Lmto XVIII.
KRANJ, 11. avgusta 1934.
Urednifttro ta uprava se na- { hajata t Kranju iterv. 173. j
Telefon IteT. 73.
;
Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Dtn
Izhaja vsako aeooto
ffoaamejaaa tte^iOai t Pfcft
28
I Doptee sprejem« «redntttve j d* torka sveto. Rekopftei m 5 ne vračajo. — Mefrankiraaa i   piame ae mm ■prejemaj*.
j Za odgovor prfložrto
Govorilno ara ■rataHras I ab aosedeijfclh »d IG. a* 4*. ara atapotdnc
Tednik za gospodarstvo, socialno
politiko In prosveto
HBI
Proti večeru gre...
Vsak človek vidi, kako hitro se bliža večer njegovega življenja, čim bolj se stara, tem bolj se človeku d zdeva, <la vedno jasneje in glasneje sliši zvo-nenje iz večnosti. Resnica je, da pride za vsako živo bitje na zemlji enkrat večer življenja. In kaj potem? Toda te usode ni delefžen samo človek, prav tako se godi tudi narodom in celokupni človeški družbi.
Saj vendar vemo, kako so izginjali narodi in celi svetovi. Kje so vendar narodi, ki so nekdaj mogočno gospodarili ob bregovih Evfrata in Tigrisa ter svetega Nila? Kje so ponosni Grki in Rimljani in mnogoteri narodi, ki so v življenju Evrope igrali tako važne vloge? Večer njihovega življenja je prišel in izginili so za vedno. Ves svet je velikansko pokopališče in to tudi za najbolj mogočne narode. Ali gredo morda tudi sedanji evropski narodi nasproti svojemu zatonu, uničenju, grobu? Po znakih so deč bi skoraj morali pripoznati in pritrditi, da se večer življenja bliža tudi za sedanje evropske narode. Toda narodi se pač malo zmenijo za takšna in podobna prerokovanja. Narodi imajo ušesa, pa nič ne slišijo, imajo oči, pa nič ne vidijo. Narodi žive samo za sedanjost, za prihodnost se pa ne brigajo. So pač fatalisti.
Proti večeru gre...! Ali ne velja ta trditev tudi za celokupno človeško družbo! Človeška družba je sicer dospela na vrhunec duhovnega m tehničnega napredka in udejstvovanja, a vendar moremo reči, da stoji celokupna človeška družba pred grozno katastrofo, pred strašnim brezdnom, pred svojim lastnim grobom. Celi narodi drvijo nasproti katastrofi, iz katere ne bo več vstajenja. Temne sile skušajo uničiti in tudi uničujejo vse to, kar je doslej veljalo za dobro, lepo, pravično, plemenito; hočejo uničiti vero vase, uničujejo pravo srčno kulturo in sploh vse, kar deia človeka resnično kulturnega in dobrega. Današnja doba je materialistična in se briga samo za telesno kulturo ter skrbi samo za čutno, zemeljsko. In dogaja se, da zmaguje sama živalska plat človeka in človeške družbe sploh. Vsevprek se po-smehujejo notranjemu življenju duše, pobožnemu življenju v Bogu. Moderni svet govori, da je vse to stara krama in da spada k večjemu v starinski arhiv, ne pa v moderno življenje. Duhovno življenje, ki je edino vredno življenja in človeka napravlja dobrega, plemenitega, resnično kulturnega, se malo ceni. Sedanji svet hoče živeti in spet živeti, hoče plesati in rajati. Sedanji svet noče, da bi ga kdorkoli motil z resnimi mislimi o večnosti. — Tisoči plešejo ta ples, eni v opojnosti uživanja, drugi v obupu, tretji v norosti in vsi se na ta način bližajo svojemu lastnemu grobu. Ljudskih plasti se polašča neka nestalnost, topa resig-nacija in obup. Ravnanje večine ljudi ni več v skladu z razumom, ampak poteka iz bolestnega razpoloženja. In pri tem dobro pomnimo, da ne doživljamo samo gospodarske krize; ml se nahajamo v neki težki življenjski krizi sploh. Celoten človeški organizem je bolan. Velika vprašanja, ki danes pretresajo svet, niso samo soeialnogospodarska vprašanja, po do-
mače povedano, vprašanja želodca, marveč je vprašanje ozdravitve našega duhovnega življenja. Saj vendar dan za dnem s strahom opazujemo, kako se hočejo nekateri s samoumori otresti življenja* kako se morijo še nerojeni otroci in kako se onečašča družinsko življenje I Na drugi strani pa vidimo, kako se svet z neko silno naglico oborožuje s topovi, puškami in plini. Vse to ima namen, življenje uničevati. Vse skrbi mnogoterih vlad so samo v tem, kako bi pomnožili število topov in tankov, vojnih ladij in letal, in vse to meri na uničenje človeškega življenja in prave kulture. Po svetu se razlegajo klici, ki pozivajo na uničevanje človeškega življenja in resničnih dobrin: razredni boj. svetovna revolucija! Brezsrčno uničenje sočloveka in njegovega življenja — to je geslo dandanašnjih dni. Naj poginejo tudi tisoči, samo da jaz živim 1 Splošen napad na človeško življenje --—
Da, lahko rečemo, proti večeru gre.
Kaj bomo storili mi katoličani? Ali se bomo dali vpreči v voz takšne ideologije? Premišljujmo!
Kmečke težave
u.
Kmetijska pospeševalna služba
Kako važen je kmetijski stan, kaže država s tem, da sama skrbi, za dvig potrebne kmetijske strokovne izobrazbe. V ta namen obstoja posebna zakonodaja.
Posebni strokovni nameščenci skrbe za dvig izobrazbe. Zato je kmetijska pospeševalna služba važna za vsakega kmetovalca posebej in za cel stan skupno. Treba je, da smo si kmetje na jasnem, kaj moramo pričakovati od kmetijskih strokovnjakov.
Sicer se je že mnogo zbližal naš kmet s kmetijskim strokovnjakom, vendar pa še mnogokje med njima obstoji slaba medsebojna povezanost. Kmet v kmetijskem strokovnjaku še vedno le prevečkrat vidi človeka, ki ni samo gosposko oblečen, temveč ga tudi kot gosposkega smatra. To je večkrat utemeljeno v obnašanju kakega strokovnjaka, ki se smatra res vzvišenega nad ljudmi, katerim mora biti na uslugo po svoji službi. Žal še vedno niso doumeli nekateri izmed njih, da če hočejo dosegati resnične uspehe v svoji službi, potem zanje kmet ne sme biti nizkega stanu, ampak ga morajo smatrati kot sebi enakega, ki mnogo praktičnega ve, kar oni v svoji študijski dobi niso dobili in niso v stanu izluščiti marsikaj, kar kmet ve iz prakse, čeprav znanstveno stvari ne zna raztolmačiti. Sami vemo, da delo med kmeti ni lahko, ker nekateri le prevečkrat ne razumejo ali celo nočejo razumeti njegove službe, toda kaj je doseženo na svetu z lahkoto? In da kmet večkrat nima do strokovnjakov potrebnega zaupanja, ali vsaj deloma oni sami niso tega krivi? Če strokovnjak nastopa v svojem delovanju napram kmetu, ki želi od njega tega ali onega, kot kak pravni jurist, pred katerim se radi morebitnega po-greftka zagovarja, potem je jasno, da se bo tak kmet, ko bo stopil iz njegove
delavne sobe, globoko oddahnil in se pokrižal ter se bo pokril šele daleč od njegove sobe, potem pač ne more tak strokovnjak pričakovati zaupanja kmetov. Kako pa blagodejno vpliva strokovnjak na kmete, če vedo, da jih ni pripravljen za vsako malenkost izkoriščati, oziroma zahtevati za svojo osebo vse, kar mu pritiče po pisani črki. Če kmetje opazijo pri strokovnjaku lepo čednost, da se niti kakega truda ne ustraši, če ima med nje priti, potem ima tak strokovnjak dvojni uspeh: radi ga slušajo in bližati ter zapati mu pričnejo. Slabe uspehe pa mora imeti strokovnjak, ako je njegov cilj samo pisarna in je tem bolj vesel, čim manj ima s kmeti opraviti, kakor tudi tisti, ki pri podajanju pouka s preveliko zahtevo po disciplini poslušalcev izgubi zaupanje, ker zahtevo po preveliki disciplinarnosti udeležencev ljudstvo sprejema za žalitev.
Mi kmetje pa se moramo zavedati, da imajo strokovnjaki veliko dela, ki ga mi ne moremo videti, ki pa je zelo težavno in duhomorno.
Mi moramo vedno videti v strokovnjaku svojega svetovalca za vodstvo naših zadrug in strokovnih društev, ker to mora po zakonu biti, lahko mu po polnoma mirno zaupamo, ker v teh nasvetih nikakor sebe iskati ne more, ker po zakonu ne more biti voljen v odbor nobene naše zadruge in strokovnega društva 1 Če bo tudi strokovnjak tak, ni ovire za zaupanje.
Če se hoče v kmetijskem praktičnem delu okoristiti kmet, če hoče v svojem delu imeti uspehe kmetijski strokovnjak, potem se morata medsebojno čim bolj zbližati in moramo kmetje pozabiti, da imamo opraviti z ^gosposkimi" ljudmi, strokovnjak pa tudi mora pozabiti da je samo navadni uradnik, pa bo takoj sodelovanje tako, kot je sodelovanje pri naprednih kmetijskih narodih med kmeti in njihovimi strokovnimi voditelji 1 Če se to ne doseže, potem smo uverjeni kmetje, da smo še daleč od za nas boljših razmer, vedo pa tudi lahko drugi, da z ozirom na svoje dolge študijske napore premalo narodu koristijo.
Radi tega želimo, da bi dobili ne le dobro kvalificirane strokovnjake, ampak strokovnjake, kot jih rado sprejme kmet-sko ljudstvo. Z redukcijami se pa tak cilj ne doseže, če so reducirani zaželjeni od naroda.
Izobrazba
Naš kmet po izobrazbi močno hrepeni. Dokazov za to nam ni treba iskati. Vendar pa je pri njem ukorenjeno zelo napačno mnenje, da izobraženim ni treba delati.
Ali ni velika pogreška naših kmečkih staršev, da pošljejo otroka za to v šolo, ,da mu ne bo treba trpeti", „da bo jedel bel kruh", .da ne bo garal na kmetih". Kajti edina resnica je tudi za vsakega Studi ranega človeka, .da si bo služil kruh v potu svojega obraza*. In večkrat je črn kruh kmeta is tuljave roke mnogo slastnejši in v večji sreči použit, kot pa bel krtih iz mehke roke izobraženca. Če polijemo mi svojega otroka v nadaljne šole, mora ta otrok iti v šolo s zavestjo, da se bo izšolal za druge in ne zase. Da bo od vsega pridobljenega moral v
trudu vračati nazaj narodu, kar mu je narod z vzdrževanjem šol prej dal. — Otrok mora vedeti, da bo v času šolanja pač moral zadostiti profesorjem, potem ga pa čakajo gruče potrebnih, ki so že težko nanj čakale, da jim bo v pomoč in oporo, da ne študira zato, da bi imel večji del življenja ..nedeljo", ampak mu bo življenje en sam dolg „delovni dan". Ko bi ta zavest bila spremljevalka naše mladine na višjih šolah, mnogo manj bi bilo izgrešencev. Za tak name:« pa nam ne morejo ustre-gati šole, osnovane na podstavku liberalizma in verskega indiferentizma, ker taka vzgoja vzgaja ljudi v sebičnosti, ošabnosti, razrednosti. Tudi strokovne šole imajo take posledice, če so v tem smislu urejene.
Naša mladina pa ostane v veliki večini na domu in ji je odločeno iz-živetje v kmetijstvu.
Tej mladini se mora dati pa več priložnosti za potrebno strokovno in stanovsko izobrazbo, kot pa je zato bilo dane prilike do sedaj. Kot kmečka država imamo vse premalo kmetijskih in kmetijsko - nadaljevalnih šol. Brez teh šol ni mogoče od našega kmeta in kmečke mladine zahtevati višje izobrazbe. Če prav presodimo kmetov položaj glede na strokovno šolstvo, se moramo čuditi, kje je naš kmet zajel vse to, kar ima? Dobil je to vse vsled svoje naravne vedofeljnosti in pa ker je močno organiziran v društvih in zadrugah; potom teh je pridobil to kar ima.
Težke razmere, ki so na kmetih v teh časih, nam mladino naravnost odtujujejo in gorje, ako se časi za delavstvo le malo izboljšajo; cele reke naše mladine se bodo izlile iz kmetov v delavske centre, ker mladina preveč občuti izpostavljenost kmečkega stanu težki borbi za svoj obstanek. Za to je treba naši kmečki mladini šol, ki ji bodo dale mnogo ljubezni do grude In doma, odvračajoč ji želje po raznih udobnostih v službah, česar pa sedanje kmetijske šole ne znajo vršiti.
Res se prirejajo sedaj letni kmetijski tečaji po eden v vsakem srezu. Ti tečaji niti najmanj ne zadoščajo potrebam kmetijstva in tudi stroški zanje so vsekakor previsoki. Izobrazbe in to strokovne je treba dati predvsem mladini, potem bodo šele taki tečaji dosegali svoje namene.
Seveda morajo biti šole vodene po osobju, kateremu narod zaupa in biti šole usmerjene v skladu z narodnimi težnjami, sicer bodo šole, ki so bile cvetoče, ostale prazne graščine v času, ko ljudje hrepene po pouku.
(Dalje prihodnjič).
Pozor pred mednarodnimi avtomobili
V nedeljo vozijo mednarodni avto. mobili skozi Gorenjsko v presledku 1 in 2 minut. Odhod prvega avtomobila iz Ljubljane ob 6,15, prihod zadnjega v Podkoren ob 13. Vozila in pešci naj radi varnosti in discipline uporabljalo le desno cestno stran! Vožnja na) bo skrajno previdna.
Skupščina NO
Na skupščini Narodne odbrane se izve marsikaj, kar objavi »Pohod«. Zanimiv je sledeči odlomek tajniškega poročila:
„Prav posebno poglavje Narodne odbrane predstavlja njen tisk. To sta naš tednik »Pohod* in revija »Omladina*. O »Pohodu" bo podal posebno poročilo brat dr. Reja, ki je poleg mene imel težko in odgovorno nalogo urejevati list brez honoriranih dopisnikov in mu dajati ono nacionalno, kulturno, gospodarsko in socialno smer, ki jo mora ta list imeti. Vsak teden je moral narolniti stolpce štirih strani z zanimivim in aktualnim štivoni. Če mu je primanjkovalo materiala, je moral v zadnjem hpu pisati sam.
Kot odgovorni urednik »Pohoda« pa moram pojasniti, da so z izdajanjem borbenega lista združene za čit-itelja ne-
pojmljive ovire. Prvi je državni tožilec z rdečim svinčnikom, ki ga mora po višjih navodilih spretno sukati že na prvem odtisku vsake izdaje, drugi faktor je naš strogi tiskovni zakon. Ostra cenzura, ki je danes uvedena nad vsem tiskom v naši državi, nam je okrnila že nešteto dobrih člankov v toliki meri, da niso bili več za natisk. Včasih pa jih je v celoti črtala in jih na ta način izključila iz tiska že zaključenega lista. Pomanjkanje primernega rezervnega gradiva nas je neštetokrat privedlo v mučno zadrego, radi katere je imel list tu in tam zamudo. Obenem pa so nam ob takih prilikah narasli tiskovni stroški za neobjavljen stavek. Še večji in mnogo hujši so bili udarci tiskovnih tožb..."
»Pohodu« smo hvaležni, da je to zapisal, Pohodovcem pa svetujemo, naj kar nič ne tarnajo kot maček pri vreli kaši. Se bo že shladila.
TEDENSKE NOVICE
Iz uprave
V teku tega tedna smo poslali našim cenj. naročnikom,  ki še  niso po ravnali naročnine za prvo polletje, opozorila s položnico. Prosimo za nakazilo zaostankov.
Glede inseratov blagovolite zahtevati pojasnila od naše uprave.
Obenem opozarjamo botre in botri-ce, da kupujejo birmanske in druge potrebščine samo pri tvrdkah, katere ogla šujejo v „Gorenjcu".
Kranj
19. avgusta priredi kranjska župnija skupno romanje na Brezje, kjer bo skupna sv. maša, pri kateri poje kranjski cerkveni pevski zbor. Podrobnosti priobčimo v prihodnji številki.
Stari oltarni nastavek s taber-nakljem so odstranili z glavnega oltarja v sredo. Pri tej priliki se je pokazalo, kako v slabem stanju je bilo vse. Odstranil se Je tudi strohnjeni oltarni nastavek v kapeli presv. Srca Jezusovega. V soboto ali v začetku prihodnjega tedna se bo že odstranil oder v župni cerkvi. Prihodnji teden se bo pričel postavljati novi nastavek pri glavnem oltarju.
Moška ura se je našla, dobi se v župni pisarni v Kranju.
Kranjsko  glasbeno društvo v
Kranju proslavi v nedeljo obletnico ustanovitve. Poslušali bomo promenadni koncert ob 11 uri na mestnem trgu.
Shod Marijinih vrtcev za zahodni del kranjske dekanije bo v nedeljo 19. avgusta popoldne ob 3. uri na Taboru pri Podbrezju. Vabljeni pa so na ta shod tudi drugi otroci in njihovi starši. Mladina bo prišla z viaki, vozovi in peš ter se bo zbrala pred tretjo uro pri župni cerkvi v Podbrezju, odkoder pojde v procesiji s svojimi voditelji na Tabor. Tam bo govor in pete litanije z blagoslovom, vse na prijetni tratici pred cerkvijo Matere božje. Po končani cerkveni slovesnosti bo prijetna zabava s petjem in otroškimi pozdravi ter go-vorčki. Gospode vodnike in starše opozarjamo, da naj si otroci za malico kaj s seboj vzamejo.
Položaj v tovarni »Ikaw. 7. avgusta so se pogajanja radi nameravanega znižanja plač nadaljevala pod vodstvom gospoda sreskega podnačelnika. Po daljšem razgovoru se je dosegel ta sporazum. Dosedanje plače ostanejo do 15. septembra t. I. Med tem časom se bo skušal doseči sporazum med podjetjem in delavstvom. Inšpekcijo dela v Ljubljani bodo prizadeti naprosili, da sodeluje pri nadaljnih pogajanjih. Da ni prišlo do preloma med podjetjem in delav-
stvom, gre velika zasluga srezkemu na-čelstvu v Kranju, kateremu je delavstvo za njegovo naklonjenost zelo hvaležno. — Podjetje je ob tej priliki moglo spoznati pomen dobre organizacije delavstva, kar je bilo v prid obema interesentoma. — Obenem pričakujemo, da se bodo končna pogajanja zaključila tako, da bo delavstvo doseglo upravičene zahteve in si podjetje tudi zagotovilo trajno delavsko moč.
Pri tej priliki lojalno izjavljamo, da se naš članek ,Plače delavk v Kranju" ne nanaša na tovarno »Ika«,
Zadružno tekstilstvo nameravajo osnovati v Kranju. Podjetje bi se v prvi vrsti bavilo s pletilstvom in bi se pozneje razširilo še na druge predmete. Za zadevo se precej zanima celokupna javnost.
Dollfussov pogreb v Semperitu.
Kakor nam poroča uprava tovarne Sem-perit, je uprava tovarne glede na našo notico v zednji številki zadevo »zasledovala in dognala, da smo bili napačno poučeni«. Zelo žal nam je, da je prišla uprava tovarne do napačnega rezultata pri svoji preiskavi in da moramo vztrajati pri svojih trditvah. Sicer smo že skoraj pričakovali, da bodo rdeči junaki tako junaški, da bodo vse tajili, ker dobro vedo, da ravnateljstvo takih surovosti ne bi odobravalo. Mi bi mogli navesti imena tistih junakov, a nočemo osebno nikomur škodovati. V svojem dopisu piše ravnateljstvo Semperita: »Ker se prin-cipielno v nobenem oziru ne bavimo s politiko in isto zahtevamo tudi od našega delavstva v tovarni, Vas prosimo, da zastopate naše stališče v tem smislu, da opustite vsak političen napad na našo tovarno kakor tudi delavstvo. Zelo smo interesirani na tem, da naše delavstvo v sporazumu dela ne glede na njihovo politično prepričanje. Opazke, ki jih objavljate v Vašem listu, so pa usmerjene na dejstvo, da bi prinesle zdraho med delavstvo« — To principielno stališče tovarne popolnoma odobravamo in mi v svojem listu nismo popolnoma nič napadali uprave tovarne, oziroma tovarne kot take. Odklanjamo pa to insinuacijo, da bi nameravali delati kako zdraho med delavstvom. Nam je na tem, da je delavstvo solidarno, da je med seboj ko-legijalno; kot glasilo poštene javnosti pa moramo grajati vseizrodke barbarizma. O omenjenem dogodku je govoril ves Kranj. Nekateri delavski prijatelji marksisti pa so napadali svoje kolege v tovarni, češ da so oni krivi, da je Gorenjec prinesel tisto notico. Ker vemo, da je vodstvo Semperita popolnoma nepristransko in želi imeti mir v svoji tovarni, ga prosimo, da pouči gospode marksiste, da je to surovost, ki ne spada v dostojno
tovarno, če se med delom zmerjajo delavci krščanskega svetovnega naziranja s .farškimi podrepniki" in drugimi takimi cvetkami rdeče kulture, Prepričani pa smo seveda, da bodo nekateri junaki tudi ta svoja dela junaško tajili. Povdar-iamo pa, da bo naš list od sedaj naprej odločno branil pošteno delavstvo pred sirovimi izpadi in blatenji marksistov.
IVV lastni režiji".
Če hoče biti kdo posebno imeniten, če hoče imponirati s svojimi gospodarskimi zmožnostmi, potem se navadno oklene, če namreč od preje nima nobene prakse, takozvanega „dela v lastni režiji".
Ko se je sklenilo, da se bo gradilo v Kranju ogromno kopališče, se je seveda vse gnetlo, kdo bo dajal boljših nasvetov in si s tem pridobil renome dobrega gospodarja. Na merodajnem mestu se je vse hotelo čimprej in čembolje ovekovečiti pri ogromni novi gradbi kopališča in si tako pridobiti zaslug, da se na spominski plošči posveti še kako drugo ime, kakor pa samo ona, ki so sicer običajna pri takih stvareh.
Pa glej ga spakal Grandiozna zamisel »lastne režije« je bila tako vsesplošna, da se je kar unisono sklenilo delati v »lastni režiji«, kar je še glede na poenostavljenje računov prav poseb-olajšujoče vplivalo. Z velikim elanom se je pričelo kopati jamo za kopalni bazen v »lastni režiji«. To delo, so mislili nekateri, bo vendar vsakdo dobro izpeljal, ker ni treba drugega kot krampa in lopate pa samokolnice in malo dinamita.
Računalo se je, ko se enkrat to delo v »lastni režiji« izvede do kraja, se bo moglo iti spet nekoliko dalje in se je za to rezerviralo iz celokupnega projekta za kopališče še en velik del gradnje izven ofertalnega razpisa. To delo se je mogoče nameravalo pozneje oddati »pod roko« ali pa ga spet izvršiti v lastni režiji, kakor bi že bolje kazalo. Na ta način bi se namreč delo cele gradnje taku lepo komlieralo, da bi bilo veselje. Nekaj v »lastni režiji«, nekaj z licitacijo, spet drugo pa z oddajo del »pod roko«, tako da je potem vse čimprej in čicnbolje dogotovljeno.
Zakaj bi se ne preizkusili pri takem delu raznovrstni mojstri?
Delo v »lastni režiji se je srečno dovršilo in danes ga lahko vidimo tam doli ob Savi v celem obsegu ter sleherni strokovnjak prav natanko lahko izračuni, koliko bi to delo stalo. Občino baje ne stana manj kakor okrog Din 90.000. Vsaj na zadnji občinski seji so padle te številke, čeprav se je iz nasprotne strani nekako neoficijelno zagotavljalo, da stane le nekaj na 60.000 Din.
Mi smo bili tako radovedni, da smo se sedaj, ko se vse delo natanko vidi in še natančneje lahko zmeri, na nekaterih mestih informirali, za koliko bi kaka tvrdka prevzela v svoji režiji ta izkop in izvedeli smo, da bi z velikim veseljem marsikak koncesioniran stavbenik izvršil za Din 30.000, ako bi mu namreč oddali tudi druga dela za kopališče. Na ta način smo spet obogateli za kakih 60.000 Din. Pa če vzamemo za podlago samo zgoraj omenjeno na občinski seji neoficijelno podano vsoto Din 60.000, je še vedno iskop polovico predrag.
Naše informacije, ki temelje na lastnih točnih zapiskih, ki smo jih o delu dnevno vodili, prav tako kakor tudi zapiske o razstreljevanju skal ter celo o nagovorih ob koncu dela, ki smo jih že prej enkrat omenili, bodo žalibog zelo pravilne. Če bi se pa izkazale pretirane, jih bomo radevolje popravili, ker nam ni vseeno, če se za tak izkop vrže toliko denarja.
Kdor hoče torej pri javnih gradnjah kaj prištediti, naj gleda, da bo čim več izvršil v »lastni režiji«, če ima namreč za tako delo dovolj sposobnih pomaga-
čev. Sicer je pa brezdvomno dosti bolje, oddajati od prvega do zadnjega dela li~ citativnim potom veščim podjetnikom in njihovo delo po veščih strokovnjakih kontrolirati. Nikakor pa ni umestno javna dela deliti v toliko faz, kakor se je to nameravalo pri kranjskem kopališču.
Naša odkritosrčna kritika je dobrohotno mišljena in veselilo nas bo, ako bi se pri bodoči oddaji bolje upoštevalo take dobrohotne nasvete.
Vsaka izkušena gospodinja ve.
da se dobita Kathreiner Kneippova sladna kava in pravi „Franck* (dva nerazdruž-ljiva) samo v originalnih zavitkih oziroma zabojčkih. — Pazi na varstvena ž'ga »župnik in kavni mlinček«.
Primshooo
Tatvina. 2. avgusta je vdrl skozi podstrešje v hišo Ane Zupan tat. Našel je ključ od gredence in ukradel 750 Din, zaklenil gredenco in odnesel tudi ključ. Zdi se, da so morale biti tatu razmere znane.
Vlom. 4. avgusta je v Gorenjah vlomil z vitrihom v hišo Jožefa Avseneka Ut, ko ni bilo nikogar doma. Gospodar je prišel še pravočasno domov, našel vse prevrnjeno in zalotil tudi tatu. Pa sta se spoprijela na dvorišču, vendar je bil tat močnejši. Vlomilski tat ni našel denarja. Žal, da gospodar tatu ni spoznal.
600 romarjev iz Zagorja pride
v soboto 11. t. m. s posebnim vlakom na Brezje. Zvečer ob 8 bo cerkveni govor, nato pa rimska procesija z lučeami, V nedeljo dopoldne se odpeljejo z vlakom na Bled in od tu zopet domov. Bog daj, da bi ti slovenski trpini dobili dovolj tolažbe pri svoji Materi, katere so posebno potrebni naši ubogi rudarji — ter da bi z lepe Gorenjske odnesli mnogo lepih spominov.
Običajni shod bojevnikov na Brezjah b;0 na praznik 15. avgusta. Ob 10 bo govor in sv. maša na prostem, po maši pa bo requiem za padle vojake. Možje bojevniki, pohitite ta dan na Brezje h Kraljici miru. da skupno proslavimo ta dsn in obnovimo spomin na dvajsetletnico začetka svetovne vojne.
fipastje - Smlednik
Menda je poteklo že 4 leta, odkar je bila vsa zasavska okolica zbrana v Hrastju na igri. Tudi Smlednik je bil zadnje leto brez iger. Zato ni čudno, da si ljudje spet želijo prireditev v domačem kraju. Tako velikega zanimanja tudi menda še ni bilo, kot je za igro, »Sluga dveh gospodov", ki jo bodo v obeh krajih igrali študentje: v Hrastju v nedeljo, 12. t. m., v Smledniku pa na praznik 15. avgusta.
ITZuočiče
Preteklo nedeljo smo imeli v Mavčičah delavski sestanek, ki ga je priredila Jugoslovanska strokovna zveza iz Kranja. Na sestanek je prišlo okoli 40 delavcev in delavk iz cele fare in se jih je že tudi precej vpisalo v organizacijo. Govorniki so v kratkih in toplih btsedah povedali zbranim namen in korist organizacije.
KOLEDARJI za 1. 1935!
Ker namerava izdati tiskarna Tisk. društva več vrst primernih koledarjev za leto 1935, opozarjamo gg. trgovce, podjetnike in obrtnike na te naše obširne in umetno izdelane koledarje, ki bodo zelo poceni. Obenem opozarjamo interesente, da se bo pri njih oglasil naš zastopnik radi naročil in oglasov, kar bo plačljivo šele po izdaji koledarjev.
Tiskovno društvo v Kranju
Štev 28
»GORENJEC«
Strau 3
Cerklje
V teh pasjili dneh je tudi za kmečkega človeka potrebno in prijetno, da si zlasti ob nedeljskih popoldnevih poišče osvežujoče kopeli v hladni vodi. Občinsko kopališče še ni otvorjeno, morda bo tja na jesen — zato pa pride prav tekoča voda bližnjih in daljnih potokov, zlasti Reke in Pšate. Vse prav, prav pa ni, da se pri kopanju pozablja na dostojnost. Pred tedni je bilo v Zalogu opaziti, kako se dve tujki v zelo skromnih kopalnih oblekah sprehajata po vasi.
Hitlerjanski begunci iz Avstrije so se te dni pojavili tudi v Cerkljah.
Rahlo
Umrla je v Strahinju pri Naklem v starosti 46 let Marija Markič roj. Črni-kc. Tri leta je bolehala, sprva v upanju na ozdravljenje, zdaj samo še s prošnjo po rešenju. Težko se je poslovila od svojega moža Jožefa in petero nedolet nih hčera. Pa božja volja ji je bila nad vse! V miru počivaj, dobra mamal Možu in sirotam pa naše iskreno sožalje!
Dobrepoljsko znamenje. Na dnu gobovškega klanca proti Brezjam stoji Marijino znamenje v skrajno mizernem stanju. Mimoidoči se upravičeno nad njim škandalizirajo. V čigavih rokah je? Kdo se ga bo usmilil? Če ni nikogar, ki bi se ga lotil, naj bi ga rajši odstranili. Saj res ne vzbuja nobenega spoštovanja več, kvečjemu pozornost nad razvalino, ki priča o pretekli vnemi, katero pa današnja kriza onemogočuje. Da bi te vrstice prišle pravemu v roke!
Strahinjsko žegnanje v nedeljo je dokaj lepo poteklo. Ljudstva veliko, pa nič nerodnosti, če izvzamemo one tri fante, ki so po deseti maši ubrano peli po vasi. Vso pohvalo in priznanje gostilni pri Bovavcu, ki ni dopustila harmonike in plesa! Kako je bilo ljudem to všeč. To se pravi razumeti ljudsko dušo, ki bi težko prenesla veseljačenje ob splošnem pomanjkanju. Lep zgled vsem birtom daleč naokrog 1
Preddcop
Letoviščarjev je letos precej v Preddvoru. Za nekatere je to dobro. Nekaj jih je pa že spet odšlo.
Pretečeno nedeljo se blagoslovitev strelišče ni vršila, ampak samo otvoritev, ker predsednik ni mogel dati izjave, da se prireditev vrši brez plesa.
Crjič
Občinske zadeve. Pretekli teden so prejela razna tržiška podjetja od srez-kega načelstva v Kranju dat. 24. 7. 1934 obvestilo in vabilo k razgovoru, na katerem bi se razpravljalo, kako in kje dobiti finančna sredstva za nakup in adaptacijo bivše čevljarske tovarne Maly & Demberger. Mišljeno je, da bi se to poslopje preuredilo tudi za dekliško osnovno šolo, poleg tega bi pa imeli tudi vsi drugi javni uradi svoje prostore.
Vprašanje nakupa te hiše se je prav močno pojavilo meseca septembra lanskega leta tik pred občinskimi volitvami. Nekateri gospodje so s tem hoteli javnosti dokazati, kako važna gospodarska zadeva čaka bodoči občinski odbor, katere ne bo mogel nihče drugi rešiti, kakor oni sami. Pametni gospodarji so celo zadevo resnejše gledali in so se tudi zavedali, kako je to težko izpeljiva reč pri splošnem pomanjkanju gotovine in kredita. Iz tega stališča se je smatrala ta kupčija za neresno, ker milijoni se ne pobirajo na tleh in tudi z neba ne padajo. Tako ogromne vsote, kakor so predvidene za nabavo in preureditev celega poslopja, je težko dobiti.
Po pomoč se zatekati k industriji danes za take vsote je prav za prav nesmisel. Razven predilnice vsi obrati ko-
maj dihajo. Merodajni krogi bi bili lahko zadovoljni, da ni v Tržiču več brezposelnosti, ne pa nakladati še nova bremena, katerih bi posamezna podjetja nikakor ne zmogla. In kaj če tudi v tekstilni stroki nastopi enkrat stagnacija? V tem pogledu bi se morala občinska uprava sama postaviti na lastne noge, ne pa naslanjati samo na druge. Tu je prilika pokazati lastne gospodarske zmožnosti I
Sicer pa, saj je potreba po novi osnovni soli že stara in bi bilo vprašanje novega šolskega poslodja že lahko rešeno. Nekako pred 12 leti je izdalo okrajno glavarstvo nalog krajnemu šolskemu svetu v Tržiču, da mora vsako leto staviti v proračun vsoto Din 150.000 za fond zidave nove osnovne šole. Kraj-ni šolski svet je to tudi izpeljal in že prvo leto je prišla cela vsota 150.000 v ta fond. Prispevale so tudi druge všolane občine Sv. Katarina in Kovor. Ko pa so bili zakonito izvoljeni člani krajnega šol. sveta odstavljeni in imenovani drugi, se je ta fond kratkomalo ukinil. Že vplačana vsota se je pa porabila za popravo starih šol. Bilo je konec misli na zidavo nove šole, danes je pa glavobol. Če bi se takrat zbiralo dalje, bi imeli danes lepo vsoto do 2,000.000 Din, kar bi bilo zdrav fundament za posojilo ali kredit in za graditev novega, res potrebam za daljšo dobo odgovarjajočega šolskega poslopja, katero bi bilo v ponos tržiške-ga mesta.
S poslopjem bivše čevljarske tovarne bi bilo spet samo zasilno rešeno šolsko vprašanje, kar je tudi že g. župan javno povedal. To se pravi zopet flika-rija, resno delo pa naj prevzamejo tisti, ki pridejo za nami. Način^ takega gospodarstva je ne samo kritike, ampak obsodbe vreden.
Na zadnji seji občinskega odbora je poročal g. župan, da se mora zaradi finančnih težkoč zaenkrat opustiti nakup tovarne Maly & Denberger. Obenem je pa stavil g. župan predlog za nakup hiše I. B. Maly za vsoto Din 440 000. Županovo tozadevno poročilo, da se opusti misel za nakup tovarne, so navzoči od borniki vzeli z zadovoljstvom na znanje. Naravnost z navdušenjem in soglasno so pa sprejeli predlog za nakup hiše 1. B. Maly, v kateri bi imeli vsi uradi dovolj prostora. Stavljena cena ni bila previsoka in bi se dalo z denarnimi sredstvi tako urediti, da bi občina prav lahko izpeljala ta nakup tudi pri tem pomanjkanju gotovine. Zakaj se ni ta nakup izpeljal, za kar je glasoval odbor soglasno? Ali je šla preko tega sklepa občinska uprava ali ga ni odobrilo sresko na-čelstvo? Nikakor se nam ne zdi prav, da romajo na ta način sklepi občinskega odbora tako rekoč v koš! če občinska uprava ni mogla niti tega soglasnega sklepa občinskega odbora izpeljati, kako pa naj se potem spušča v podjetja, ki zahtevajo večmilijonske vsote?
Fantje na vasi. Za Tržič se to malo čudno sliši, a je vendarle res. Nedaleč od tržiškega mesta je delavska kolonija, last tukajšnje predilnice, ki seveda spada pod našo občino in se pravi temu kraju na Fabriki, po novem pa na Pilarni. Ta naselbina je podobna gosto naseljeni vasi. Hiše pa niso podobne kmetiškim, ampak bolj kasarnam. VenT dar kakor fantom na kmetih, tako se je zahotelo tudi delavskim fantom zapeti nekaj narodnih pesmi na prostem, seveda še precej pozno ponoči, kar pa nekaterim prebivalcem ni bilo prav. Pritožili so se radi kalenja nočnega miru. Srezko načelstvo je fantom posodilo kazen 75 do 100 Din. Vse to se je vršilo nekako pred enim letom. Prišle so občinske volitve. Na uradni dan prvi četrtek v oktobru, ki ga ima srezko načelstvo v Tržiču, so bili fantje klicani v občinski urad.  Ni jim bilo treba iti pred
gospoda srezkega načelnika, ampak jim je že kar v predsobi g. narodni poslanec Ivan Lončar povedal, če bodo volili listo JNS, jim je kazen oproščena. V dobri veri, da bo res tako, so fantje odšli domov. Volitve so minile, kazen pa ni bila prestana in obljuba g. poslanca tudi ni držala. Fantje so morali pretekli teden delati pokoro v sodnih zaporih v Kranju, ker so na ta način še vseeno prišli ceneje na račun, kakor pa če bi morali plačati denarno kazen. Sedaj si mislijo, da so bili lepo potegnjeni, kar ni prav posebno častno za tistega, ki jih je potegnil.
G. kaplan Viktor ZakrajSek odhaja 13. t. m. iz Tržiča. Zdi se, da njegovo dobro dolenjsko srce bije in živi samo za to, da pomaga svojemu bližnjemu v stiskah in nadlogah. Zato se je tudi odločilo v bodoče deliti tolažbo najbolj potrebnim in zapuščenim bratom tam doli prav na jugu naše države, kjer se nahaja poleg domačinov katolikov tudi nekaj Slovencev iz naših krajev, n. pr. državni nastavljena. So pa v naselbinah tudi naši begunci iz solnčne Goriške, ki tako vroče hrepene po slovenskem katoliškem duhovniku.
Za nas Tržičane pomeni to slovo težko izgubo. Kdo bo v bodoče zbiral naše fante in jih bodril za vzvišene ideale in jih trgal iz rok propalosti. Marsikdo izmed doraščajočih fantov se ima njemu zahvaliti, da je ostal značaj in vzor drugim.
jesen nam trka na vrata. Prihaja čas raznih prireditev. Kdo bo nadomestil g. ZakrajŠka? Dosedaj je prekosil vse prednike. Prireditve še niso bile nikdar tako obiskane kakor tedaj, ko je bilo prosvetno delo pod njegovim vodstvom. Razne operete in drugi igrokazi, kakor Ptičar, Hamlet, Slehernik, Trije kralji, Pasljon itd., to nam bo ostalo še dolgo, dolgo v spominu. Težko je upati, da bi imel še kdo drugi v tem pogledu tako srečno roko?
Pa kdo naj našteje še druga njegova dobra dela? Naša šolska mladina je kar drla za njim. Pa tudi on jo je ljubil s celim srcem. Ko ni smel v šoli več poučevati, je poučeval v cerkvi na paznici. Otroški obrazki so bili obrnjeni v njega in on jim je gledal skozi njihove drobne oči v duše ter pokladal seme božje besede v njihova mala srčeca.
In tudi odrasli starejši ljudje brez razlike starosti in stanu smo vsi ljubili g. Zakrajška, ker je tudi njegovo srce ljubilo vse. Vendar se je našla zlobna roka, ki je segla za svojim umazanim namenom, ga očrnila pred oblastmi in bil je ožigosan za protidržavnega. Kje se more iskati več patriotizma, kakor pri človeku, ki se daruje vsega za svojega bližnjega, za svoj rod, za svoj jezik in končno gre med naše južne brate v Ma-cedonijo vršit svoje vzvišeno poslanstvo.
Gospod Zakrajšek! Naj ti bo sreča mila pri tvojem novem misijonskem delu in zlobnih ljudi naj Te varuje Bog!
Gospodarstvo
Kontrolna malina 1933 — Selekcljsho delo 1934
Nadaljno važno delo, brez katerega si ne moremo zamisliti nobenega uspešnega selekcijskega strokovnega dela, so bili rodovniški pregledi vse rodovniške živine. Ob tej priliki je bilo tudi izvr-
šeno numeriranje in tetoviranje istih po najnovešjih načelih pospeševanja selekcije. Kako velikega pomena je to za selekcijo, ni treba posebej omenjati. Tudi glede tega stanja podam tabelarični pregled zadrug in to že za letošnje leto, glede vse rodovniške živine, razvrščene po zgoraj omenjenih načelih (t. j. nu-merirane in tetovirane).
Tek štev.	Zadruga	Č;ani		I	t e	vi 1	o____	
			plemeniakov		krav	v rod.	mlade živino v seznamu	
			gl-	zač.	A	B	A	B
1	Naklo	53	1	3	18	15	21	1
2	Žabnica	49	—	~cr 1	11	13	16	4
3	Smlednik	29	1	2	25	0	25	19
4	Voglje	65	—	2	5	26	13	25
5	Šenčur	50	—	2	18	6	15	1
6	Velesovo	20	—	1	8	19	4	6
7	Selca	64	—	4	6	26	16	21
8	Stražišče	25	—	3	7	15	7	7
9	Škofja Lo':a	27	—	1	3	23	—	o
	Skupaj:	382	2	19	101	163	117	93
Ob teh nadpregledih se je v splošnem ugotovilo sledeče :
Pri večini zadrug vlada močno po manjkanje zaroda od rodovniških krav
Vsa selekcija in ves trud sta brezuspešna, ako zadruge ne vzgojijo dovolj naraščaja in to od rodovniških krav, bodisi bikcev ali telic.
V tem oziru delajo častno izjemo le nekatere zadruge, v vseh drugih pa primanjkuje naraščaja.
Parklji živine so v številnih primerih v zelo slabem stanju. Zadružniki se ne zavedajo, da vpliva to slabo na mlečnost, st/>jo itd. Nujno potrebno je, da zadruga najame kovača, ki bo pri vseh članih vsako leto in to pri vseh rodovniških kravah spomladi, pri hlevski živini pa tudi na jesen porezal parklje. V tem oziru dela lepo zadruga Šenčur, dočim Stražišče baš obratno.
Mnoge zadruge imajo vobče premalo rodovniških krav, tako, da jim niti ne pritiče subvencijski rod. bik. Zato je neobhodno potrebno, da pri letošnjem jesenskem sprejemanju novih krav to upoštevajo in razširijo delokrog.
Vsak rodovniški bik mora dobiti že v starosti 16 mesecev nosni obroček.
Ko je starejši, je prepozno, ker lahko vsled bolečin pobesni. Obroček je potreben iz raznih razlogov, naj si bo bik mirne ali hudobne narave.
Zadrugam priporočam, da si priskrbijo bissulin in ga razpečajo svojim članom takoj, ko opazijo razširjeno kužno vnetje spolovil (sramnice).
Tam, kjer so v odboru sami starejši odborniki, opažamo znaten zastoj dela. V tem slučaju bo potrebno pritegniti mlajše moči k delu in jim nalagati glavne funkcije seveda pod nadzorom starejših živinorejcev zadružnikov. Prvi delo opravljajo, drugi pa vodijo in nadzorujejo.
Najvažnejšo funkcijo pri zadrugi vrši molzni nadziratelj. Če ta odpove, odpove vse. Zato se priporoča nastaviti le po enega nadziratelja, ki bo vodil to delo res brezhibno. Tega je treba seveda primerno nagraditi, za njegov trud.
K vsaki skupni prireditvi, bodisi nadpregled, sprejemanje, popis premo-vanje, mora biti prignana vsa rodovniška živina brez izjeme na določeno ji mesto. V tem oziru mora vladati pri vseh zadružniških disciplina.
To so glavne napake, katere bo treba odpraviti, če hočemo, da bomo res selekcijsko delo vzorno nadaljevali,
Martelanc Karol.
\Flf%rk Za težko delo Vam z dobihn V lllct vinom postreže Centralna vi-nama v Ljubljani — Fraakopanska II.
Sprejem gojenh
v kmetijsko-gospodinjski o šolo v Marijanlšču v Ljubljani
S 1. novembrom 1934. se prične triintrideseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev.
Sprejete gojenke stanujejo v zavodu, ki je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani.
Ttoretični del pouka obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, živiloznanstvo, gospodinjstvo, zdravstvo, mlekarstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo.
Gojenke se praktično vežbajo v kuhanju, ročnem in strojnem šivanju, krojnem risanju, pranju, likar ju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd. Vadijo se tudi v ravnanju z bolniki.
Učenke, ki se želijo izveibati za samostojno vodstvo gospodinjstva ali ki potrebujejo v dosego usposobljenosti še vajo, morejo ostati v šoli 2 leti, da spopolnijo in poglobijo svoje teoretsko in praktično znanje.
Popolna oskrbnina znaša mesečno 500 Din. Del oskrbnine lahko poravnajo starši v živilih. — Manj imovitim go-jenkam bo zavod mesečnino po možnosti znižal.
Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj obleko, parilo, obutev, potrebno za delovnik in praznik. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete, ki so lahko tudi iz domačega platna.
Dekleta, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1. dovršiti 16. leto;
2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo ; 3. predložiti zdravniškolizpričevalo;
4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji poklic;
5. predložiti obvezno pismo a) staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; b) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu.
S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolekovane prošnje za sprejem naj se pošljejo na vodstvo gospodinjske šole Marijanišča v Ljubljani vsaj do 30 avgusta 1934.
podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto.
Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine ln računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda.
Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in izkazilo o višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. Izkazilo o višini pnspevka kmetijskega odbora je priložiti prošnji.
CviČCk   oriSmalni, dobite pri Cen-
Frankopanska 11.
Razpis licitacije za dobavo cjo riva za tovorne automobile. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju razpisuje dobavo nafte, bencina in olja za pogon tovornih automobilov. Licitacija se vrši dne 27. avgusta t. 1. pri sreskem načelstvu v Kranju. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa na uradni deski sreskega načelstva.
Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu
je za novo šolsko leto, ki se prične 15. septembra, podaljšala rok za vlaganje |>rošenj do 15 avgusta.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih stanšev, ki bodo ostali po končanem Šolanju na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje, kolko-v«ne z Din 5 — je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Prošnji je priložiti: krstni list, do-movuico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcin, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava starišev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflekttrajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto
tralni vinarni v Ljubljani,
• MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi naj ceneje   ter   se  priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Perfektno pletilko nablralko za ža-
kart  nogavice,   žumpere, rokavice iščem  za takojšen  nastop službe. Strojno delo. — Šturm, Poljče, po staja Lesce.
Kot hišnico (hišnika) sprejmem pošteno, akrbno starejšo žensko, ki zna kuhati meščansko hrano in se razume na obdelavo vrta. Naslov v upr.
Albin Jazbec
Kranj
Vam nudi obleke za šolarje po Din
95'-
Prepričajte sel — Najcenejši nakup izgotovljenih oblek
Hišo
predam na prostovoljni javni dražbi dne 12. avgusta ob 2. uri pop. na Glavnem trgu v Kranju — isto-tiko 8000 kv. metrov sveta. Pojasnila daje Bogomir Cadež, Kranj.
Podaljšaj
si življenje!
Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti oja-fiiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne osrečiti!
Kaj je vzrok vsake
bolezni ?
Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in
_<.VI   rmnogo drugih razlogov..
Zadovoljstvo
j« najboljši zdravnik ! 80 poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oiivitiTvoj značaj, napolniti Te s novim upanjem; ta pot jc pa opisana v razpravi, ki Jo Je more vsakdo ki Jo zahteva,  dobiti takoj In
povsem brezplačno!
V tej mali priročni knjiiioi je raatolmačeno, kako morete v kratkem času ln brez ovire med delom ojačiti livoe in mille«, odpraviti slabo razpoloženje, trudnoet. raztreaenost, oalabljenje spomina, neraapoloženj« za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poitno zbirališči'-:
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz 13. Abt. 91
Najpopolnejši produkt moderne tehnike
je nov ilsochrom film -18%o Din (28° Šaj-nerja), ki izenači vse razlike v osvetlitvi
Dobite ga v
B.Šinkovec Kranj, Glavni trg
Ali že veš, da so opanke, sandale in kapucin čevlji najboljši in najcenejši le pri znani tvrdki
Fr. Strniša, Kranj
Ako ne veš, pridi, kupi in prepričan boš!
Če hoiete biti v resmei dobro postreže-ni, se obrnite na prvo zlatarsko delavnico na Gorenjskem B. Rangus Lepa izbira zlatnine, srebrnine, ur in drugih primernih daril za birmance in birmanke. Prepričajte se o ceni in kvaliteti! — Sedaj poleg hotela Stare pošte.
Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci.
PETER KOBAL
SpeotJHini lastni ude ek dobavlja v vaakl množini in dimenzijah.
Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejših tapetniških del Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte sel
Kauh zofe, spalne divane. otomane. modroce ter splošno tapetniško pohištvo od preproste do najmodernejše oblike
nabavite najceneje in solidno, ako naročite pri t a p e t n i k u
BERNARD MAKS
specijalna delavnica tapetniških izdelkov KRANJ, STARA POSTA 2
Kmetijska okraju zadruga ? Kranju
registrov«*!* zadruga z omejeno zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,   motorje   in  vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci, bodite člani te zadruge 1
Gorenjske mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se u dobri kvaliteti in nizkih cenahl
Usnjarska in čevljarska zadruga
Runo'
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, sevro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas I
L,
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po  dogovoru ln se izplačujejo vsak čas
brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. <^Fi
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Iran Kotlovsek v Kranju.
Tlaka Tiskarna TiakoTnega društva v Kranju, predstavnik France Ukernik.