Današnja Številka stane 3 Din.
LETO II.
LJUBLJANA, 19. APRILA 1924.
Ročnima za ivcosla-
▼1)0 ČETRTLETNO DIN 15' CELOLETNO • Dl N < 60/Z A INOZEMSTVO )E DODATI JOJTNlNO/ OGLASI PO fENlKV/ POSAMEZNA
»tevilka-po DIN 150-
P°ŠT. (EK. RAČ. 13.188
STEV. 17.
A
/A\
VREDNliTVO IN VPRAVA V-VtlTELJSKI‘TI$KARNI/
ROKOPISI - IE NE VRA-'CAJO/ANONlMNl-DO-. 'Pt$l • JE • NE • PRIOBČV -k lElO/POiTNlNAPLA-W XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 90«.
Šesta pomlad.
BiS
še rt^en^e na^e mlade jugoslovenske države stopa v šesto pomlad. Ven/ P° ve^kem Vstajenju iz groba tisočletnega suženstva obhajamo vseh no^.v svobodi. Pomladanski prazniki so bili v vseh dobah in pri D h prodih najveličastnejši; bili so in so še prazniki svobode, prazniki Dir	prazniki	novih nad, novih upov in novega dela. Kakor od-
a drevje svoje popke, da požene cvetje, ki naj v jeseni obrodi sad, se bodo šibile veje božjega blagoslova, kakor stopa kmet na polje, t ,!zonc njive in jih poseje, da obrode, ko pride čas žetve, tako stopajo du« organizmi človeške družbe spomladi, o Veliki noči, na svoje sv n?10, ^ejno Polje, da ga na novo razorjejo, da zasejejo nova semena °Jin bodočih ciljev in stremljenj.
Tudi letos je tako! Vse brsti, vse zeleni, vse dela, vse se obnavlja, tudMUpira’ reorganizira, samo naša jugoslovenska državna politika je bila ri 0S °k ^esti Pomladi, ob šesti Veliki noči prav tako suha kakor je ,a doslej. Nikjer ni nobenega cvetja; vse je suho, vse je jalovo. Mesto 01 napredovali, nazadujemo. Vsako politično pomlad našega svo-_ ^unega življenja smo imeli vsaj nado, da bo druga boljša, da bodo boljše m	takrat	so se zbirale in organizirale pri nas politične sile in
ed njimi so bile tudi take, ki so zapisale na svoj prapor »jugosloven-vo« in obljubljale nove vidike. Organizirala se je Jugoslovenska De-Okratska Stranka, organizirali so se zemljoradniki in drugi. Takrat smo P^cakovali, da bodo te nove, mlade politične tvorbe prinesle v naše Oljenje politično pomlad, politično vstajenje ter premagale žalostne Stanke v suženjski ideologiji vzrastlih tvorevin. Danes, ob šesti pokadi, ob šesti Veliki noči tudi tega ni več. Demokratske stranke kot Mike vsedržavne tvorenine ni več. Razbili so jo osebni instinkti in njeni ostanki se vdajajo danes medlemu oportunizmu. Veliko prvotno Poslanstvo je zaigrano in to kar danes živi, se hrani samo še s preteklo slavo.
Zemljoradniško gibanje, ki je tudi baziralo na jugoslovenskem na-odnem edinstvu, se je že davno prej razbilo in zadušilo v svoji nedejavnosti in nesposobnosti voditeljev. O narodno-socijalistični stranki, ki tudi obetala mnogo, moremo danes govoriti samo še kot o ponesrečeni poizkusu. Velika socialistična stranka se je zmrvila in njeni voditelji so se medsebojno pobili do smrti. Stara radikalna stranka, ki je bila Pred desetletji rešiteljica male Srbije, se je degenerirala do koruptne ^Užbe eksploaterjev naroda in države in njena starost in senilnost ji dopušča, da bi pogledala preko tesnih mej nekdanje male srbske kra-tevine ter dosegla nova, velika jugoslovenska obzorja in morda je naj-tragično ravno to, da mora ta stranka braniti državno edinstvo; ta
nwfa’ w Je Uo tega ne dovaja velika ideja, ampak strankarski in ple-uenski instinkt.
man5^ ^ rečemo o naših klerikalcih? Kaj o radičevcih? Kaj o musli-Kakor v posmeh vsemu kar je svetega, se glasi, da nosi klub ‘^‘kalnih poslancev ime »jugoslovenski«, da se separatistična musli-‘^nska organizacija imenuje »jugoslovenska« 1 Od teh skupin ne more v^ovau rešitve niti ožje slovensko ali hrvatsko pleme, še manj se-aa jugoslovenski narod kot višja celota.
Kamorkoli se v našem političnem življenju ozremo, povsod vidimo n~/r° oportunizem, demagogijo, razdvojenost, sovraštvo, nesposobnost in
Konec popustljivosti.
mzke
mladi
osebne in strankarske instinkte, laka je naša šesta politična po-
sku 6 razmere so privedle do krize tudi naš parlamentarizem. Narodna >j*P&čina je karikatura ljudskega tribunala in mora se razgnati pred-^T'Uo' morajo se razpisati nove volitve. Koliko denarja, narodnega de-p rja, se bo zopet pometalo skozi okno za nakupovanje »narodnega pre-^icanja«. Koliko železniških prog bi s tem denarjem lahko popravili, da u Se ne dogajale dan za dnem krvave nesreče! Koliko šol bi lahko *°yiu v južnih krajih, kjer mori naš narod nepismenost! Koliko
V	^Vlr*j bi lahko izsušili itd. itd. In kaj nam bodo prinesle nove volitve? zrn-	slučaiu	toliko,	kolikor	so nam prinesle zadnje! V, Srbiji
s^° srbskih separatistov, v nrvatski Urvatskih, v bloveniji sloven-bo h iUcli na^e iet°šnje politično poije, naša politična jesen in zima ne ooljša kakor je pomlad.
skj. ^°t osamljena trdnjava v tem oceanu politične razprtije, strankar-ViOjkStraSU m mstuliitov, demagogije m korupcije, malin ljudi m malih °v, stoji eaino truno na branuiu jugoslovenstte narodne in državne osti m širsm noricontov naša orgauizacija — Orjuna.
Kakor nikdar poprej, vidimo danes ob šesti pomladi naše svobode jugosiovensKi nacijonalisti, da za nas ni skupnosti ne kompromisa z ^bfcno današnjih političnih in strankarskm tvorevin. Vidimo jasno in ettio trdno, da mora voditi naša pot preko vseli teh družb za eksploatacijo narodove lahkovernosti do višjega jugosiovenskega cilja. Danes sin 30 ta zatajni in zapustili še poslednji iz teh skupm, vemo, da m° samo mi njegovi zvesti in neomajm poborniki. Zato naj bo šesta ndad naše svobode pomlad novega dela in razmaha Orjunel
mi
da nismo
kol ^am’ jugoslovenskim nacijonalistom očitajo, da smo neodločni, lebamo in se nočemo jasno izraziti za koga smo. To ni res! Mi niauu* Cj.. ^ojiar, mi imamo svoj jasno začrtan pravec, mi imamo svoj trden tvor Za ta pravec, za ta cilj smo. Ce bi bili za katero sedanjih političnih , , evin, potem bi morala ta tvorevma imeti isto pot in isti cilj kot ga ^amo mi, potem pa — naše organizacije ne bi več bilo treba! Jasneje ne moremo izraziti in kdor še vedno ne pojmuje našega dela, ni naš fro e^’ mani Pa Orjunaš. Danes smo mi Orjunaši edina jugoslovenska
0 flta; po razcepu demokratske strake smo tudi edina jugoslovenska Kanizacija, ki obsega vsa naša plemena in vse naše pokrajine. V tej
ionizaciji, pod to zastavo je edino mesto vsem, ki čutijo jugosiovensko
1 ^ hočejo, da bi tudi našemu narodu in naši državi zazelenela enkrat Psa pomlad, napočila resnična Velika noč vstajenja iz razprtij in brato-0rnih borb.
ra. delo torej! Na novo pomladansko delo! Naše organizacije mo-° V lePib solnčnih dneh znova oživeti v vsem mladem in borbena- nanosu in širiti naše ideje, množiti naše vrste, da bo čimprej napočil *£lav bomo ^allko spregovorili odločno besedo, ki bo zagrmela od Tri« Vr».a do Soluna in od Jadrana do vojvodinskih ravnin In pomedla s pola vse kupčevalce v svetišču našega naroda!
Zdi se, da je naša vlada le predolgo trpela divjanje separatistov. Državniška modrost je vsega uvaževa-nja vredna, dokler ne zaide v prizanesljivost, ki je naravnost kazniva. Mislimo, da je v Radičevem slučaju bilo le preveč prizanesljivosti, preveč pričakovanja, da se bosta vodja in pokret unesla in spametovala. Človek, ki je toliko rušil državno avtoriteto, se je cela leta gibal svobodno, državna oblast pa je Čakala, da se bo spametoval.
Ko je njegovo delovanje v inozemstvu na škodo domovine dobilo tak obseg, da so se lahko preskrbeli dokumenti izdajstva, je Radiču uspelo, da je uskočil preko meje in tam brez sramu nadaljeval svoje izdajalsko početje. Ni dvoma, da ima med ostalimi svojimi zaupniki sokrivce, ki jih oblast lahko pozove na odgovor, pa naj so tudi državni poslanci.
Ako je pobotnica, ki jo ima oblast v rokah, pristna, na kar je treba paziti zlasti v času, ko se politični fal-zifikati izdelujejo obrtoma, potem ni prav nobenega vzroka, da se odlaša z uradovanjem.
Ta prizanesljivost, ki jo vlada v svoji modrosti dovoljuje Radičev-cem, je zločinska in je skrajni čas, da se ta pokret nevednih, zavedenih in nepismenih mas ustavi radikalno, dokler ni segel preko hrvatskih meja v Slovenijo, Bosno in Vojvodino. Likvidacija komunistične stranke je dovoljen dokaz, da se da vsako gibanje, ki je naperjeno proti državi, ustaviti s pametno in strogo odredbo, kajti v naši državi so še vedno v večini stranke, ki jim je za obstoj države. Ako bi oblast udarila po voditeljih, bi bila zatrla lahko v kali ra-dičevstvo, kajti nepismena čreda bi se bila razkropila že po prvem udarcu, ki bi se ga voditelji ne mogli ubraniti.
Pogrešena politika prizanesljivosti se vidi tudi v tem, da je imela baš nasproten učinek. Gibanje se ni poleglo, ampak je doseglo vrhunec in Radič sam po vseh londonskih neuspehih ne neha z rovarjenjem proti državi. Macedonijo, ki je zanjo dalo življenje toliko tisoč najboljših sinov našega naroda, odstopa Radič brez ozira na srbskega seljaka, ki ga snubi za svojo stranko, Bolgarom in slabi moralno upravičenost Jugo-
slavije do te, z našo krvjo prepojene zemlje.
Vlada naj ve, da bo dobila za vsako pametno, odločno in energično akcijo proti veleizdajalcem in prevratnim elementom vseobčo podporo nacijonalistov vseh treh plemen. Ne bomo se strašili niti naporov niti stroškov, ko bo šlo za borbo z razdiralci, ki jim je treba vendar enkrat pošteno stopiti na prste.
Integriteto in nedeljivost države bomo nacijonalisti vedno čuvali, pa naj stane kar hoče. Nismo principi-jelni nasprotniki strank, pobijali pa bomo z vsemi sredstvi take stranke, ki jim je najvišji cilj razdor in uveljavljenje osebnih interesov voditeljev za vsako ceno, blaginja naroda in države pa hekuba.
Dovolj nam je petletnega razdiranja na eni strani in petletnega kolebanja na drugi! Hočemo videti akcije, da ne bomo v zasmeh državam, ki so se osvobodile istočasno z nami, pa so nas v vsem delu za konsolidacijo države že davno prekosile. Me-hikanskih razmer ne maramo več in če so posamezni deli naroda še tako nezavedni, da bi pri bodočih volitvah zopet poverili mandate Radiču, Spahu in Korošcu, potem ni druge pomoči, kakor da žrtvujemo začasno nekoliko bistva demokracije in pokažemo z dejanjem, da volja neukih mas ne sme biti suverena.
Kdor ne uvidi, da ne sme delati proti državi, ki mu s svojim obstojem jamči vse človeške, narode in državljanske pravice, ta naj se ne pritožuje, ako se mu pri razdiralnem delu nekoliko stopi na prste.
Kdor neče zlepa k pameti, tega je treba prisiliti, da bo pameten. Petletna izkušnja nas je zadostno poučila, da demagogi in analfabeti nimajo pravice, da odločujejo v javnih zadevah.
Narod sam ni suveren, suverena je samo pamet in poštenost in tema gre vlada. Poslanci Slovenije in Hrvatske že leto dni ne vrše svojih dolžnosti, mislimo, da je čas, da se jim odvzame mandat in da stopijo na njih mesto novi možje, ki jim bo blaginja naroda in države najvišji zakon.
Na volitve, da vidimo, kdo uživa zaupanje ljudstva!
»Mi smo fašisti Italije, ne Orjunaši!“
Na dan volitev v Italiji je vdrla v Trstu v volilni lokal Edinosti skupina fašistov in zahtevala, da se odstrani volilni letak, ki je bil nalepljen pred lokalom. Ko jim ni bilo ugodeno, so ga seveda odstranili sami. Ko je navzoči poslanec dr. Wilfan protestiral proti takemu oviranju po Mussoliniju zajamčene volilne svobode, so mu grozili s palicami in pri tej priliki mu eden črnosrajčnikov zabrusi v obraz; »Mi smo fašisti Italije, pa ne Orjunaši. Ce vam ni prav, znajte, da lahko komu tudi glavo razbijemo.«
Da tako svoje grožnje lahko v resnici nekaznovano izvedejo, se je nad našimi zasužnjenimi brati tudi tekom zadnjih volitev večkrat izkazalo in tudi popolnoma odgovarja zgodovinsko dokazanemu junaštvu latinskega plemena, ki je svojo moč kazalo vedno nad slabšim. Zato se ne mislimo obširneje baviti s tem poedinim slučajem iz nepregledne vrste nasilij, ki so jih morali naši rojaki prestati pri zadnjih volitvah.
Pomembnejši je za nas vzklik: »mi smo fašisti, ne Orjunaši!« V teh besedah, dasi niso padle iz ust odgovornega voditelja, je podan značaj italijanskega fašizma, podan je pa tudi odgovor vsem domačim sovražnikom našega nacijonalnega po-kreta. Ne mogoče toliko v besedah kot pa v nepobitni resnici, ki jo vsebuje ta spontani vzklik prepotence, ki se zaveda svoje neomejene moči. Dasi je tako fašistovsko gibanje, kakor naš Orjunaški pokret — na-cijonalističen, so med razvojem in
delovanjem obeh tako globoko zarezane razlike, da tudi mi z vso odločnostjo odklanjamo, da bi naše delovanje kdo istovetil z delovanjem italijanskega fašizma — in najsi je njemu uspelo, da je dobil absolutno premoč v državi.
Že početki obeh gibanj padajo v popolnoma različno dobo in različne razmere. Splošno se domneva, da je italijanski fašizem predhodnik vseh nacijonalističnih pokretov, ki v potrebi uporabljajo tudi teroristična sredstva, če smatrajo to za koristno namenu organizacije. Temu je vzrok, da je on prvi v večjem stilu izvedel akcije, ki pač odgovarjajo edino čustvovanju italijanskega ljudstva in pa metodam, ki jih je fašizem uporabljal. Ne da bi se pulili za brezpomembno prioriteto, lahko ugotovimo, da spada začetek našega nacijonalnega pokreta z vso njegovo revolucijonarno in teroristično silo v predvojno dobo. To dejstvo je bilo že neštetokrat dokazano in njegovo resničnost so potrdili sarajevski atentatorji in nebroj jugoslovanskih dobrovoljcev, ki so padli v boju za svoj nacijonalistični program.
Tem neoporečnim dejstvom nasproti bi bilo italijanskemu fašizmu pri vsej poetični navdahnjenosti, ki odlikuje njegov narod, zelo težko dokazati, da je bila Italija pred ali pa vsaj med vojno prežeta z nacionalističnim duhom. Ne da bi spominjali sramotnih predaj celih polkov na soški fronti, ve vsak, ki je imel med vojno opraviti z italijan-
skimi častniki, da je mogoče inteligenca še v večji meri kazala znake nacijonalne dekadence, kot pa pri-prosto ljudstvo, ki konečno nikjer ni posebno dovzetno za idealna stremljenja. Noben Madžar ni izustil toliko psovk na laškega kralja, kot ujeti italijanski častniki in noben narod ni zagrešil toliko izdajstev, kot so jih ravno zakrivili voditelji italijanske vojske. Vsak poznavalec laških razmer predobro ve, da se je nacionalistično gibanje začelo šele uveljavljati po katastrofalnemu porazu pri Kobaridu. A še po tem so na fronti na Piavi češki in jugoslovanski nacijonalisti — do-brovoljci gonili z bajoneti laško vojsko na položaje.
Neprijetna je mogoče ta ugotovitev zmagovitemu despotu Mussoliniju, ali vsi njegovi čudoviti uspehi ne morejo zakriti sramotne vloge, ki jo je igral italijanski vojak in oficir v svetovni vojni.
Na prvi pogled nerazumljivo dejstvo, da je fašizem kot nacionalistično gibanje dosegel v kratkem času triumfalen razmah, se nam pojasni s priprostim primerjanjem. Italijanski fašizem je operiral z enotno maso, ki je bila zlasti po nezasluženi zmagi in uspehih mnogo bolj dovzetna za nacijonalno propagando, kot pa takrat, ko je bilo treba uveljaviti svojo nacijonalnost z bajonetom v roki. Za lepo doneče ime zveze bojevnikov so se dali z lahkoto pridobiti tudi vsi medvojni dezerterji. Poleg tega je fašizem ves čas užival najizdatnejšo podporo od kapitala, kateremu se je udinjal proti komunistom, in tudi vlada in krona so, v kolikor ga niso direktno podpirale, molče pripustile njegovo delovanje vse dotlej, da je Mussolini zasedel Rim.
Vsem slabim lastnostim navzlic je bil fašizem do tega momenta vendarle idealističen manjšinski pokret. Od tega trenutka dalje pa je postal oportunistična večina, katere vrste so spopolnjevali koristolovci in politični konjunk turisti. Fašizem je dosegel svojo kulminacijo in tudi najnovejše volitve mu niso prinesle navzlic sijajni zmagi notranjega okrepljenja. Vprašanje časa je, ali bo močna Mussolinijeva osebnost trajno kos indolenci in brezbrižnosti, ki karakterizira Italijane? V našo razpravo to ne spada.
če vzporedimo naše razmere italijanskim, ne moremo se čuditi, da je naše nacijonalistično gibanje, dasi dokazano starejše, zaostalo.v poletu za fašizmom. Politično ujedinjenje ni ustvarilo enotnega čustvovanja narodu, ki je dotlej bil izpostavljen najrazličnejšim zunanjim pritiskom in notranjim kvarnim vplivom. Naš nacijonalizem ni mogel pristopiti k oživljenju nacijonalne zavesti, on je moral in mora še danes ustvarjati zavest narodne skupnosti in enotnosti. In vse to pod najtežjimi pogoji. Nasproti vladi, nasproti strankam in brez vsake materijelne pomoči od kapitala in industrije, ki je pri nas v večini v tujih rokah in ima vsled tega interes na tem, da se nacijonalno gibanje čim počasnejše uveljavlja. Vse te otežkočene razmere in nasprotstva pa jačajo borbenost organizacije in bodo ustvarile mnogo večjo revolucijonarnost, kot pa fašizmu njegova fingirana zmaga nad Rimom.
Mi nismo komedijantje in zato tudi niso fašisti Orjunaši.
Je pa poleg tega še večja razlika med nami. Fašisti se poslužujejo v dosego svojih ciljev, ustvarjanja nacijonalno homogene države, metod, ki bijejo v obraz naravnim zakonom razvoja in ki vsebujejo, dasi so trenutno mogoče spremljane od uspehov, kal nestalnosti in naravnost izzivajo reakcijo. Oni se ne zadovoljujejo s tem, da bi prepojili svoj narod s poštenim nacijonal-nim čutenjem, temveč skušajo nasilnim potom v mejah svoje države uničiti vse, kar ne čuti italijansko. Ne da bi sodili pod utisom ran, ki
goslavenske svetinje, te pustili, da talijanska manjina zlostavlja pod za-štitoni njihovih bajuneta jugosIa-> vensku goloruku večinu, dok su njihovi vojnici samo postupali s Jugo-slavenima kao s divjadma, kakve afričke kolonije, no otimali, ubijili, palili i oskrunjali jugoslavenske žene i devojke.
Istra je za Jugoslavene postala tamnica, u kojoj se nitko ne može slobodno micati ni slobodno govoriti, te u kojoj su Slaveni odrezani od Slavenskog sveta, pripušteni sasvim milosti j nemilosti sile, koja hoče da ih i pomoču najgorih, beznačajnih, plaeenih individua izmuči, prestraši
i	na svaki način skloni, da se ne opit ru njihovim imperialističnim cilje-vima.
Pod pritiskom tih prilika hoče Talijan, da našu jadnu raju potpuno-ma unište, te tvrde, da Istra i geografski i povesno i etnograski i jezično pripada od davnine apenin-skom poluotoku.
Tu njihovu opsenu i varku bi se dalo još i danas pred svetom razkrinkati, kad bi se u Istri sproveo pravedni plebiscit, no doči če vreme, da čemo s krvlju otkupiti spase-nje naše verigom okovane brače do Soče.
U sredini poluotoku Istre nalazi manji gradič Pazin. Leži u dolini povrh podnornice Fojbe, a nad samom Fojbom leži stari, jaki i prostrani grofovski grad. Pazin grad broji okolo svojih 2500 Stanovnika, bio je uvek središte našeg istarskog du-ševnog i političkog pokreta. Godine 1899. nakon teških borba uspelo je našim neustrašivim nrvoboritelji-ma, da je grad dobio državnu gimnaziji! sa hrvatskim nastavnim jezikom. Pored njega i u toku malo na-
ORJUNA KRAKOVO-TRNOVO »ISTRI-PAZINU-GRADU «.
Znano je svima, da je zloglasnom Rappallskoin pogodbom zapala naša tužna sestrica Istra Talijanima.
Italija je vojskom, tobože u ime Fntente, zaposijela Istru, obitavanu u više no pretežnoj večini od staro-sjedioca Jugoslavena. Talijanski su vojnici došetali i doplovili u Istru poslije sloma Austrije, kad se več Istra osečala slobodnom i delom Ju-goslavje, tada su Talijani, pod nazu vom čuvara reda i mira, več sutra-dan počeli da skidajii krinku s lica, pa su pokazali rečima i delima, da im pri okupaciji Istre ne lebde pred očima WiIsonova načela o samo-odrcdjenju naroda i trajnom miru medju narodima, no njihov »sacro egoismo« i imperijalizam, koji nije manje bezobziran od onoga, što ga terahu Nemačka i Austro-Ugarska.
Talijani zaposednuše velikom ve-činom jugoslavensku Istru načinom, koji ne bi bio opravdan, ni kad bi oni bili pobedonosno ušli u skroz ne-prijateljsku zemlju, upokorenu ljutim ratom. Od tog su se momenta bacili na naš jugoslavenski živalj sa svim mogučim zlodelima proterali su, uapsili ili internirali mnoge vicljcni-je Jugosjavene:	političke	osobe,
župnike, činovnike, učitelje, privatnike, rednike itd. Počeli zatvarati naše škole, _ sažigati školske knjige, uništavati inventar, a svečenicima zabranili u crkvi propovedati narodnim jezikom. Zaposeli su opštine i urede; zatvoriše posujilnice, uzeli u svoje ruke aprovizaciju, kako bi lakše delovali na ispačeno i oskud-no pučanstvo, skinuše i povrediše posvuda Jugoslavenske zastave i znakove, bacili se blatom na sve ju-
Prvovrstna mns E ^gmorsks kuhinfal
Vsako sredo in petek
polenovka.
2—B krat na teden sveže
morske ribe.
Žabjek štev. 3
Tavarnle n\m I. ččške steklarne K¥J0V v IjDiljaoi.
Steklenice
za konjak, za runi, za sifon, za pokalico, za zdravila ter druge vseh visi ima v zalogi tvrdka
v palači Ljubljanske kreditne banke.
Telefon 339.
Dobavljamo (udi po naročilo iz tovarne.
»PEKATETE« NAJCENEJŠE TESTENINE.
To potrjujejo vse gospodinje, ki so napravile poskušnjo s tem, da so skuhale obenem te in druge. »PEKA-* TETE« so se vedno zelo nakuhale.
V	LJUBLJANI
prodaja
Poravnajte
Aleksandrova c. 13,
je najmodernejše urejena fn izvršuje vsa tiskarniika dela od nsjpriprostejšega do najmodernejšega-
Tiska šolske, mladinske, leposlovna in znanstvene knjige, — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in Jcnjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listoT.
Lastna tvoniica šolskih zvezkov.
Razne opreme in potrebščine za konje, kovdeki in tor-barski predmeti za potovanje, gamaše, nahrbtniki itd
la gonilni jermeni za stroje.
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarno in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. •
NASLOV:
naročnino!
Šolski zvezki za čsnovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11.
Modni salon
Staroznana
SEDEJ-STRNAD
Dunajska
cesta
gostilna in restavracija
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča
francoske in dunajske modele
Prvovrstno domače delo. — Solidne cene.
Izborna kuhinja!
Pristna ^šna!
Za obilen obisk se priporoSaSa
Terezija in Aleš Zažaznik
Prvi specialni strokovno tehnični atelije za črkoslikarstvo
Največja zaloga modernih čevljev v SLOVENIJI
PRISTOU & BRICELJ
LJUBLJANA
Palača Ljub. kreditne banke
priporoča eenj. občinstvu svojo bogato izbiro najnovejših in prvovrstnih moških, ženskih in otročjih
MARIBOR
Aleksandrova ulica
LJUBLJRNR
v
Aleksandrova ul. 1,	5e*er,^urS0^a
Telefon štev. 908,	llstanoyljeno
Samoprodaja občepriznanih izdelkov tovarne
PETOVIA d. d
tersvetovnoznanih znamk: ,F,L. Popper', JlpTop' in »$|@rc©€les‘ Postrežba 'cočna!	Cene	strogo	solidne!
A. **		4» K*
	POZOR! Na drobno in debelo! POZOR!	**•
	Velika zaloga vsega elektrotehničnega materijala	
S	motorjev, svetilnih teles,	P**
H Hi	gradnje elektrarn, instalacije.	
H	Elektrotehnično podjetje	
	LEOP. TRATNIK	00
S	Ljubljana, sv. Petra cesta 25.	A*
[HALO!
1
HALO!
I JU
M
TOMBOLA
Osrednjega društva nižjih pošt. uslužnencev v Ljubljani, se vrši dne 27. aprila na Kongresnem trgu.
Dobitki so izredno krasni in v obi-lem številu. Zato naj nihče ne prepusti ugodne prilike pri nakupu tombolskih kart
Prodajajo jih vsi pismonoše v Ljubljani, Šiški, Viču in Mostah po 3 Din komad.
ZAČETEK OB 15 URL ODBOR.
Modna krojačnica
J. SUŠNIK
se je preselila v
Šelenburgovo ul. 4
99
IDEAL”
Najboljši in najmodernejši pisalni stroj sedanjosti.
The Rex
Co.,
SLOGRAD
Sinka gradbena in industrijska d. d.
Tel. inter. 180.	Tel.	inter.	180.
Talilna nišama LJUBU!, Spodnja Šiška.
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, ,, silo “-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
I
Poravnajte naročnino!
Deset vrst umetniških slik, dvajset leposlovnih ugank, dobro blago, domač izdelek — v se to je združeno v enem zavitku
Zahtevajte jo izrecno pri barvanju piruhov.
Zahtevajte edino le
in iiodove wM
dobijo se povsod.
Glavni založnik tvrdka
MH PERDAN nasledniki, LJUBLJANA.
MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE 1
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Zaga.	Tovarna	furnirja.
Evgen Lovšin
„RUDE IN KOVINE"
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15.
En gros:
Cink, svinec, 2elezo. aluminij, kositer, baker, cinkova in pocinkana pločevina itd.
Generalna zastopstva:
Za balkanske države: The Central European Mlnes Ltd., Mežica. Za kraljevino SHS; Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani.
Za tu- In inozemstvo: Cinkarna d. d., Celje.
Kupujemo po najvišjih cenah: stari baker, stari svinec, remelted-cink, kovinaste ostanke itd.
Brzojavi: RUDE.	TELEFON 727.
0HB HHHNMNi S HBMBUUBBi KUHE
iMERAKLj
barve, mastila, lake, kit, klel, emajle, Čopiče in zajamčeno čisti firnež
Ljubljana
Gradišče štev. 10
Telefon 268.
Specijalna trgovina vseh pisarniških potrebščin.
Izreden užitek boš imel
če si privoščiš rimsko čašo
ul
(letnik 1921)
VII
ji 113 Bi
* I I* *
IlVLliiaiL
najboljše vrste nudi tovarna
I I
H
n ■
Medic-Zankl I
d. z o. z.
n Maribor Ljubljana Novi sad ■
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tovarne;	|
LUUB1JANA-MEDVODE I
I
I
m
R
■
■
I
Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
.	 .........	TRIBUNA	F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Phetam ?e do1t>ijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in OtBatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
I	Stroški	pri	vporabl	bencina	I
ii Hi)
PETER KOZINA & Ko
Najnovejši izdelek ORIGINAL goodyear weltshoe za gospode. - Za dame lahke galanterijske fevlje najboljši kvalitet v najmodernejših oblikah. » Izdeluje sedaj tudi higijenišne čevlje za otroke.
Prodaja na malo in veliko:
v Ljubljani:
Breg štev. 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica (Seljak).
Podružnica:
ZAGREB Račkoga ulica broj 3.
Vozi brez bencina!
Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generatorjem!
Vozi z ogljem!
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24.
Telefon štev. 560.
—Strelki pri vporabl oglja I
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Brzojavi: TRGOVSKA.
DUNAJSKA CESTA STEV. 4.
INF* (V LASTNI STAVBI) m
Kapital In rezerve Din. 18.300.000*
Telefoni: 189, 146, 458.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd
D
EKONOMSKA ORJUNA
osrednja reg. zadruga z o. z.
Ljubljana
Gledališka ulica št« 8
v palači Pokojninskega zavoda
Tel. št. 920
Poit. ček. rač. Stev. 13.742
Poziv na subskripcijo.
Načelstvo Ekonomske Orjune, zadruge z omejenim jamstvom v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8, poziva na
vpis in vplačilo deležev
katerih vsota naj tvori temeljno glavnico zadruge.	'
Sredstva, pota in cilji zadruge so razvidni iz spomenice, natisnjene na drugem mestu te številke Orjune. Zadruga razpolaga s kreditom ^  _________
1,000.000 dinarjev;
ta kredit je treba čimpreje nadomestiti z najmanj enako vsoto vplačano v deležih.
Deleži so po 100 dinarjev in so zvezani z enkratnim jamstvom; obrestujejo se po meri, ki se določa od časa po razmerah na denarnem trgu; na deleže se bo izplačeval vsako leto del čistega dobička iz vseh donosnih poslov zadruge. Z deleži je v smislu pravil združena glasovalna pravica na občnem zboru zadruge.
Ker je Ekonomska Orjuna neobhodno potrebna našemu pokretu, pozivamo vse zavedne borbene jugoslovanske nacionaliste, da stavijo mal del svojih gmotnih sredstev tej organizaciji na razpolago, bodisi v obliki deležev ali pa v obliki hranilnih vlog. To storimo v zavesti, da ne zahtevamo nikakih žrtev, ker bo vsaka vloga in vsak delež najmanj tako varno naložen in tako dobro obrestovani kot pri drugih podobnih inštitucijah.
Pristopnice in položnice za vplačilo deležev bodo na razpolago pri vseh krajevnih organizacijah Orjune, na pismeno zahtevo se vpošljejo tudi na zasebni naslov.
Kdor želi uspešnega nacionalnega dela na gospodarskem polju, pa hoče obenem varno in dobro naložiti svoj denar, ta priglasi svoj pristop k
Ekonomski Orjuni
sam ali potom krajevne organizacije Orjune na naslov:
Ekonomska OrjllOS) osrednja reg. zadr. z omej. zavezo v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
V	Ljubljani, 29. aprila 1924.
Načelstvo Ekonomske Oijune.
D
Lastnik ini. Ferdo Kraniec.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik VL J. Galzloj*-
s 6j* !uisan ‘vNvnann
3IA01VNU39 aO
vniaodui wmmmmon
jih seka to njihovo postopanje dnevno v naše narodno telo, lahko na podlagi zgodovine ugotovimo, da so se taki poizkusi izkazali za neizvedljive. Skoro 50 let so Nemci v Alzaciji uporabljali najskrajnejša sredstva, da bi uničili domači francoski živelj, a ustvarili so s tem najmočnejšo odporno silo, ki je z vso močjo bruhnila v svetovni vojni na plan. Če pa metode nasilnega raznarodovanja niso uspele nemškemu narodu, ki je znan po svoji energiji in ki se opravičeno ponaša z visoko razvito kulturo, bodo še mnogo manj mehkužnemu in degeneriranemu italijanskemu plemenu, ki živi še danes samo od slave in moči svojih rimljanskih prednikov, s katerimi ima pa skupno samo razvaline templjev in črne lase.
Zgodovinski dogodki se ponavljajo! Zato smo uverjeni, da nam bo bodočnost prinesla drugo izdajo poloma, ki ga je doživela nemška nadutost v svojem stremljenju po svetovni nadvladi. Samo s to razliko, da Italijani ne bodo v odločilnem boju pokazali onega heroizma, kot so ga Nemci. Ker Mussolini je samo eden, laških izdajalcev in bojazljivcev je pa bilo na stotisoče!
Orjuna ni italijanski fašizem! Ker ona ne stremi za popolnim uničenjem vseh onih tujerodcev, ki jih je usoda namestila v mejah Jugoslavije. Ona nasprotno zahteva enake pravice za vse državljane in zahteva za iste enakih dolžnosti. V kolikor je danes prisiljena proti tuje-rodcem ostro nastopati in bo v bodoče uporabljala še hujši teror, storila bo to samo dotlej, da bo vsem državljanom naše domovine uceplje-
no spoštovanje do države, ki jim nudi življenski obstanek. Ko bo to doseženo, ne bo preizkušala svoje moči nad slabejšimi. Ker v značaju našega naroda leži še preveč ukoreninjena neka pretirana slovanska ljudomilost, ki hitro pozablja in odpušča zadane krivice.
Jugoslovani smo mehki ljudje in ljubimo svoj dom. Če nam bo srečen, bodemo v svoji dobrosrčnosti in gostoljubnosti privoščili tudi tujcu miren kot, če bo spoštoval naše gostoljubje. Kakor pa kršenje gostoljubja velja v prostem narodu kot največja žalitev, je tudi za nas vsako kratenje naših pravic vzrok smrtnemu sovražniku in povod krvavi osveti. In bilo to znotraj države, bilo. da nam zahrbtni tat uropa kos našega domovja. Mehki smo, ali nismo sentimentalni! In kdor našo mehkobo tolmači kot slabost, bo kruto varan.
Če kdo, bo to prvo razočaranje doživela Italija s svojim prepotentnim fašizmom, ki smatra, da ga prepereli rimski klasiki upravičujejo za krvnika mladih, sposobnih narodov. Danes triumfira liktorski sveženj v Italiji — fašizem je dosegel svoj višek. Od vrha je samo še ena pot — navzdol!
In na tej poti se bodo srečali potomci rimskih hotnic in barbarskih sužnjev z množečimi se četami naših nacijonalnih akcijon! In ko se bodo pod udarci jugoslovanskih pušk zopet razlegali obupni klici: »Mama mia!«, takrat šele bo vstala v srcih fašistov polna zavest pomembnosti besed, izgovorjenih v Trstu:
Orjuna ni italijanski fašizem!
Bratje!
Nebroj sovražnikov je v stoletja trajajočem naporu preoblikovalo dušo nekaterih delov našega naroda v toliki meri, da je po fizičnem uje-dinjenju naše zemlje nujno izvojevati ujedinjenje dus našega ljudstva, to tembolj, ker nasprotnik še vedno ni prenehal z bojem za svoje prisvojeno posestno stanje. Na bojnih poljanah je mir, na političnem polju zunaj in znotraj mej naše domovine pa se bije boj proti nam z nezmanjšano silo naprej.
Glavno orožje v tem boju so dobrine inaterijelnega značaja: kapital, zemljišča, rude in vse gospodarjenje ž njimi obsegajoča organizacija trgovine, industrije in obrti, ki dosledno favorizira tujerodca in potuj-čenča pred domačinom okupira in producira nove dobrine in jih potem uporablja na tak način, da imata od njih mesto dobička škodo posameznik in celota. — Prepričani smo v dno svoje duše, ker poznamo svoje sovražnike, da bodo v slučaju resnih kriz naše domovine in Nacije vedno trdno stali v strnjenih vrstah z našimi največjimi protivniki in mu svoječasno nudili za našim hrbtom vsako pomoč.
To delovanje in ta mentaliteta naših sovražnikov nas izzivata na boj na polju zasebnega in narodnega gospodarstva.
Ta boj moremo vojevati le organizirani v posebni gospodarski organizaciji. Kot prvo kal te organizacije osnovali smo jugoslavenski na-cijonalisti svojo osrednjo gospodarsko zadrugo, nazvano
EKONOMSKA ORJUNA,
z delokrogom po vsem jugoslovanskem teritoriju en s sedežem v Ljubljani.
Naloga te organizacije bo, zbirati sredstva članov in prijateljev nacijonalistične organizacije, uveljavljati se ž njimi v vseh strokah produkcije, trgovine in denarnega gospodarstva ter sporazumno z nacionalističnimi organizacijami drugih delokrogov, osredotočiti svoje delo vselej v prvi vrsti tam, kjer preti vsled delovanja nasprotnikov našega rodu in njega domovine največja gospodarska in narodna škoda nje članom ali pa celokupnemu našemu gospodarstvu. O vseh pojavih te vrste bo vodila Ekonomska Orjuna strogo evidenco in bo zastavila vse svoje moči v to, da prepreči zlo.
Da bodo te moči tem večje, je vstop v gospodarsko organizacijo stroga moralna dolžnost vsakega zavednega borbenega jugoslovanskega nacijonalista.
*
Ekonomska organizacija jugoslovenskih nacijonalistov v Ljubljani je osrednja produkcijska, trgovska in kreditna zadruga z omejenim jamstvom, nje sedež je v Ljubljani. — Tvrdka in naslov te organizacije se glasi:
»Ekonomska Orjuna«, osrednja reg. zadruga z o. z. v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8.
Zadruga razpolaga z začetnim kreditom enega milijona dinarjev; ta kredit so nam stavili na razpolago požrtvovalni člani in prijatelji organizacije za čas, dokler ga ne nadomestimo z deleži. Kdor hoče biti član Ekonomske Orjune, vplača zadrugi najmanj en delež, v iznosu Din 100, ta delež se bo obrestoval po obrestni meri, ki jo določa načelstvo. Praviloma bo obrestna mera ista kot za vloge pri drugih denarnih zavodih, istotako se bo na deleže izplačevalo vsako leto na podlagi zaključne bilance del čistega dobička. — Kdor podpiše delež, ta torej ne bo podprl le nacijonalistične organizacije, ampak tudi varno in plodonosno naložil svoj denar. Vloge sprejema kreditni oddelek zadruge v vsaki višini in jih obrestuje po isti obrestni meri kot drugi enaki zavodi. To je važno zlasti za one kraje, kjer ni zadružnih kreditnih zavodov in kjer torej denar brezplodno leži doma.
V	ostalih oddelkih zadruge bo načelstvo poročalo članom na ta ali na oni način po potrebi od časa do časa.
Natančnejši podatki o Ekonomski Orjuni so razvidni iz pravil, katera pošlje načelstvo vsakomur, kdor sporoči svoj naslov in željo, da se mu dopošljejo pravila na Ekonomsko Orjuno, osrednja reg. zadruga z o. z. v Ljubljani. Gledališka ulica 8.
Uredništvo in uprava želita vsem cenj. naročnikom, inserentom in citat el jem „ Orjune“
vesele Velikonočne praznike!
Gospodarska osamosvojitev.
Uspehi, ki jih je dosegla organizacija jugoslovanskih nacijonalistov s svojim dosedanjim delovanjem, bili bi nepopolni, če bi jih ne poskusili uveljaviti tudi na ekonomskem polju. Ne glede na to, da tvori trdno gospodarsko stanje temelj, na katerem edino se lahko uspešno širi politično gibanje, ni radikalno izvajanje nacionalističnega programa nikjer tako potrebno, kot v gospodarskem življenju jugoslovanske države.
Vsa požrtvovalnost nesebičnih idealistov in vsi napori na vse pripravljenih akcijonašev ne bi mogii trajno odoleti pritisku, ki ga izvaja sovražna fronta na širitelje enotne jugoslovanske državne in nacijonal-ne misli. Ker nasprotniki razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi, ki jim jih stavlja na razpolago tuji kapital, ki je močno zainteresiran na tem, da v naši državi ne nastopijo še tako hitro popolnoma urejene razmere. Da je v kalnem lahko ribariti, tega se tujci dobro zavedajo in zato so s svojim denarjem omogočili, da se je lopovu, kot je Radič, posrečilo svoje absurdne ideje pritirati dotlej, da resno ogroža, če že ne obstoja države, pa vsaj njeno enotnost. Vsi bombastični nastopi komunistov in drugih internacijonainih skupin se pri malo natančnejši preiskavi izkažejo kot tvorba s tujim denarjem podkupljenih voditeljev. Tako nam postane razumljivo, da se voditelji raznih delavskih skupin v boju proti brezposelnosti postavljajo na naravnost nemogoče stališče in ščitijo tujerodno delavstvo na škodo stradajočih domačinov. Ker njim je ložje operirati z maso, ki misli da je odvisna od njih, kot pa z ljudmi, ki vejo, da imajo po svoji pripadnosti pravico terjati od svoje domovine kruha in zaslužka. Dasi so se predvsem delavstvu v zadnjem času temeljito odprle oči in se je začelo zavedati, da tvorijo podlago vsem frazam inter-nacijonalnosti skriti viri dohodkov njih voditeljev, je neobhodno potrebno, da se temu z zlatom obloženemu oslu, ki prinaša k nam iz tujine de-moralizacijo in prevratne misli, postavi nasproti edino uSpešni faktor, to je gospodarsko osamosvojitev in ekonomsko okrepljenje naše države.
Da je to tudi v direktni zvezi z razvojem enotne državne in narodne misli, nas prepriča kratek pregled naše industrije in velike trgovine. Dočim v predvojni Srbiji kot poljedelski in živinorejski državi o lastni večji industriji ne moremo skoraj govoriti, je bila ta v priujedinjenih pokrajinah še iz predvojne dobe skoro vsa v tujih rokah. Tudi po vojni se razmere niso mnogo zboljšale. Deloma je postalo celo slabše s tem, da se je veliko podjetij navidezno naci-jonaliziralo, v svojem jedru pa ostalo slejkoprej tuje in kot take pri vsaki priliki podpiralo narodu in včasih tudi državi nasprotna stremljenja. Dokazi tej trditvi niso potrebni, ker doživljamo ravno v sedanjem času brezposelnosti najlepše primere celo nezakonitega protežiranja tujcev proti domačinom. V kolikor niso produktivna sredstva direktno v tujih rokah, pa si je znal tuji kapital, izkoriščajoč nestalne politične razmere v državi, pridobiti v veliko slučajih odločilen vpliv celo na naša domača
podjetja in trgovino. Nespretni državniki, včasih celo zločinska podkupljivost merodajnih mest, so mu to omogočali. Najlepši primer temu je kratkovidna trgovinska pogodba z Italijo, ki širom odpira naš trg nesolidni in nereelni italijanski konkurenci, ki lahko na ta način uniči vso našo veliko trgovino, ne da bi mali trgovec ali konsument imel najmanjši dobiček.
Neoporečena premoč in nadvlada tujega kapitala v naši državi pa ne škoduje samo razvoju nacijonalne misli, temveč lahko v odločilnem momentu navzlic najboljše organizirani vojski onemogoči državi vsak odločen nastop. Da naši nasprotniki v nasprotju z vsemi izjavami svoje lojalnosti in vsemi prijateljskimi pogodbami ta cilj tudi zavestno zasledujejo, o tem si je na jasnem vsak, samo ne naši vodilni državniki, ki izrabljajo čas in energijo za malenkostne spore in napore za ohranitev partijskega prestiža.
Paralelno z bojem, ki ga vodi politična Orjuna proti vsem kvarnim pojavom v našem javnem življenju in istočasno s propagando, ki jo vrši naša organizacija za poglobitev enotne jugoslovanske državne in narodne zavesti, je treba otvoriti tudi fronto na gospodarskem polju. Ne industrija in ne trgovina ne sme, če hoče uspevati, biti odvisna od dnevne politike. Ali da mora delovati tako, da dobiček in denar, ki ga zasluži od ljudstva, upravlja na način, ki podpira in koristi interesom države, v kateri obstoja, — je pa izven vsakega dvoma.
Ker pa in kolikor ni doslej industrija in trgovina, nameščena v Jugoslaviji, upoštevala te svoje dolžnosti, ji je potrebno napovedati neizprosen boj. Produktivna sredstva, ki se izpostavljajo v boju proti interesom države in naroda, se ne morejo smatrati kot narodno premoženje in zato je tu vsaka sentimentalnost odveč.
V	zavesti tega nepobitnega dejstva se je osnovala popolno neodvisna od politične Orjune, ekonomska organizacija jugoslovanskih nacijonalistov. Njen namen in pomen je podrobnejše orisan v njenem današnjem proglasu in zato ga ne bodemo na tem mestu natančnejše razlagali. Ugotavljamo le, da osnovanje ne po-menja nikakega oslabljenja enotne nacijonalistične fronte v državi. Uspešno delovanje gospodarske organizacije, ki bo obratovala edino z domačim kapitalom za osamosvojitev našega gospodarskega življenja od vpliva tujega kapitala, bo politični Orjuni znatno olajšala delovanje in končno zmago. Zato označujemo ustanovitev ekonomske Orjune kot velik napredek, da celo kot odločilni preokret v boju za končno popolno državno in nacijonalno ujedinjenje.
Naj deluje, podpirana od vse naše nacijonalne javnosti za dosego svojih vzvišenih ciljev, v odločilnem trenotku pa v smislu gesla — ločeno korakati in združeno udariti — pripomore oživotvorjenju našega skupnega ideala:
Močne in popolnoma ujedinjene Jugoslavije! Politično In gospodarsko nezavisne od vsakogar!
Klobuke, čepice, nahrbtnike i. t. d. v veliki izberi pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
r
I
■
I
A. Babka, Ljubljana
Kartonažna tovarna in knjigoveznica
na Rimski cesti štey. 13.
Trgovina slik na Aleksandrovi cesti 7. Okvirji za slike na Kongresnem trgu 13.
Ekonomsko robstvo.
»U ovakom poduzeču, gdje je stranac gazda sa našim novcem, zaposluje samo svoje ljude, a mi ostajamo neznalice ... Putevi su im svagdje otvoreni, a naši domači ludi nemaju posla u vlastitoj zemlji, gdje zapra-vo imade i kruha i svega na pretek za onoga, koji hoče da radi.«
Nar. Bogatstvo od 15. avg' 1923, br. 10, str. 233.
Tako in enako se oglašajo P0^' mezniki in pričajo, da naše osvoDO" jenje še ni popolno. Ostali smo se
duševnem in gospodarskem
rob-
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten oridatek za kavo.
I
■
I
J
stvu, in kar je najbolj nevarno, da ga ne zavedamo popolnoma; M111 se je privadil večstoletnemu jaf® ’ in ga niti več ne čuti. Robstva je . toliko, da morajo ostati naši jM* na okupu in nadaljevati borbo, “ kler ne izgine zadnja sled tlaca« stva.	m
Duševnega robstva se tu a.-n, dotikati; isto ne odvisnosti od tul) ske deloma lažikulture in lažiciv11 zacije, kateri sledimo slepo, flies da bi izbirali s kriticizmom samo o bro. Vse to prepustim kulturnim “ lavcem, kateri tudi morajo na ojtuP-vroči ali mrzli, samo mlačni nikar •
Obravnavati pa hočem ekonoiH' sko robstvo, katero je posledica P°' litičnega in duševnega.	,
Naš najhujši parazit je jud, domač in še bolj tuj. Potem pride] Nemci in Madžari, tudi domači 10 tuji, in zdaj se pripravljajo Italija«1 na gospodarsko eksploatacijo slo* vanskih držav. Ekonomskih paraz»' tov torej dovolj.
Naši sosedje so sami stari narodi, ki nadvladujejo mlado Slovanstvo po ekonomski organizaciji tako kakor star izkušen trgovec mlade# začetnika.	.	.
Pripadniki teh narodov prihajal med nas tako kot se pride v kolo* nijo. Geslo jim je: »Divide et i111' pera« »Raztepi jih in obvladuj«. Vou njih vplivom nastajajo v dežel* stranke in frakcije, ki se bijejo »a njihovo komando kakor Taras BuU' ba s sinovi do uničenja. Ne dela se razločka med politiko, verstvo#’ gospodarstvom, kulturo itd.; vf pride prav, eno nasprotstvo pa ^ zadostuje, da se grizejo in bijeJ0 bratje med seboj za vse.
Le en slučaj: pred skoro 4 leti dosegel dinar liro, kaj je sledilo temu?
Začele so politične borbe, v katerih je brat dušil brata. Ogroženost od zunaj, Habsburške intrige za vr' nitev, neenaka diplomatska borba z Italijo itd. itd.; posledica: padec ugleda, padec valute, draginja, brezposelnost, voda na mlin centrifugalnih političnih in gospodarskih sil itd-
Država izgubi zaupanje in kr*' dit. Namesto da država najame kredit v inozemstvu po znosnih obre-: stih, prepušča to brezvestnim karskim koncernom, ki se love n&i' več okoli dunajskih čifutov za kre' dite po obrestih, katerih ni moč vec imenovati oderuške, ampak katastrofalne. Ti dunajski in drugi taK* bankirji plačujejo inozemstvu dva-do trikrat nižje obresti; diferenco P® plača naš narod, kakor prejšnje čase tlačan desetino.
To »obrestno konjunkturo« rabljajo tudi tuzemski tujerodni zajedavci, ki ukazujejo še vedno pretežni večini obratnega kapitala*.
Premalo se je storilo za to, da b‘ se organiziral domači kapital, ki leži brezplodno v domači shramb1 lastnika.
Kako je organiziran dotok pri' hrankov naših izseljencev iz Amerike, ki bi znatno lahko krepil «a' rodno gospodarstvo domovine?
In kako smo pomagali v gospodarskem boju našim še zasužnjen® bratom? Nemci so metali vlake denarja v zasedeno Porurje; in mi?
To so v kratkem glavne P°' manjkljivosti našega gospodarstva, največja med njimi pa vsekakor dušeče visoka obrestna mera.
Trenutno bi morala biti obrnjena vsa naša pozornost na ta pojavi vse bi bilo treba storiti, da se reducira na normalno stanje. Ce se dobi v državah naših zaveznikov in prijateljev kredit za industrij0 celo po 3—4% in za vse drugo oal' več po 6—8%, kako to, da imam0
m lil
m m m m mm mm m mj
fiiiillti * HI
' 0 8 II H H H & H
H m m m m h h h h h
h ii p i h ^ h m m ii h mmmm m m m m m\
I ■ H H H H H IJJj H H H H H H H H H H
GRADBENO PODJETJE
H ■
HTG H
ING. DUKIČ & DRUG
H H
s
LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24
m m
m
H H H
H H H H H H
siiii mm m m mm a m j h h mm h a
HnaTH-m m M m m i i
AVAVAV.1.1
mi 15—30%?! Zato, ker ima pri nas v gospodarstvu besedo, veliko, največjo in zadnjo besedo še vedno le tujec, drugorodec, izkoriščevalec.
Previsoke obresti — to je tečaj vseh gospod, težav, ki nas tlačijo Ce se vlada ne zaveda svoje dolžnosti, naj nastopi posebna gospodarska odbrana naših že izkušenih in pa nastopajočih borcev.
Znižanje obrestne mere bi bila prva parola za izboljšanje našega j gospodarskega stanja, drugo geslo Pa: Revizija nanieščenja drugorod-cev v naši industriji in trgovini ter v denarnih zavodih.
Za najbolj slovanskimi firmami se reže — skoro sama tuja imena Poleg par domačih »slamnatih mož«, o katerih imajo vsi, ki jih poznajo, tujci in domačini svoje mnenje.
Kljub temu je vpliv teh gospodov velik, presega njih delokrog pri Podjetju; posega v aktivno politiko, redi korupcijo in se ne ozira prav nič na resnične interese naroda.
Med njimi so bivši aktivni oficirji, zagrizeni sovražniki našega življa, med njimi so Hackenkreuzlerji in Zitovci, Iiorthyjevci in Hitlerjevi ljudje. Ni čuda, če se čuje utrip našega gospodarskega in političnega življenja bolje na Dunaju nego v Beogradu, in da pritisne sovražnik vedno o pravem trenotku tam, kjer to najbolj občutimo. Ti drugorodci so v položaju, da nas lahko očrnijo pri inozemstvu in nam zapro vsak kredit, tudi tam, kjer ga igraje dobe, celo najbolj omraženi bivši sovražniki.
In koliko nam morejo ti ljudje škodovati v slučaju zunanje politič-nih kriz ali celo resnih zapletljajev to si moremo le z orozo misliti.
Trgovina in predvsem industrija je danes integralen del narodne obrambe. Kdor jo ima v rokah, mora vsak hip sabotirati našo produkcijo, kar itak že delajo več ali manj očitno, kjer to zahtevajo interesi njih inozemskih simpatij.
So med njimi sicer tudi poštene izjeme; te naj se po tehtnem prev-darku pusti v interesu našega gospodarstva na mestih, kjer ne morejo biti nevarni.
Vsem psevdo-strokovnjakom in laži-inženirjem, ki nimajo drugega dela, nego raznarodovati, vsem tem nevarnim drugorodcem neizprosen boj! Ultimatom s kratkim rokom našim podjetjem, da revidirajo osobje na vodilnih mestih, in nadomeste drugorodce z domačini. Če jočejo ti drugorodci delati, in služiti pri nas, kakor so morali doslej naši najboljši strokovnjaki — pri njin, dobro; a vodstvo treba dati našim ljudem! Saj imamo za marsikatero mesto dovolj lastnih ljudi, med njimi tudi take, ki so prelivali za ujedinje-nje tudi srčno kri, ki so brez lastne krivde brez službe, ali pa dobesedno stradajo na mestih, podrejenih drugorodnih valptom.
Rumunija.
Tu se bij boj za našo staro pravdo! Danes ne gospoduje več Wien in Budapest; danes smo v trdo zasluženi svobodni domovini!
POZOR8 LE KRATEK ČAS! POZORi
IS™ 20 %
popusta od v izložbi označenih cen dobite pri tvrdki
SNOJ & MOBK
manufakturna in modna trgovina (Prešernova ulica štev. 3)
vsied izstepa eiFuiaSsnlks.
Nudi se občinstvu prilika do ugodnega nakupa angleškega, Švicar-skega, češkega, francoskega najfinejšega blaga za^dame in gospode ter vse drugo pod manufakturo spadajoče blago.
ki Vas naredi elegantnega, ne da bi plačevali dragega krojača, prij
Drago Schwab, Ljubljana.
Kakor naš sosed ob Soči, tako je tudi Rumunija izšla iz svetovne vojne popolnoma poražena, brez vsakih lavorik in brez temelja za svoje ogromne zahteve po deželah, kjer bivajo narodi drugega jezika in plemena. Pri mirovnih pogajanjih pa sta si znali obe naši sosedi izvoje-vati ugodnosti in tuja ozemlja.
Italija ni v teku vojne osvojila niti pedi druge zemlje, pač pa je bil zaseden velik del severne Italije po sovražnih vojskah. Pičel četrt ure pred podpisom premirja je italijanska mornarica izvršila edini herojski čin, »un brillante fatto d’armi« ga imenujejo Italijani: zasedla je Kader. To so vse osvojitve z orožjem v teku svetovne vojne.
Po premirju pa se je Italija razprostrla po celem našem Primorju. V zaščiti belih zastav je okupirala Primorje, Kras in gornjo Goriško, ostala je tam in se po tednu dni za, vedala svoje oborožene junaške okupacije.
Za las podobno se je vedla Rumunija v svetovni vojni. Ob svojem vstopu v vojno je posedla Erdelj-skcy ki so jo stražile avstrijske invalidne čete, pa se je po nekoliko tednih sramotno povlekla nazaj in se ni niti v lastni deželi več postavila v bran sovražniku. Klaverni vojaki, klaverni vojskovodje, toda odlični diplomatje, ki znajo izkoristiti trenutek sebi v prid, to so Rumuni.
Privoščili bi jim iz srca, da so osvobodili svoje brate izpod jarma madžarskega, toda odobravati ne moremo, da Rumunija oholo zasuž-nja pripadnike drugih narodov, ki žive v soseščini rumunskih meja.
V	času srbskc-bolgarskega konflikta je nastopila Rumunija s par polki in si osvojila bolgarsko Do-brudžo. Po zlomu Rusije je zasedla Besarabijo, po zlomu Avstrije in Madžarske pa Erdeljsko in Bukovino. Vedno tedaj preži iz zasede na nesrečo svojih sosedov, da jim pade za vrat in jim oropa kak del zemlje.
Med nami in Rumuni niso mogoče nikake simpatije. Preveč čuta ima naš narod za poštenost in pravico, da bi se mogel spoprijazniii z načinom politike in vojne teh poro-manjenih bastardov vseh mogočih plemen. Naš narod spoštuje in priznava samo tistega, ki je hraber, kar pa Rumuni niso. V Dobrudži so imeli naši dobrovoljci prilike več ko dovolj, da so dodobra spoznali zajčevsko plahost in nevojaško držanje armade, ki je imela braniti vsaj lastno zemljo, ako že ni mogla obdržati zasedene Erdeljske. Na grobovih pa so Rumuni veliki, junaki, kjer ni sovražnika, tam prodirajo ravno tako sijajno kakor Itali-
jani.
Ako pogledamo na karto balkanskega polotoka, vidimo, da je Ru-
munija v enem desetletju pridobila toliko ozemlja, da je več kot podvojila svojo površino. Izhod na morje, ki je že-preje tekel po pretežno slovanskih — ruskih in bolgarskih — tleh, je razširila izdatno na škodo Rusov in Bolgarov, tako da je na eni strani prodrla tik do Odese, na drugi strani tik do Varne. Lep del slovanskega obrežja Črnega morja si je prilastila.
V	notranjosti si je podvrgla pretežno ruski deželi Besarabijo in Bukovino, nas pa je oropala za najboljši del Banata, kjer je šele v zadnjih dvajsetih letih znatno napredovala rumunizacija srbskega življa.
Banat ji je bil zasiguran ob vstopu v vojno, smatrala pa je, da je to njena obvezna pridobitev, dasi je tekom vojne ni z ničemer zaslužila. Velika Rumunija se je razširila preko svojih meja na vse strani in si podjarmila znatne narodne manjšine Rusov, ^ Bolgarov, Nemcev in Madžarov. Šovinistom je zrasel greben in se zdaj gerirajo kot gospodarji Balkana.
Njihovo paktiranje z Bolgarsko je naperjeno proti nam, ki smo ji bili v celi vojni zavezniki. Pri izpraz-njevanju Banata, ki je pripadel nam, po zamenjavi za Žomboljo, je pokazala rumunska oblast vso svojo in-famno romansko čud. Izropala je odstopljene kraje do golega, pobrala celo živino kmetom in se vedla tako, kakor se vede sovražnik ob umiku iz zasedene sovražne dežele.
Te barbarščine ne moremo mirne duše vzeti na znanje in mislimo, da si bo naša vlada znala dobiti zadovoljivo zadoščenje za sramotitev in omalovaževanje naše države in našega naroda.
Rumunija igra nevarno igro: Težki in neporavnani računi z Rusijo, bi ji morali pač navdihniti malo miroljubnejše in obzirnejše postopanje s svojimi sosedi. Ogromno povečanje države, defenzivna pogodba s Francijo in uspelo približanje Bolgarski je pognalo Rumunom kri v glavo in jih navdalo z brezmejno oholostjo.
Naj jim bo! Za sedaj Rusija ž njimi skuša paktirati, prišel bo pa čas, ko ji tega več ne bo treba in ko bo kratko in malo zahtevala Besarabijo in Bukovino nazaj, siecr bodo ruski polki pregazili vrste jad-nili braniteljev, ki so njim in nam tako slaboznani iz polpretekle dobe.
Pri tej priliki se bo Bolgarska spomnila, da so Dobrič, Balčik, Tu-trakan in Silistrija bolgarski kraji, er-deljski Sasi, Sikuljci in sami Rumuni, ki težko prenašajo jarem parfemira-nih rumunskih oficirjev, si bodo morda želeli svobode, Madžarska bo morda skušala dobiti nazaj nekoliko svoje zemlje in Rumunija bo zašla v lepe težave.
PODLISTEK.
Pisanice,
Kot državotvoren element sem sedel v gostilni. Sedel bi lahko tudi drugače, ali odkar sem bral, da se je osnoval v Ljubljani nek protialkoholni odbor, ki pobija pijančevanje s tem, da ovaja policijske stražnike, ld točno ob triindvajseti uri ne izpraznijo gostilne, na policijsko direkcijo, sem začutil v sebi nek notranji nagon, da bi se uveljavljal v korist ljudskega blagra na kak poseben uspešen način. Sledeč dobrc-mu zgledu sem skušal ustanoviti Protituberkulozno ligo, ki bi imela namen preganjati železniške sprevodnike, ki ne pobirajo od potnikov Klobe od 10 do 100 Din, katero ima glasom lepakov, nabitih v naših vagonih, pravico plačati vsak, kdor Pluje na tla, mesto v pljuvalnik. Misel ni bila slaba, tega mnenja so bili tudi moji prijatelji, posebno Mijo, ki te znal tudi najbolj koničastemu širni čevlju pluniti ravno na konico. Izvesti te sijajne ideje nisem mogel, ker ne sedim v odboru nobenega
rodoljubnega društva. In lige se ustanavljajo pri nas principijelno samo iz odbornikov rodoljubnih organizacij.
Poskusil sem svojo srečo še pri par že obstoječih velevažnih odborih in društvih, a sreče nisem imel nikjer. Povsod so me namreč vprašali, če imam že kako odlikovanje. Na moje zanikanje so mi zaupali, da bi pod okolnostimi zadostoval tudi kak Verdienstkreuz, ali vsaj Trup-penkreuz. Ker pa sem se povzpel v blagopokojni Avstriji samo do plemiške oznake p. v. in 6-mesečnih brezplačnih počitnic na ljubljanskem gradu, se mi je reklo, da pač nisem usposobljen za humanitarno delo. Ker član dobrodelnega odbora brez medajle da je, kot vojak brez puške.
Dasi nisem mogel doumeti, kako se pijančevanje ali jetika pobija z medajlami, sem moral kloniti pod silo dokazov. -To tem bolj, ko sem videl, da predseduje večini domorodnim organizacijam isti gospod. Dela sicer ne mnogo, politični na-sprotnki celo trdijo, da nič — in tudi šepa malo — a medajlo ima...
Ker nisem hotel, da bo narodovemu blagru odtegnjena moja dragocena pomoč, odločil sem se, da
dobim medajlo za vsako ceno. Sklep je bil trden, a kako izvesti ga.
Obrnil sem se najprej do znanca, ki je bil med vojno pri poljskih kuhinjah za poveljnika in je ob prevratu prinesel domov pet odlikovanj. Da bi mi svetoval, kako priti do te neobhodne legitimacije za humanitarno delo? Bilo mu je malo nerodno, ko sem ga vprašal po njegovih medajlah. ker mož je sedaj podpredsednik »centralnega odbora za nabiranje zgodovinskega gradiva o revolucijonarnosti slovenske katoliške duhovščine« in ima kot tak najlepše izglede, da bo nadomestil avstrijska odlikovanja s pristnim SHS. Vendar mi je zaupal, da do odlikovanj — onih prvih namreč, — ni tako težko priti. Treba je samo, da greš v slučaju kake ofenzive v zaledje nakupovat konjak za oficirsko menažo. Ko je vse pri kraju, se vrneš in dobiš medajlo. Nauk je bil lep, ali kaj hočem z njim? Vojske ni več in nastopile so normalne razmere.
Svetovali so mi, da se vpišem v radikalno stranko, tam da se najlažje dobi odlikovanje. Vpisal sem se, a po nesreči sem zašel k Stefanoviču, ki mi je sicer takoj izročil 20
izvodov »Radikala«, glede odlikovanja pa je rekel, da je on proti korupciji in da je delal to le Hribar, ki je na medajle lovil kaline. Pozneje sem zvedel, da so bili ti kalini Nemci in drugi taki ljudje, ki jim je cesar Janez preskrbel odlikovanja za zasluge na kulturnem polju.
Šel sem na pokrajinsko upravo, a tam so mi povedali, da se cesar Janez ne peča več s kulturnimi zaslugami. Da sedaj zavaruje železniške prage proti starostni nezgodi in da nosi njegove ministrske hlače njegov vrtnar v Cerkljah. Še to mi je povedal zgovorni vrtnar, da je bil za cesarjem tu še vojvoda Fritz, ki je hotel zaslužiti odlikovanje z osebnim junaštvom kar brez kulturnih zaslug. Stepel se je celo v baru, ali so bile intrige in njegovo junaštvo je ostalo brez nagrade. In da je sedaj vse centralizirano itd., itd.
Obupan sem utekel zgovornežu in se zatekel v kavarno. Vedel sem, da je tam natakar, ki je stregel celo na dvoru in od tega sem upal dobiti kak boljši svet. Pa ga ni bilo v službi in sem že hotel oditi, ko zapazim v Uradnem listu seznam odlikovancev. To je odprlo mojim nadam novo bodočnost in odslej sem bral sa-.
Tedaj bo tudi nam čas, da se spomnimo, kje se je rodil DositeJ Obradovič da se spomnimo Terne-švara in Banata, ki sta bila vedno del srbske Vojvodine. To moramo imeti pred očmi, da bomo o pravem času izrabili trenutek, za sedaj pa naj naša vlada ščiti interese našega ljudstva in ugled naše države z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.
Obračun z Rusijo dozoreva in pri tej priliki bomo tudi mi lahko prišli na svoj račun in zavrnili romansko pohlepnost po tujih zemljah v pravilne in pravične meje.
Rumunija naj ne zahteva od nas tistih par Kucovlahov, ki so gostje na naši zemlji, pač pa naj stori vse potrebno, da sc zmiri s sosedi in jim vrne ugrabljene zemlje z lepa.
Državi, ki ima za soseda sovražno Rusijo, se spodobi ponižnost iu krotkost.
pomm
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 2501—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
mmmm&ummm&mmm
HHMHSgeseiiitaiElHH
Hi
Amenkanska strojna olja cilinderska olja auioolja bencin surovine za svečarne surovine za milarne i. t. d.
„OLEUM“
družba z o. z.
LJUBLJANA
TELECOM ŠTEV. 910.
mmmmm mmm m
HBH
ista
H
Ruske rublje
carske, prodam. Poimdbe z navedbo cene na upravo lista ped »Rublji".
mo Uradni list, da študiram zasluge oseb. ki so odlikovane. Pa sem kupil zraven še stare letnike.
Tam sem bral, da je odlikovan sodnik A. Z. v Sp. Mestu. Povpraševal sem o njem iu se mi je reklo, da ne vedo za druge njegove kulturne zasluge, kot da je med vojno priporočil notarja, da je nepotreben in da je bil ta vsled tega priporočila poklican v vojake. Sem menil, da ima mož gotove zasluge na sodnem polju, pa mi reče njegov znanec, da ima pravica zavezane oči. Kaj je hotel s tem, nisem razumel in ker jaz ne poznam nobenega tako mladega notarja, da bi šel z mojim priporočilom k vojakom, nisem dalje povpraševal.
Bral sem zopet drugič, da je odlikovan agent — kaj je prodajal, ne Vem več, mislim da črne srajce — ki ni niti naš državljan. Ko sem poizvedoval, sem zvedel, da ima za ženo Ljubljančanko. Ker to nisem smatral za kulturno zaslugo, so mi povedali, da je včasih fige in rožiče prodajal pri onem trgovcu blizu Gorice, ki ima sedaj v gostilni na Žabjeku trikrat tedensko morske ribe. Sem rekel, da to ni kulturna zasluga in so se mi smejali.
Desetletnica.
Dne 15. avg. 1914 se je vil z južnega kolodvora na ljubljanski grad čuden sprevod več sto inter« nirancev iz Trsta in Gorice. Poleg francoskega bankirja je šel zamo* rec, poleg slovenskega inteligenta tržaški fakin, poleg gospodične uci= tcljice sestradan ruski inzenjer. Čuden sprevod!
Istega dne bi se morala vršiti velika sokolska prireditev; v nado* mestilo so švabski ennsarji prav točno aranžirali gornjo procesijo..
Izid vojne je dal zadoščenje vsem tem razžaljenim, ki so ležali v podzemskih ldeteh na vlažni truli slami, tri dni brez hrane, mu* čeni duševno in telesno.
Potem smo se pomaknili višje, tja v »sobo inteligentOv«, kjer je dominiral Ivan Cankar nad umet* niki minorum gentium; kamor smo dobivali iz spodaj ležečega exd3er* cetovega, tedaj Dr. Žerjavovega stanovanja Corriere milanski, ka* terega sta posebno publicista Plut in Marjanovič s slastjo prevajala z zelo optimistično nijanso, da smo
kakor otroci vsak dan pričakovali, da nas pridejo rešit Srbi ali celo kazaki...
Samo še 4 mesece imamo do 15. avgusta; takrat bi morali ponoviti tisto procesijo in sestati se v pod* zemski kleti in v Cankarjevi dvo* rani na Gradu.
Vse takratne internirance, ali kakor so se v šali sami imenovali, »grajščakc«, prosimo, da nam poš* ljejo svoje prijave ali svoj naslov, da sestavijo pripravljalni odbor pr« vih dobrovoljcev in Orjunašev, da se ta desetletnica praznuje z remi* niseenco, da brez žrtev ni svobode, brez ječ ni vstajenja!
Orjuno in Dobrovoljce prosimo, da se pridružijo Internirancem in da priredimo skupno svečano^ na* rodno manifestacijo, tla države, katero smo v žrtvah in trpljenju rodili, ne pustimo nobenemu uniče* vati ali uničiti!
To nameravamo povedati 15. avgusta letos, ob desetletnici spre* voda pod bajoneti na Grad.
P. M.
5
n
(P
m
■k
je vsled težke obolelosti lastnika
takoj na prodaj, ozir. se odda v najem.
Prostori so zelo primerni tudi za bančno ali kako drugo večje podjetje.
Iz naše preteklosti.
Poglavje narodne zavednosti je pri naših ljudeh vedno slaba stran. Da se le prikaže tujec, pa že skušajo vse svetovne jezike, ki jih znajo in ne znajo^-samo da bi mu ustregli. Naši trgovci skoraj tekmujejo, kdo bo več dopisoval v tujih jezikih in tudi naši avtonomni uradi se še vedno radi pobahajo da znajo še kaj drugega, kot uradni jezik. Predvsem z ozirom na te priobčujemo naslednje pismo, ki ga nam je poslal prijatelj iz Ptuja, ker nam služi istočasno v dokaz za ono dobo — pismo je namreč pisano pred 52 leti — nadvse redke narodne zavednosti narodnega župnika Raiča in pa zagrizenosti Nemcev. Pismo, ki smo ga prejeli v originalu, za kar se dopisniku iskreno zahvaljujemo, se glasi:
Slavni mestni občinski urad v 'Ptuju.
Glede na dopis mestnega občinskega urada ptujskega od dne 2. aprila 1871, št. 143, farnemu uredu pri sv. Barbari v Halozah poročuje se sledeče:
Uredni iu opravilni ježek v farni pisarnici pri sv. Barbari v Halozah je slovenski, do čegar polno pravico daja naravni zakon, zdravi razum, državnih osnovnih postav § 19. cesarjeva neurazljiva in posvečena beseda, črtež sedanjega c. kr. minister-stva, toraj iz nje se pošiljajo vsa uredna pisma po Slovenskem, kakor tudi c. kr. namestništvu, deželnemu odboru, c. kr. ministerstvu slovenska takisto mestnemu občinskemu uredu v Ptuju; če pa je poslednji toliko ma-loveden, ker ne zna niti deželnega narodnega jezika, ni naša krivnja, nego velika sramota za isti, za omikano veljati hoteče meščanstvo; nii bi naj bili zmožni najmenje dveh jezikov, dokler ono ponašajoče se viso obraženostjo redno samo enega govori in piše, pa še ta navadno ovaja slovniške pogreške. Ako kteri župnik zna in sicer dobro še vrh svojega materinskega jezika, jezika svojega naroda, med kterim in za kteri dela in ureduje, eden ali več drugih, naporno skrbjo, neopešanim trudom in marljivim učenjem prisvojenih, o tem nima računa davati nikomur
najmenje pa mestnemu uredu ptujskemu, ki medlo slovi zastran iezi-
koznanstva, kakor na nas ne spada rešetati, koliko jezikov zna mestni občinski ured ptujski ali njegov pisar, samo toliko donaša dostojnost, naravni in umni red, ka kdor ima kot uradnik, župan itd. opravilo z narodom, ne dohaja se tolike nevednosti njegovega jezika uredno tržiti in prirodnemu pravu strastno se upirati. Ima H mestni občinski ured ptujski pravico na Slovenskem uredovati nemški, ne more se menda braniti farnemu uredu na Slovenskem uredovati slovenski od nikogar, ki nosi zdrave možgane pod lebanjo brezstrastno srce v oprsji.
Farni ured Sv. Barbara v Halozah, dne 7. aprila 1871.
M. Raič, župnik.
Na ta odločen nastop župnika Raiča je odgovoril takratni magistrat, da ne uvidi potrebe, da bi nastavil uradnika, ki bi bil zmožen slovenščine, češ da je uradni jezik mesta Ptuj nemški. (Ker je odgovord na slov. dopis, je pač moral znati tudi slovensko. ■ Op. Ur.) Ta odgovor naj si zapišejo za ušesa naši Nemci, ki zahtevajo nemškega reševanja svojih vlog in so grozno ogorčeni, če dobe odgovor v uradnem jeziku. Posebno Ptujske Nemce utegne zanimati, da je odgovor magistrata podpisal takratni župan dr. Strafella, katerega sin je danes v Ptuju notar in mu slovenski denarji prav dobro teknejo.
Kaj je Srnao?
Že večkrat smo imeli priliko ugotoviti. da so vse takozvane bojne organizacije, ki so jih osnovale razne politične stranke kot protiutež naši Orjuni, samo skupina plačanih ljudi, ki so za denar napadali naše člane. Verjetnejšega potrdila te naše trditve ni mogel podati nihče, kot ga nudi izjava, ki jo je nedavno priobčil glavni urednik zloglasnega beogradskega lista »Balkan« Sveto-lik Savič. Ne bi sicer navajali tega gospoda kot pričo upravičenosti naših trditev, ali v izražanju sodbe o organizaciji takozvane srbske naci-jonalne omladine mu pač moramo priznati prvenstvo, ker je še nedavno povodom podpisa zadnje pogodbe z Italijo pred samim Mussolinijem delal tako vneto propagando za to organizacijo.
Njegova izjava, ki je bila priobčena v »Balkanu« od 3. t. m. se glasi:
Moja izjava.
Na poslednoj sednici Glavnog Odbora Srpske Nacijonalne Omladine izjavio sam, da prestajem biti član glavnog odbora. Danas sam vratio člansku kartu Oblasnom odboru izjavljujuči: da prestajem biti član organizacije Srpske Nacijonal-■ ne Omladine.
Za sada se udržavam da obširno progovorhn zašto izstupam iz organizacije. Napominjem samo ovo: da mi nije mesto ni u Glavnom Odboru ni u organizaciji S. N. O. gde ne po-stoji disciplina gde se uzimaju u od-branu ljudi bez zanimanja a pri tom lopovi, a tako isto i ljudi koji s nekim pravom traže da ih izdržava Organizacija i. što je još žalostnije, idu na to, da upropaste Organizaciji!.
2. aprila 1924. g. Beograd. Svetolik Savič, urednik »Balkana«.
Ce je celo g. Saviču začela presedati srbska nacijonalna omladina, morajo biti razmere, ki vladajo v tej organizaciji že precej neznosne. Javna izjava, katero je podal človek, o katerem je znano, da je tej organizaciji žrtvoval še kaj več kot prostor v svojem listu, pa nam zadostno karakterizira ljudi, ki skušajo danes uveljaviti hegemonijo srbskega plemena. Še jasnejša pa postaja slika, če čitamo izjavo, ki jo je podala organizacija v odgovor na ta direktni napad na čast organizacije. Ne da bi protestirala, ali vsaj ugovarjala — v »Balkanu« priobčuje izjavo, da »su i glavni odbor i ob-lasni odbor uvideli da je g. Savič u pravu i nisu doz volili da organiza-ciju Srnao napusti i nisu mu htjeli da uvaže ostavko.
Organizacija s svojo izjavo, da je g. Savič u pravu priznava, da sestoji iz ljudi brez poklica, med katerimi so lopovi in tudi taki, ki zahtevajo, da jih izdržuje organizacija.
Komentarja k temu pač ni treba. Orjuna se sicer Srnao ni bala tudi doslej, vendar nam je pa ljubo priznanje vodstva te organizacije, da je u pravu človek, ki trdi, da so v Srnao lopovi, ljudje brez poklica in izkoriščevalci.
Samospoznanjc je konečno tudi pot k zboljšanju.
Naše veliko jutro.
Dolga stoletja smo živeli in umirali v senci smrti. Nič ni bilo velikega in junaškega v tem umiranju, ki je bilo poginjanje izgaranih in ponižanih hlapcev.
Težka, temna stoletja smo blodili po svetu s potrtim srcem, s plaho dušo, brez upanja v vero in svetlobo; nemi v svojem ponižanju in boju v svoji bolesti. Prišel pa je z juga vihar, ki je pretrgal megle in razgnal oblake; ugledali smo solnce in ugledali pot. Vstala je med nami^ Jugoslavija in minulo je nezaslišano trpljenje.
Veselili in radovali smo se v tistih veselih dneh Vstajenja in poveli-čavanja. Spoznali pa smo prekmalu, da je bila šele Cvetna nedelja in pred njo še vse nečloveško trpljenje Oljske gore in Kalvarije. Narod, ki je še na Cvetno nedeljo pozdravljal s hozano in cvetjem priha-
jajoče Jugoslovenstvo, je vstal ih zahteval: »Križaj ga!«
In gonili so Jugoslovensko misel, ki je bila Velika in Čista od Ane do Kajfa; gonili so jo vplenjeno, zasmehovali so jo, pljuvali ji v obraz, bn čali in jo kronali s trnjem, da je drla kri na njena lica. Manjkalo ni tudi Judežev.	v
Zapekla nas je v mladih dušah vsa nehvaležnost naroda in podlost njegovih velikih pismarjev. Zahotelo se nam je moškosti, optimizma, idealizma in velikega jutra po prestanem tisočletnem trpljenju. »Izmerili smo višino dne in odšli Vstajenju nasproti.«	..
Dovolj je bilo suženjstva,, dovolj je bilo odvisnosti od tuje milosti. Nismo se vprašali bratje z juga m severa, kako in kje smo hodili v preteklosti? Spoznali smo, kje se nahajamo in kam nas vodi pot: V bodočnost.	#	.	.
Z voditelji naroda, poklicanimi in nepoklicanimi imamo že čiste račune. Vemo, da jim je narod le predmet, blago, ki mu določajo ceno m vrednost po višini zanje oddanih mijevih kroglic. Nanje nismo računali in tudi ne bomo nikdar! Saj ga ni več programa in načela, ki bi Sa še ne osvinjali in preobnili, kadar jnu je to kazalo v dobro.
Naša stvar je sveta. Utemeljena je v zakonih in zahtevah narave ,n vznikla iz najbolj zdravih plasti naroda, kar nam daje pravico do ot>-stoja. Ako je ta navadni zakon tlačen še začasno po sili nasilnikov, nas to nič ne moti, ker smo uverjetu, da je ni danes sile in oblasti v tej zemlji, ki bi nam zamogla iztrgati iz src našo zavest in uničiti naše jeklene vrste.
Danes postaja Orjuna, glasnut pomladni, polna smelosti, poleta i vere v bodočnost, trdnjava m sre. dišče novo se snujoče jugoslovenske
fronte.	,
Sprejeli smo in izvršili bomo
oporoko, podpisano s krvjo stotiso-čev naših mučenikov, potrjeno s solzami ponižanih in razžaljenih. Tir« jamo izpolnitev te oporoke, ki je: integralno ujedinjenje jugosloven-skega naroda, do zadnje pike, Kaj zavoljo nje je napojena naša zemlja s potoki krvi. Zato smo se m se bomo borili proti vsem, ki danes sKra nijo grobove naših zvestih in poštenih, naših najboljših...
Porodili smo se iz bolesti m trp-ljena. Naša moč in volja sta nezlomljivi in neupogljivi! Izpili smo kelih bolesti do dna. a z njim vpili tudi neomajno hotenje. Naj se zgoet, kar se mora in hoče zgoditi! V na« ših mladih srcih je zapisano aa vstajenje pride, ker mora priti 1 bodi še več bičanja in ponižanja, bila pot na Golgoto še tako strma in strašna. Strnimo bratje Orjunasi vrste in uprimo oči visoko v soul-ce, kajti naše Veliko jutro je blizul
—ej. 1
(6 zobna pasta odstranjuje neprijeten duh iz ust*
Ker včasih tudi mažem sebi in stavcem v jezo časopisni papir, sem se posebno zanimal za časopis »Pi-collo«, katerega urednik je bil odlikovan vsled objektivnega poročanja o naši državi. Ljudje so se mi čudili in rekli, da noben cigan ne zmerja tako svoje matere, kot ta list našo državo. Ce je to zasluga ne vem, kultura že ni.
In sem bil močno v dvomih, če sc mi bo posrečilo pridobiti odlikovanje za zasluge na kulturnem polju. Ko sem pa bral, da je bilo predlagano v odlikovanje večje število duhovnikov — menda tudi iz Slovenije — sem pa obupal popolnoma. Kako naj jaz s svojim p. v. in šestmesečnimi počitnicami na gradu konkuriram pesnikom eposa »Srbe na vrbe«. Žalosten sem bil. dokler ni prišel znanec in mi povedal, da bo odlikovan tudi Radič, če pride Korošec do vlade in če ...
Povedal mi je še o tistem bogatem Dunajčanu, ki mu med vojno niso hoteli priznati »Intelligenzstrei-fen«, ker je imel samo dva Ijudsko-šolska razreda. Mož se je razkoračil: »Zwei Klassen und seclis Hauser in Wien — ist dos ka Intelligenz?« (dva razreda in šest hiš na Dunaju — ali to ni inteligenca?).
Sem se smejal in sklenil, da ne bom iskal odlikovanja na kulturnem polju. In sem postal državotvoren in sedim v gostilni in pazim na natakarico, če da vsakemu gostu račun s taksno marko. Ker imam upanje, da pridem v glavno kontrolo za natakarice in bi to mesto ne bilo ugledno, če bi ne dobil odlikovanja za zaščito finančnih interesov, države.	-v	v	v	■..
Naš odgovor.
»Ali si iz moje zemlje in matere, sodobnik moj, ali nisi? Kako pak učiš? Da smo plemenska čreda in da nismo narod in nc bomo? Da so nam meje preozke? Da svoje zgodovine nimamo? Da tudi v svojo bodočnost verjeti ne moremo? — Prijatelj, sodobnik moj, tvoje ime jc hudič...
»Hudič sem rekel, ker me boliš. Ker nimaš oči, ki imajo nebes nad seboj, da ga vidijo, kadar le hočejo. Ker nimaš stopal, da bi ti pojoče globine razodele v tegobah poti. Globino najglobljo o svetih gomilah. Ker msi zlelel v višine, ker nisi segel v gobokost. Zato, ker ne ljubiš, sem tl rekel hudič...«
»Zato, ker le šteješ in rajtaS. Zato te kolnem, dvanajsti, kakor te je klel Učenik v najsvetejši človeški svoji uri: hudič, hudič, hudič...«
»Morda bo odgovoril blagoslov nebes na mojo kletev in potrdil: Amen...«
(Refleksija na Jenkovem grobu v zadnjih dneh.) Šmonca. Ivan Pregelj. Dom m Svet, št. I.
Ali sl mislil mene s to kletvijo, ali koga drugega izmed mojih? Bogme čutili smo, da kolneš nas, zato tl odgovarjamo.
Te zemlje in matere sinovi smo, samo smo, sodobnik naš, ki nas v svoji slepi strasti preklinjaš, globljih korenin od tebe. Naš dom, ki je predmet naše ljubezni, ne more biti samo sorško, ljubljansko ali katerokoli po-, lje, naš pogled objema hkrati z jed-nako ljubeznijo vse krvne brate, vsa sela, pozabljena in zapuščena, kjer se glasi naša beseda. Preozke so meje, ki želiš ti vanje vpreči našo prekipevajočo ljubezen.
Odrekaš nam tisto, kar je naš ponos in povod da živimo in delamo. Kajti tvoje ogorčenja temelji na na-
puhu separatizma, ki vidi samo svojo ozko domačijo in se nul nikdar ne zahoče širšega obzorja.
Imamo zgodovino, dokler in kadar smo bili eno, oddvojeni pa je nimamo, bili smo vedno le predmet v zgodovini drugih. Plemenska čreda smo, ker smo iskali in še iščemo svojega središča izven našega ozemlja, Rim in Dunaj nam je bil vedno vec ko slovanstvo, na vsak migljaj tujcev smo pokorno reagirali in pali na obličje. Taka je naša zgodovina od onih dob, ko smo se oddvojili od bratov. Poganski naši dedje so govorili ponosne besede: »Navajeni smo, da osvajamo zemlje, ne pa da jih odstopamo; taka bo naša navada dokler bo kaj boja in kaj mečev.« Ko pa smo se ločili od bratov, smo postali predmet kupčije, ropa in izkoriščanja tujcev. To je naša preteklost, ki si je želiš nazaj, majhna dušica, ki te je veliki moment zalotil popolnoma nepripravljeno. Ne zanikamo bodočnosti, hočemo pa jo Imeti solnčno, sijajno in srečno in se nam kar nič ne toži po temi, ki jo imenuješ ti našo zgodovino.
Imamo oči, da vidimo nebes nad seboj, toda naše oči se ne ustavijo občudovaje samo nad delom neDa, ki je nad nami, nam se hoče širših meja, ker nas duši v ozkih sponah, kamor so nas potisnili tujci in lastna nesloga in nespamet.
Nočemo zapasti v malenkost, ka mor sl se zaril sam in kjer životariš življenje piškurja v luknji in bojazljivo občuduješ kipeče življenje okoli sebe.
Imamo stopala, ki sp hodila pot trpljenja in pot krvi. Ti samo hodiš po tej zemlji, mi pa smo jo rosili s i svojo krvjo. P,o ječali smo, se poti-
kali, trpeli smo vse-ponižanje, kar ga e bila kdaj deležna naša domovina.
Mi smo trpeli za svoj rod, medtem pa so tvoji pisali ovaduške okrožnice in množili s tem vrste trpečih
V pogubo nas obsojaš, hudiče nas imenuješ, z Iškarijoti nas pitaš, ti ki si sam komaj ušel obsodbi.
Ali te ni sram, da sedaš na visoki stol sodnika in nas preklinjaš z zanosom prorokov stare zaveze,_ ti, ki si se v letih tuge in muke družil z ovaduhi, tl, ki si milo cvilil in prosil pomoči, posredovanja in zaščite pri prijateljih -naših zatiralcev, da bi te ne zadela jeza teh, ker nisi takoj ovadil v vzgojo in varstvo ti izročene mladine! Kristjan, ali te ni sram tega licemerstva?
V rokah imamo dokaz, kjer ovaduh, ki ga ni več med živimi, moleduje in cvili za milost m prizanasa-nje zase, zate in še za nekoga tretjega.	_
Ali ni tvoje početje gol napuh in gola ošabnost? Skrij se v noč, da te ne vidi oko človeka, ki se ni nikoli družil z ovaduhi!
Ko so te poklicali na red, da pojasniš svojo soudeležbo na žalostnem do godku na gimnaziji v Kranju, si odgovoril nevoljno in sramežljivo: »Eh, saj veš, da sem šema!« Ex tuo ore te judicol	A. P.
Simon Klimanek
Šelenburgova ulica štev. 6.
Modna krojacnica za civilne obleke in uniforme. Zaloga prvovrstnega češkega in angleškega blaga, i Cene solidne in dobro delol
Bratom in sestram onstran.
Za nami pogum je zaveden in trdna volja in mlada moč — in zopet je veliki teden in spet je velika noč.
In zopet je zmagala zmota in spet gospoduje laž, naš narod gre križeva pota obdan od rimskih straž.
»Neštetokrat ponižani, opljuvani, biti, križani stotisočkrat!
Množica ohola, tuja poje okoli že Aleluja, a ti visiš še, brati
Ne moli: Gospod odpusti jim!
Naj tega ne dočaka Rimi Le stisni zobd in zberi srd; saj nisi potreben maziljenja, ne rabiš nič usmiljenja, čemu ti Veronike prt?!
Naj le kar v grob te polože, v duši se jim pa smej mižč, saj pride kmalu velika noč!
Bodo se zmage pijani rezj";'f. bodo za tvojo obleko_ vadljah, ti pa jim pokažeš moc.
Iz groba vstaneš in nanji planeš
in 'daš povračilo za kri svojih ran. In po velikem tednu, po veliki noči največji napoči in večni
vstajenja dan!...«
M Ji. Rodivo) Pe/er?//j-Pc|rif|fcff
dobite pri
Jos. Rojina, Ljubljana. Polita pregled.
Veliki teden, v katerega pada praznik vstajenja Odrešenika kot glasnika miru in sprave, poteka v našem političnem življenju v znamenju najhujših bojev. V prostorih parla-* menta vlada sicer mir, ker je vlada odrinila končno rešitev krize z od-goditvijo skupščine do tretjega maja, zir*eda še večja je Pašič-Pribičevičev- kabinet podal ostavko. Dasi sedaj vsak trdi, da je zato že vedel par dni prej in večina političnih listov tudi že točno prerokuje rešitev te krize, izgleda, da nihče Prav ne ve, kako je, ker je prevzela odločevanje — ne posredovanje — v roke krona. Tekom zadnjih dni je kralj sprejel pri sebi po vrsti vse voditelje parlamentarnih skupin iz-yzemši Radičevce. Kakor poročajo časopisi opozicijonalnega bloka, pa tudi ta možnost ni izključena.
Značilno je, da so vsi, ki prihajajo od kralja, skrajno molčeči. Dočim pa kaže vlada nekak samozavesten mir, delajo šefi opozicije tajinstvene obraze, kot bi nosili v sebi čudežno skrivnost. Ta zapetost povzroča seveda v »javnem mnenju« največjo konfuzijo. Dočim vladni listi trdijo, da je stališče vlade trdno in da ima ukaz o razpustu skupščine že v žepu, so zopet opozicijonalni listi točno poučeni, da se je kralj s Pašičem skregal, da je vlada definitivno padla in delajo se tudi že kombinacije, kedo od sedanje opozicije bo stopil v vlado. Celo republikanskim Radičevcem že deli Slovenec kraljeve ministrske stolčke.
Mi nočemo sicer večati splošne konfuzije z nepodkrepljenimi domnevami, vendar se nam zdi malo verjetno, da bi kralj zaupal poslancem stranke, katere šef še v odločilnem trenutku ne more pustiti svojih pri-
smojenih izjav, ki se jih sicer nikdo ne boji, a so vendar dovolj značilne, da vzbudijo v kroni resne pomisleke proti lepim besedam opozicije, v kateri ima Radič absolutno premoč. Pri pestrosti sestave opozicijonalnega bloka je pa tudi popolnoma nemogoče, da bi Radič-Davidovič-Koroščeva skupina mogla sestaviti delovno vlado. Tega tudi sama ne verjame, dasi tvori ta zahteva njen glavni šlager proti sedanji vladi. Ore pač vsakomur zato, da dobi v roke volilni mandat. Predno se bo pa kralj izpostavil nevarnosti, da izroči državno krmilo na milost in nemilost v roke ljudem, ki prejemajo za svojo republikansko propagando denar iz tujine, bo pa gotovo apeliral na zadnje zanesljivo sredstvo — na vojsko.
Vprašanje Radičevega denarja je za opozicijo zelo neprijetno in zato skuša na vsak način dokazati, da so dokumenti, ki jih je predložila vlada kralju v potrdilo dejstva, da prejema Radič denar za propagando iz inozemstva, ponarejeni. Tudi če je to resnica, ne more priti Radič v nobeno boljšo luč. Ker tega ne bo mogel nihče pojasniti, odkod Radičevcem oni silni novci, ki jih trošijo za svoje protidržavno delovanje. To bodo naši klerikalni tigri težko povedali in bodo najbrže tudi kmalu izgubili interes zagovarjati hinavskega Radiča, ki je v istem času, ko sedi s Korošcem skupaj, dirigiral v Slovenijo velikanske vsote denarja. Predvsem na Kočevsko in celo na Gorenjskem je v zadnjem času pridobil za zaveznike ljudi, o katerih bo javnost strmela, kadar bodemo obelodanili njih imena.
Mi sedaj mirno motrimo položaj in pripravljamo svoje moči. Ker na jasnem smo si samo o tem, da jih bomo skoro rabili. Takrat bo pa usoda odločala med Radičevimi milijoni in — našimi bombami.
Da pa ne završimo svojega velikonočnega političnega pregleda tudi mi v znamenju krvi, podajamo svojim somišljenikom v zabavo sledeči izrezek iz »Slovenca« od prošlega četrtka. V uvodniku piše:
»V sedanji krizi se borita za premoč dva bloka. Stranke, prvotno lo-
čeno korakajoče, so se v toku razvoja našle na temelju dveh osnovnih smernic, v smislu katerih naj se razvije bodoče življenje in gospodarstvo naše države. Ti dve smernici sta kot nabrušen meč presekali narodno skupščino v dva tabora, v dva bloka. Na eni strani stoji Pašič-Pri-bičevičev velikosrbski blok nasilja in diktature ter brezmejne in pogu-bonosne korupcije. Na drugi strani so se strnile vse poštene stranke Slovencev, Hrvatov, Srbov in vseh osta^ lih elementov, ki se bore proti nasilju, proti sovraštvu in proti korupciji — za sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi ter za poštenje v politiki. In v sedanji krizi gre za to, kdo teh blokov bo zmagal. Ali zmaga blok poštenja in sporazuma ali blok korupcije in nasilja.«
Radič kot zastopnik poštenja v politiki, je pač najposrečenejša velikonočna povest »Slovenca«!
—aka.
Para pfei HI SIRK
uobI.
V* V
:ii m
naznanja, da ima vsak dan
priznano najboljše pecivo ter sveže in pristne preste.
Telefon štev. 158.
Unio
£
■a*
francoska zai/arc? ualrsa družba v Parizu
Osnovana leta 1£2S‘
Gisvnica 800 mlHj. frankov.
Prevcema požarna In življenska zavarovanja vsoh vrst.
Goneralno zastopstvo za Slovenijo:
Ljubljana, Kolodvorska ulica 24/II.
AjSJnJ zaupniki aa 3*»ra jemalo
Književnost,
Ljuba D. Jurkovič: »Kotarke«,
pesmi za narod. Izdala Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Cena 30 Din.
V lepem srbskem narodnem de-setercu je izdal g. L. D. Jurkovič odlično zbirko pesmi za narod. Pesmi so polne poezije in folklornih slik onega dela Dalmacije, ki ga nam hoče on opisati, a kateri del je najmanj poznan. V selih so še zelo dobro ohranjene narodne pesmi in narodni običaji: iz teh krajev so izšle zelo lepe in znane pesmi, kakor: »O majci Jugovič Stojana«, »O sestri Smiljanič Ilije«, »O kotarskim hajducima i serdarima« itd.
O. Jurkovič, ki ima posebno dikcijo narodnih pesmi, zelo dobro pojmuje dušo prostega Seljaka in zna, da jo poda v jasnih in preprostih stihih, in to, njegove lepe, kakor tudi njegove slabe strani. Pesmi so razdeljene s posebnim razumevanjem in okusom: Uvodna pesem. Pesem veselja in lepote. Pesmi borbe in življenja. Pesmi prosvete in nade. Pesmi rodoljubja in svobode. Zaključna pesem. Tem pesmim so prn dejani dobri prevodi škotskih narodnih balad. Čeprav so pesmi pisane za prosti narod, v njegovih stihih in njegovem jeziku ter imajo namen za njegovo izobrazbo, vendar priporočamo te pesmi vsakemu, ki želi spoznati dušo našega naroda in uživati lepoto srbskega jezika. Izdaja zbirke je zelo okusna in lepa. Posebno se odlikuje originalna naslovna stran. Naroča se v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg št. 8 in v vseh večjih knjigarnah.
Fridolin Žolna: »Dvanajst kratkočasnih zgodbic«. Splošna knjižnica št. 12. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 8 Din, vez. 13 Din.
Gospod Milčinski stopa tu s svojo tretjo knjigo v okviru »Splošne knjižnice pred naše občinstvo. Prepričani smo, da bodo te kratkočasne zgodbice našle, kakor vsako delo Milčinskega, čim največji krog bralcev. Njegov neprisiljeni humor, nje-
gova satirika, ki žge brez osebne primesi, njegov lahkotni in sveži slog, mora očarati vsakogar. Karikature naših tipov, naše v malenkost umerjeno mišljenje, naše male in velike napake so našle v Milčin-skemu karikaturista, da jim ni mogoče želeti boljšega. Lepo opremljeni in v ceni skromni knjigi želimo čim največ uspeha.
Janko Samec: »Življenje«. Pesmi. Splošna knjižnica št. 16. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 112. Cena broš. 15 Din, vez. 20 Din.
Janko Samec, po poklicu učitelj v Primorju, nam je znan iz raznih revij. Bil je tudi prvi urednik »Novega roda« v Trstu. S samostojno pesniško zbirko stopa sedaj prvič pred nas. Njegova lirika, diskretna in topla, je preprežena z dihom tiste otožnosti, kakoršna je na tleh, kjer Samec živi, popolnoma razumljiva. Njegovo čustvo je resnično. Dasi ne razgljablja, nas prepričuje in pre-^ vzame, da se mu brez odpora uda* jamo. Naj poje o ljubezni, naj hodi v naravo, naj prisluškuje vrvenju in trpljenju življenja, povsod je resničen in neprisiljen. Baš radi tega bo po tej knjigi segel vsak, kdor ljubi resnično in nepotvorjeno lepoto, v pesmi. Založba je knjigo lepo opremila in ji tudi nastavila ceno, ka-koršno zmore vsakdo.
Zvonimir Kosem: Morje. Drama v 4 dejanjih. Založila Učiteljska tiskarna v, Ljubljani. Cena 16 Din.
Prikupljiva in elegantno opremljena naslovna stran nam kaže sinje morje z barčicami in jadrenicami ter ograjo verande v obmorski vili, kjer se vrši drama* Snov je zajeta iz obmorskega življenja ter sega v globino zakonske tragike, ki sledi razočaranju. Dasi vsakdanji dogodki, se pojavljajo vedno kot novi, ker se kažejo v vsakem slučaju v drugačni oblikf. Drama je polna scntenc in napetega dejanja in se čita prav prijetno. Prikladna je za odrasle, ki bodo knjigo z zanimanjem čitali. Ker je knjiga elegantno opremljena, bo okras vsaki knjižnici. Priporočamo jo vsem prijateljem zabavnega čtiva in našim narodnim knjižnicam.
Adicijski stroji.
THE REX CQ., Ljubljana.
ZA VELIKONOČ
prip@f@&Jt© mlsdlnS, staršem in knjižnicam slsdeie knjige
B
Mladinske knjige.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro> binzon. Vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter 1. Vez. Din 20.—. Dimušli: Kralj Aleksander I. Vez.
'U in 40*—.
Erjavec:	Kitajske	narodni pripovedke.
Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din. 24.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flere:	Matija	Valjavec,	izbrani
spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
E\vald - Holeček: Mati narava pripoveduje.
Vez. Din 32'—.
Erjavec-Flere: A. M.Slomšek, Izbrsnl spisi za mladine. Ve*. Din 5S*—. Ewald-Hels{eh: Tiho Jezero In cSruge povest!. Vez. Din 2S -.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—. Fieraa Slike iz živalstva. Din 24*—. Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.)
T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, soltv čece! (Zbirka koroških popevk.) Din 8. V/a.štctova: Mejaši, povest iz davnih dni.
Vez. Din. 25.—.
Manica Komanova: Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16. Kosem: E j prijateljčki. Vez. Din 16.—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15.
Miš jakov Julček:	Zbrani spisi. Vi. zvez
(Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 101 B. Rači{: Belokranjske olreSke pesmi. Vex. Din 8*—.
Rape: Mladini. II, III., IV., V., VI. zvezek. Vez. Din lfr—, eleg. vez. Din 12-—. VII. zvezek Din 12—.
Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. Robida: Da sle mi zdravi, dragi otrocil Broš. Din 3.—.
Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Diu 28. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. k Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—.
Gregorie-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8'—, vez. Din 12—.
Pesmarice in muzikalije.
Leposlovne knjige.
Gangl: Bell rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.-.
Jelenc: 1914—1918, spomini juge slovenske) ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—.
Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Rado Pavlič: Ljubezen ta sovraštvo.
V platno vez. Din 92*—.
Milan Pugelj: Zakonci, drugi natis.
Vez. 28 Din.
Ivan Zorec: Pomenki. Din. 11.—.
Flerijan Solar: Kmeike povesil. Cena Din 28*—.
Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
Dramatika.
Zv. Kosem: Morje. Din 16*-,
Maeteriinck-Bernot; Modra ptica. Broširan Din 16,—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8.—.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—,
Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Sem Benelli-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 28—.
Šolski oder.
J. Korban: Povodni mož, igrica za mla* dtno. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odra« 3 Din.
E. Tiran: Čudežne gosli. Pripovedka s pic; som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama* tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Poučne in znanstvene knjige.
Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12.
Kunaver: Na planine! Vez. Din 30.—.
Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in ču tanka. Broš. Din 5.—.
Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—.
Veber: Etika. Din 120.—.
Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85.—.
Šolske knjige.
\Vider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—.
Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—.
Cernej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—.
Rape: Četrta čitanka. Vez, Din 25.—.
Flcrfc: Peta čitanka. Vez. Din 46.—.
Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šol.
Mešiček - Drnovšek:	Obči zemljepis za
višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12.
Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za roko» delske obrte. Broš. Din 5.—.
Podkrajšek:	Računstvo za ženske obrte.
Vez. Din 10.—.
Podkrajšek:	Knjigovodstvo za ženske
obrte. Vez. Din 18.—.
Lčsica-Lokovšek-Mole:	Prva srbska ali
hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—.
Jedrlinič: Druga srbskB ali hrvatska čU tanka. Vez. Din 22.—.
Bezjak-Pribil: Pedagogika. I. knjiga. Vzgoi jeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56.—.
Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12.
Marolt: »Bože pravde* in »Lepa naša do> movina<r. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domo» rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. I„ II. in III. zv. & Din 3.—,
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljcvanjem klavirja. Din 50.—.
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—■.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šolo ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca L 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za I. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za !. 1922.) broš. Din 15.—.
Slike.
Sič: 1. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič: 11. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90 o cm.	Slika	a	Din	30'—.
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220—.
Šaša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Diu 10'—.
Galerija naših velmož.
1. Trubar . 2. Vodnik
3. Slomšek
4. Prešeren
5. Levstik •
61-5X47-5 cm.
6. Stritar
7. Jurčič
8. Gregorčič
9. Aškrc
10. Tavčar
Slika a Din 10‘-
TELEFON ŠTEV. 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 1C761
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.
©
N
O
p
N
O
m
Mg
P
s
Hrettlkis.
Radič v ofenzivi. Med tem, ko se naš slavni politik Korošec še vedno tolaži, da bo s pomočjo Radičevih strahov pridobil slovenskemu klerikalizmu nazaj moč, ki jo je imel pod esrido avstrijskih cesarjev, pa njegov zvesti zaveznik Radič že kuje železo. Ker je uvidel, da na Hrvaškem postajajo ljudje vedno manj dovzetni za njegove sijajne fraze o mirotvor-republiki in da zahtevajo od svojih poslancev odgovora, zakaj so v nasprotju s svojim prepričanjem prisegli zvestobo »Srbskemu kralju«, skuša v Sloveniji nadomestiti, kar bo v svoji »državi« izgubil. Že dalj časa sledimo Radičevo reklamo v našem slavnem Avtonomistu, katerega urednik je pač zvest svoji preteklosti že sedmič prelevil svoje »prepričanje«. Sedaj, ko so pa volitve na vidiku, je pa postala propaganda intenzivnejša. V založništvu Avtonomista je izšla pod naslovom »Mala politična šola za slovenske kmete in delavce« brošura, katero so napisali »slovenski republikanci«. Kateri zajec tiči za grmom, nam postane jasno, ko prečitamo vsebino. Ni nam treba povdarjati, da izrablja brošura vse instinkte mase na najbolj naiven način, pač pa se čudimo, da je pasi-rala censuro brošura, ki vsebuje ne-broj za državo žaljivih mest, kot n. pr. »stoletna hlapčevska 'vzgoja nas je pognala takoj po smrti avstrijskega gospodarja takoj pod novega uo-spodarja v Belgrad«. V takem tonu js pisana cela brošura in refren je seveda: Človečanstvo — Slovenstvo 1- Federacija — Republika.
Poleg tiskovne propagande pa si je Radič znal v Sloveniji pridobiti z 'denarjem, ki ga mu pošiljajo nasprotniki države, par »značajnih« ljudi, Ki vrše že sedaj tajno propagando zanj in upajo, da bodo pri prihodnjih volitvah dosegli v Sloveniji znatne uspehe. Mi za danes ta pojav novega Radičevega Človečanstva samo registriramo, ker nas pušča precej mirne. Zagotavljamo pa Radiču in njegovim agentom, da bo. predno bo izvoljen v Sloveniji še kak Radičev poslanec, preteklo če treba še precej • krvi! Toliko v vednost tihim propa-gatorjem mirotvornega čovečanstva.
NEVERJETNA NAGAJIVOST.
Mariborski veleposestnik, vele* milnar in ne vemo kaj še vse, pač pa vemo, da je velik panger* man — je zopet na eklatanten na* čin pokazal svojo lojalnost napram našemu narodu in državi. On po* seduje namreč v Rogozi, v sv. Mi* klavžu in na Pohorju po eno ve^e* posestvo, ki se oskrbujejo skupno iz veleposestva v Rogozi. Tu je imel do pred kratkim nastavljene* ga slovenskega oskrbnika, pristava in tako tudi tako zvanega »šoferja« v sv. Miklavžu. Pred nekoliko me* seci pa so bili ti gospodje iz katerih ozirov nas ne zanima svoje službe rešeni in te službe so se razpisale na novo. Naravno, da se je za te službe priglasilo obilo kompetentov — kakor se čuje 32 — ker je v celi državi radi nastale splošne stagnacije obilo nezaposle* nih ljudi in to prav v vsakem po* klicu. Človek bi mislil, gosp. Scher* baum kot lojalen državljan, si bo zopet izbral izmed proslicev, če že ne ravno Slovenca pa vsaj kake* ga Nemca našega državljana. A glej spaka, kako smo se pomotili. Go* spod Seherbaum je namreč pri vsi svoji veliki videzlojalnosti, izbral za oskrbnika nekega Trenka pri* stojnega v Knittelfeld, za pristava nekega Kunzea pristojnega v Gra* dec in za »šoferja« nekega Franza pristojnega tudi v Gradec, od ka* terih nobeden niti besedice ne ra* z ume slovenske govorice kaj šele pisave. — Gospod Seherbaum ima svoja posestva menda pod nadzor* stvom agrarne reforme, ter je po zakonskih predpisih vezan, voditi vse knjige v državnem jeziku. Ra*
dovedni smo na kak način on te predpise obide, ker je absurdno misliti, da bi Nemci, ki niso zmožni slovenščine vodili knjige v isti. Še bolj radovedni pa smo, kaj bo agrarno nadzorništvo proti takim kršitvam zakona ukrenilo. —
Cela stvar nas zelo, zelo zani* raa, kajti ne samo, da trpijo po takem postopanju naši nacionalni interesi, ker si priprosto slovensko ljudstvo domišlja, da je slovenšči* na le jezik, ki je samo za kmete in delavce ustvarjen, ker vidi, da go* spodje, ki so jim nadrejeni, govore še vedno samo v blagodoneči nem* ščini, temveč tudi naši vitalni go* spodarski interesi, ker nam taki pritepeni tujci odjedajo vedno le najlepši košček kruha izpred ust.
Zelo radovedni smo pa tudi po kaki informaciji je izdalo ministr* stvo za socijalno politiko tvrdki Seherbaum dovoljenje za bivanje teh treh Nemcev v naši državi, ker nam v tej stroki ne primanjkuje zadostno izobraženih strokovnja* kov. Morda nam bode inšpekcija dela v Mariboru znalo stvar na* tančno razjasniti. — Pričakujemo tozadevnega pojasnila.
Dobrovoljski pokret. Že pred meseci srno poročali, da se je med do-brovoljci v Sloveniji pojavila sveža struja, ki se ne zadovoljuje samo z dosedanjim načinom uveljavljanja dobrovoljske organizacije in zahteva, da se organizacija začne uveljavljati v smislu svoje sijajne preteklosti pri skupnem delu za ujedinjenje. Nedvomno je ravno občni zbor obl. saveza za Slovenijo dal pobudo za sejo, ki se je nedavno vršila v Beogradu. Po časopisnih poročilih, ki so pa žal zelo netočna, je vsa organizacija osvojila stališče dobrovoljcev v Sloveniji. Mi ta korak, ki bi se sicer moral izpeljati že takoj ob prevratu, iskreno pozdravljamo in želimo, da bi se naši dobrovoljci, ki so včasih žrtvovali kri in življenje za jugoslovansko državno idejo, čimprej uveljavili v skupni jugoslovanski nacijo-nalni fronti. Nočemo prejudicirati, a uverjeni smo, da se bo prej ali slej znašla debrovoljska organizacija skupaj z nami. Ker dočim nosi do-brovoljska organizacija v sebi sijaj slavne zgodovine, je v vrstah našega mladega požrtvovalnega članstva nakopičena neizrabljena revolucionarna sila, ki bo pod dobrim vodstvom delala lahko čudeže.
Rjoveči levi pod talar jen’. V ljubljanskem občinskem svetu zarjovi včasih lev, ki je sicer zelo neznatne prikazni. Njegovo rjovenje je zmeraj groze polno. Enkrat ne i. ipozna zakonov, drugič države in nedavno je grozeče izjavil, da je 011 in njegova stranka odločno proti Sokolu. Seveda se vsled te grožnje proletarskega' dr. Lemeža ni onesvestil noben sokol in tudi mi bi se ne pečali s tem eksaltiranim pojavom, če bi slučajno ne dobili v roke sodbe delavstva samega. Socijalistični »Naprej« obdeluje namreč v notici, ki se peča z obletnico dogodkov na skl cesti na vso moč dr. Lemeža m njegove sodruge, češ da so oni takrat delavstvo direktno pognali v smrt s svojim hujskanjem. Sedaj pa se je prodal klerikalcem in rjove, kakor mu ukazuje dr. Stanovnik. — Značilno je to pisanje lista, ki mora že biti poučen o predzgodovini zaloških dogodkov. Preko vseh napa dov na oblast prihaja sedaj prizna nje, da so smrti nedolžnih delavcev krivi ljudje, ki rjovejo danes v družbi klerikalnih tigrov. Njih Pollt‘c*° prepričanje se pač menja, kakor boljše kaže. Najlepši vzgled je dr. Le-mež, ki je iz najbolj radikalnega dijaka postal Drevžitkar moskovskih sovjetskih rubljev. A tudi njemu bodo enkrat temeljito obtičali v grlu, da mu bo zmanjkalo sape.
Tuja reklama in propaganda. Znan mi je slučaj, v katerem je
izdala tuja tvrdka nad deset miljo* nov jugokron za reklamo v naši državi, da bi ubila neko naše do* mače podjetje. Kdo menite, da bo plačal te šarmantne izdatke? Naš konsument!
Naši podjetniki menijo, da sto* re dovolj, če izdelujejo soliden produkt, češ, dobra roba se sama hvali. Medtem pa se tujec z vsilji* vo reklamo in propagando ter za* časno konkurenčnimi cenami za* rije v narodno telo in uniči doma* čina.
Reklama in trgovska propagan* da se tiče našega narodnega gospo* darstva. Zato smo odločili, da bo* mo vodili strogo evidenco o delo* vanju naših reklamnih zavodov in listov, ker groši, katere zaslužijo na ta način od tujcev, so Judeževi.
Sestavili bomo pri Orjuni po* seben narodnogospodarski odsek, ki bo pazil med drugim tudi na re* klamo in propagando, ki so lahko Efijaltova steza, da se pride na* šim hrabrim producentom v hrbet. »Narod sebi« in »Svoji k svojim«, to bodi naša stalna reklama! E. O.
Jugoslovani spominjajte se, da živi pod italijanskim jarmom sto* tisoče naših bratov, ki jim vsak dan kujete nove verige. Spominjaj* te se na vse krivice, ki jih je mo* rala prestati naša raja ob zadnjih volitvah v Istri in Goriški. Jugoslo* van, Jugoslovenka zavedaj se, da s tem ko kupuješ ničvredno itali* jansko blago, ki ne zadovolji niti Bušmanov, kupuješ fašistovskim banditom črne srajce, avtomobile, bombe, puške, gorjače, ricinusovo olje s katerimi gnjavijo tvoje topeče brate. Njih kletve in trplje* nje, pridi nad tvojo glavo!
Iianao. Trzavice, ki jo danes pretresajo so močnejše, kakor kdaj popreje. Organizacija, ki si je po* stavila za cilj ustanovitev »Velike Hrvatske« in boj na nož proti ju* goslovenski misli ter njenim bor* cem — Orjunašem trpi na akutni krizi. Del idealne mladine v njenih vrstah je spoznal, da mladim Jugo* slovenom ne more biti življenja v ozkih koncepcijah niti Velike Hr* vatske, niti Velike Srbije; nego sa* mo v edini in močni Jugoslaviji in hoče ukinitev boja z Orjuno.^ Mi pozdravljamo pa že dolgo zažele* ni preokret v mišljenju dela brat* ske hrvatske omladine in želimo, da ramo ob rami obračunamo z habsburško svojatjo okoli »Hrva* ta« in ostalih blckaških listov, ki je izrekla svoj anatema nad njimi in nami.
Internacijonalnost! Zadnje dni so sklenili reški pristaniški delavci, da ne sme noben jugoslovenski de* lavee, ki ni organiziran v^ f asi j ih niti centesima zaslužiti v reški luki. Sklepu je dal tudi svoj imprimatur reški guverner. In pri nas? Do zad* njega so lahko svobodno služili v naših pristaniščih laški pritepenci in odjedali našemu delavstvu že itak pičli zaslužek. Ko je nastopila proti njim primorska Orjuna so se našli med našimi internacionalisti sentimentalni možje, ki so to ob* soj ali, kot nehumano in nekultur* no! Pribiti moramo še, da so delali ti italijanski pritepenci našim pri* staniskim delavcem občutno kem* kurcnco, ker so sprejemali od la* ške vlade nalašč v ta namen P°d* poro, da so zamogli delati pod ceno.
Popuščajo. Še pred dvemi_ leti se je izrazil delovodja Dornheim v železniški delavnici Maribor: »So lange ich hicr bin, muss deutsch gesprochen werden« in žali bog je tudi bilo tako. Za to si lahko mi* slimo, da je bil velik ogenj v stre* hi, ko je bil pred nekaj tedni spre* jet en delavec — ki ne zna nič nemški, ker mu treba ni ter se predstavil temu delovodji ki ne zna nič slovenski, pa bi moral zna* ti. Pri tej priliki je ta delovodja rekel: — Was soli ich jetzt ma* chen? Soli ich mir fiir den Einen
Dolmetscher aufnehmen? und der Partiefiihrer kann ebenfals nichts slovenisch —. Toraj že precejšno popuščanje, prej še »muss deutsch« sedaj pa bi že rad tolmača — ki ga že itak ima —. Mi pa smo pre* pričani(!), da kmalu ne bode ne »muss deutsch«, ne tolmačev in ne nemških delovodij in »Partiefuh* rerjev«, pač pa bodo slovenski za vedni delavci opravljali svojo služ* bo pod domačim vodstvom veliko boljše kakor pa sedaj pod takimi, nenadomestljivimi strokovnjaki, katere ščitijo zelene mize, pri di* rekciji v Ljubljani. Zavedamo se, da to dejstvo ni več daleč, ter da nam bo Orjuna s svojimi sredstvi čim prej do uresničenja te naše želje pripomogla. — Pripomba čet* niški sekciji: Bravo! Kadar bo čas, pokličite nas!
Časopisni napadi. Orjuna posta* ja sila, s katero so pričeli v zad* njem času računati tudi naši oko* steneli in korumpirani poklicni po* litiki. Spoznali so, da se ne da za* dušiti pokreta jugoslovenskega na* cijonalizma niti z Hanaovci niti s Srnaovci ali s katerikolim drugim orožjem. Po vseh napadih in proti* akcijah stoji danes Orjuna enotna in močna proti vsakomur in z jasno začrtanimi cilji. Ni je danes sile pod milim nebom, ki bi mogla raz* biti njene trdne vrste. Zato nas prav nič ne vznemirja od najvišjih generalštabov ukazana kanonada različnih listov, ki so si menda na deli Sisifovo delo razdvojiti in raz cepiti Orjuno. Sicer pa: »Ah le naprej, dokler je še tinte jn papirja kej!«
Z Bleda. Zopet se je oglasila bela žena in iztrgala iz vrst Or ju našev nadebudnega člana. Br. inž. Franjo Ulčar iz Bleda je 10. t. m. >odlegel zavratni bolezni. Nemila smrt ga je zalotila v najlepši dobi 25*ih let, ko je komaj nastopil svo* jo življensko potovanje. Pred par meseci je odšel iz naše srede v svojo prvo službo k Šumski upravi v Teslič pri Doboju.
Bil je vedno značajen in navdu* šen nacijonalist. Naj v miru poči* va v bosanski zemlji. Žalujočim naše iskreno sožalje. Orjuna Bled.
Marenberg. Včeraj dne 10. t. m pokopali smo v Vuhredu^ Petra Ja* koba, očeta predsednika naše mestne Orjune brata Matej Jako ba. Rajnki je bil vrl narodnjak, do* segel je lepo starost 75 let, ter^ je obhajal lansko leto zlato poroko. Naše sožalje'
Predvojni in sedanji Maribor. V predvojni dobi je bila v »Narodnem domu« velika tabla, ki je pod geslom »Svoji k svojim« opozarjala na domače trgovce in obrtnike. Te table ni več in z njo je zginila tudi vsa naša narodna zavednost, lepo geslo se je vrglo med staro pred vojno šaro. Samo par primerov: V Mariboru je cel kup nemških dimnikarjev, ki so vsi dodobra zaposleni, ne verjamemo pa, da ima naš slovenski dimnikar toliko posla. Pleskarska dela in popravila pri naših rodoljubih in podjetjih opravljajo zopet Nemci kot lahko razvidi vsakdo iz napisnih tabel in napisov. Stavbinska dela, seveda je za to zopet samo Nemec strokovnjak, kot lahko vidite pri prenavljanju hotela »Kosovo«. — Našteli smo tu le par primerov, ker če bi hoteli z benga lično lučjo posvetiti v prav vsak »narodni« kotiček, bi lahko napolnili vse kolone današnjega lista. Izjav ljamo: Favoriziranje nemških trgovcev in obrtnikov mora nehati! Zavreči moramo enkrat za vselej ste reotipno frazo o nemškem boljšem delu! Beležimo vsak pojav naše nezavednosti na tem polju In bomo podfe^T in zavode kakor tudi posamezni e, ki greše. brezobzirno postavili na sramotni oder.
Maribor. Na našem političnem, doslej od raznih strank pooblačenem nebu, je v nedeljo, dne 13. t. m. za-
svetila nova, doslej le malokomu znana zvezda. Učenjaki jo imenujejo »stella transmontana«, pojavi se vsakokrat pred volitvami, neposred-* no pred volitvami pa zatemni njen sijaj. Tokrat so ji zagorski zvonovi v pozdrav prav milo zapeli..
Zagorje. Vsled našega dopisa v Orjuni št. 61. z dne 29. 12. 1923. v, katerem omenjamo žalostne raz* mere v naši dolini glede nacijonal* nc misli — pripominjamo, _ da z opazko »o smeteh v dolini Sent Florijanski« niso mišljeni omenje* ni trije funkcijonarji Sokola, po* sebno še ne g. »H.« ki že deluje mnogo let na dramatičnem polju.
Povodom S. obletnice osvoboditve Me" žiške doline se bo vršila dne 29. maja t. >• v Guštanju velika manifcstacijska slavnos in se bo ob tej priliki odkril padlemu junaku poročniku Malgaju spomenik, ki s mu ga iz hvaležnosti postavili We2.. Guštanjski Slovenci s pomočjo nabrani prispevkov.
Ta manifestacija, pri kateri morajo sodelovati vsi sloji brez razlike politične« prepričanja, bo morala našim koroslki bratom onkraj meje pokazati, da jih, * svobodni državljani nismo pozabili, pac P da se naše vrste strinjajo v mogočne * lar.ge, ki bodo svojčas poplavile Gosposvei* sko polje. Naša sloga in enodušnost rcf)X ' ta dvigniti narodni ponos in zavednost zasužnjenim bratom preko meje. Mi, svodo1 -ni državljani, položimo pa nove zaKimiDo. za novo delo za svojo lepo domovino.
Vse narodne organizacije in korporacije so zagotovile polnoštevilno sodelovaje. Obračamo se tem potem tudi na vas« proseč Vas, da s svojo navzočnostjo pove čate vtis cele slavnosti, a da tudi pri ur gih v Vaši bližini agitirate za udeležen Vobče Vas prosimo, da blagovolite zasie dovatl naše časopisje, ki bo prinašalo to -no članke o pripravah.	.	,
Blagovolite nam vsaj do 5. tnaia *• • sporočiti, ali se udeležite slavnosti in • kakem številu, ker bomo preskrbeli P««*1 vično vožnjo, po potrebi tudi posebne1 Jia^ ke in prehrano. — Z odličnim spoštovan; Odbor za Malgajev spomenik v Guštanju*
Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna šnecHalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet.
Belokranjske pisanice so v teh dragih časih najcenejše darilo za Veliko not Naj bi bile narodnemu občinstvu kot nadom stiio za laške pomaranče in nurnberško robo, ki so je naše izložbe polne. 1 ™cU.;a; se pisanice v trgovini P. Šterk na Starem trgu in v Narodni knjigarni.
Svečana vzidava spominskih kamnov Sokola I na Taboru v Ljubljani, ki bo VI zvezi z velikimi prireditvami na binkoštu» soboto, nedeljo in pondeljek, se v podrob-. nostih pripravlja. Načrt svečanosti je iz--delan in posamezni odseki slavnostnega odbora so zaposleni z delom za pripravo vs’eh točk programa. Slavnost sc otvori s prireditvijo v opernem gledališču; na sporedu so telovadni nastopi, solospevi prvia opernih moči, nagovor in vprizoritev tret-, jega dejauia opere * Gosposvetski sen«. — Binkoštna nedelja bo društveni sokolski dan, namenjen skušnjam (dopoldne), javni telovadba (popoldne) in se zaključi s sliso »poklonitev društvenim dobrotvorom in sokolska zaprisega«. Zvečer na binkoštno nedeljo ljudska zabavna prireditev. Binkoštni pondeljek je dan vzidave spominskih kamnov in dan gostov Zjutraj bodo telovadne skušnje, ob polenajstih vzidava kamnov, pozdravi gostov, ob poldvanajsti sprevod Sokolstva in napredniji udruženj. Popoldne bo javna telovadba gostov, vojaštva, župe Ljubljana 1 in Sokola I. Zaključek ^ tvori dramatsko dejanje s slavospevom naši narodni misli. Zvečer v pondeljek koncaio slavnostni dnevi z ljudsko zabavo na ra--boru s posebnim večernim sporedom. Župe oz. društva, ki hočejo sodelovati, naj to pravočasno javijo v smislu navodil, ki so jih dobila v društvenem vestniku (»Naš sokolski dom«).
Modna krojačnica
se je preselila
Poljanska c. št. 12,
Naročajte „Pobedo“!
vse knjige v arzavnem jcziku. iva* zrnan mi jc	j
IBS	  _	m	 S?*!
m
m
m
m
m
m
m
m
m
Banka ima prvovrstne zveze v vseh glavnih mestih sveta in se peca z
CENTRALA (začasno) LJUBLJANA.
Deln. gl&vrs.: Bin 00,000.000
PODRUŽNICE:
Beograd	Jesenice	Metkovid
Blecf	Korčula	Prevalje
Cavtat	Kotor	Sarajevo
Celje	Kranj	Šibenik
Dubrovnik	Ljubljana	Split
Ercegnovi	Maribor	Zagreb
Jelša
Af 111 j a clj a s
Frank S&kser State Bank, 82 Cortlandt St., New York City.
Brzojavni naslov:	,
JADRANSKA.
jr	'
Amerikanski oddelek. ^Potniški urad.
£hska
ESSi
D. D. 3 E O G R
A D
i*
H
vsemi bančnimi posSL
Rezerve: Din 32,515.000
INOZEMSKA ZASTOPSTVA:
ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar.
AVSTRIJA: Adria ti sebe Bank, Dunaj.
JUŽNA AMERIKA: Banco Yugo-slavo de Chile, Valpa* raiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales.
m
m
m
ES
m
fir
m
m
m
m
Delniška glavnica: Din 50,000.000. Rezervni zakladi: ca. Din 10,000.000.
Se priporoča za vso v bančno stroko spadajoča posla.
ljubljanska
KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, DUMAJSKA CESTA.
Podružnice: Brežice, Kranj, Ptuj, Celja, Msribor, Sarajevo, Črnomelj, MeSkoviž, SpšJi, Gorica, Kovl Sad, Trst.
Brzojavni nasicv: Banka Ljubljana.
Telefon štev. j 261, 413, 502, 503 In S04.
©spisi.
Sava-Fužine. Vodstvo tukajšnje K.I. družbe je popolnoma v nem« skih rokah. Vsa odgovorna mesta zavzemajo razni ravnatelji, večino* ma tuji državljani. Počutijo se še vedno kakor bogovi. Seveda, ker £e jih drži lepi pridevek »nenado* ffiestljiv«. Pa kdo je danes še to, ako še pošto ja sumnja o zmožnosti Kakor o teh gospodih. Niti kotla z& lastno uporabo, ki bi vsaj držal vodo, ne morejo spraviti skupaj kljub večkratnim poizkusom. Od* govorni gospodje zvračajo krivdo “fug na drugega in se prepirajo. Generalno ravnateljstvo za take zadeve najbrže niti ne ve. Posebno ugodno za sloves tovarne tudi to ni, da se izdeluje mnogo slabega blaga. Tega naročniki ali sploh ne prevzamejo ali pa ga kar na vas gone vračajo. To »novo reno« se mora seveda zopet vreči v marti* novo peč in delati znova. Zgodil se je že slučaj, da so morali radi tega trpeti tudi delavci, ker za prvo de* lo niso prejeli plačila. Delavstvo pri vsem tem ne zaupa v sposob* nosti svojih ravnateljev, ker vidi napake, ki se gode na škodo indu* strije in delavstva. Prepotrebno je natančneje pogledati v te razmere in se prepričati o »ncnadomestli-vosti« gotovih »Ing.«, Id sami o sebi trdijo, da niso strokovnjaki. Pri* poročamo jih prav toplo tozadevni komisiji! — Med temi priporočenci je neki »Ing.« B., ki noče spre je* mati nazaj k svojemu delu vrača* jočih se vojakov. Odpodi jih na kratko: »Pridite čez en mesec!« Ali je to pravično in po predpisih? Skrajni čas je, da tudi ta gospod prejme odgovor v slovo: Nikdar več!
Tovarna verig d. d. Lesce, katero finansira Ljubljanska kreditna banka, ki ima tudi drugače glavno bes&do pri tem podjetju, je tudi vse Prej, kot strogo slovenska tvrdka.
Tovarni načeljuje ravnatelj Haberl, ki jc obenem prokurist družbe. Možakar dosedaj še ni čutil potrebe, da se navadi slovenščine, ako-ravno deluje že mnogo let med Slovenci. Če prideš v tovarniško pisarno, dozdeva se ti, da se nahajaš tani kje na Pruskem. Ne slišiš slovenske besede in kako tudi, ko jc favnateljeva zapoved »Amtssprache ist deutsch«, zaradi Ijufrega kruhka se ne upa nihče ob navzočnosti ravnateljevi črhniti slovenske besede. Ravnateljeva, recimo — desna roka Sdč. Mici, ki je pristna Kropčanka, je popolnoma pozabila, da jo je rodila slovenska majka ter je postala Pfava renegatka, Id se tudi izven Pisarne sramuje govoriti slovensko.
Dasi ima tovarna v pretežni večini samo jugoslovenske odjemalce, vendar dopisuje osobito s hrvat-skimi in bssanskimi čifuti dosledno nemški, tisto malce slovenske korespondence je pa tako skr-Pucano, da je to prava sramota za »slovensko« tvrdko. Ne čudimo se pa temu. Tovarna nima sposobnih slovenskih nastavljencev in tako napiše ravnatelj pismo najprvo v nemščini, gdč. Mici ali pa kdo drugi pa to pismo s pomočjo Wolfovega slovarja prestavlja na slovensko, kako ixi izglcdajo potem ti prevodi, ne vprašajte.
Poleg ravnatelja je pa tudi vodja delavnice in pretežna večina delavcev importirana iz belopeške nemške kolonije, kojim se tudi ne zdi Potrebno, da znajo slovensko. Kako čudno dirne človeka, ako srečaš v Lescah po delopustu skupine delavcev, ki se ne le med seboj nemoteno pogovarjajo v blaženi nemščini, ki je pa bolj podobna kočevskemu jeziku, temveč včasih s to govorico naravnost izzivajo mimogredoče, češ, saj imamo zaščito pri vsemogočnem ravnatelju Haberlu.
Edina pisarniška in tehniška moč je g. M., ki je sicer Slovenec, a inora tako plesati kakor mu piska Haberl.
Sicer nam je oseba g. Haberla Povsem brezpomembna, vendar se nam čudno zdi, kje je dobil dovoljenje za prebivanje v. Jugoslaviji, ko
ni naš državljan ter ima svojo družino v nemškem Gradcu, kamor se pogostoma vozi. Optiral za našo državo ni. Izgovor, da nimamo tozadevnih strokovnjakov, ne drži, saj tudi on ni verižni strokovnjak, ter si je menda svoje strokovnjaštvo pri glasovitih Weissenfelser Stahhver-ke, ki so bili pred prevratom znana tevtonska trdnjava, pridobil; da bi se pa mož kaj na verige razumel, o tem pa dvomimo.
Tudi vsi ostali germanski delavci in preddelavci so pri nas povsem nepotrebni, ker imamo v Kropi in okolici dovelj slovenskih ljudi brez kruha in zaslužka, ki se na tovarniško verižno delo gotovo bolje razumejo kot oni, ki jim sedaj odjedajo kruh.
Da se pa v tovarni verig še bolj utrdi nemški živelj, se pa še tisto malce slovenskih delavnih moči čestokrat brez vsacega povoda odpušča, ali pa sami izstopajo iz službe, ker vidijo, da jim prednačijo v vsakem oziru nemški tovariši. V tem pogledu je moralo udruženje kovinskih delavcev že večkrat posredovati.
Orjuni v Lescah pa polagamo na srce, da tej tovarni posveča vso pozornost.
Lističi iz Kranja — gorenjskega glavnega mesta. Nisem v pokretu »Orjuna«, toda njeno delovanje paz-no zasledujem in točno odobravam. Dovolite, da povem na kratko nekaj, kar si menda v Kranju vsak misli, a radi odvisnosti ne pove, da je velik škandal. Ob mostu čez Savo stoji ponosni mlin, ki ga diči ime Vinko Majdič. Njegova moka uživa dober glas; dična gospodarica in njena hčerka menda tudi, a bržčas samo pri — Nemcih. Danes, dne 1. aprila 1924., sem sedel v gorenjskem vlaku. V Ljubljani sta vstopili dve dami v moj oddelek. Pozdravili sta seveda točno »Guten Tag«. Odzdravil sem slovensko. Na to sem slišal 3 besede, da je gorko, iz ust milostijive, potem pa samo, samo blaženo nemščino vse gori do Kranja. Tu sta izstopili. Ker ju nisem poznal, sem povprašal sprevodnika, kdo sta. Povedal mi je, jaz pa »Orjuni«; s prošnjo, da objavi in naroči Vinku Majdiču, da je skrajni čas, da prime za slovenske vajeti tudi pri gospodarici in hčerki v rjavem plašču.
Drugi dični listič je Kristijan Ro-žaj, uradnik pri okrajnem glavarstvu v Kranju. Mož je v pisarni na svojem mestu, toda kot Slovenec zasluži mastno petico. Rožaj se piše mož šele od preobrata. Preje se je točno podpisoval »Christian Ro-schai«. Dokaz prilagam in ga shranite. To je plačilni list uradnikov okr. glav. Kranj za mesec julij 1909. Pa zakaj vse to? No, mož ima otroke in ena njegovih hčera je učiteljica. Da je ta vrla narodnjakinja, se razume samo ob sebi. Zato mora biti nastavljena v kraju, kjer je treba preroditi narod v slovenskem smislu, n. pr. kje na meji, kjer je razvita nemška industrija. Šolska oblast jo je poslala naravnost v — Tržič in tu jo krvavo potrebujejo.
Poijčane. Takozvano narodno (!?) glasbeno društvo »Zvon« prireja podoknice voditeljem tukajšnjega nemštva in drugim klerikalno pobarvanim nemškutarjem. Vprašamo, kako se strinja to postopanje s programom in nalogo narodnega društva? Kaj pravijo k temu člani društva, ki vedno povdarjajo svojo narodno zavednost?
Iz Ptuja. Nemci v Ptuju niso čisto nič lojalni, in danes niti več ne smatrajo za potrebno, da bi to na-glašali. Oni se čutijo tu kod popolni gospodarji ter jim niti na misel ne pride, da bi morali biti sedaj po r®-du šele za Slovenci, temveč so celo užaljeni, ako jih hočejo poslednji smatrati za njim enake vrste bitja*
Da bi se Nemcem ne zameri, se ne upa slevenski trgovec staviti v. svojo izložbo objavo Orjuue«
S tem priznajo vsi slovenski trgovci v Ptuju, da so prostovoljni sužnji Nemcev, a poslednji prej ko slej — »Herrenvolk«.
Edina ena slovenska trafikanti-nja je pustila, da se pribije na vrata njene prodajalne objava Orjtme. Že drugi dan je Isto odstranila na zapoved Herrenvolka pod pretnjo bojkota njene prodajalne.
To je skrajna lojalnost Nemcev in veliko gospodarstvo Slovencev' v Ptuju.
Slovenski trgovci se izgovarjajo, da tudi slovenski kmetje ne bi prišli k njim kupovat, ker so isti večinoma klerikalci in od »Straže podučeni, da je Orjuna Antikrist. V ostalem se tudi nočejo zameriti Nemcem, kateri imajo v rokah moč kapitala.
Na te izgovore pripomnim sledeče:
Ko so leta 1918. zasedli Lahi Vo-losko-Opatijo, je bilo tam skupno kakih 30 poturic itaJijanašov.. Prem, da je bilo tedaj skoro gotovo, da ostane ta kraj naš in so to celo verovale te poturice, pokazale so se vendar v nacijonalnem zanosu, katerega je moral občudovati celo nasprotnik.^ Proti tisočera Hrvatom, od katerih jih je čakalo smrtno maščevanje so nastopili ti možje. Bili so večji del trgovci in obrtniki. Svoje izložbe so okrasili z italijanskim; zastavami, prirejali demonstracije pod zaščito ene konipanije karabinjerov. ter veselice v korist laške propagande itd. in to vse že tedaj, —■ ko se je povsod govorilo, da je Wilso-nova črta zagotovljena in da pride Volosko-Opatija pod Jugoslavijo.
V	Ptuju, kateri leži v Jugoslaviji, v katerem je jugoslovanski polk, slovensko žunanstvo in slovenski uradi, kjer ščiti Orjuna nacijonalnega Slovenca, pri nas se pa ne upa en trgovec iavno priznati, da je nacijonalni Slovenec z dušo in telesom! — Sramota!
Kar je naprednih Slovencev v Ptuju pa opozarjamo, da opuste delitev Slovencev v kaste. Frakartja je bila že od nekdaj rak-rana na našem telesu. Ako se noče družiti z vsemi nacijonalnimi Slovenci brez razlike poklica, naj ostane tam kjer je, ker od nje Orjuna itak ne bode imela nobene koristi. Razdelitev Slovencev v kaste mi ne bodemo dopuščali, ker nismo v Indiji. Kdor ljubi našo domovino in dela za njo, mu bode dobro došel vsakdo, ki mu v tem pomaga po svoji moči. Bratje . pa moramo biti povsod — tudi v javnem življenju — in nc samo v strelskem jarku!
SAMO %
©* Z03NA PASTA 6 ®a
AIKADONT
® VAS MOHE POPOL- 9
a U0MA ZADO- O
V VOLJJT2. ©%
a	&
•	9
Oft®@
e
@®3la
Zagorje. Zagorska stanovanj* ska mizerija postaja z vsakim dnem slabejša. Stanje delavstva se od leta do leta množi tako, da je naraslo od leta 1912 do 1924 od 1300 do okrog 1800 rudniških de* lavcev. Poleg teh jih ima steklarna okrog 80, razne apnence in druga podjetja pa tudi okrog 200. Zidalo se je pa tako malo, da prebiva
skoro ena tretjina rudniških de* lavcev v zasebnih stanovanjih. Dolžnost vseh obstoječih delavskih osrečevalcev bi bila, pa najsibodo to že boljševiško ali socijalistično navdahnjeni, da posvetijo vse svo* je moči zboljšanju teh žalostnih razmer. Ker imajo pa taki in epa* ld petolizci ugodnejša stanovanja in tudi povsod drugod prednost, se za svoje sotrpine delavce nc brigajo. Dosti več smisla pa imajo za razne veselice in enake zabave, ki jih prirejajo nedeljo za nedeljo, da stisnejo naivnežem še zadnje pare iz žepa.
Ker se torej ti samovoljni za* stopniki delavstva ne brigajo za take stvari, naj mi na tem mestu malo opišemo obupne stanovanj* ske razmere delavstva:
Večina delavcev ima rodbini neprimerno premajhno, največkrat vlažno in nehigijenično stanova* nje, katero mu v veeih slučajih služi tudi za kuhinjo. Po 5 do 8 oseb prebiva v sobi, ki ima 4X5 m in je 2:60 m visoka, torej 50 m3 zračnega prostora. V tem slučaju stanujeta 2 rodbini skupaj. O sta* njih nekaterih zasebnih hiš niti ne govorimo, imamo sicer stanovanjski okrožni urad, toda le na papirju. Res je, da je le malo sta* novanj na razpolago, toda še ta se, ako se lastnik upre, ne dajo na razpolago. Tako se dogajajo slu* čaji, da meče sodnija uboge delav* ce v najhujšem mrazu in dežju na cesto. Stavili so se že razni pred* logi, a v prvi vrsti naj merodajni krogi podvzamejo vse potrebno, da pripravijo rudnik do tega, da na* pravi vsaj 200 novih delavskih sta* novanj. Zadeva je bila sicer že v teku, a rudnik je baje izjavil, da nima pare. Vplival in prepričal je funkcijonarje da ni take sile, na* pravil par stanovanj in Bosna je bila mirna. — Delavci pa hirajo in bolehajo dalje.
Drugačno lice in pare pa so se pokazale, ko se je gradilo poslopje, opremljeno z vsem komfortom in namenjeno za višjo kasto. Ne za* vidamo jim siccr, toda delavec s kopo otrok v zaduhli sobi — drugi pa po 3—4 razpolagajo s 3—6 so* bami in vsemi mogočimi pritiklina* mi — to pa res ni demokratsko. Da ne omenjamo madžarskega mo* gočnika, ki si je osvojil, razven da je nastanil 1 do 2 samska uradnika, kar celo grajščino, dočim sta pred časom stanovala tam 2 poročena uradnika ter 3 do 5 drugih strank. Ni čudo da stanovanjska beda rase in rase, ko so delavski voditelji vsi srečni, če jih zadene milosten po* gled višje gospode.
Zato pa rudarji, odprite oči sicer ostanete za vedno podlaga tujčevi peti.
Od avstrijske meje. V naši Gor. Radgoni izhaja list »Murska Straža«, ki je bil pod prejšnjim urednikom g. Borkom pravo obmejno glasilo. Po odhodu g. Borka je dobil to mesto neki domišljavi fante Roman Bende. Ker so dohodki pri uredništvu maii, so mu dali klerikalci tudi mesto v posojilnici. Pred nedolgim so pa v zavodu Bendeta reducirali. Udaril je po svojih pristaših, a ostal je osamljen. V nesrečnem položaju zatekel se je v vse napredne vrste za denarno pomoč, da se vzdrži. Misleč, da se dečko zboljša, zbrali so mu precej naši zavedni posestniki, pa tudi nekateri trgovci in uradniki so se žrtvovali, a glej, Roman je postal Romanče, še bolj nezadovoljen, bolj otročji in domišljav. Nikoli ni mogel prikriti svoje jeze, da se ni dotikal kraljev, princev z opazkami, ki smo jih prenašali kakor, češ, saj od klerikalca ne moreš boljše priča-
kovati, kot da pljuje na to, kar je nam sveto. V zadnji številki tega lističa pa javno psuje. Približal se je Radiču, to opažamo že dolgo v obupu nad usodnim položajem. Dečko je strupenega jezika, že večkrat je bil birman, a gotovo ne še orjuna-ško, sicer bi se mu ali zjasnila bu-tica ali zmešala popolnoma. Svoje jugoslovenstvo omenja ob vsaki priliki, češ, da je vesti zastave 1912. ob balkanskih zmagah na srbski način in druge take malenkosti, hoče obesiti na zvon. Hvali pa svojega brata, češ, da je bil hraber ober-leutnant, da so pa nekateri strahopetci zbežali pa se nalašč poškodovali pod Avstrijo. Čuden Jugoslovan v tem času.
»Mursko Stražo« ali bolje rečeno tiskarno »Panonijo« šteje konzorcij iz večine naprednih naših narodnjakov in nekaj manje pristašev SLS, zato se čudimo, da trpijo pisanje tega pojbara ob meji, ld tako slepi nezavedno ljudstvo. Če se dečko ne poboljša, bo treba vzeti b-rezovko.
KOLEKTOIt, KRANJ
Jugosl. krožek dopisovalcev In itirateljev.
Kroieaje aveskev z a n a mk aro 2. Bisl)irsi»|3 rezegteefttic, snemk l. t. d.
Zticze s S a- In fnoumstvon.
Iz Murske Sobote. Na Tišini je po smrti nadučitelja Pelkoša razpis sano mesto šolskega vodje. Kakor vemo, je menda edini prosilcc gosp. Antauer Evgen, dosedanji razredni učitelj istotam. Kot drugi prosilec je bil g. D., mož dobrih zmožnosti; a temu je bilo namignjeno, da je škoda kolekov, ker bo itak podeljeno mesto Antauerju. — Ako je stvar že tako gotova, se nam zdi vredno, ogledati si g. A. nekoliko bližje. Ob zasedbi Prekmurja je mož ribaril v kalnem; ni vedel, kam bi napackal svoje »prepričanje«. Končno, ker so bili takrat demokrati na vladi — je postal navdušen »demokrat*. Ker zna govoriti kot »dohtar«, streči kakor sam kajserjev lakaj in mazat kruh z medom, mu je marsikdo verjel in g. A. je veljal za demokrata’.— Sprememba režima ni’ vplivala na prepričanje g. A. niti najmanje; tembolj pa sprememba župnika na Tišini. Čim je prevzel v svoje roke upravo tišinske fare g. Krantz. je vzkipelo v g. Antauerju Is dolgo zadrževano, pridušeno madžaron-stvo do vrhunca in sedaj i>.uha ob sleherni priliki kakor Vezuv. Nc mine dan, da ne bi g. A. prav na debelo psoval vse kar jc Jugoslovanskega. Najbolj mu je tia drtsi slovenska šola, najbrž radi tega, ker mu daje postranski zaslužek. (G. Antauer je namreč posssmik in vc-lečebelar). Ne redko se vidi g. A. pijanega v gostilni, kjer pridno udriha čez Jugoslavijo, »Slavce« itd. Ne dolgo tega je bil pred stotimi ljudmi v razgovoru z župnikom gospodom Krantzom. Glede na navzočnost mase slovenskega kmetskega ljudstva, je govoril g. župnik v prekmurskem narečju, a g. Antauer je dosledno odgovarja! madžarsko. Že z ozirom na veliko število šoloob-vezuik otrok na Tišini — šola se bo morala v najkrajšem času razširiti v šestrazredno —-kakor glede na to, da je občina samo slovenska, spada tja na nadučiteljsko mesto vsekakor mož globokega narodnega prepričanja, nikakor pa ne človek, ki ob vsaki priliki blati čast pošteno čutečega Jugoslovana in mu je državna služba le v zabavo. — Upamo, da bo šolsko oblastvo pri imenovanju upoštevalo naše migljaje; dokaze za gornje trditve lahko iznesemo vsak čas.
Najnovejše obleke za gospode in dame — Konkurenčne cene
v
samo Selenburgova ul. 3.
Gričar & Mejač. Ljubljana.
EMONA BAR
Od 16. aprila deEie
sensadonalnl
program!
Začetek ob 23. uri 20. minaJ
Kavarna, restavracija, bar
„EMON A“
palača Kreditna banke
Jean Fiala
za nizko ceno najboljši in najsigurnejši uspeh!
Ako želite inserirati, ne pozabite, da imajo
oblave.
BLAGAJNIKOM.
Ker nekatere organizacije vkljub pozivu še vedno ne naročajo članskih markic, dasi so že davno prejele tozadevne naročilnice, se blagajniki tem potom zadnjič opo* zarjajo, da vrše vsaj svoje najpri* mitivnejše dolžnosti. Taki nemar« neži ne spadajo v častno mesto od* borov, marveč na »sramotni oder«l
Tekom tedna se razpošiljajo če* trtletni izkazi v smislu zadnjega sklepa širšega odbora. Organizaci* je naj izkaze za prvo četrtletje ta« koj izpolnijo in obenem nakažejo zapadli 30% porez! — Blagajnik.
IZJAVA.
V ponovni obravnavi svoječasno od celjskega mestnega odbora sklenjene in v listu objavljene izključitve člana dr. Ernesta Kalana v Celju, katero je oblastni odbor takrat začasno razveljavil, je sklenil oblastni izvršni odbor v svoji redni seji dne 14. t. m. na podlagi izčrpnega gradiva, ki ga je predložilo razsodišče celjske mestne organizacije, *da sklep upravnega odbora Orjuna Celje končnoveljavno razveljavi in vrne dr. Kalanu vse članske pravice.
Preiskava je namreč ugotovila, da dr. Kalan v zadevi odpusta delavcev Vrtnika in Pocajta iz tanin-ske tovarne na Polzeli nikakor ni nastopal tako, da bi njegovo delovanje nasprotovalo določbam Statutov, ali pa da bi škodoval nacijonal-nim interesom. Nasprotno ugotavljamo, da je posredoval sporazumno z organizacijo, da se pa njen predsednik ni držal dogovora.
S predmetnim daje oblastni odbor dr. Kalanu v tej zadevi polno zadoščenje in izjavlja, da z dopisi, ki so bili priobčeni o tej zadevi v političnem časopisju, organizacija ni v nobeni zvezi.
Inž. Ferdo K r a n j e c 1. r„ predsednik. — Mr. ph. France Žlajpah 1. r. tajnik.
IZKLJUČITEV.
Oblastni odbor je sklenil na svoji zadnji seji, da se takoj izključi član mestne Orjune Krakovo - Trnovo Živko Potočnjak in izroči policiji. Imenovani se je urinil z lažnjivimi podatki v našo organizacijo, kar mu je i»pelo na podlagi potvorjenih izkazov. Oblastni odbor je ugotovil, da Potočnjak ni bil nikdar član Or-june v svojem rodnem mestu Senju in da je njegovo predživljenje tako, da Dnemogoča članstvo. Gornje priobčujemo organizacijam v opozorilo, javnosti pa v dokaz, kako znamo čistiti svoje vrste.
OBLEKE
najboljSe, nnjeenejše, v največji izberi ima
Jo Mašfek, Ljubljana
Posebni oddelek: otroške obleke, moško perilo.
Naš pokret.
Poljanska dolina. Mestna Or ju* na Poljanska dolina se pridno pri* pravlja na svoj slavnostni dan. V nedeljo, dne 4. maja bo prvič za* plapolal naš prapor, ki naj vedno opominja in krepi nas Orjunaše v Poljanski dolini na dolžnosti z geslom »Za nacijo«. Razvitje se vr* ši dopoldne ob 11. uri v Poljanah. Po razvitju je povorka v Gorenjo vas do Sokolskega doma. Ob 3. uri popoldne je v dvorani Sok. doma prosta zabava s plesom. Za goste, ki pridejo z vlakom do Škofje Lo* ke, bodo na razpolago vozovi, da pridejo lahko pravočasno k raz* vitju v Poljane.
Vabimo vse brate in sestre, da pohite ta dan v romantično našo dolino, da javno manifestiramo misel državnega edinstva in s svo* jim nastoapm navdušimo vse one, ki stoje danes še malodušno ob strani in ne uvidijo ter ne poznajo vzvišenih ciljev nacionalističnih organizacij. — Zdravo!
Orjuna, Poljanska dolina.
Hotederšica. Prošlo nedeljo se je tu vršil ustanovni sestanek naše bodoče Orjune, ki je bil nadvse dobro obiskan. Z velikim zanima* njem so poslušali zavedni Hotenci izvajanja brata oblastnega pred* sednika, ki so jih popolnoma osvo* jila in sklenili ustanoviti to pre-
Eotrebno obmejno organizacijo, loločil se je na tem sestanku pri* pravljalni odbor z nalogo, da čim temeljiteje pripravi ustanovni ob* čni zbor. Z ustanovitvijo te Orjune bomo zopet zaprli nova vrata kle* temu sovragu. Le čvrsto in odločno na delol Zdravo do svidenja!
Orjuna Moste pri Ljubljani bo
imela v najkrajšem času, najbrže že 26. t. m. svoj ustanovni občni zbor. To bo, če uštejemo tudi akademsko Orjuno, že šesta organizacija na teritoriju ljubljanskega mesta. Vsekakor razveseljivo znamenje in to tembolj, ko se večina naše inteligence drži še vedno pasivno napram našemu pokretu. Nas ta pasivnost ne boli, ker vemo, da iz gnilobe, ki vlada v našem javnem življenju, pač ne more zrasti pobuda za idealno nacijonalno delo. Usoda ljubljanske inteligence je po veliki večini zapečatena v raznih ljubljanskih katakombah, kjer se pri Štefanih rešuje »visoka« slovenska avtonomna kultura. Preznačilno za našo dobo je, da pomeni danes v Ljubljani beseda kulturni delavec skoro najhujšo psovko. A tudi brez pomoči teh lažirodoljubov in inteligentov zmaguje v Ljubljani misel jugosloven-skega nacijonalizma.
Zveza ljubljanskih Orjun. Ker
deluje v Ljubljani in predmestjih sedaj že pet organizacij in se jim bo pridružila v kratkem še šesta, so na pobudo oblastnega odbora vse te organizacije osnovale skupen akcijski odbor, ki ima namen voditi skupne nastope in urejevati medsebojno razmerje med poedinimi organizacijami in določati interesne meje. Ljubljana, dasi izkazuje že lepo število članstva, potrebuje žal še mnogo prerojenja in to upamo, da bo skupno delo v zvezi doprineslo.
lOAetnica smrti Skerliča. Direk* torij naroča vsem našim organiza* cijam, da se na najsvečanejši način spominjajo 10*letnice smrti Jovana Skerliča, enega izmed velikih du* hovnih očetov jugoslovenskega na* cijonalizma. Dan spomina smrti je 15. maj. Z ozirom na kratek čas, ki nas še loči od tega dne, opo* zarjamo mestne predsednike, da nemudoma ukrenejo vse potrebno za to proslavo.
Izključitev. Iz organizacije je iz* ključen član beogradske »Orjune«, g. Dušan Krnjevič, ki je nastopal nedisciplinirano in širil lažnive ve* sti o nekih nameravanih napadih Orjune na gotove politične osebno* sti, kar mi najodločnejše demanti* ramo.
Vidovdanska proslava. Oblastni odbor je sklenil v svoji predzadnji seji oživotvoriti že večkrat sproženo misel prireditve velike Vidovdanske proslave v spomin 10-letnice sarajevskega atentata. S proslavo, ki se bo vršila v Ljubljani, bo združena revija vseh akcijonih čet v Sloveniji. O podrobnostih se še ni sklepalo, vendar opozarjamo že danes vse mestne organizacije, da se pripravljajo na to proslavo in zbirajo fonde, da bo mogoče vsemu članstvu udeležiti se te manifestacije na-cijonalne misli. Za polovično vožnjo bo pravočasno preskrbljeno.
Veliki čelnik, četniški vodja Ilija Trifunovič-Birčanin je poklonil oblastnemu odboru potom br. predsednika krasno svojo sliko, ki ga predstavlja v komitski obleki z vsemi njegovimi odlikovanji. Slika je razstavljena v trgovini Magdič v Ljubljani.
Orjuna Rakek. Da se poživi intenzivno delo članstva, je bilo na zadnji odborovi seji sklenjeno, da se vrši 27. aprila v gostilni g. Mlakarja družabni večer s sodelovanjem tam-buraškega zbora iz Rakeka. Udeležba za člane obvezna. Pričetek ob 8. uri zvečer.
Naši listi. Po našem kongresu opažamo znatno spremembo tudi pri naših listih. Predvsem se je naš centralni organ »Pobeda« znatno zboljšal, ker je prikrojil svojo vsebino potrebam vseh organizacij in je omejil svojo lokalno vsebino. Kakor smo doznali, se trudi centralna tiskovna sekcija še za nadaljne zboljšanje lista, ne najde pa žalibog izven Dalmacije zadosti odziva med naročniki. »Pobeda« pripravlja za
Veliko noč posebno slavnostno številko s prispevki vseh odličnejših delavcev našega pokreta. Želeti bi bilo, da se sicer za organizacijo požrtvovalna Slovenija končno odzove ponovnim pozivom in skrbi, da bo med nami število naročnikov čim bolj naraslo. —•
Druga redovna glavna godišnja skup-ština Orjuna Zagrebške Oblasti.
Održana dne 6. aprila 1924 god. u Zagrebu donosi sledeču
: f REZOLUC1JU.
1. Organizacija Jugoslavenskih nacijonalista kao borbeni Jugosla-venski pokret po svojoj ideologiji nemože da sc zauzme ni za jedmi grupu koje momentano dolaze u obzir, da rešavaju naše unutarnje prilike, jer ni jedna od ovih grupa po svojoj unutarnjoj strukturi nije sposobna da ovu državu izvede iz sedanjega nesredjenog i teškog stanja.
Zato Organizacija Jugoslaven* skih Nacionalista mora da okupi oko sebe najbolje nacionalne sile koje če u ovom momentu budno na razvoj političnih prilika, nepoko-lebivo stajati na obranu Jugoslaven« stva i u dano vreme dati najisprav-1 niji i jedini pravac zdrave nacional" ne politike.	...
2. Organizacija JugoslavensKin Nacionalista ne priznaje sve do sada sklopljene ugovore in granice, koje -piotive interesima naše nacije, £*jt če Organizacija Jugoslavenskih Nacionalista da organizuje i pripre.“ naciju, da što pre prenese^ gram-naše države na granice naše ra?e‘
3. Jaka država traži sretan i z dovoljan narod. Zato prvi posao june bit če da povede bojbu za cijalno i ekonomsko ojačenje sv našili nacionalnih jedinica.
Uredna poštena državna ur^a predpostavlja materijalno obezbe nje činovnika i nameštenika.
Svaki onaj ko radi ima pravo osiguranje svoje egzistence i trepa . u tom uživa punu zaštitu. Do se to s_ uspešnije postigne sprečavat čem nečasnu i favoriziranu konkurenc stranih elemenata i tražiti, da se
uvek onemuguči.
IV. Pozivamo sve Jugoslavene, koii istinski vole ovu državu i ovaj narod da stupe u kompaktne redove Orjune, jer samo naša disciplinova* na, čista i oduševljena organizacija može da konačno provede potpuno nacionalno jedinstvo, koje je jedini i pravi temelj velike, snažne i srečne Jugoslavije.
Jugosloveni u Orjuni!
Letni občni zbor Orjune Studenci
se vrši v soboto, dne 26. aprila o 20. uri v mali dvorani »Narodnega doma«. Nacijonalisti Maribora okolice, pridite v obilnem številu!
Tudi obletnica. Lansko leto je v. Strojnih tovarnah v Ljubljani paševal naduti inženir V/illman. Ko so bili vsi drugi koraki brezuspešni, so ga nas® akcijone s klofutami odpravile iz varne. Temu argumentu je prevzet« Nemec klonil in se še isti dan odpelja iz Ljubljane. V poslavo obletnice te< ga dogodka, ki pade v mesec apr»> so nameščenci nabrali 333 Din za Orjuna in nam jih doposlali s sledečim dopisom:	.
»Po izreku, na svoji zemlji svoj gospod, smo tudi mi postali bolj za"' vedni, povzdignili svoje glave in pregledali vrste ako smo sami svojci ne tlačeni od tujčevih pet.
Našel se je pa, kakor se dobe sedaj še enaki, ki je podcenjeval in teptal naše delo ter na ta način namenoma onemogočal napredek. AH združeni smo istega z malim trudom odstranili, ter si s tem olajšali delo, pridobili in povečali svoj ugled.
Radi tega se obletnice istega dogodka spominjamo, da se obnovi in poveča vera v našo bodočo samostojnost.
Domači uradniki STIL.
Zahvala. Podpisana organizacija. Jugoslovanskih nacijonalistov s_e tem potom zahvaljuje g. M. Macchi-oro, trgovcu na Reki za podarjenih 100 Din. Posnemajte! — Mestni odbor Krakovo-Trnovo.____________________
lili! wk« 11 ljnllj
Telefon 733
naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti št. 13 tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka.
Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji ceni.
m
FRAN ŠKAFAR
LJUBLJANA, Rimska cesta 16
Bogata zaloga po nainovejSem slogu izdelanega raznovrstnega pohištva.
Solidno delo.
Konkurenčne cene.
PIP	m	S	E
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
sije x obrar.ii vsalsc gospodinje, ko vidi snežno-bel o perilo.
X luhkotu lu m a 1 o denarja doseže to, ako knpnje vedno Iv
MILO ,,GAZELA"
katerega sc dobi v vsaki trgovini*
ZRNA.
Rdeči mački. Na ljubljanskih ulicah so se pojavile nekake zelene bur-ševske čepice. Začudeni Ljubljančani so zvedeli, da so to znak kemikov in da bi morala biti ona rdeča zver na kapi baje lev. Vedno sveži ljubljanski vic je to neukusno kopiranje preživelih burševskih navad hitro osvojil in prekrstil potomce alchemije v klub »rdečih mačkov«. Po dobi brezkončnih akademskih plesov, vsekakor posrečena postna zabavljica na »agilnost« slušateljev ljubljanske univerze.
Zadnjikrat. V Ljubljani živi profesor in kulturni delavec J. K., ki hoče plesalkam v baru konkurirati _ z zabavljanjem čez našo organizacijo in njene funkcijonarje. Ker smo mu že parkrat prizanesli z ozirom na njegovo »navdahnjeno« stanje, ga danes poslednjič opozarjamo, da naj svoje vinske duhove usmerja v drug pravec. Ker sicer se bo s polnim imenom preselil v rubriko teror in bo dobil tudi zraven spadajočo izkaznico. Upamo, da bo zrno pomagalo.
Jadran-iihn. Akademska filmska družba, ki je cel zimski semester porabila za slikanje karikatur s plesa, namerava v svrho povečanja narodne kulture to delo izdati v veliki nakladi in išče primernega mecena — da bi podprl to podjetje.
Kdo je korupten? Kdor je pri koritu, pa drugega zraven ne pusti.
Kdo je pošten? Tisti, ki bi rad kradel, pa ga ne puste.
&r@na®tsii oder.
Smrt izdajalcem. Iz Trsta smo prejeli sledeči dopis: V Vašem cenjenem listu predzadnje izdaje sem imel priliko citati statistiko prodanih duš v našem neodrešenem ozemlju. Res, zaslužili so, da se jih spravi v javnost. Itak za ljudi take vrste je ta kazen zelo milostna toda smemo upati da bode bodočnost primerno obračunala z njimi.
Da se danes tu oglasim in Vas inotim s pisanjem je pač krivo dejstvo, katero Vam hočem tu navesti oziroma ker sem opazil, da lista Juda-iškarijotov ni še popolna. — Slučaj katerega se mi zdi škoda, da bi ga prezrl, naj Vam priča, kako pridno se vdajajo nekateri mladi ljudje obljubam in lepim besedam tukajšnjih črnosrajčnikov.
Viktor Čebulec nekdanji učenec trgovske šole v Celju, človek ki je v času svojega bivanja v Celju bil Pri vsaki demonstraciji namenjeni Proti Italiji, ko se je vršila istotam neka sokolska povorka je marširal Ponosno ob strani prapora — ta je danes zvesti pristaš fašistov in kar ie največ se je vpisal v milico, kjer je, z ozirom nato da je odslužil vojaščino s činom tenenteja v službi z istim činom in kot tak poglavar oziroma poveljnik na Opčinah in seveda kot tak mora skrbeti za to, da se škoduje na vse mogoče načine našemu ljudstvu. — Da ne Pozabim on stanuje v Škorklji. — Neverjetno a vendar resnično. —
Madžarska invazija v Ljubljani. P°leg ljubeznjivih nemških in italijanskih »prijateljev« so se začeli pri nas v Ljubljani zopet pojavljati sinovi »viteškega« madžarskega naroda, z viteško zakrivljenimi nosovi, Podedovanimi po njihovih plemeni-taških pradedih a la Abraham Kanal-geruch ali Aron Zigeunerbein, seveda v petdesetkrajcarskem madžarskem prevodu. Vsiljujejo se ne samo kot zastopniki in agenti, ampak tudi kot družabniki slovenskim tvrdkam, ki imajo tako malo narodnega ponosa, da si to štejejo v posebno čast. Posvetili bomo tudi v te skrite luknje, pa prav temeljito, saj je v njih dosti »Kanalgerucha«.
Ho-rruck bis Steinbruck. Mestni magistrat celjski ima v zalogi še vedno nemške tiskovine in različne »Bestellanweisunge«, ki jih pošilja svojim meščanom. Za nas nacionaliste ne zadostuje formula »Velja za
slovensko tiskovino« in zahtevamo, da se tiskovine, ki nas opominjajo našega suženjstva, za vedno odpravijo. Učimo se pri tujcih doslednosti.
Prepričani smo, da par tisočakov za slovenske tiskovine ne bo mestno občino celjsko spravilo na beraško palico. Upamo, da bo ta beležka zadostovala celjskim narodnim hiper-borcem.
F. Weinbergers Erben, Kalkvverk Sagor a. d. Save. Pisma s to glavo razpošilja 1. 1924 tvrdka svojim od-, jemalcem v Ljubljani. Brez komentarja.
Službeni jezik. Na hodniku vagona pri brzovlaku, ki odhaja iz Ljubljane okrog 12. ure, je bil 6. t. m. nalepljen listič, na katerem se označijo potrebna popravila. Tiskovina je bila pravilno slovenska, izpolnjena je pa bila: »Clossettventil undicht.« Podpisan je vozovni preglednik Kokol. Poživljamo odgovorne, na tudi njega napravijo »undicht«.
Prekmurje. Na • veleposestvu Esterhazija službuje neki Madžar Schneider, kot gozdni upravitelj. Ker je pri nas takim gospodom res dobro, poprosil je tudi za naše^ državljanstvo, ki pa mu je bilo že v tretje izpodbito. Čudimo se pa, kako more v naprej voditi tujec obsežno šumsko upravo, ko imamo lastnih‘ljudi vse polno brez služb. Mogoče, da pa dopuščajo to partizanske osebe, ki delajo največ preko Ljubljane z Beogradom. Priporočamo pa direkciji šum v Ljubljani, da se zanima za to mesto.
Kavalirstvo fašistovskega voditelja. Prof. Umberto Urbanaz-Urba-ni, vodja postojnskega fašija, je v prošlem letu naročil naš list. Tozadevna dopisnica se nahaja še v naših rokah in se glasi: »Želim se predplatiti na Vaš cijenjeni list. Zato Vas molim, da mi ga pošljete i označite predplatu.« List smo mu seveda nato redno pošiljali. Italijanski »k a -v a 1 i r« pa nam je ostal naročnino v skupnem znesku 104 Din dolžan in ni odgovoril na naše pozive. Čisto italijanska metoda.
Nemci dvigajo zopet glave. Gozdna uprava bivših grofov Auerspergov uporablja pri slovenskih dopisih tale žig: Karl Auersperg’-sche Forstrevierleitung Masern Grčarice, Post Dolenja vas pri Ribnici, Jugoslavien.
K. K. SHS.
V letu 1924. nosijo trdi žigi postaj Maribor in Prevalje sledeči
napis:
K. k. priv. Sudbahn-Gesellschaft
Station Pravali K. k. priv. Sudbahn-Gesellschaft
Station Marburg-Hauptbahnhof.
Priporočam se občinstvu in celjski Orjuni v letu 1924.:
Spedition, Frachten-, Mobel-transport Rollfuhr - Unternehmung der k. k. priv. 9udbahn Ferd. Pcl-lčs Wwe, Cilli, Salzdepot und expe-dition der firma Andrae Jud, Hall (Tirol).
VVerschatz. Banaška vina ponuja v nemškem jeziku in z žigom na katerem je gornja spakedranka, tvrdka:
Anton Thomas
Weinexport, Weingrosskommis-sionar Vršac in eigenem Hause Telegramme: Thomas Ilandelsgerichtlich protokollierte Firma.
Prosimo naše vinske trgovce, da tega prijaznega človeka, ki je prespal dobo od leta 1918. dalje, ohranijo v dobrem spominu. Orjuna v Vršcu pa bo preizkusila njegovo pristnost.
Kdor za našo organizacijo ničesar ne žrtvuje, tudi nima pravice, kritikovati našega dela! To naj si zapomnijo vsi, posebno pa še oni gospod Prve Hrvatske Štedionice, podružnica Maribor, ki je damo, katera nabira prispevke za nabavo prapora, brez povoda nahrulil. Kdor ne mara ničesar dati, lahko to brez posebnega razburjenja izjavi in mirna Bosna! Ne bomo se vsiljevali in na podporo nam neprijaznih ne bomo reflektirali. Ni pa treba kazati še posebej sovražnosti proti naši organizaciji napram osebi, ki vrši le od organizacije ji poverjene naloge in dolžnosti. — Pa mogoče bi imela več uspeha, če bi pobirala za »Ha-nao«?
Zadnjikrat g. Zemljič (oziroma Semlitsch). G. Zemljiča, ki je bil vedno slovenski demokrat, kakor se bere in pere v »Poslanem«, vprašamo, če je bil to tudi takrat, ko je pošiljal v svet buteljke s tem-le napisni:
Luttenberger Mcdizinal- und Hochzeits-Wein 1917	'
Ge\vurz-Traminer Eigenbau
Preis 120 K. Franz Semlitsch.
Pettau. Pekovski mojster Pavel Ornig v Ptuju pošilja na državne urade dopise z štampiljko, v kateri je razven njegovega imena še označba Ptuj — Pettau.
Gospod Ornig blagovolite izrezati iz Vaše štampiljke Vaš »Pettau«, da ne pride kaki drugi »au!«
Kemična tovarna d. d. Šoštanj, »nacionalizirano podjetje«, katere delničarji so ljubljanski odvetniki Dr. Ivan Tavčar, Dr. Kobal, Dr.
Lavrenčič, Dr. Novak ter Dr. Mas yer iz Šoštanja, ima nastavljene same zagrizene nemčurje in šva* be inozemce, ki se pri občevanju s slovenskimi strankami poslužuje« jo tolmača.
»Dle Hakenkreuzler sind wieder da!« Ptice selivke — sinovi nemških mariborskih patricijev — ki študirajo v eemških mestih, so prišli in bivajo — gaudeamus igitur! — zopet v naši sredini. Naj jim dobro tekne beli jugoslovanski kruhek in dobra krača, katero so jim za slovenske groše pripravili njih skrbni roditeljitschi! Opozarjamo jih pa na lanske dogodke in smo letos še bolj budni kot lani. Vsak pojav nacijo-nalne prepotentnosti in šovinizma bomo zadušili v kali, vsako nošnjo znakov bomo nagradili z batinami!
Iz Vrhnike nam prihajajo že dalj časa precej čudne vesti o tamošnji tovarni za konzerve. Ista je prišla pred dalj časom v roke neke družbe Globus, za katerim imenom se skriva cela vrsta avstrijskih Židov. Zvesta značaju svojih lastnikov, vrši imenovana družba v svoji tovarni tudi temeljito nalogo importiranja tujcev. Glavni ravnatelj podjetja je neki Fabro, ki sicer prebiva vedno v Trstu in poseča svoj pašalik le od časa do časa. Pri teh obiskih pa da temeljito občutiti prepotenco svojega plemena vsem podrejenim. O priliki
ga bodemo spomnili na njegovo delovanje med vojno in to na način, ki g. direktorju pač ne bo najljubši.
Namestnik ravnatelja je bil nekaj časa Slovenec Kubelka, ki so ga brez pravega vzroka zamenjali z nekim dunajskim Židom, ki je seveda pripeljal seboj še enega Izakovih potomcev kot knjigovodjo. In tako se je odprla doba uvažanja »neobhodno potrebnih« tujcev. Poleg poedinih krivonosih komisij, ki posečajo tovarno, je tu mojster konzervnega oddelka — rajhovec, mojster za sadne konzerve — Švicar in mojster na žagi — avstrijski Nemec.
Mi se vzdržujemo za danes vsakega komentarja, ker prizadeti dobro vedo, da roka Orjune daleč seže, kadar je potreba!
ADRESE!
Iz telefonskega seznama posnemamo in prinašamo naslove sledečih »jugoslovenskih podjetij«:
10.725. Westen A. Stanz- u. Emailiierwerke (Celje). 11.014. Fa-brik chemischer Produkte (Hrastnik). 11.082. Krainische Industrie-Gesellschaft (Jesenice). 11.288. Hin-tze Caroline, Friedrich Hintzes Wit-ve, Obstziichterei (Ptuj). 13.233. Pettauer Vorschussverein G. m. b. H. (Ptuj). 11.108. »Styria« Petroleum Vertriebsgesellschaft m. b. H. Celje.	Nadaljevanje	sledi!
Ali si že našel napako za nagrado?
Predno kupiš, oglej ei izložbo pri
A. Šinkovic nasl.
K. SOSS
Prodaja do konca meseca z 10 do 20 °/0 popustom.
D
g-
pomladanskih svilenih klobukov, čepic in slamnikov, velika izbira po znano nizki ceni priporoča
salon
Stuchly-Maške
Ljubljana, Židovska ulica 3.
Žalni klobuki vedno v zalogi! Popravila se takoj izvršujejo!
J. Baloh MARIBOR i
Grajski trg 3 sj
priporoča v nakup razne toaletne potrebščine, kakor mila, kolinske vode, olja za lase itd.
Nadalje nogavice, košare za potovanja in pleteno pohištvo.
Na drobno! §§ Na debelo!
ww-
Si*
CD		
CD r* CA< >—• N £2		1 GUI EKE 1
a !• N g* H- P		£9 sy? g&a šara (sik Sna ja!
r-t- .. O S, ??		i in moderni površniki £
ct> 3 B O °		po zelo nizkih cenah
3 N *° 1		v oblačilni industriji
O O fp		ICO^SC, Uubliarta J
^ O n< O " fD S — w o a p		Gosposka si lica 7. |
Ul’-
I Modni salon Marija Mfal, £jubljana
Mottgresni f£g št 8.
nimmim
l
l
m>i
Priznano najni&je cene / $ «
r *	/■
*	^	rti	V	&
■’r Izjava. Z ozirom na opozorilo od raznih strani, da priobčujemo inse-rate tujih tvrdk, nad katerimi smo proglasili bojkot, opozarjamo, da m o d i s t i 11 j a g. G o t z 1 na Kon-
gresnem trgu, ki je navzlic nemškemu imenu zelo priporočljiva narodna tvrdka, ni identična z gospodičnami Got z, ki vodijo svojo modi-starijo pod tvrdko Z. Gorjanc
& c o m p. na Sv. Petra c e -s t i. Zadnja je zagrizena nemška tvrdka in prosimo, da se je ne zamenjava z gornjo narodno firmo, katero vsakomur priporočamo.
SLAVENSKA BANKA
ZAGREB
D. D.
D. D.
podružnica: LJUBLJANA
Delniška glavnica Din 50,000.000-— in rezerve preko Din 12,500.000-—
PODRUŽNICE:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska S., Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, faabac, Šibenik,Vršac, Wien.
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina« (sezonska) Škofja Loka in Jesenice.
AGENCIJI t
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
AFILI JACIJfi S
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d. Split.
IzvrSuJe vse banine posle RajkulsRtasia,