95
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Iz Dunaja. — Zbornica poslancev sklene menda danes zborovanje in ga nadaljuje zopet 19. aprila do jeseni; zbornica gosposka ima veliki teden še dve seji. Deželni zbori vsi se začno 5. dne aprila razen Češkega in Bukovinskega, ki se začneta pozneje; uni zavoljo nekaterih novih volitev deželnih poslancev, ta pa zavoljo poznejih grških praznikov. Delegaciji zborujete še le v jeseni.
— Včeraj je „napredni klub" zbornice poslancev nameraval v razpravo državnemu zboru prinesti Stur-mov predlog: naj se odstranite delegaciji, o katerem je ustavoverna stranka imela že večkratno posvetovanje, pa konečno ta predlog zavrgla s 102 glasoma proti 50. Dr. Sturm in njegovi družniki ,naprednega kluba" so to že naprej vedeli, ali skozi okno zbornice le hočejo ljudstvom klicati, naj slišijo , da delegaciji ste trohljiva institucija, ki ni na prid Avstriji, pa tudi ne po godu Magjarom. Al, kakor dandanes reči stoje, morajo ustavoverci zdržavati delegacijo, da imajo v Magjarih podpornike, — Magjari pa, ker so v financah svojih popolnoma na kan tu, se isto tako odkrižati ne morejo delegacij; zato je nekdanja Schmerlingova prišlovica: „wir konnen warten (vsaj moremo čakati)" zdaj zopet do veljave prišla. Iz vsega tega pa je pre-očitno, v kakošnem kaosu živimo, in da je res skrajni čas, da izvemo, pri čem je Avstrija.
—  Naš rojak baron Jožef Žvegel je postal sek-cijski načelnik v ministerstvu vnanjih oprav. — Po „Fremdenbl." sta Kranjski c. kr. deželni predsednik vitez Widman in pa deželni glavar vitez K al t en-egger imela v pondeljek audienco pri cesarji.
—  Čedalje več siromaštva je na Dunaji. Po časniku „Corr. fur Nat. Oec. und Staat." je ondi 11.000 delalcev brez dela, 18.000 pa takih, ki ga le malo imajo. Od leta 1872. do 1873. je imelo 10.000 mizarskih pomočnikov dela, zdaj ga ima komaj 300.
—   Prihodnja skupščina katoličanov je liberalcem strašansk trn v peti.
Novice iz Turškega in o Turških zadevah. >,Igna-tiev, Ignatiev" — tako gre glas po vseh časnikih in golobice miru se spuščajo prednjim, al tem je zdaj malo verjeti. Kakor lansko leto Salisburv, potuje namreč zdaj Ruski diplomat Ignatiev po Evropi o Turških zadevah in je zdaj v Londonu , potem pa ima priti na Dunaj. Časnikarji so si miru že tako svesti, da kar naravnost že govore o razoroževanji Rusije. Ta optimizem pa ni nikakor opravičen, kajti Rusija se pač ne bo ravnala po povelji in željah različnih časnikarjev. Nam se zdi, da se Rusija že zavoljo velikega naroda svojega ne more umakniti; vsakako bi bilo to nevarno za njo^ gledč velikih priprav in silne zdaj že zbrane vojne pa ce!6 sramotno.  —   Obravnave Turčije s Črno-
goro so v taki stadiji, da so nade za mir le slabe. Turško ministerstvo je neki sklenilo, odbiti vse tirjatve Črnogorcev in privoliti k večemu nekake vravnave mej. Minister Savfet paša se je obrnil do Angleške in Avstrije s prošnjo, naj bi oni vplivali na Črnogoro, da odjenja, ker Turčija ne more nič odjenjati. Glasovi s Petrograda pa pravijo,^ da javno mnenje smatra sklep mini med Turčijo in Črnogoro za pogoj vsake poravnave jued oblastmi, do tje^pa je določba o mini v rokah Črnogorskega kneza. Črnogorci sami pa se hočejo ravnati po ukazu iz Rusije; če jim ona veli mir skleniti, ga bodo sklenili, drugače ne, ker morajo dobiti nekaj rodovitne zemlje , da bodo mogli živeti. — Vse oblasti si prizadevajo ohraniti mir, ali najbolj prizadeti namreč Turški narod, noče miru. V Carigradu je vse pokonci. Policija je imela ves teden opraviti, da je brzdala mohamedansko meščanstvo. Narod se silno huduje nad vlado zarad sramotnega mini, ki ga je s Srbijo sklenila. Oglase so gotovo sestavili uleme (Turški duhovniki) , ki si na vao moč prizadevajo ljudstvo vneti za verski boj. — V Bosni se je vnovič vnela ustaja. — Zadnje novice poročajo, da so se obravnave med Turčijo in Črnogorskimi poslanci razbile. Ker je med tem premirja čas potekel, radoveden čaka ves svet na to, kaj se bo zdaj zgodilo.
96