Landesgesehblalt für das Hevzogthum Krain. — --- Jahrgang 1887. VIII. Stück. Ausgegeben und versendet am 2. April 1887. Deželni zakonik z a TrojTrod-Ira-o 2*1 ra, n j s Is:©. ----7» m:- Lčto 1887. VIII. kos. Izdau in razposlan 2. aprila 1887. Laibach. Tincf von Klein & Kovač ((šger). Ljubljana. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 11. Razglasilo c. kr. deželne vlade na Kranjskem z dnš 24. februvarija 1887. leta, št. 1574., ob uvrstitvi občinske poti med Vidmom in Zdensko Vasjo v kategorijo okrajnih cest. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim, odločilom z dnä 25. janu-varija 1887. leta najmilostiveje blagoizvolilo potrditi kranjskega deželnega zbora sklep z dnö 7. januvarija 1886. leta. da se uvrsti občinska pot med Vidmom in Zdensko Vasjö v kategorijo občinskih cest. To se po razpisu visokega c. kr. ministerstva notranjih stvarij z dnd 1. februvarija 1887. leta, št. 1544, s tem razglasilom daje na splošno znanje. C. kr. deželni predsednik: Raron Winkler s. r. 12. Razglasilo c. kr. deželne vlade na Kranjskem z dnč 6. marcija 1887. leta, št. 846, o predpisu, kako je s čolni in plavi voziti po Savi med Beričevim na Kranjskem in med štajersko-hrvaško deželno mejo. V naslednjem se daje na splošno znanje predpis, kako je s čolni in plavi voziti po Savi med Beričevim na Kranjskem in med štajersko - hrvaško deželno mejo, katerega je odobrilo visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z razpisom z dnä 2. maja 1883. leta, št. 9115, dogovorno s c. kr. poljedelskim ministerstvom in s c. kr. ministerstvom notranjih stvarij, kakor tudi s kr. ogrskim ministerstvom javnih del in prometa. Predpis kakö je s čolni in plavi voziti po Savi med Beričevim na Kranjskem in med štajersko-hrvaško deželno mejo. §. 1. Kje je postaviti plavärske nadzornike in komu je naznanjati vodne ovire. Na desnem bregu Save v Litiji in v Krškem na Kranjskem, potem na levem bregu Save v Zagorji na Kranjskem in v Sevnici in v Brežicah na Štajerskem je postaviti po jednega plavärskega nadzornika. 11. Runbmachnng der k. ft. Canbcsvegimmg in Mrain vom 24. Februar 1887, 3. 1574, betreffend die Einreihung des Gemeindeweges zwischen Bidem und Zdenskavas in die Kategorie der Bezirksstratzen- Seine k. und k. Apostolische Majestät haben mit Allerhöchster Entschließung vom 25. Jänner 1887 dem Beschlüsse des hämischen Landtages vom 7. Jänner 1886, betreffend die Einreihung des Gemeindeweges zwischen Bidem und Zdenskavas in die Kategorie der Bezirksstraßen die Allerhöchste Genehmigung allergnädigst zu ertheilen geruht. Dies wird zufolge Erlasses des hohen k. k. Ministeriums des Innern vom 1. Februar 1887, Z. 1544, hiemit zur öffentlichen Kenntnis} gebracht. Der k. k. Landes-Präsident: Freiherr von Winkler m. p. 12. tombmadjung her k. ft. Canbesregievung in Mrain vom 6. Almz 1887, 3. 846, betreffend die Vorschrift für den Betrieb der Plätten- und Flotzsahrt auf dem Saveflutze zwischen Förtschach in Krain und der steiermärkisch-croatischcn Landesgrenze. Nachstehend wird die vom hohen k. k. Handelsministerium laut Erlasses vom 2. Mai 1883, Z. 9115, im Einvernehmen mit dem k. k. Ackerbau-Ministerium und mit dem k. k. Ministerium des Innern, dann mit dem königl. ungarischen Ministerium für öffentliche Arbeiten und Communication genehmigte Vorschrift für den Betrieb der Plätten- und Floßfahrt auf dem Savefluße zwischen Förtschach in Krain und der steiermärkisch-croatischen Landesgrenze zur allgemeinen Kenntniß gebracht. Vorschrift für den Betrieb der Plätten- und Flußfahrt auf dem Zavefluße zwischen Förtschach in Kram und der steierinarkisch-rroatischen Tandesgrenze. §. L Aufstellung von Aloßmeistern und Anzeige der Klußgebrechen. Am rechten Saveufer in Littai und Gurkfeld in Krain, dann am linken Saveufer in Sagor in Krain und in Lichtenwald und Rann in Steiermark ist je ein Floßmeister aufzustellen. Brodniki ali plavičarji morajo sami ali po plavärskih nadzornikih vsako vOdno oviro, ki pripravlja vožnji kako nevarnost, in vsako stvar, ki je plavljenju na kvaro, naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu v Krškem. V nujnih slučajih morajo to naznaniti tudi neposredno drugim plaväxskim nadzornikom. g. 2. Določitev vozne poti. Plavärski nadzorniki morajo večkrat, zlasti pa po vsaki Miki vodi, njim odkazane d61e reke s čolnom ogledati, preiskati in vödo premeriti, vozno pot določiti ter taisto više gori postavljenim plavärskim nadzornikom naznaniti. §. 3. Pristanišča. S čolni in plavi pristajati je praviloma dovoljeno samo na spodaj naštetih, od oblastva določenih pristaniščih, in to: na levem bregu Save v Zagorji na Kranjskem, potem v Trbovljah, v Hrastniku in pri Potočinovem brodu pod Zidanim mostom, v Sevnici, na Blanici, v Rajhenburgu in v Brežičah na Štajerskem; a na desnem Savskem bregu na Kranjskem v Litiji, Ratečah, v Kompoljah, v Spodnjem Boštanji, v Krškem, v Čateži in na Jesenicah. Samo v silnih slučajih je dovoljeno tudi na drugih mestih, nego na zgoraj imenovanih pristaniščih pristati k bregu, toda vselej tako previdno, da se ne pokvari breg in ne poškodujejo stavbe, ki so morebiti postavljene na njem. Kadar brodniki ali plavičarji pristanejo na mestih, od oblastva določenih, morajo tisti, ki pridejo prej, svoje čolne in plave postaviti tako, da morejo brez zadržka pristati tisti, ki dospö pozneje. §. 4. Mitniške in pristaniške pristojbine in povračilo škode. Vsi čolni in plavi, kateri, vozeči se po reki gori ali doli, pridejo v Krškem mimo mitniške črte, na bregu od oblastva zaznameuovane, morajo pri c. kr. brodniškem uradu v Krškem plačati Savsko mituino po mitniški tarifi, razglašeni z okrožnim ukazom c. kr. ilirskega gubernija z dnö 1. marcija 1844 L, št. 4717, v kolikor niso upravičeni zahtevati si v zgoraj navedenem gubernija!nem ukazu izrečenega mituiškega oprostila. Pristaniške pristojbine je plačevati po določilu pristaniških tarif, od oblastva potrjenih. O povračilu škode, ki se naredi s tem, da kakšen brodnik ali plavičar pristane in svoje plovilo priveže izredno zunaj pristanišč, obsezajo merodajna določila §. 9. državnega zakona z dn6 30. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 93) in §§. 8., 9. štajerskega deželnega zakona z dnd 18. januvarija 1872. 1. (dež. zak. št. 8.) Die Plätten- oder Floßfahrer haben selbst oder durch die Floßmeister über jedes, die Sicherheit der Fahrt bedrohende Flußgebrechen und über jeden die Floßfahrt gefährdenden Gegenstand der k. k. Bezirkshauptmannschaft in Gurkfeld Anzeige zu machen. In dringenden Fällen hat die Anzeige auch unmittelbar an die anderen Floßmeister zu geschehen. §• 2. Bestimmung der Jahröatzn. Die Floßmeister haben öfters, insbesondere nach jedem Hochwasser, die ihnen zugewiesenen Flußstrecken vor dem Beginn der allgemeinen Fahrten zu befahren, zu sondiren, die Fahrbahn zu bestimmen und selbe den oberhalb befindlichen Floßmeistern bekannt zu geben. §. 3. Landplätze. Das Anlanden mit Plätten und Flößen darf in der Regel nur an den nachstehend bezeichneten, behördlich bestimmten Landungsplätzen stattfinden, u. zw. am linken Saveufer zu Sagor in Krain, dann zu Trifail, Hrastnik und bei der Potozhinischen Ueberfnhr unterhalb Steinbrück, zu Lichtenwald, Blanca, Reichenburg und Rann in Steiermark, und am rechten Saveufer in Krain zu Littai, Ratschach, Gimpel, Untersauenstein, Gurkfeld, Tschatesch und Jessenitz. Nur in Fällen der Noth ist es gestattet, auch an ändern Stellen, als an den oben bezeichneten Landungsplätzen am Ufer anzulegen, allein es muß immer die Vorsicht beobachtet werden, daß dies ohne Nachtheil für das Ufer und die an demselben allenfalls bestehenden Bauwerke geschehe. Beim Anlanden an den behördlich bestimmten Plätzen haben die zuerst ankommenden Plätten- oder Floßfahrer ihre Fahrzeuge so zu stellen, daß die Nachkommenden ungehindert landen können. §- 4. Wauttz- und Lendgevützren und Schadenersatz. Alle Fahrzeuge, welche die am Ufer bezeichnete amtliche Mauthlinie in Gurkfeld in der Thal- oder Bergfahrt überschiffen, haben die Save-Mauthgebühr nach dem nach Cirkular-Berordnung des k. k. illirischen Gnberniums vom 1. März 1844, Z. 4717, kundgemachten Mauthtarife bei dem k. k. Navigationsamte in Gurkfeld zu entrichten, insofern sie nicht die in obgesagter Gubernial-Berordnuug ausgesprochene Mauthbefreiung anzusprechen berechtigt sind. Lendgebühren sind nach Maßgabe der behördlich genehmigten Lendtarife zu entrichten. Heber den Ersatz des bei außerordentlichen Landungen und Befestigungen außerhalb der Lendplätze entstehenden Schadens, enthalten der §. 9 des Reichsgesetzes von 30. Mai 1869 (R. G. Bl. Nr. 93) und die §§. 8, 9 des steiermärkischen Landesgesetzes vom 18. Jänner 1872 (L. G. Bl. Nr. 8) die maßgebenden Bestimmungen. §. 5. Vodomerski koli. Na vseh pristaniščih, kakor tudi na Mah pri mostovih v Litiji, Sevnici in Krškem je na novo postaviti vodomerske kole, v kolikor takšni niso postavljeni že zdaj. Take vodomöre morajo vzdrževati tisti, ki so v to zavezani. Vodomerski koli se morajo ujemati z šrarskim vodomerom, postavljenim nad Krškim, in popraviti jih je, kadar reka izpremeni svoj tek. Vodomeri na desnem Savskem bregu se postavljajo in popravljajo in ničevna točka na njih se določuje pod vodstvom c. kr. okrajnega inženirja v Krškem; öni na levem bregu Save pa pod vodstvom e. kr. okrajnega inženirja v Celji. Pri tem morata oba postopati po vzajemnem dogovoru. §. 6. Omejitve vožnje. Vožnja s čolni in plavi se sme na Savi začeti še le tedaj, kadar voda na vodomeru doseže ničevno točko, in mora nehati, kadar vodomer kaže, da voda seza več nego 1 meter in 50 centimetrov nad ničlo. Čolni in plavi ne smejo zapustiti svojega pristanišča prej, nego jedno uro pred solnčnim vzhodom, ter svoje vožnje ne smejo nadaljevati dalje, nego jedno uro po solčnem zahodu; razven, če jih okolnosti, katerih ni bilo možno naprej videti, zadrzö, da pristanišča ne morejo dospeti pred pretekom tega časa. Kadar nastopi megla in möte s snegom, takrat je vožnja kar najostreje prepovedana. Po noči morajo biti čolni in plavi, ali vsaj prvi čoln ali prvi plav, razsvetljeni z belo lučjo. §. 7. Kako je odpravljati plovila in po koliko mož je jemati na čolne in plave. Ne sme se odpravljati po več nego po šest plavov, po dolgosti zvezanih med seboj. Nobeden plav ne sme biti več nego 15'5 m širok, in z vštetimi vesli vred največ 70 m dolg. Prepovedano je odpravljati plave, ki so drug poleg drugega, t. j. po širokosti med seboj zvezani. Na völike plave, ki so zloženi iz 1—4 malih plavov, jemati je po dva plavičarja; kadar je veliki plav zložen iz več malih plavov, imeti mora po štiri plavičarje. Čolni s 47 cm globoko gažnjo morajo imeti po 4 brodnike, pri globokejši gažnji po 6 brodnikov. Kadar seza voda nad 1 m, takrat je zgoraj predpisano število plavičarjev ali brodnikov pomnožiti za toliko, kolikor jih je treba, in lastnik plovila, oziroma plavArski nadzornik je odgovoren za to, da so plavičarji in brodniki popolnoma sposobni za svoj pOsel in da njih število zadostuje. §. 5. Wassermesser. An sämmtlichen Lendplätzen, sowie an den Brückenjochen in Littai, Lichteuwald und Gnrkfeld sind Wafsermesser, insoserne solche nicht schon bestehen, neu zu errichten und von den hiezn Verpflichteten zu erhalten. Die Wasserstandsmesser haben mit dem oberhalb Gnrkseld bestehenden ärarischen Pegel übereinzustimmen und müssen bei Veränderung des Flußbettes regulirt werden. Die Ausstellung und Regulirung der Pegel, dann die Fixirung des Nullpunktes erfolgt unter Anleitung des k. k. Bezirks-Ingenieurs in Gnrkseld bezüglich der am rechten Savenser bestehenden Pegel, und unter jener des k. k. Bezirks-Ingenieurs in Cilli bezüglich der am linken Saveufer bestehenden Wasserstandsmesser. Hiebei haben dieselben im gegenseitigen Einvernehmen vorzugehen. §. 6. Iahrbefchränkungen. Die Plätten- und Floßfahrt darf auf dem Savefluß erst dann beginnen, wenn der Wasserstand den Nullpunkt des Pegels erreicht und darf nicht mehr stattfinden, sobald der Pegel eine Wasserhöhe von mehr als 1 Meter 50 Centimeter über Null zeigt. Die Plätten und Flöße dürfen ihren Landungsplatz nicht früher als eine Stunde vor Sonnenaufgang verlassen und dürfen ihre Fahrt nicht länger als eine Stunde nach Sonnenuntergang fortsetzen; es sei denn, daß sie durch nicht vorherzusehende Umstände verhindert wurde«, deu Landungsplatz vor Ablauf dieser Zeit zu erreichen. Bei Nebel und Schneegestöber ist die Fahrt strengstens untersagt. Während der Nacht müssen die Fahrzeuge, oder wenigstens das erste Fahrzeug mit einem weißen Lichte beleuchtet seht. §. 7. Expedition und Wenrannung der Iayrzeuge. Es dürfen nicht mehr als sechs Floßtafeln, nach der Länge mit einander verbunden, verschifft werden. Ein Floß darf jedoch höchstens 15°5 m breit uud, die Ruder mit inbegriffen, höchstens 70 m lang sein. Die Verschiffung von neben einander, d. i. nach der Breite mit einander verbundenen Floßtafeln ist als unstatthaft verboten. Bei Flößen aus 1—4 Floßtafeln hat die Bemannung aus zwei, bei mehr aneinander verbundenen Floßtafeln ans vier Flößern zu bestehen. Bei Plätten mit einem Tiefgänge bis 47 cm hat die Bemannung aus 4 Mann, bei vermehrtem Tiefgange ans 6 Mann zn bestehen. Bei Wasserständen über 1 m ist die oben vorgefchriebme Anzahl der Bemannung nach Bedarf zu vermehren und haftet der Eigenthümer des Fahrzeuges, beziehungsweise der Floßmeister für die vollkommene Eignung der Bemannung und deren hinreichende Anzahl. §. 8. Vozni gostje. Vozni göstje se smejo jemati na plovila samo z vednostjo in pod odgovornostjo plavžtrskega nadzornika. Taisti smejo stopiti na suho šele potem, ko plovilo pristane k bregu ter mirno obstoji. §• 9. Kako je plovila narejati in opravljati. Da so plovila varno, in tovorom, katera vozijo, primerno narejena in opravljena s potrebnimi všsli, prihranilnimi vSsli, železnimi ključi, železnimi kljukami, držali, zagozdami, vrvmi in prodnimi sekirami, za to so odgovorni posestniki teh plovil, oziroma plavärski nadzorniki. §. 10. Vozne razdalje. Plovila smejo iz istega kraja odhajati samö v presledkih 5 minut. Kadar čoln ali plav doide drugo plovilo, mora na primernem mestu počakati dotlej, dokler ga plovilo, ki se vozi pred njim, ne prehiti za razdaljo, v zgornjem določilu omenjeno, ali dokler ni privezano na določenem pristanišči. §. 11. Kako je privezovati plovila. Da se plovila v pristaniščih varno privežejo, za to je skrbeti brodnikom in plavičarjem in dotičnim pristaniškim čuvajem. Ako tega ne storä, preti jim zakonita kazen. Pri tem se je ogibati vsakega poškodovanja brežnega pomösta ali tläka, kakor tudi drugih utrdil in stavb. Kadar voda močno zraste, potegniti je plovila na suho, in odrediti je zaradi varnosti še druge naprave, da se plovila ne odtrgajo. §. 12. Kaj je početi, kadar plovilo na plitvem obtiči in kako se je vesti tistim, ki vozijo za njim. Kadar plovilo na plitvem obtiči, ali je ustavi kaka druga nezgoda, morajo brodniki ali plavičarji plovilo kar najhitreje vzdigniti s proda ter plovilom, ki prihajajo za njimi, naznaniti zadržek na vödni poti. Mimti takih plovil, ki so obtičala na produ, dalje voziti, je prepovedano, zlasti v rečnih soteskah in pri ozkih möstnih odprtinah. Kdor to prepoved prestopi ter se vendar mimö pelje, dokazati mu je, da mu ni bilo možno poprej pristati. §. 8. Aahrgäste. Fahrgäste dürfen nur mit Vorwissen und unter Verantwortung des Floßmeisters ausgenommen werden. Dieselben dürfen erst nach Anlandung und nach erfolgtem Stillstände des Fahrzeuges ans Land gesetzt werden. §. 9. Konstruktion und Ausrüstung. Für die sichere, der Ladung entsprechende Coustruction der Fahrzeuge und die angemessene Ausrüstung derselben mit Rudern und Reserve-Rudern, Hackenzeug, Anhaltespeiteln, Keilen, Seilen und Griesbeilen sind die Besitzer der Fahrzeuge, beziehungsweise die Floßmeister verantwortlich. §. 10. Iahrdistanzen. Die Fahrzeuge dürfen vom gleichen Orte nacheinander nur in Zwischenräumen von 5 Minuten abfahren. Wird ein Fahrzeug eingeholt, so hat das nachkommende geeigneten Orts so lange anzuhalten, bis das vorausfahrende den der vorstehenden Bestimmung entsprechenden Borsprung gewonnen hat, oder am bestimmten Lendplatze befestiget sein kann. §. 11. Anheftung der Fahrzeuge. Für die sichere Anheftung der Fahrzeuge haben die Plätten- und Floßfahrer und allfällige Lendhüter bei gesetzlicher Ahndung im Uebertretuugsfalle zu sorgen und ist hiebei jede Beschädigung der Uferpflasterungen, sowie sonstiger Versicherungen und Bauwerke zu vermeiden. Bei bedeutendem Steigen des Wasserstandes sind die Fahrzeuge an das Ufer zu ziehen und die Vorsichtsmaßregeln zu treffen, um ein Abreißen zu verhüten. §. 12. Strandung und Vorfahren. Die Bemannung eines auf dem Grunde aufgefahrenen oder durch einen sonstigen Unfall ansgehaltenen Fahrzeuges, hat dasselbe schnellstens flott zu mache» und den nachkommenden Fahrzeugen von der Hemmung an der Wasserstraße Nachricht zu geben. Das Vorfahren neben gestrandeten Fahrzeugen ist verboten, insbesonders in Flußengen oder beschränkte» Brückenöffnungen. Die Unmöglichkeit früheren Anlandens beim Vorfahren ist vom Uebertreter glaubwürdig nachzuweisen. §. 13. Kako se je vesti, kadar nastopijo nevarnosti. Kadar nastopijo nevarnosti, morajo si vodniki in brodniki (plavičarji), prevozniki in ribiči brez razločka vzajemno pomagati. Sicer so tudi vodniki in brodniki (plavičarji) z bližnjih plovil dolžni kar najhitreje priti na pomoč, in opravljati morajo brez upora taka d61a, kakeršna jim v takih slučajih ukažejo oblastva in organi, ki so postavljeni, da vzdržujejo red. §. 14. Rešilni čolni. Vsak posestnik pristanišča je dolžan, na svojem pristanišči imeti pripravljen rešilni čoln ves čas, dokler je odprta vožnja po reki. §. 15. Plavičarski dopustilni list in plavärska izkaznica. Vodniki plavov in čolnov morajo imeti pri sebi plavičarski dopustilni list, narejen po priloženem vzorci A in potrebna dokazila, kdo je plavu gospodar ali odpošiljatelj ter odkod se plav vozi in kam je namenjen (plavžtrsko izkaznico). Plavičarske dopustilne liste izdäja politično okrajno oblastvo na podstavi preskušnje. Preskušnje za plavičarske voduike je polagati pred stavbinskim oddelkom političnih okrajnih oblastev in morejo se narediti samo za vožnjo po jednem delu Save, ali za vožnjo po vsi Savi, ali za vožnjo po Savi in po Dunavu pod izlivom Save. Plavičarski dopustilni list se izdči za tisti d61 Save, za kateri je bila narejena pre-skušnja. Sicer je gledö izdäjanja in gledä odjčmanja plavičarskih dopustilnih listov postopati po določilih, veljavnih v tem oziru za Dunav. Plavdrsko izkaznico mora izdati župan tistega kraja, odkodar je plav. Prigled o plavičarskih dopustilnih listih in o plavärskih izkaznicah pristdja plavärskim nadzornikom in pokazati jih je na zahtevanje tudi brodniškemu uradu. §. 16. Kazen pri prestopkih. Prestopki tega predpisa, kateri ne spadajo niti pod občni kazenski zakon, niti pod kazenska določila štajerskega deželnega zakona z dnö 18. januvarija 1872. 1. (dež. zak. št. 8), ali kranjskega deželnega zakona z dn6 15. maja 1872. 1. (dež. zak. št. 16) o rabi, napeljevanji in odvajanji vodft, kaznujejo se na tistem, ki jih zakrivi, po določilu ministerskega ukaza z dud 30. septembra 1857. L (drž. zak. št. 198) z globami od jednega do sto goldinarjev ali z zaporom od 6 ur do 14 dnij. §. 13. Verhalten bei eintretenden Gefahren. In Fällen eintretender Gefahren haben Führer und Mannschaft, Ueberführer und Fischer ohne Unterschied sich gegenseitig Hilfe zu leisten. Uebrigens sind Führer und Mannschaft der in der Nähe befindlichen Fahrzeuge zur schleunigsten Hilfeleistung verpflichtet und dieselben müssen sich auch zu jenen Diensten unweigerlich verwenden lassen, wozu sie in solchen Fällen von den zur Handhabung der Ordnung aufgestellten Behörden und Organen anfgefordert werden. §. 14. Wettnngskähne. Jeder Besitzer eines Lendplatzes ist verpflichtet, bei seinem Lendplatze während der Zeit der offenen Flußfahrt einen Rettungskahn in Bereitschaft zu halten. §. 15. Alößerpatent, Iloßöescheinignng. Die Führer von Flößen und Plätten müssen mit einem nach Anlage A ausgestellten Flößerpatente und mit den geeigneten Papieren zur Nachweisung des Eigenthümers oder Absenders, der Herkunft und Bestimmung des Floßes (Floßbescheinigung) versehen sein. Das Flößerpatent ist von der politischen Bezirksbehörde auf Grund einer Prüfung auszufertigen. Die Floßführer-Prüfungen sind von den Ban-Abtheilungen der politischen Bezirksbehörden vorzunehmen und können für die Befahrung einer Theilstrecke der Save, oder für jeue des ganzen Saveflnßes, oder endlich des Saveflnßes und der Donau unterhalb der Savemündung abgelegt werden. Das Flößerpatent wird für jene Strecke ausgefertigt, für welche die Prüfung abgelegt wurde. Im Uebrigen ist bezüglich der Ausstellung und anch bezüglich der Einziehung der Flößerpatente nach den Bestimmungen vorzugehen, welche dießfalls für die Douau gelten. Die Floßbefcheinignng ist vom Gemeinde-Vorstände des Abgangsortes anszusertigen. Die Coutrolirung der Flößerpateute und der Floßbescheinigungen steht den Floßmeistern zu und sind dieselben aus Berlaugeu auch der Schiffahrtsbehörde vorzuweifeu. §. 16. Strafe bei Mevertretungen. Uebertretuugeu dieser Vorschrift, welche weder liuter das allgemeine Strafgesetz, noch unter die Strafbestimmungen des steiermärkischen Landesgesetzes vom 18. Jänner 1872 (L. G. Bl. Nr. 8) oder des krainischen Landesgesetzes vom 15. Mai 1872 (R. G. Bl. Nr. 16) über Benützung, Leitung und Abwehr der Gewässer fallen, werde» an den Schuldtragenden nach Maßgabe der Miuisterial-Berordnuug vom 30. September 1857 (R. G. Bl. Nr. 198) mit Geldstrafen von Einem bis Hundert Gulden oder mit Arrest von 6 Stunden bis zu 14 Tage» geahndet. §. 17. Povračilo škode. Škodo, storjeno osebam ali tuji lastnini, dolžni so povrniti tisti, ki so jo zakrivili, in odgovoren je zänjo posestnik plovila, oziroma plavä-rski nadzornik, ako je škodo provzročil s tem, da je v ndmar pustil po tem predpisu naložene mu dolžnosti. §. 18. Kazenska oblastva. Zvrševanje tega predpisa je naloženo v prvi stopnji c. kr. okrajnemu glavarstvu dotičnega deželnega ozemlja. Grledd prestopkov, katere zakrivd posestniki plovil, oziroma njih osobje na hrvaškem ozemlji, kakor tudi gledd zaveznost-i v povračilo škode, odločujejo ondotni zakoni in pristojna so ondotna oblastva. C. kr. deželni predsednik: Baron Winkler m. p. §. 17. Schadenersatz. Für die Schädigung von Personen oder fremden Eigenthums sind die Schuldtragenden ersatzpflichtig und der betreffende Besitzer des Fahrzeuges, beziehungsweise der Floßmeister haftend, wenn er durch Außerachtlassung der ihm nach dieser Vorschrift obliegenden Verpflichtungen die Beschädigung verursacht hat. §. 18. Straföeyürden. Die Handhabung der gegenwärtigen Vorschrift obliegt in erster Instanz der k. k. Bezirkshauptmannschaft des betreffenden Landesgebietes. Hinsichtlich der von den Besitzern der Fahrzeuge, beziehungsweise von dem Personale derselben auf kroatischem Gebiete verübten Ausschreitungen, sowie hinsichtlich deren Verpflichtung zum Schadenersatz sind die dortigen Gesetze maßgebend, und die dortigen Behörden kompetent. Der k. k. Landes'Präsident: Freiherr von Winkler m. p. Priloga A. C. kr. okrajno glavarstvo v Plavičarski dopustilni list. Ker se je imetnik tega dopustilnega lista ..... J.........................................J. iz ... . izkazal, da ima potrebne vednosti in sposobnosti, daje se mu z denašnjitn dnevom dopustilo, da sme voditi vsak plav (čoln), Ker je poprej svdčano obljubil, da hoče vsak njegovemu vodstvu izročeni čoln ali plav z vso skrbljivostjo in previdnostjo voditi, od njega škodo, nesrečo ali nevarnost po vseh svojih moč6h, kolikor je možno, odvračati, ter pri svojih vožnjah tudi brodarsko- in vOdno-policijske predpise strogo zvrševati, d Lije se mu o tem ta-le plavičarski dopustilni list z vtisnenim uradnim pečatom. ki se vozi po Savi in pod nje izlivom po Dunavu. do V dn6 Podpis imetnika: