in ga denejo v grobnico, svobodnjak in tlačan pa oba segnijeta v zemlji. Se po smrti se siromak loči od gospoda, ne, ni je na svetu pravice!" »Res, ni je pravice razen one, da morata umreti berač in grof," je pritegnil tudi Jurček. „Nividezno je res tuko. Pred Bogom je pa to drugače. Bog ne glede ali imaš na sebi srebrni oklep, ali bodnično srajco, po zasluženju te sodi, pa je," je rekel Hribar. »Ni res, pa ni res," se je gnal Aleš. »Ded mi je pravil, do bomo v nebesih kmetje grofom za stole." »Jaz sem pa drugo slišal," je rekel Jurček. „čul sem, da bodo na onem svetu z gospodo hodnike tlakovali." Klander je vstal, plačal zapitek in si zapenjal dolgi, črni plašč. »Vidim, da zdaj. niste več za resen pogovor. Pomislite, kaj sem vam prej naročil in glejte, da kmetje ne bodo uganjali neumnosti. Pojdi, krojač, midva imava še danes dolgo pot." »Pozabili pa ne bomo, to pa ne, je zatrjeval Aleš. »Hoj, Bregar prinesi mi še vina!" Bregar je nalil vina v majolko. Klander in krofasti krojač sta se poslovila in sta šla. Prijatelji so ostali pri Bregarju in pili in peli. Vseh se je prijemala pijanost in Aleš je še nekajkrat poskusil zapeti pribljubljeno pesem: »Oja, oja, majolka moja!" Couch zofe, otomane, di vane S '° v*e tapetniške J^^^^^^ Izdelke izvršuje gg||ggi^ v.tonejc resu poštne uprave, da uredi te neznosne razmere, ki v prvi vrsti njej sami največ škodujejo. Z redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan kranjski hotelir g. Miro Peterlin. Čestitamo! Na kranjski gimnaziji so v nekaterih nižjih razredih zadnjo soboto doživeli precej veliko razburjenje. Neki vzgojitelj je bral okrožnice ki mu je šla tako k srcu, da se je bridko zjokal. Posledica tega je bila, da so dijaki občudovali mehko srce dotičnega, okrožnice same pa niso razumeli, ker je jok le preveč mučil bralca. Resnici na ljubo moramo povedati, da dotični vzgojitelj ni bil moškega ampak ženskega spola. Izlet Tpurex Slovenija. 15. in 16. oktobra v Trst, Doberdob in Gorico z avtomobilaira vlakom din 73.-, motocildl in avtomobili brez triptika. Odkod iz Kranja ob 12.19, tz Ljubljane ob 15. ari. Prijave in informacije pri g. L je bni, hotel Stara pošta v Kranja. Časopisi so poročali, da je ministrstvo odobrilo kredit za novo avtomatsko telefonsko centralo v Kranju. Na državni mešani meščanski šoli v Kranju je ministrstvo prosvete dovolilo otvoriiev drugega razreda. Učenci (ke), ki so se prijavili za ta razred, naj se žglase v upraviteljevi pisarni na Trubarjevem trgu v ponedeljek, dne 10. oktobra dopoldne. Oni učenci, ki so ie «ypi|gji. va,druge šol$. naj prineso s segof 'potrdiloma so plačali šolnino za zdravsteni fond: oni pa, ki še niso vpisani, pa davčno potrdilo in zadnje šolsko izpričevalo. Upraviteljstvo. »Hotel „Stara pošta" toči originalen Dingač, in pristno portugalko. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovb-začev motornih vozil, se bodo vršili za okraje Kranj, Radovljica in Skofja Loka v torek, dne 25. oktobra 4938 ob 8. uri pri okrajnem načelstvu v Kranju. 'Interesenti ne} svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem na-• Čelstvu v Kranju, ki — f ■' . nekaj prav odkritih besed. — Torej Jalenov „Dom". S to igro je naš gledališki odsek prav posrečeno stopil v letošnjo sezono. Zelo z veseljem smo opazili, da so 90°/o vseh vlog zasedli mladi igralci. Pa so svojo vlogo prav sijajno rešili. Prav dobri so bili vsi, a Tine je bil oni, ki je s svojim igralskim talentom naravnost zadivfl gledalce. Prav v tej igri je bilo videti, da naše prosvetno društvo razpolaga s prav zavidljivim kadrom odličnih igral-civ. Gospod dr. Kocijančič pa je v svoji uvodni besedi omenil, da bo gledališki odsek priredil predstave v 1 mesečnih presledkih. Torej bi bilo v celi letošnji sezoni komaj kakih 6 iger. Vsak mesec bi na ta način zasedla igra komaj 1 nedeljo, dočim bi vsaj 3 nedelje zasedel kino, od katerega nima ne društvo ne gledr.lci nobenih .pravih koristi. Lahko bi trdili nasprotno. Zato bi bilo nujno potrebno, da zasedejo gledališke predstave čim več nedelj, ki člane zaposlijo z delom v društvu in mu prinašajo tudi velik finančni uspeh, gleda' A pa iz njih zajamejo prav mnogo koristnih naukov za življenje. Odkrito povemo, da bi bilo želeti, da se naše društveno življenje izživlja v sestankih v telovadni dvorani in ne v šolski telovadnici ter v čim mnogo številnejših predavanjih ter predstavafi, lepih poučnih gledaliških predstavah, kino pa, ki prav za prav nima prostora v našem domu, naj se izloči in aparat proda ter z izkupičkom krije dolg. To je želja velike večine članov. Mislimo, da bo na ta način naše društvo najboljše izpolnilo svoje poslanstvo. Preureditev postajnega poslopja. Železniška uprava je pričela s precej obširno adaptacijo kolodvorskega poslopja. S poslopja so obtolkli stari omet, ter bodo poslopje na novo ome-tali. Zamenjali bodo več starih oken z novimi ter izvršili še več drugih popravil. Tako bo naše kolodvorsko p6slof>je dobilo končno le nekoliko cVdnejše lice. t- Karnmbol. V petek sta trčila pred štemarji neki vojaški tovorni avtomobil in osebni avto g. Dolenca Franca. Tovorni avto je hotel na Balantovo dvorišče in je zato vozil na levi "strani. Z nasprotne strani pa je privozil Dolenčev avto ter je trčil od strani. y tovornega. I^vala11 Bogu, da se ni zgodilo aH' hujŠega, le; prednji del osebnega avtomobila se je nekoliko razbil. Mestna občina je končala z adaptacijo mestne ubožnice na Spodnjem trgu. Urediii so moderna stranišča, povečali obednico, združili dve sobi, napravili kopalnico ter celo notranjost prenovili. Vsa dela so stala 14.000 din. »GORENJEC« —— Se prijadrali maši vitezi, 6e> bodo tako nadaljevali. V Kranju ne je pojavil ,,trgovec", ki ima p«pecej veliko zalogo nalivnih peres, finih svinčnikov, baTvic i« podobnega pisarniškega materiala. Baje bi se zelo rad znebil te svoje zaloge, magari tudi pod ceno, ki jnu pa menda nc bo v;ž mcgS&iJ Samo enkjrki kanite komad Solea mila, ge praktično 'plrei&bjSe *n • |*ecTtajt* garancijsko pismo, katerega dobiti poleg mila. Solea milo se dobi v vsaki boljši trgovini. Cena 7.50. Plinske maske. Kdor si želi nabaviti plinsko masko, naj se zglasi do 20. oktobra 1938. v pisarni vojaškega urada občine Kranj. Cena je din 132.-- / S. ^-sSPeCUAlNA trgovika barv Vidovdamaha e, 6 Navodila udeležencem tombole, ki se vrši v nedeljo 16. oktobra — točno ob m uri popoldne; igralo se bo ob vsakem vremenu. Letos bo organizirana prireditev tako, da se bodo prenašale z ojačevalcem vse napovedi iz odra tudi v Prešernovo ulico in na Mencingerjev trg. Vsakemu posetniku tombole bo od Mencingerjevega trga do Tavčarjeve ulice zagotovljen jasen in razločen sprejem vseh napovedi i| glavnega odra. Do glavnega odra bodo vodili trije prehodi — dostopni in prehodni cel čas igre. Prvi prehod bo držal od Mencingerjevega trga (poleg ograje trgovine -Janka Ranta) preko Prešernove ulice; drugi od Maistrovega trga in tretji od Tavčarjeve ulice. Tudi rediteljska »BhiŠba bo preskrbljena v takem obsegu, da se lahko zagotovi vsem udeležencem udoben prostor in razločen sprejem. *, I 1 Na Mencingerjevem trgu bo postavljen pomožni ode«, ki tm vzorcev za moške suknje in obleke . . . od din 50-— 800 vzorcev za ženske plašče in kostime ... od din 20 — Za ženine in neveste velika izbira in posebni popusti. Naša reklama: Dobro blago in najnižjo cenei Prepričajte se! NOVOSTI Tvttfk«B. ŠINKOVEC KRANJ« Prešernova ui. 2 je dobila večjo pošiljko RADIO aparatov znamke PHILIPS, ki se ponašajo z izredno reprodukcijo glasu in skrajno selektivnostjo. Posebno pozornost vzbuja a-parat tipa 215 A, ki stane ie din 2880-. Odplačuje se lahko tudi v malenKostnih mesečnih obrokih. Ta aparat je izredno močan, ima krasen, Čist glas in vse valovne dolžine. Ceniki so Vam na razpolago. Aparati se Vam vsak čas brezobvezno predvajajo! Največja izbiro moških klobukov na Gorenjskem 11 Visi« «¡SfiSíSít!ss* gospod in dober sinko nji nosi Ueeak mamico HI Strossmajerjev trg 4 (poleg farne cerkve.) MALI OGLASI 2a vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0-50. Najmanjši znesek je 6 D. Važno! Modroce, otomane, spalne d Ivane L t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetmk Na skali 5 (V nisi g. Šipica). Prodam foto aparat 6x9 s Helijarjem 4.5 z Vsem jpriborOm ža razvijanje, kopiranje in povečevanje. Cena 1000 dih. Naslov v upravi. Za polttvlčnd tceno na prodaj moško kolo. Po izve se v upravi. Kunčjo kletko, Štiridelno, pripravno tudi za kokoši, poceni prodam. Istotam oddem večjo klet. Vidovdanska cesta 11. Odda se lokal v Tavčarjevi ulici 6. Poizve se istotatn v I. nadstropju. ' j i 1 .., |.'. . ■ - b _ Lepo sončno dvosobno stanovanje v novi hiši oddam. Srednje Bitnje št. 68. Lepo opremljeno sobo, malo pod $t. Peteisko graščino V Stražišču 312 oddam7 1 — 2 boljj-šima osebama. | g Ku,;im posestvo v bližini Kranja ali ha Gorenjskem. Naslov v upravi. Berite in širite »Gorenjca" Halo! Vsaka konkurenca izključena! Ali veste, da dobite tople ženske zimske copate že po din 28'— Otroške so že od din 23*= dalje. Na zalogi imam tudi vse ostale vrste copat v raznih kvalitetah, zimske čevlje in galanterijo. Prepričajte se! Vljudno se priporoča ANA KEISTANČIČ Trboveljski Fotografirat na dom amAfl hre* poviika cene pride premog foto jug, - kranj dostavlja na dom v vsaki -axama^Ba-auaMa-smamma^s^B^s^B*i množini po konkurenčni ceni tvrdka a«BBOBBi^■■■ F* DOLENC - KRANJ ~ Na zalogi tudi likam za likanje. Cviček pravi dolenjski, dobita prt Ceatealai viaaral v Ljubljani, Frankopauska ulica li. Nič Vam ni treba kupovati starih popravljenih žarnic ker dobite že nove po din 6°50 prt DRAGO SCHILLING-u Oglejte si istotam zalogo novih radio - aparatov Za ženine I Za neveste! Ure, zlatnina, In druga darila pri Rangusu v Kranju »e bodo dobila I B. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju 7lo4n ,n srebro kupujem po &mial\J najvišji dnevni cenil V nedeljo, dne 9. oktobra 1938 vsi V PODBREZJE NA VELIKO TOMBOLO Tablice na dan tombole po din 3x — Glavni dobitki: spalna oprava, pitan prašič, moško in žensko kolo itd Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega draštva v Kranja