PoStnlna plaCana _ Spod. abbon. post. — II Igg. LIR 25 r GOSPODARSTVO R G O V I N A F I N A N C A INDUSTRIJA ^ETO X ŠT. 206 #i PETEK, 12. AVGUSTA 1955 O B R T ♦ KMETIJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Tržačani ge zahtevajo čudežev V italijanskem ilustriranem tedniku pt '|N’Com«, ki je zelo razširjen, je Nerio '‘inuzzo napisal članek, v katerem bo-e našli razlago za vladno politiko na-Brotj Trstu in zahtevam njegovega go-Bodarskega življenja. Clankar brani 0 Politiko po starem receptu, da se Batjireč najbolje brani itisti, ki napade. Pravi, da zahteva spomenica, ki jo je “Uneslo v Rim tržaško odposlanstvo pod ^dstvom župana Bartolija, od rimske ‘gde, da napravi čudež — čudež nam-da potegne Trst iz gospodarske kri-ki ga duši že 40 let Te krize ni kri-a rimska politika ne iltalija sploh, tem-razpad avstrijskega cesarstva na „„ j^Jhne drobce nas'edstvenih držav. Trst jnii j Gospodarsko uspeval, dokler je izvr-is> ,6vai nalogo pljuč, s katerimi je diha-j. i k obširna Avstro-ogrska monarhija, leti ;ta?.kroj te je raznesel tudi tržaško gozdarsko zaledje. Trst je tako zgubil vloGo trgovinskega in posredovalnega lN' središča. Italija je skušala rešiti njegov Gospodarski obstanek z industrializacije j stari tezi (trditvi) o vzrokih raz-ja tržaškega gospodarstva, ki se je “°brih 25 let vila po italijanski politič-.1 *n gospodarsko - strokovni literaturi, jg Pisec dodal drugo, prav tako staro tr-da Tržačani namreč ne kažejo ido-ustvarjalne pobude in jda še vedno Zio v staro tržaško zaledje, zaverova-;l v zasnove nekdanjega lavstrijskega ^sarstva; zato se nočejo vživeti y no-e razmere v okviru [italijanskega gozdarskega sklopa. , nekli smo, da je to stari očitek itali-r^skih publicistov, zlasti fašističnih. Z dvoma, da hočejo ti z (njim irazbre-?®Piti vlado pred domačim in seveda tujim javnim mnenjem. |V opravi-rimske politike je še dodal, da Rim Z sklenitvi londonskega sporazuma — aF. siplje milijarde v Trst in to še v ^ji meri kakor poprej. Polemika s piscem bi nas zavedla ®pav Itako na staro argumentacijo, ka-Zr so stare njegove trditve in očitki r^ovo je težko najti kaj novega, če itr-V, kriza traja že 40 let. Ze ob neki i ZUG> priložnosti smo zapisali, da nika-Zr ni gospodarsko-politično nujno, da “*Qra zaradi razpada Avstro-ogrske mo-r]5P Zabije gospodarsko propasti tudi Trst. jržaško zaledje je sicer zdrobljeno, to-Z živi — politično in gospodarsko, se "avi, da ima še vedno svoje gospodar-Z6 Potrebe. Kdor ima politično oblast 'Prstu, mora samo računati z resnič-°stjo — s temi novimi državami, ki Jen'io svojo neodvisnost in se dajo pri-.„°biti samo kot enakopravni partnerji, je države že vsa povojna leta ponuja-.°.roko za sodelovanje (pri reševanju treske gospodarske krize. (Pripominja-da je bila tudi politika Zavezniške Zlaške uprave v popolnem skladu z :%tmi Rima in z načrtom, da se Trst Z°vie priključi k Italiji). Kmalu bo "Oteklo leto po sklenitvi londonskih ^••'azumov. Avstrija in Jugos avija dan ,a dnem zahtevata sklicanje pristaniške KO] orf1 kilt :oi«1 ino re<:( dc6‘ ridf; 949 priference, ki je bila dogovorjena v Zndonu, toda rimska vlada odlaša z in odlaša. Mar bi sklicanje takšne Bpference res pomenilo čudež? ^e drug primer. Pretekli so že 4 me-jeck odkar je bil v Rimu med Italijo in iifo« bSoslavijp sklenjen sporazum |o regio-2(ii ,alni trgovinski izmenjavi med Trstom 2 Jugoslovanskimi obmejnimi področji. uJim je bil močno razširjen okvir pednje trgovinske izmenjave. Tržaški tr-Zv« so se tega sporazuma (silno raz-- belili upajoč, da jim bo v teh težkih j. *b odprl nove trge, toda še do danes 1 bil sporazum uveljavljen. Z IMinuzzo poziva velika tržaška pod- tržaške špediterje, plovne družbe 1 Zavarovalnice, naj se zganejo in sto-. lo na plan z novimi pobudami ter pri-o investirati več denarja. Pisec oči-Uti?0 Pozablja, da se je v Trstu v zad-bu 40 letih marsikaj spremenilo in da 's° tržaške banke, plovne družbe in ^Vanpvalnioe več v tržaških rokah, am-v rokah italijanskega kapitala, ozi-napol državnih ustanov. V zvezi z milijardami, ki jih Italija .‘Mje v Trst in o katerih Imnogo poro-.“Jo iz Rima tudi dopisniki tujih listov i o^Or n. pr. »Die Welti( - Essen), ne fS' ^uja pisec, koliko časa traja že pri-tfevanje Tržačanov, da bi lahko po > a' .p zzif' :A i 2» pflt ikili a il1' Svoji volji razpolagali z rotacijskim a(|om, ki je bil ustvarjen s tržaškim JUUrjem, se pravi s Marshallovimi kie-J* (darili) Svobodnemu tržaškemu o-^Iju. Menimo, da niti morebitna iz-•oitev te želje Tržačanov, ne pred-pV1ia čudeža. položaj v Trstu je res dramatičen, ka- fer ugotavlja g. Mihuzzo. Za rešitev pa h lo -or niso potrebni čudeži; samo ma-. Več smisla za resničnost, ki se ne da kakor ni mogoče premestiti jakega pristanišča ne v Benetke ne a neko. J v Zalioflno Nemcilo in Trsi? j^Vstrijski posredovalci so se začeli g ®aJati za sklenitev trgovinske po-{jj e med Brazilijo in Vzhodno Nem-J°: Brazilija naj bd izvažala čez Av-, llo v Zahodno Nemčijo kavo, ka-bombaž, volno, kože, užitna olja, t a upanje je le deloma upravičeno, ker se je cena pakistanske valute že prej določala y funtih šterlingih. SEZONSKA! PRODAJA TEKSTILA V ITALIJI SE JE POVEČALA. Proizvajalci tekstila so pričeli dobavljati grosistom zimske tkanine. Prodajalci na drobno povprašujejo grosiste po lahkih poletnih tkaninah. Sezonska prodaja je bolj zadovoljiva, kakor so predvidevali. Kakor se da sklepati po naročilih trgovcev na debelo, bo prihodnjo jesen prodaja plaščev mnogo bolj ugodna kakor lansko leto-, ko je bila skromna. Cene prvovrstnim tkaninam za moške obleke iz čiste česane volne vi-gogne 3500-5000 lir za meter; iz mikane volne 2500-4200; prvovrstno volneno blago 4800-6600; blago za plašče 4000-9000. Cene blaga za ženske obleke-: velour in loden čista volna 500-600 gr. 2800-3900 Ur; friset čista volna 2800-5600; blago za plašče prvovrstna debela volna 3200-5500; za obleke -in kostume čista volna 2700-4200 lir za meter. FRANCOSKI TRG NASIČEN Z MASTNIMI PRAŠIČI Francoski minister za kmetijstvo Sourbet je opozoril fra-nicoske kmete naj gojijo čim manj mastnih prašičev, ker je trg z njuni nasičen. Dosedanja visoka cena (400 frankov za kg) je mikala kmete, ki so -prav zato redili čedalje več mastnih prašičev, -medtem ko se kmetje na Holandskem in Danskem, vedno bolj omejujejo na rejo mršavih prašičev v težini 90-100 kg. DANSKA VLADA BO PROTESTIRALA PRI ITALIJANSKI VLADI ŽARA. Dl ZVIŠANJA CARINE NA SIR V danskih trgovskih krogih je novica, da je Italija zvišala carino na uvoz sira, razen na švicarskega, vzbudila veliko vznemirjenje. Italija je lansko leto uvozila 40 milijonov danskega sira. Danska vlada namerava protestirati pri italijanski vladi, ker je zvišanje carin brez obvestila nasprotno določbam GATT. IZVOZ ITALIJANSKIH PISALNIH IN RAČUNSKIH STROJEV NARAŠČA. V prvem štirimesečju tega leta so- proizvedli v Italiji 36.406 pisalnih strojev in 52.654 manjših prenosnih tipov. Poleg tega so proizvedli 38.316 računskih strojev. Izvoz pisalnih strojev v tem obdobju je dosegel vrednost 4.740,200.000 -lir proti 4.004,500.000 v prvem štirimesečju lanskega leta. PREDVIDEVA SE KRIZA V PREMOGOVNI INDUSTRIJI V dobro ohveščenh luksemburških krogih so mnenj-a, da bo zaradi pomanjkanja premoga v Angliji in Za-padni Evropi nastala kriza, katera bo povečala uvoz iz Združenih držav. Med najbolj -prizadetimi državami bo Italija. Tudi,,Fiat600“v Jugoslaiiji Iz Milana poročajo, da je jugoslovanska tovarna »'Crvena zastava« v Kragujevcu, ki si je nabavila že prej Kcep- zo za izdelovanje nekaterih Fiatovih vozil, pričela montirati v seriji Fiatov osebni avto tipa »600«. Tega je Fiat postavil na trg na turinški avtomobilski razstavi. Gre za majhno štirisedež-no družinsko vozilo. »Crvena zastava« je že lansko leto sklenila z omenjeno italijansko tovarno pogodbo, da lahko v licenci izdeluje Fiatove osebne avtomobile »1400« in »1900«, nadalje vrsto »Campagniol-a« za civilne in vojaške namene, kakor tudi Fiatove traktorje. Te licence je Jugoslavija plačala v kli-rin-gu, deloma pa v kompenzaciji z izvozom lesa. Navajamo cene gradbenega materiala v Trstu; cene na debelo veljajo za blago, ki ga grosist postavi deta-Ijistu do skladišča. Navadna opeka na debelo 11,20 lire komad, -na drobno 13 lir; votlaki 26/ 13/8 cm 11,80 lir na debelo in 14 na drobno; mere 26/13/6 cm 10,80 na debelo, 13 na drobno; mere 40/20/8 34 lir na debelo, mere 40/20-/6 cm lir 26 na debelo, 34 na drobno. Korci 40 cm 16 lir na debelo, 19 na drobno; mere 45 cm 17,3 na debelo, 20 lir na drobno, m-ere 50 23 na debelo, 25 na drobno. Planete (tavelloni) 20/40 cm 23 lir na debelo; mere 26/13 10,60 na debelo-; bloki (vo-tlaki) 26/26/13 cm 38 lir na debelo. Cement na debelo 1100 lir stot, na drobno 1300, Betonsko železo 6 mm 91 lir za kg na debelo, 8 mm 87 lir, 10 mm 82 lir in 12 mm 78 lir. Gradbeni les III 30-32.000 lir za kub. meter; mizarski les 38-42.000 kub. meter na debelo. Bahra primanjkuje po vsem svetu dl Izvirno poročilo »Gospodarstvu' o položaju na trgu s kovinami Gradbeni mani na tffikeni liga Zaradi počitnic in raznih stavk je proizvodnja severnoameriških jeklarn padla na 91% -celotne zmogljivosti. Povpraševanje po jekleni pločevini je zelo veliko posebno s strani železnic in avtomobilske industrije. Jeklarne -so zavrnile vsa naročila za jeklo iz proizvodnje prvega tromesečja leta 1956. Litega železa je bilo konec julija na razpolago nekoliko več kakor -prejšnji mesec, vendar kaže da ne -bo večjih nakupov, ker se predvideva predvsem u-poraba starega železa in železnih odpadkov. Huda kriza, ki je nastala zaradi stavke v rudnikih bakra, še ni končana. Večje število važnih tovarn je znižalo proizvodnjo na 50%, druge pa so morale delo celotno ustaviti, -medtem ko so podjetja, katera dela me morejo ukiniti, bila primorana kupiti baker v tujini ter ga plačati 40 ceptov za funt ali še več. Stavka je zajela 23.000 delavcev. Ti zahtevajo povišanje mezd za 17 centov na uro. Položaj y Združenih državah je povzročil precejšnjo -paniko in zvišanje cen pa svetovnem trgu, tem bolj, ke-r je tudi Čile hkrati objavil, -da se bodo v kratkem začela pogajanja za zvišanje cen bakra namenjenega Združenim državam od 35 ma 40 centov za libro. Čilska proizvodnja bakra za leto 1955 je bila v -celoti razprodana in v teh dneh so se začela pogajanja za prodajo proizvodnje prihodnjega leta. Kanada napoveduje najdbo novih ležišč železne rude in zna-tpo povišanje proizvodnje. Do konca leta bo investirano -samo v enem novih rudnikov na severu države 80 -milijonov dolarjev. Zaradi zvišanja -delavskih mezd za 13 centov na uro se bo tudi kanadskemu jeklu povišala cepa. Iz Bolivije je dospela vest, da so na vzhodu države paš’i ogromna ležišča železne rude, menda največja ma svetu, katera vsebujejo v naravnem stanju od 50 do 55% čistega železa. Ta novica nikakor ni vplivala na severnoameriški trg s jjovinami, čeprav bo rudnike celotno izkoriščala severnoameriška družba. Iz Belgije poročajo, da je povpraševanje po jekleni pločevini posebno iz Britanske skupnosti zelo visoko. Prispela so tudi naročila iz Južne Amerike katerim pa za zdaj me bo mogoče ustreči. Kartel -za jeklo v Bruslju je ponovno -povišal -cene -nekaterih -siderurgičnih izdelkov za 2 -do 5 dolarjev na tono za vse -države nečlanice Evropske skupnosti jekla in premoga, razep za Združene države, Kanado in Švico. Cena jeklenim palicam je porasla od 79 na 83 dolarjev, tračnicam od 100 pa 102 dolarja, -debeli pločevini od 108 pa 111 dolarjev, pločevini za ladje od 125 na 130 dolarjev, oblikovani pločevini za ladje od 115 na 120 dolarjev. Predvideva se povišanje cen tudi drugim proizvodom belgijskih in luksemburških jeklarn. Zaradi hude svetovne krize je bila tudi Francija primorana z 22 julijem’ zvišati cene bakru, ki ga topilnice odstopajo industriji od 325 pa 330 frankov za kilogram. Povpraševanje po železu in jeklu je bilo v Zahodni Nemčiji povsem normalno. Baker je zabeležil tudi tukaj lahko povišanje predvsem zaradi svetovne krize v te-m sektorju, vendar je bil nakup le za malenkost živahnejši od običajnega ker imajo nemške industrije zadostno količino bakra v zalogi. Bolj živahni so bili nakupi svinca predvsem od tvrdk, ki proizvajajo telefonske vode. za katere imajo ogrom-pa naročila iz tujine. V zadnjih dneh pa se je tudj povpraševanje -po svincu normaliziralo, ker je cena znatno narasla. Angleška -siderurška industrija doživlja največjo konjunkturo v zgodovini svojega obstanka. Razne tvrdke so izjavile, da najmanj šest mesecev ne bodo zmogle sprejeti nobenega naročila. Cene nekaterim vrstam angleškega jekla so bile povišane -za 2 do 3 funte na tono. Težka pločevina nad 3/16 palca debela stane za zadnje pošiljke 42 funtov za -tono za države Britanske skupnosti in 43 funtov za vse ostale. Železne palice za gradbeno industrijo s 5/8 palcev premera stanejo 40 funtov na tono za vse države. Tvrdka Samuel Fox jz Stockbridga predvideva v -prihodnjih letih toliko naročil, -da je sklenila zgraditi v bližini .Sheffielda novo jeklarno katera bo stala 2,8 milijonov funtov. Stroške za- graditev bodo krili jz zaslužkov zadnjih let. V Avstriji je povpraševanje po valjanem- jeklu vedno večje; v zadnjih tednih so zabeležili pravi naval kupcev, zato se v kratkem predvideva v tem sektorju huda kriza. To je v glavnem posledica mirovne pogodbe po kateri bo Rusija vrnila Avstriji jeklarne USIA, katere potrebujejo velike količine jekla iz Zahodne Evrope. Oblasti nameravajo močno znižati kontingente jekla za gradbeno industrijo; znižani kontingenti ostanejo dokler ne bo na razpolago noya proizvodnja jeklarn Lun-ds in- Do-nauwitz. Italijanski trg sledi izpremembam v drugih državah ker je glede jekla in železa skoraj povsem odvisen od inozemstva; tako so tudi na tukajšnjem trgu -cene bakru znatno poskočile. V glavnem se predvideva, da se septembra in oktobra meseca trg kovijl živahno razgiba] ter še lahko zopet čakuje znatno povišanje -cen. Sedanj1 severnoameriška kriza v industriji ^ kra se bo prav gotovo občutila na sVf tov-nem trgu še najmanj leto dni. M. F. Ti POLOŽAJ NA LONDONSKI BORi zC Na londonski borzi so bile 8. avg; u S[ sta cene kovinam umirjene ter ura'«^ novešene. V ponedeljek popoldne so glavnem cene nekoliko poskočile vsc-jt^ kovinam. Povpraševanje po bakru i:!)gc še vedno visoko; -trgovina v tem seyač\ torju je zelo živahna še posebno, ke6oci še niso bili rešeni sindikalni spori 'tret ZDA. % MED ITALIJO IN TUJINO;* Portugalska. Klirinški trgovinski sporazum z dne 1. 7. 1954 je bil v no spremenjeni obliki molče podaljšan do konca junija 1956. Kontingenti blaga, katerega uvoz ali izvoz je podrejen ministrskemu dovoljenju, se bodo na italijanski strani razdelili v štirih tromesečjih; rok za vložitev ustreznih prošenj je za prvo tromesečje potekel konec julija, za nadaljnja tromesečja se pa morajo vložiti prošnje od 1. do 15. oktobra t. 1., ter od 1. do 15. januarja in od 1. do 15. aprila 1956. Prošnji je treba priložiti listine, iz ka. terih je razvidno, da gre za povsem konkretne trgovinske posle. Norveška. Tudi dosedanji trgovinski sporazum z Norveško je bil podaljšan do konca marca 1956, prav -tako v nespremenjeni obliki. Prošnje za dodelitev kontingentov blaga, ki je podvrženo -licenci, je vložiti pri Minco-mesu; rok n-i omejen. Uvog iz dežel EPU. Od 20. julija t. 1. je uvoz izvirnih umetniških del, antičnih predmetov ter zbirk iz dežel Evropske plačilne unije v Italijo podvržen spet ministrski licenoi. Isto velja od 30. julija za uvoz svežega grozdja za izdelovanj vina. Prehodni režim v primeru podreditve uvoza ali izvoza nekega artikla ministrski licenci. Glavna carinska direkcija je z okrožnico š-t. 127 z dne 13. 6. 1955 izdala nove določbe o postopku carinarnic v primeru, da se v teku izvajanja ali pa obnovitve nekega klirinškega sporazuma podredi kak artikel, ki je šel dotlej »čez carinarnico«, ministrskemu uvoznemu ali izvoznemu dovoljenju. Ce ministrstvo financ ne bo za posamezne primere odredilo konkretno kaj drugega, smejo poslej dovoliti carinarnice same uvoz ali izvoz takih artiklov, če obstoji -na dan, ko je izšel ukrep o podreditvi ministrskemu i0!, vol-jenju, eden izmed naslednjih d pogojev: da leži blago že pri carinarnici pa da- je že na poti, se pravi, da bilo že pred datumom ukrepa odprei”/]^, Ijeno, kar ugotovi carinarnica iz V0* n(l nega lista ali konosmana. Toda če za uvoz, je olajšava dovoljena saJ1*1 j pod pogojem, da so bile špediciji listine že skraja -naslovljene na itA^1 jansko uvozno firmo, tako da se ordtL ske listine ne morejo upoštevati; ju. da je bila ustrezna pro-tivredno5 ^ blaga v kliringu že nakazana (traC-4 Sluš fe-rirana), tako da zgolj odprtje ditiva ne -zadošča. Ce je bil akredtt’’ delno- že prej izkoriščen, se mora Pr zadeta stranka, ki želi uvoziti ali ^ ' voziti ostalo -blago, o-brnti na 4 ^ G i. strs-tvo za zunanjo trgovino, ki pooblasti carinarnico,, da dovoli u.'-ali izvoz po teh olajšavah. ^ Da je bilo nakazilo v kliringu izVl iaiV,( seno, dokaže stranka z ustreznim f (j6 trdilom italijanskega deviznega (Cambitala); potrdilo se mora pf^uia ložiti carinarnici. ;v-pc ftft Poj Hi k ^UTBJNa. ANGLEŠKI RUDARJI ODKLANJAJ i(1 ITALIJANSKE te. Zveza angleških rudarjev (Natio®® j Union of Minework-ers) je na zacini' zborovanju odklonila predlog, da t>'! pomanjkanje domačih rudarjev v aiifF ških premogovnikih odpravilo z ysel' ’ vijo 12.000-15.000 Italijanov. .Zveza j mnenja, da se pomanjkanje rudarjev ( I odpraviti z zvišanjem plač. Anglež rudar zasluži danes povprečno 14 M j tov šterlingov (23.800 lir) na teden. i ■ važno i Dopisnik ..Gospodarstva" na V. Gorenjskem sejmu Ljubljana, 3. avgusta. V metropoli Gorenjske, v starodavnem Kranju, je bila napredna misel med tamkajšnjim obrtništvom vedno globoko zakoreninjena. Ce to pred prvo svetovno vojno ni moglo priti prav do izraza, so -bile temu krive pač tedanje razmere pod Avstrijo; po vojni pa se je življenje sprostilo. Prav v Kranju se je razvila živahna dejavnost. Odprli so nove delavnice, nastale so velike tovarne in vse to je dalo Kranju značaj pravega industrijskega mesta. Po drugi svetovni vojni se je pa Kranj dvignil še više in se po pravici uvrstil med prve industrijske kraje Slovenije. Napotil sem se v Kranj, da si ogledam razstavo »Gorenjskega sejma« in se nekoliko seznanim z ustrojem tamkajšnjih tovarn. Nedaleč od postaje sem si ogledal veliko podjetje svet-skega merila tovarno »Iskra«, ki sama sicer prav skromno pravi, da izdeluje elektrotehnične in finomeha-nične predmete, število teh predmetov je veliko, omenim naj le, da izdelujejo avtomatične telefonske centrale, telefonske aparate vseh vrat, električne ure, tonske kinoaparature, električne vrtalne stroje, električni avtomobilski pribor, precizne laboratorijske instrumente, li-nstalacij(ski material itd. Dovolj je, če povem, da je to največja tovarna te vrste v Jugoslaviji, pa tudi velikim tujim tovarnam se lahko stavi ob bok. Vodja zadevnega oddelka me je najprej seznanil z značilnostmi tega velikega podjetja in me nato ljubeznivo vodil od dvorane do dvorane, pričenši prav pri izvoru vsega delovanja, pri dovažanju surovin za ves nadaljnji proces d«'1’ - . Čeprav je tovarna zaradi letnih don^ sfjov kaizaila precejšnje praznine, 7^ vladalo vendar povsod živahno nje in delovanje. Tu stoji cela vrs'j ^ samodelujočih strojev, tam je odd4 ^ polavtomatičnih, ki jih -poslužuj^1 ^ pridne delavke; čudim se velikai hidravlični stiskalnici, opazujem ^ na -tekočem traku — vse -to samo & ^ no, in vendar se nagiba čas že do- dt* ^ ge ure, preden si vse to ogledaš. ^ bolj -so me iznenadili lepo, v dve vrs1. postavljeni cinemascopi, morda dv& * seit ali več, ki čakajo na zadnjo P/ ^ izkušnjo. Vse to je napravilo n^, ^ ^sx±±vxia:ixL xxa>j vxc* v^' na izdeluje Na trg -s sadjem je prispelo že precej grozdja, ki pa je še drago. Frodaja se po 140-200 lir za kg (10-120 pa debelo). Breskev je letos dosti. Odjemalci jih kaj radi kupujejo, ker ,so okusne in razmeroma poceni: 50-120 (30-80) lir. Hrušk prihaja vedno več in so zelo dobre. I. vrste gredo po 120-160 (100-130), II. 80 do 120 (50-80). S'ara jabolka so zginila- s trga. pojavila pa so -se letošnja, ki se- prodajajo po 60-100 (30-70). Na- trgu je precej dinj iz Istre in Italije. Istrske so okusnejše in seveda tudi dražje: 100 do 140 (60-80), -dočim so italijanske cenejše, -pa tudi slabše; prodajajo se po 60-80 (25-30). Lubenice stanejo na drobno 70 lir za kg. Na trgu so se pojavile prve slive v manjših količinah. Poma-■ a-nče so v -te-m času leta zato drage, po 250-300 (180 na -debelo), a okusne in sočne. Limone gredo po 160-220 (100 do 130). Krompir vrste »Chiog-giaic. ki je zelo cenjen stane 44-50 (30 na- debelo), go-riški pa po 30-35 (20). Paradižnikov je dosti na trgu. Italijanske vrste »cirio« se prodajajo po 70-80 (25-50), domači pa 60-80 (30). Na trgu je »goš-tanska« solata po 80-120 (30-70). Radič je domač in gre po 300-400 (250-300) prvi rez; 200-300 (100-20) drugi rez in 120-180 (50 do 10) tretji rez. Kumare ne gredo od rok, ker so -se odjemalci naveličali; prodajajo -se po 6-80 (20-30). Isto velja za bu-čice, ki so goriške in domače ter stanejo 40-80 (20-60). Mela-ncani -domači stanejo 90-120 ( 50-60), italijanski so za 30 lir cenejši. Goriški fižol v -stročju je po 90-110 (60), italijanski pa 70-80 (40); oluščeni fižol stane 90-120 (60-80). Korenje gre po 90-120 (50-60), paprike pa po 60-100 (30-50). Zelje je domače in se prodaja po 60-80 (20-30). Cikorija ni najboljše1 vrste, -gre po 70 lir na drobno (30 na debelo) za kg. -pričakoval. Omenim naj še, da tov/ ^ vse te predmete serij®* u odjemalcev ima dovolj doma in na jem- J J' Najmočnejša v Kranju pa je tek®1 , na industrija. Tu so tekstilne tovan ^ »Tiskanina«, »Inteks«, »Ibi«, »Zve# sfe i. dr. Tekstilne stroje izdeluje taval*; ^ »Kovinar«. V Kranju je -tudi mot*- st£ usnjarska i-n čevljarska industrija, ^ kor podjetji »Standard« in »Planik9' da, Tovarna gumijastih izdelkov »SaV* ve, sodi med močnejša tovrstna podje®; Po v Jugoslaviji. Toliko raznovrstnih 2a: varn v enem kraju — to je pač red* cej posebnost, ki se z njo upravičeno 11 st; hko ponaša mesto Kranj. bi Po pregledu »Iskre« sem se nal‘ io1 til čez savski most proti gornje11'. So, mestu, da si ogledam Gorenjski ;r jem. Gorenjski sejem je bil prvič *** prt 1. 1951. Postopoma se je večal, ** ^ ko da danes prav nič ne zaostaja ! drugimi sličnimi sejmi v večjih ^ stih, kot je Kranj. Četudi nima # nega poslopja in je nastanjen v ^ Tudivturizmu možno plodno sodelovanje Trst prehodna točka za jugoslovanski turizem - Živahen promet čez Trst v Jugoslavijo in v obratni smeri 2e na ulici opaziš, da je letos v Trstu nenavadno mnogo turistov. Poznaš jih že po obrazu, prtljagi in vozilu. Skoraj ni avtomobilske znamke, da bi je te dni ne srečal v Trstu. Razen svoje slikovite lege in morja — pomislimo samo na krasen razgled od Obeliska na Trst — nima me-sto posebnih »atrakcij«, ki bi privlačevale tujca. Važno pa je kot prometno vozlišče med Srednjo Evropo in Balkanom ter morjem, kakor tudi med Zahodom in Podonavjem. Ta prehodna točka s svojimi dobrimi železniškimi in cestnimi zvezami privablja tujce Ti -so sicer v glavnem samo na prehodu po dva do tri dni; denarja pa vendar pustijo- v Trstu — v hotelih, gostilnah in pri fotografih. V sredi sezone -je seveda težko iztakniti -podatke o gibanju -turistov; od kod prdhaj-ajo, kam odhajajo itd. S turizmom se bazi vse polno agencij, delo statističnih središč pa pride do veljave šele nekaj mesecev po sezoni. Na pristojnem jugoslovanskem mestu smo pa le. zbrali nekaj podatkov o gibanju -potnikov na -prehodu čez Trst v Jugoslavijo in tudi Tržačanov, ki odhajajo v Jugoslavijo. Priznamo takoj v začetku, da nas je ugodno presenetila ugotovitev, da je razvoj jugoslovanskega turizma v korist Trsta in da je -povsem neopravičena domneva in strah neinformiranih — pogosto- zlonamernih — krogov, da je -turizem v neposrednem tr- žaškem zaledju v škodo Trsta; zate ga pobijajo s širjenjem neresničnih vesti. Ugotovili smo že, da je Trst važna prometna tačka za Srednjo Evropo in Balkan. Naravno je torej, da mnogi tujci potujejo iz .zahodnih držav v Jugoslavijo čez Trst. še bolj zanimiva je ugotovitev, da prihaja v Trst mnogo tujih turistov iz jugoslovanskih letovišč. Letos je najbolj očiten primer nemških turistov, ki v pravih pravcatih (avtobusnih) karavanah prihajajo iz Savudrije, deloma tudi iz Rovinja in Poreča v Trst in se od tu dalje -peljejoi včasih tudi v Benetke na krajše izlete. Tudi v nasprotni smeri je gibanje Nemcev čez Trst zelo živahno-. Na pobudo jugoslovanskih potovalnih agencij potujejo turistične skupine iz Nemčije čez Trst v Istro, zlasti v Rovinj (nekateri tudi dalje proti Zadru). Do Trsta prispejo v avtobusih. Tu se vkrcajo na ladje Jadrolinije. Te skupine se potem po It-dme-vne-m bivanju vračajo iz Istre zopet čez Trst. Mnogo Nemcev je zlasti na Crvenem otoku pri Rovinju. V Trst prihaja mnogo tujih turistov tudi iz -drugih letovišč v jugoslovanskem zaledju, kakor iz Opatije, s Hr-vatskega Primorja in tudi iz Portoroža. Mar ni to -najboljši dokaz, da je mogoče plodno sodelovanje med tržaškim oziroma itaMjaniskim ‘in Jugoslovani skim turizmom? Kakor smo že videli, že dejanski razvoj, ki ga vodi sama narava — brez neposredne človeške roike in celo kljub razdiralnim političnim vplivom s te strani -- ustvarja trdno podlago za takšno koristno sodelovanje. Kdo bi mislil, da potuje danes že več tujih turistov čez Trst v Jugoslavijo kakor samih Tržačanov? In vendar je to res. Okoli 79 do 30 tujih turistov na dan prejme vizum na jugoslovanskem ipredstavništvu v Trstu za potovanje v Jugoslavijo, medtem ko izda to okoli 40-50 vizumov tržaškim potnikom. V petek, 5. t. m., je prejelo vizum kar 110 tujih (natržaških) turistov za potovanje v Jugoslavijo. Rekord so dosegli potniki iz Zahodne Nemčije, za njimi so prvi Američani, nato Francozi, Avstrijci, Angleži -itd. Nemci potujejo radi v večjih skupinah, Angleži pa navadno po dva. Zanimivo je, da se veča število potnikov iz Italije kakor iz Vidma, Padove, Milana, Turina in Firenc, namenjenih v Jugoslavijo. Teh gre čez Trst že okoli 20 na dan. Jugoslovansko predstavništvo v Trstu jim izda vizum; za redni vizum so zanje pristojna jugoslovanska predstavništva v Italiji, kakor generalni konzulat v Milanu ali poslaništvo v Rimu. Medtem pada število Tržačanov, ki potujejo v Jugoslavijo. Razloga za ta pojav ni težko najti. Prehod meje za Tržačane ni več tako lahek, odkar je oblast na Tržaškem prevzela italijanska uprava. Pod zavezniško voja-ško upravo sta zadostovala osebna- izkaznica in jugoslovanska »prepustnica«, zdaj je potreben redni potnj list ali italijanska prepustnica (lasciapas, šare) za ozemlje bivše cone B. Postopek za redni potni list se pogosto zavleče na poldrugi mesec in včasih na dva ter se vedno bolj pogosto konča brezuspešno. Za propustnico v bivšo cono B so včasih potrebne skoraj vse iste listine kakor za redni potni list. Izletov v skupinah ni več, odkar je prišlo -med tukajšnjimi potovalnimi a-gencijami in jugoslovanskimi oblastmi do spora glede potrebnih formalnosti. Vse kaže, da ne bo letos niti običajnih izletov iz Trsta na Zagrebški velesejem. Tržaške agencije so se že dogovarjale s Putnikom v L-ju!> ijani in Zagrebu, da bi skupna organiziran krožne izlete po Jugoslaviji V zadnjem času so to zamisel opustile iz neznanega vzroka. Tcrej niti izletov na Zagrebški velesejem ne bo? Zagrebški velesejem je danes že tako vpeljan, da mu to gotovo ne bo škodovalo, škodovalo pa bo na žalost tržaškemu velesejmu in s tem tržaškemu gospodarstvu. Kako naj pričakujemo, da bodo jugoslovanske potovalne agencije priredile izlete na tržaški velesejem — kakor je to izrecna želja uprave tržaškega velesejma — če pa tržaške agencije ne organizirajo izletov na zagrebški velesejem ali na »Gospodarsko razstavišče« v Ljubljani. V medsebojnem nagajanju gotovo ni rešitve! (Ib) d' skih prostorih, je vendar vse kar ^ ^ bolj sistematično urejeno, lično o®1, šsno, tako da napravi na gledalca ** najboljši vtis. Tu razstavljajo ve® in manjša podjetja svoje izdelke, Stf kor: kovinske 'in elektro proizvod-kemične izdelke, les in proizvode 1 lesa, gradbeni material, keramiko, t® stilne proizvode, usnje, gumo, obut* živila alkoholne in brezalkoholne * jače i. dr. Tudi nekaj najnovejših delkov je tu razstavljenih, kot n. t centrifuga za izžemanje perila, # tilmica za gorske predele, trosilec hi*1 skega gnoja, magnetni vžigalniki i- j Tudi kranjska »Puškama«, znano- P' škarsko podjetje, je še posebej ra# vilo svoj novejši izdelek, zračno F ško. Nikakor ne bi mogel našteti, i1*' na pomembnejših razstavljalcev, ^ jih j-e toliko in tako raznovrstnih. ® to samo ugotovim, da so tako tovaf11' kakor zadruge in posamezni ot>d mojstri s svojimi izdelki dokazali o?! skovalcem, kaj lahko napravita r na reka in praktičen razum. Ker je torej v Kranju toliko j novrstnih tovarn, je potreben za 'f. te stroke tudi primeren naraščaj. nekaj let, deloma pred vojno obšt% jo v Kranju razne strokovne # kakor: tekstilna, puškarska in k0'i do* narska šola. Tako sproti manjkaj1 strokovnjake nadomestijo z ljudmi strežne strokovne izobrazbe. še to; Uprava semnja je 'izdala* to prireditev zelo lično brošuro 4 jemski vodnik«, tiskan v kranjski skarni, ki je zelo okusno natisni* Prav v tem pogledu laho rečem: % tako čez ramo gledane »province« ; tj se, več, spojila se je z mesti -in jih stikrat tudi prekaša! —om" PRILIKO M VAŠE O POLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU ♦ MAGAZIN ENGr.ESKIH ŠT0P0NA . TRST - ULICA SAM MIC0L0’ BR0J 22 - TELEF0M 31-138 - TRST PRODAJA MA 1/EL1R0 I MALO ORIGIMALMIH EMGLESKIH ŠTUFOVA ZA MUŠRA 1 ŽEMSRA » ODI JELA UZ MAJMIŽE CIJEME. S Jfeč zavesti inj' ; -SijM •uo . b,! IX. svf Socialne dajatve ^ako smo prišli, dragi čitatelji, do jZlr^jega in najvažnejišega poglavja o ^u^ialnem zavarovanju — do poglavja ra'« Socialnil1 dajatvah. Tisti, iki so nam ,0 ?V6sto sledili skozi prejšnja poglavja, 'ej,')tl0 lahko razumeli, zakaj je bilo po-cenili toliko različnih prispevkov, ipatovili bodo, da imajo svoj proti-^tun v raznih dajatvah. Potreba po _. J^ialnih dajatvah je nujno rodila po-1 ttebo po prispevkih. Ne smemo tudi %dar izgubiti iz spomina osnovnega ■^eia socialnega skrbstva, katerega razložili v prvem poglavju, da i-^J^itno namreč opravka z obveznimi kalnimi prispevki ter da so dajatve sad naših prisilnih prihrankov! vet to načelo — na žalost — še vedno 1,1 splošno velja! j! cim višja pa bo socialna zavest za-t ji ^fovancev, toliko večje bo prostovolj. giir0 zanimanje za napredek socialnega voT^bstva. Zato skuša napredna social-gji1111 zakonodaja razširiti dajatve prav Jjjii’1(l vse primere socialne pomoči, ki se jstiNavijajo v življenju posameznikov skupnosti; vendar je dobra social-rdf^ zakonodaja, ki jo predstavljajo "^vsem visoke dajatve, odvisna od aoS! phazličnejšiih gospodarskih činite-an.\'!ev. ki so izraz dobre zaposlitve (za-locfbžka) na eni ter visotke izdelave na liitF^gi strani. pji Državni zavod za socialno skrbstvo iC INPS — plačuje iz prejetih prispev-naslednje socialne dajatve: 0, D nagrade za, poročne dopuste de-v industriji in obrtništvu; 2. Nsrade za porode in splave pomoč-0 Nam v gospodinjstvu ter hišnim de-pj ^kam; 3. poročne in rojstne nagra-•adi7 delavcem in uslužbencem v trgo-red,ibi in v davčnih iaterjevalnicah; 4. Mače zasebnim uradnikom v primeru iJboklica pod orožje; 5. dopolnilne , aezUe za industrijske delavce; 6. pod-™ie za jetično obolelost; 7. družinske /|?°kiade; 8. podpore za podražitev ./^bha; 9. podpore za delavske siroste; podpore za neprostovoljno brezpo-»jt^ltiost; 11. pokojnine za invalidnost 1,1 12. pokojnine za starost in potom- ons \ jjei: ^tve tri dajatve so enkratne, ostale ji jTa se izplačujejo za krajša ali daljša igif Udobja, od teh zadnji dve tudi traj-.glS' 0, to je do smrti. i| J ! 1. NAGRADE ZA POROČNE v3 Dopuste delavcem v indu- lfj STRI JI IN OBRTNIŠTVU 'U« Pravico do nagrad za poročne do- socialnim zavarovancem ! puste imajo delavci obeh spolov, če ne prejemajo uradniške plače, ki so zaposleni v industrijskih in obrtniških podjetjih, pod pogojem, da so bili zaposleni vsaj teden dni pred poroko ter so bili tudi dej,ansko na o-semdnevnem poročnem dopustu. V tem primeru prejmejo od delodajalca poročno nagrado,, ki mora biti enaka zadnji sedemdnevni plači v okviru 48 delovnih ur. Med poročnim dopustom ima delavec ali delavka pravico do družinskih doklad. Za dosego poročne nagrade mora delavec najkasneje v 60 dneh vložiti pri delodajalcu prošnjo s priloženim poročnim listom. 2. NAGRADE ZA PORODE IN SPLAVE POMOČNICAM V GOSPODINJSTVU TER HIŠNIM DELAVKAM Pravico do te nagrade imajo pomočnice v gospodinjstvu in hišne delavke, če so v zadnjih dveh letih pred porodom ali splavom plačale vsaj 52 tedenskih zavarovalnih prispevkov, in sicer 12 tisoč lir za porod ter sedem tisoč lir za prostovoljni ali terapeu-tični splav. Ta nagrada jim ne pritt-če, če uživajo gospodarske ugodnosti drugih delovnih strok. Za dosego nagrade za porod morajo vložiti na posebni tiskovini izpolnjene prošnje pri Zavodu za socialno skrbstvo najkasneje v roku enega leta po porodu. Prošnji morajo priložiti zavarovalno in osebno knjižico ter rojstni list novorojenca. Za dosego nagrade za splav pa mora biti prošnja vložena že v tridesetih dneh po splavu ter opremljena — poleg zavarovalne in osebne knjižice — še z zdravniškim potrdilom o splavu, ki ga izdia občinski ali drugi zdravnik. 3. POROČNE IN ROJSTNE NAGRADE DELAVCEM IN USLUŽBENCEM V TRGOVINI IN V DAVČNIH IZ- TERJEV ALNICAH Zaradi odprave plačevanja prispevkov za poročne in rojstne nagrade je nastalo vprašanje, če imajo delavci in uslužbenci v trgovini in v davčnih izterjevalnicah še vedno pravico do o-menjeniih nagrad, kakor jih določajo delovne pogodbe omenjenih strok. Zadeva nima posebne praktične vrednosti, ker se zadevne nagrade od leta 1938 niso spremenile ter znašajo komaj tisoč lir za poročne ter največ tri sto lir za rojstne nagrade. Uredi-tev tega vprašanja zdaj preučujejo, vendar lahko delavci in uslužbenci omenjenih strok, ki imajo do nagrad pravico, vložijo zadevne prošnje v pričakovanju na dokončno ureditev te- ga vprašanja. Sedanja višina nagrad pa je dejansko brez pomena. 4. PLAČE ZASEBNIM URADNIKOM V PRIMERU VPOKLICA POD OROŽJE Vsem zasebnim uradnikom, ki so bili v zadnji svetovni vojni in prej vpoklicani pod orožje, je Zavod za socialno skrbstvo po letu 1935 začel pla čevati iz prispevkov, ki so jih takrat prvič uvedli, razliko med civilno in vojaško plačo. Ta dajatev je bila važna posebno za uradnike, ki niso bili častniki. Zdaj je izplačevanje omejeno le še na zelo redke primere uradnikov vojnih ujetnikov, na dediče padlih uradnikov ter v primerih zakasnele predložitve listin, ki jih Zavod zahteva za izplačilo omenjenih dajatev. Zato je Zavod za socialno skrbstvo začel postopno opuščati izterjevanje zadevnih prispevkov. Tako je že leta 1948 odpravil prispevke za pod orožje vpoklicane uradnike v industriji in obrtništvu; leta 1949 v kmetijstvu; v decembru 'leta, 1951 pa še v skoraj vseh ostalih strokah razen za delavce in uslužbence v svobodnih poklicih in v umetnosti. Prispevek v tej stroki znaša 0,80 odstot-dajatve potrebne, ker so vpoklicani u- Zaradi vojnih razmer so bile takšne dajatve potrebne, ker so vpoklicani uradniki poleg popolne plače prejemali tudi družinske doklade. Po končani vojni je Zavod za socialno skrbstvo ohranil plačevanje prispevkov, čeprav so se dajatve skrčile na skrajno mero, da je lahko kril velik primanjkljaj, ki je nastal med vojno v tem zavarovanju med dajatvami in vplačanimi prispevki. Dajatve so namreč izplačevali za vso dobo trajanja vpoklilca! Zdaj je to zavarovanje nepotrebno, saj je preteklo že deset let po končani vojni. Skrajni čas je, da bi odpravili še zadnji spomin nanjo, to je plačevanja prispevkov v strokah svobodnih poklicev in umetnosti. (Se nadaljuje. V. F.) NOVE CARINSKE DOLOČBE V ZAPADNI NEMČIJI Finančno ministrstvo Zahodne Nemčije je objavilo nekaj novih uredb o carinah. Tako je n. pr. ukinjena za dobo avgust 1956—marc 1956 vsaka carina na klor. Carina na vezane preproge je bila znižana od 5. avgusta dalje na 30% celotne vrednosti, vsekakor ne sme presegati 16,50 mark na kvadratni meter. taliijo na podlagi rimskega sporazu ma se bodo začela v Beogradu 12. t m. J^OVE TARIFE ZA PROMET 2 zaledja v trst ^ znanem jugoslovanskem letovišču jeliv Crikvenici je tarifna konferenca za (jpt ^fUagoditev prevoznih tarif na pro-} j&h Madžarska — Jugoslavija — Trst ^ češkoslovaška — Trst. Na konfe-,r9t;*ebco so prišli predstavniki prizadetih [eiepkznic, in sicer češkoslovaške, Ma-jjei'farske, Italije in Jugoslavije. Na jjsS,Revnem redu je zlasti vprašanje ta-m Dfe v zvezi Kotoriba — Pragersko --b^|‘'JUbijana — Trst. Ko je kominform dopovedal Jugoslaviji gospodarski boj-Ifa* so Madžari pričeli bojkotirati tu-■jst* jugoslovanske proge. Tako so do a-ivft' jWla letošnjega leta vse blago vozili prf iez Beljak — Trbiž in Videm v Trst, .ai"1 ^ ne bi plačevati prevoza čez jugo-]0\ javansko ozemlje. Ker se je gospo-,vsj jurski bojkot Jugoslavije prenehal, je j# Ml letošnjega aprila obnovljen tudi 11‘! Promet čdz Kototfiibo, Pragersko in Ljubljano v Trst. .-til, „ AMERIČANOV NE BO. Organiza-Mlia atlantske pogodbe (NATO) je tj.;, ženila, kakor znano, premestiti 5000 »J ^eriških vojakov v Italijo, ko je po-Mala Avstralija neodvisna in nevtral-; ^ država. Najprej je bilo sporočeno ^ Pride tretjina te vojske v Trst. Ta atj Vest je bila v nasprotju z nanjovejšo ieJ M)litiko za spravo med vzhodnimi in ■j, ^hodnimi državami. Poprej so Rusi ' ^lo zahteval, da morejo oditi iz Tr-’ ameriške in angleške čete, preden M bili oni pripravljeni skleniti mi-aJ* lavno pogodbo z Avstrijo. Mirovna po-etf1 Sodba je bila v resnici že sklenjena; 2ato ni balo več pričakovati, da bi se ^eriške čete vrnile v Trst. To bi za-‘Mlo tudi občutljivost sosedne Jugo-siavije. HOV ODHOD IZSELJENCEV. V Medo je zapustila Trst na ladji »Tomana« nova skupima naših ljudi, ki ^ namenjeni v Avstralijo. Odpotova-M je 732 izseljencev, povečini pravih NŽačanov in Slovencev, ki se umika-10 Pred doseljenci zaradi pomanjka-jjia dela. Za nekatere je bilo še dela ^ domači zemlji, a so se kljub temu počili za odhod v tujino misleč, da Otfo tam našli srečo. Na poti v Av-Mtaiijo je na ladji »Flaminia« umrla Rašica Slovenka Marij žagar, poro-z bivšim stražnikom policije pod ~avezniško vojaško upravo Ravalico. ^srečnico toodo pokopali v prvem av-Mfalskem pristanišču Fermantle. Po Nnica je bila članica slovenskega komornega .zbora v Trstu. DREDILI bodo staro mesto. /M^ška občina bo najela posojilo ? M%ard lir za ureditev starega mesta J/bpg jezuitske cerkve (v ulicah Do-Teatro Romano itd.). .Begunska taborišča na tr-AšRem oskrbujejo z živili Delavske adruge, ki so tam organizirale last-00 Prodajo. c pO 73 DNEH SE JE KONČNO KON-ADa stavka varilcev v tržaških lad-delnicah, ki je gotovo bila ena naj- i •of in ostrejših v Trstu. .priseljevanje iz istre. Me- Mca julija je prispelo v Trst 1361 be-Dincev iz bivše cone B. Po podpisu ■ \ ]?bd<>nskega sporazuma, (5. oktobra M*) je zapustilo cono B 7138_ ljudi, i *' j tega še 2750 iz Miljskih hribov. i?61ienci iz bivše cone B, po številu s ■ sc> v 356 družinah, 194 pa k j^bii zase. Iz Kopra jih je prišlo 235, v ^ble 361, Pirana 263, Umaga 60, Buj " m, Novigrada 100 itd. ^ ČUDNO VREME. Dne 8. in 9. tega i jd^seca je zajel naše kraje pa tudi . alkan nenavaden mraz. V samem rstu je temperatura padla na 10 sto-"bj (od 28 na 18 in še niže); v Pogini celo na 2 stopinji. Na Julijskih ^ Alpah in na Karavankah je zapadel sneg. Pod Triglavom ga je naneslo kar 15 cm. Letošnje poletje je zelo viharno po vsej Evropi. V okolici Turina je 4. avgusta padala strahovita toča. Nekateri kosi so tehtali tudi do pol kg. Več ljudi je bilo ranjenih Prav tisti dan je med kolonijo dijakov, ki jo je vodil duhovnik v Karnijskih Alpah, udarila strela in ubila dijaka J. Terpina iz Gorice. Strela je udarila v njegove naočnke s kovinskim okvirjem. KONČNO VENDARLE SPORAZUM O OBMEJNEM PROMETU? Beograjska agencija Jugopress poroča, da bo te dni podpisan sporazum o malem obmejnem prometu čez italijansko-ju goslovansko mejo. Zadevna pogajanja v Vidmu so bila prekinjena 26. maja V sredo je jugoslovanska delegacija pod vodstvom ing. Bučarja odpotovala iz Ljubljane čez Ferneče v Videm. PODROBNEJŠI RAZGOVORI ZA UTRDITEV CIVILNEGA LETALSKEGA PROMETA med Jugoslavijo in I- POVIŠANJE DRAGINJSKIH DO KLAD. Zaradi zvišanja življenjskih stroškov na Tržaškem tudi draginjska doklada za trgovinski in indiustrijsko-obrtniški sektor za avgust in september. ŽEILEZ NIC ARJI GROZIJO S STAV KO. V sporu med vlado n državnimi nameščenci zaradi povišanja plač so stopili v ospredje železničarji, ki so po predstavnikih svojih sindikalnih organizacij, zagrozfil vladi, da bodo zadnji teden avgusta napovedali vsedržavno stavko. Državni nameščenci protestirajo proti odloku vlade, s katerim so bile povišane osnovne plače samo z \(kiiyučitvipo raznih doklad’,' tako da bi nameščenci po tem odloku v bistvu prejemali dosedanji prejem-ko SPLOVITEV NOVE LADJE. V ladjedelnici Sv. Justa so splovili motorno, ladjo s tonažo 1600 ton. Ladja bo dokončana v marcu prihodnjega leta. Njena nosilnost znaša 2450 ton. Zgradili bodo še drugo podobno ladjo. [?a(g>/i!a@Tr n/ [arillanjsču Proga Jadransko morje, Sicilija, Malta, Tirensko morje, Španija »Mareehiaro« prihod 13., odhod 13. avgusta. »Primo« prihod 15., odhod 20. avgusta. »Citta di Siracusa« prihod 17., odhod 20. avgusta. »Mimina S.« prihod 26. avg. »Maria Carla« prihod 27., odhod 27. avg. Proga Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt »Kodani« odhod 12. avgusta. »Espe-ria« odhod 12. avg. »Nachshon« odhod 12. avg. »Hara« odhod 12. avg. »Chioggia« prihod 12., odhod 14. avgusta. »Skopje« odhod 13. avgusta. »Irma« prihod 13., odhod 16. avgusta. »Messapia« prihod 14., odhod 17. avgusta. »Rosalinda« odhod 14. avgusta. »Sandra Maria« prihod 15., odhod 17. avgusta. »Campidogiio« prihod 16., odhod 19. avg. »Civitavecohia« prihod 16., odhod 18. avg. »Istra« .prihod 16., odhod 16. avg. »Otranto« prihod 17., odhod 18. avg. »Odemis« prihod 18., odh. 20. avg. »Plotarkis Blessas« prihod 18., odhod 20. avg. »Patrizia« prihod 18., odhod 20. avg. »Sarajevo« prihod 20., odhod 22. avg. »Barletta« prihod 23., odhod 25. avg. »Lastovo« prihod 23., odhod 24. avg. »Enri« prihod 24., odhod 26. avg. »Aristodimos« prihod 25., odhod 29. avgusta. »Espe-ria« prih. 25., odhod 26. avg. »Frediam na« prihod 25., odhod 27. avg. »Lore-dan« prihod 27. avgusta. »Milvia« odhod 27. avg. »Messapia« prihod 28., odhod 31. avg. »Zagreb« prihod 28, odhod 30. avg. »Kozani« prihod 30. avg. »Civitavecohia« prihod 30. avg. »Istra« prihod 30., odhod 31. avgusta. Proga Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika »Portorose« prihod 12. avg. »Spu-ma« prihod 15. avg. »Verax« prihod 15.*, odhod 20. avg. »Africa« odhod 15., avg. »Adriatičo« prihod 20., odhod 22. avg. »Maria Cosulich« prihod 21., odhod 25. avg. »Milvia« prihod 24. avg. Prihodi konec meseca: »Alga«, »Ri- sano«, »Europa«, »Spuma«, odhod 30. avgusta. Proga Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Daljni vzhod »Timavo« prihod 14., odhod 18. avg. »Velebit« prihod 15., odhod 30. avg. »Onda« prihod 22., odhod 30. avg. »Portorose« odhod 18. avg, Frihod konec meseca: »S. Caboto« in »Ambra«. Proga Zahodna in Severna Evropa »Bothnila« prihod 12., odhod 12. avg. »Romanija« prihod 15., odhod 15. avgusta. »Algerian« prihod 15., odhod 15. avg. »Philetas« prih. 19., odhod 19. avg. »Topusko« prihod 20„ odhod 20. avg. »Avala« prih. 29., odh. 29. avgusta. Proga Severna Amerika »Exporter« prihod 13., odhod 13. avg. »Srbija« prihod 20., odhod 20. avg. »Excellency« prihod 24., odhod 2«. avg. »Exford« prihod 27., odhod 27. avg. Proga Srednja Amerika, Severni Pacifik »Monrosa« prihod 16., odhod 18. avg »Tillie Lykes« prih. 21., odh. 21. avg »Lipscomb Lykes« prih. 29., odh. 29. avg. »Mongioia« prih. 30., odh. 30 avg. Proga Južna Amerika »Antonietta Bozzo« prih. 17., odh 27. avg. »Alida Gorthan« prih. 17., odhod 18. avg. »Rio Belgrano« prih. 18., odh. 21. avg. »Rio Belen« prih. 27., odh. 31. avg. NOVE ORJAŠKE LADJE! ZA PREVOZ SUROVE NAFTE V pomorskih krogih kroži vest, da je Stavros Niarchos, lastnik velike grške plovne družbe, zahteval od nekaterih evropskih ladjedelnic ponudbe za gradnjo dveh 50.000-tonskih ladij za prevoz nafte. Ladje naj bi bile na dva vijaka in naj bi s stroji 27.500 konjskih sil dosegli brzino 20 do 22 vozlov. ZNATNO POVEČANJE LADIJSKEGA PROMETA V ROTTERDAMU. Iz uradne statisteke je razvidno, da je ladijski promet v rotterdamskem pristanišču znašal v juniju 3,286.827 t ali 1767 ladij. Proti istemu razdobju lanskega leta pomeni, da je bil letošnji promet v juniju za 550.000 t ali 250 enot večji. V prvih šesthi mesecih je promet dosegel 18.634.000 t ali 9840 enot (lansko leto v istem razdobju 15.524.146 t oziroma 8534 enot). ZAHODNO-NEMSKE LADJEDELNICE V POLNEM OBRATU Nemški minister za gospodarstvo je izjavil, da je bilo v nemških ladjedelnicah 30. junija v gradnji 296 ladij za 428.477 ton. Med temi je 107 ladij za izvoz. Meseca junija je Nemčija izročila tujim naročnikom 23 ladij s skupno tonažo 46.759 ton. POCENITEV TARIF .ZA IZKRCANJE V ANVE-RSU. »Federation Mariti-me« iz Anversa je znatno pocenila tarife v anverškem pristanišču za izkrcavanje starega železa in odpadkov barvastih kovin. Janko Jurančič: Srbohrvatsko-slo-venski slovar. Za vrsto raznih slovarjev, ki jih nujno potrebuje naš človek, ki se u-veljavlja na katerem koli področju, kakor slovarjev angleškega, francoske, ga in nemškega jezika, je Državna založba Slovenije založila še srbo-hrvatsko-slovenski slovar, ki ga je sestavil prof. Janko Jurančič. To je povsem novo delo, medtem ko je n. pr. piri Tomšičevem nemško-slovenskem slovarju šlo samo za dopolnitev starega slovarja. Novi slovar je zahteval sam razvoj življenja v Jugoslaviji. »To niso več rahli dotiki literarnih, politično in gospodarsko nesvobodnih jugoslovanskih narodov 19. in prvih desetletij 20. stoletja, temveč življenjska povezanost skupne prihodnosti,« piše sestavljalec v uvodu. »Po naših železniških progah in cestah teče izmenjava blaga s severa na jug in o-bratno — izmenjava proizvodov malih tovarn, delavnic in rudnikov, gospodarske silnice ustvarjajo večja in manjša središča ter zabrisujejo tisočletne politične meje in gospodarske pregraje med našimi narodi, kulturne ustvaritve posameznega naroda postajajo skupna last vseh jugoslovanskih narodov.« Obdelava snovi kaže, da je slovar namenjen predvsem Slovencem in ne toliko Hrvatom in Srbom, ki se uče slovenščine ali potrebujejo naš jezik v vsakdanjem življenju. Delo je obširno in pregledno, ne sestavljalec ne založba nista štedila s prostorom. Vsaka beseda ima lastno vrsto, čeprav je tudi izpeljana iz skupnega korena. To daje seveda veliko preglednost na račun dragocenega prostora. Ali bi se ne dal ta prostor izkoristiti za izpopolnitev slovarja, da bi do neke mere postal tudi slovar slovenskega jezika za uporabo Hrvatom in Srbom? Uvrščene so tudi srbohrvatske besede, ki so popolnoma enake slovenskim. S tem ji bila odpravljena tudi velika pomanjkljivost Vilharjevega v vsakem pogledu bolj skromnega slovarja. To bo Slovencem omogočilo odstranitev pogostih dvomov, ki se pojavljajo prav zaradi omenjene skupnosti in sorodnosti jezikov. Sestavljalec se je odločil za ijekavščino, kar bo nekoliko motilo Slovence, ki so bili na delu a-li so še danes na področjih stare Srbije, in vzhodnih predelih Jugoslavije, kjer prevladuje ekavščina. Ob tej priložnosti naj nam bo dovoljeno se-stavljalcem novih slovarjev izreči priporočilo, naj pri svojem delu čimbolj upoštevajo živi jezik, in sicer po možnosti tudi strokovno-tehnične izraze z glavnih sektorjev človeškega uveljavljanja. Na tem mestu seveda ni prostora za podrobno strokovno o-ceno novega slovarja, s katerim sta nas razveselila sestavljalec in založba. Dr. L. B. »Razgledi« so zopet izšli. Med raznimi razpravami in leposlovnimi spisi naj omenimo članek »Za pravilno obliko naših krajevnih imen«, ki ga če bi postavili vprašanje, ali so tako pogoste razstave v večjih in manjših krajih res potrebne, bi se nekateri izjavili zanje, drugi pa tudi proti njim, češ da je to že nekakšna epidemija razstav. Dejstvo pa je, da je danes pri tako hitro menjajočem se času in načinu življenja potrebno, da se izdelovalci in potrošniki seznanijo s praktičnimi in okusnimi napravami in izdelki, ki jih prej niso poznali, pa jim je bilo dostikrat prav zaradi tega življenje mnogo težje. Pri vseh razstavah pa so prav gotovo zelo važne pobude, ki jih obiskovalci sprejemajo ob ogledu tako mnogovrstnih proizvodov. Gledano s tega vidika je vsekakor 12. mariborski teden prireditev, ki si jo je vredno ogledati. Drugo največje mesto Slovenije, Maribor, je znano kot močno proizvodno središče. Ta proizvodnja venomer narašča in se razvija. Tako n. pr. je znašala vrednost proizvodnje 1. 1953 46 milijard dinarjev, 1. 1954 pa že 51 milijard. Seveda ima pri tem največji delež industrijska proizvodnja v ne-mali meri proizvodnja za široko potrošnjo. Medtem ko je bil Maribor pred prvo svetovno vojno v glavnem trgovsko središče, in so bile edim večje industrijsko podjetje’železniške delavnice, se je po vojni v industrijskem pogledu začel hitro razvijati. Kot prva se je naselila v Mariboru tekstilna industrija iz češkoslovaške, ki je imela posebno ugodnost: ceneno pogonsko silo. Tudi kovinska industrija se je takrat že začela močno razvijati. Silen razmah pa je doživel Maribor po drugi svetovni vojni. Ustanovljena so- bila nova industrijska podjetja, tako Tovarna avtomobilov (TAM) Hidromcmtaža in Elektrokovina. že prej obstoječa podjetja pa so- se z novimi dograditvami in novimi opremami tako povečala svojo zmogljivost da jih je treba pravzaprav imeti za nova podjetja. Med takšna podjetja sodijo današnja Tovarna konstrukcij in strojnih naprav »Metalna«, »Mariborska livarna« »Avtokaroserija« itd. Kljub temu izmed vseh industrij je tudi tukaj najmočnejša tekstilna industrija. Mariborska tekstilna podjetja je napisal Zorko Jelinčič, časopis objavlja tudi razpravo o mednarodni konferenci glede uprave tržaškega pri. stanišča, ki jo predvideva londonski sporazum. SVEOPČI PRIVREDNI LIST (Zagreb) 'prinaša v zadnji številki tudi članke o pristaniščih na Reki in v Šibeniku. so: Mariborska tekstilna tovarna, Predilnica in tkalnica, Tovarna volnenih in vigogne izdelkov. Svila, Tovarna trakov in sukanca, Tovarna pletenin in konfekcije in tovarna »Trak«. Tkanine, ki jih izdelujejo', izvažajo poleg domače uporabe v Turčijo, Perzijo, Sirijo in Abesinijo. V doglednem času pa bodo tovarne plasirale svoje proizvode tudi v Avstralijo in v države Južne Amerike. Kako močna je v Mariboru tekstilna industrija, nam pove dejstvo, da je bila udeležena pr|l skupn/tkn narodnem dohodku mesta v 1. 1963 s 63,14%, odstotek se je v 1. 1954 in 1955 sicer zmanjšal, to pa zaradi tega, ker so se druge industrijske veje povečale, posebno pa kovinske. Izvoženih je bilo od Skupno letno proizvedenih tkanin okoli 25 milijonov kv. metrov v letu 1953 6,776.000 kv. metrov, v 1. 1954 8,248.000 kv. metrov, v 1. 1955 pa predvidevajo ca. 8,000.000 kv. metrov. Pri izvozu industrijskih podjetiji mesta Maribora je bila udeležena 1. 1953 s 95,08%, v 1. 1964 pa s 73,6%. Zaposlenih je bilo v tekstilni industriji leta 1953 5915 delavcev in uslužbencev, leta 1954 6627, leta 1955 pa je zaposlenih 6876 delavcev in uslužbencev. Poleg tekstilne industrije se je v Mariboru v povojnih letih najbolj raz. vila kovinska industrija. Poleg že o menjenih podjetij naj še omenimo Tovarno poljedelskih strojev, Tovarno strojev »Remont« in Avtoobnovo. Ta panoga je sicer še mlada, vendar se je s svojimi izdelki že močno uveljavila. Izdeluje dele hidromehanske o-preme, železne konstrukcije vseh vrst, tovorne avtomobile, obdelovalno orodje i. dr. Pri celotnem izvozu 1. 1953 je bila udeležena šele z 2,37%, leta 1954 pa že s 23% in pri tej višini o-staja tudi v tekočem letu. Izmed drugih industrijskih panog v mestu Mariboru naj omenimo- še: Tovarno »Zlatorog« (milo), Tovarno u-metnih brusov Swaty, Industrijo lesnih proizvodov »Oprema«, Industrijo papirnatih izdelkov, Industrijo živilskih proizvodov »Jugoaiko«, Tovarno čevljev i. dr. Med podjetji, ki se pečajo- z izvozom in uvozom, omenja- mo podjetje »Drava«, ki izvaža živila raznih vrst, in mednarodno transportno podjetje »Transport«. Vsakovrstna industrija in številni o-tortni mojstri s svojimi kvalitetnimi izdelki so pač zadosten razlog, da so pričeli v Mariboru z vsakoletnimi razstavami pod imenom »Mariborski teden«. Letošnji 12. mariborski teden obsega naslednje vrste blaga: 1. (proizvode kovinske in eliektro-ip*. dustrije, 2. proizvode tekstilne industrije, 3. kemične proizvode, steklo in papir, 4. proizvode lesne industrije, 5. proizvode živilske industrije, 6. usnjene in gumijaste proizvode, 7. proizvode gradbene industrije in keramični izdelki, 8. razne proizvode, že ta mnogovrstnost razstavljenega blaga da slutiti, da je razstava prirejena v širokem obsegu. Vse, prav vse je zanimivo, samo časa primanjkuje, da bi si človek temeljito ogledal to obilico razstavljenih predmetov. Kot kronist naj še omenim, da je razstavni odbor izdal katalog razstave, kj je res pravo remek-delo tiskarske umetnosti. Vsem prirediteljem naj veljajo naše čestitke! —om-- AMERIŠKA PROIZVODNJA ALUMINIJA REKORDNA V mesecu maju je proizvodnja aluminija v Združenih ameriških državah dosegla rekord, to je 131.128 ton; v prvih petih mesecih tega leta je znašala 632 tisoč 234 t proti 469.503 -t v istem razdobju leta 1954. „GOSPODARSTVO“ izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din: naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-2-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis« GOSTILNA FU Rl- AM HEPENTABOR DO M A Č A KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UG0IINE I Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentaborl Maribor lahko marsikaj pohaže Vtisi z „irnsu(uiarsliegii teiina“ - Vzpon muribursk« industrije RADIO S. ROSELLI Trieste, Trst via Tor S. Pietro 2, tel. 31294 Uvozno in izvozno podjetje — Zaloga televizijskih aparatov »Geloso«i »Alloc-cliib Bachini«, »Condor«, »Kennedy« 17, 21 in 24 palcev — Radioaparati priznanih znamk z ip brez »UKU« — Kontrolni radioaparati — Zaloga nadomestnih delov za televizijske aparate in radioapa-rate — Cevke najboljših znamk, amplifikatorji, antene za televizijske aparate in UKU. — Vseh vrst gramofonskih plošč s posnetki svetovnih orkestrov in slavnih pevcev . Ribarič Ivan uvoz ♦ i in 11 ■ 11 111 >mii i— h IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE NIILIZIE 19 - TEL. 96-510 IMPEXPORT TRST ■ ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE IMPORT - EAPOBT Vseh vrst lesa. trdih goriv iu strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/II - Telefon: ul. Cicerone 30314 - Seal« Legnanii »0?T0 MELILLO AliFREinO Trieste-Trst V. A ntonio Uaccla 3. Tel. 96-039 EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK Z\ MOTOCIKLE „PARILLA" in „BIANCHI“. Zastopnik in zaloga biciklov znamke ,,MELILLO" - ,,BENOTTO" -„BIANCHI". Zaloga specialnih biciklov za dirkače in zaloga nadomestn ih delov za motocikle in bicikle Motocikel PARILLA (Milan) Mehanična delavnica za popravila, revizijo in obnovo avtomobilskih motorjev in motorjev za motorna kolesa in motoskuterje. Autogaraža : „S. liiusto“ l/. Antonio Caccia 10 - Tul. 90-159 ZiftclllCL SltA JOŽEF UVOZ IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 Gostilna .. U/JtinO " šš S S UL. CAPDUCCI i{ Postrežemo Vam z najboljšim domp-čim in istrskim vinom in domačim pršutom avtoprevozniSko PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo veahovratBa prevoze za ta (a inozemstva. — Postrežba hitre. Cena ugodne SPECIALIZIRANI * PODJETJE ZA MEDNARODNI '.»REVOZ S KAMIONI — TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM GORIZIA-GORICA VIA ALFIERI 11-13 TEL. 34-32 Aducl-&>C1/lh£'6 T R S T - UL. CICERONE St. 4 TELEFONO 39243 Preskrba trgou kih, nauidnth, turističnih in tranzitnih uizumou za Ju-goslauljo - Preds aohišivo za zdra-vil išči RADENSKA SLATINA In DOBRNA, penz on po 1700 Ur (o ceni je ušiti zdravniški pregled In zdravljenje). ZOBOZDRAVNIŽKI ambulatorij Dr. A. M. Sancin zabozdravnlk-kirurg Ustne tn zobne kolesni, sobne protese Sprejema od 9. do 12. in od 15. do 20. ure. - Ul. Torrebianca 43-11. (vogal Ul. Carduccijtel. 37-118 G. M. CELOM G FICLIO UVOZ - IZVOZ MiUTOVIHTE in IZDKL.KOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 04-570 Tlgr- C0LINTER - TRIESTE S. I. L. L. A. COSSI ALFONZ l]]f0Z LESA GORICA Ulica Duca cTAosta 17 TEL. 34-36 TRŽNI PREGLED Tržaški tre? KAVA TRST. Izredno mrzlo vreme v Braziliji je (poškodovalo plantaže kave. Doslej ni bilo še mogoče oceniti škode, vendar je jasno, da bo vplivala na razvoj cen v bližnji bodočnosti. Nekateri prekupčevalci trdijo, da je Brazilija že dvignila kvotacije svoje kave. Druga tržišča trenutno tudi ne navajajo cen kave vsled zelo nestalnih razmer. KAKAO TRST. Cene kakava padajo. Vrsta Gold Coast good fermented stane 262/6 šilingov za 50 kg cif Trst, 275 šilingov proti vkrcanju v avgustu-ok-tobru, 280 šil. proti vkrcanju v okto-bru-decembru. SLADKOR TRST. Angleški sladkor se krepko drži; sladkor v kristalu kvotira 43/13/9 funta šterlinga za tono cif Trst. Madžarski sladkor ponujajo od oktobra naprej po 116 dolarjev tona fco prevoz Trst. Italijanski trej Po ugotovitvah italijanskega centralnega statističnega zavoda znaša letošnja proizvodnja pšenice okrog 83 milijonov stolov. Na trgu prevladuje ponudba. Ce-ne pšenice so ostale v glavnem neizpre-menjiene, ker je vlada nakupila precejšnje količine. Na trgu z živino se je povpraševanje znatno zmanjšalo. Cene prašičev in telet so se zvišale. Po večtedenskem padanju, so se cene vina zopet okrepile. Slabe vremenske razmere so neugodno vplivale na donos sadja na trg. Izvoz zgodnjih vrst grozdja in breskev je v polnem razmahu. Zaloge paradižnikove mezge so skoraj pošle. Kmalu bo prispela na trg paradižnikova mezga novega pridelka. Cene olivnega olja še vedno naraščajo. ŽITARICE VERONA. Mehka -pšenica fina pro-izv. 1954 6800-7000 lir stot, dobra 6550-6650; navadna 6350-6450; oves 6300-6600; inozemski oves 6200-6400; inozemska rž 4300^4400; ječmen ’ 5000-5200; inoaemski ječmen 5000-5100; koruza 5800-5900; inozemska koruza 5700-5800; pšenična moka iz trde pšenice 9600-9800; mehka pšenična moka tipa »00« 9500-10.200; tipa »0« 8800-9000, tipa »1« 8300-8400, tipa »2« 7900-8000; pšenični otrobi 4500-4600; koruzna moka extra 7400-7500, srednje vrste 6600-6700, navadna 6200-6300. Neoluščeni riž: Vialone 8800-9200; Vialone nano 8300-8700; R. B. 6800-7100; P. 6 6800-7000; Maratelli 6800-7000. Oluščenj riž: Arborio 16.500-17.500; Vialone 15.800-16.600; Vialone nano 14.800-15.300; R. B. 12.000-12.400; P. 6 11.600-12.000; Maratelli 11.600-12.000; riž krajevne vrste 10.100-10.500 lir stot. ŽIVINA LODI. Klavna živina: voli I. 300-350, II. 225-285; krave I. 275-345, II. 210-250; biki I. 310-350, II. 275-295; junci in junice I. 300-360, II. 240-290; teleta I. 460-540, II. 380-450. Vprežni voli 290-320.000 lir par; junci za vprego 1-2 leti starosti 240-280.000; junci do 1 leta starosti 80-100.000; molzne krave 80-100.000; krave prvesnice 130-150.000; junice 90-100.000; junice za rejo 40-50.000; biki za rejo 120-190.000; prašički za rejo do 15 kg 500-520 lir kg, do 25 kg 450-480; mlade svinje za rejo 500-600; suhi prašiči 40-50 kg 390-410, 50-80 kg 340-360, 80-100 kg 340-350, 130-150 kg 320-325; 150-180 kg 325-335, nad 180 kg 330-335; konji za za-zakol I. 300-340, II. 230^-270; žrebeta za zakol 300-340; vprežni konji 140-160.000 lir glava; kobile 150.200.000 lir glava; žrebeta nad 1 letom starosti 90-100.000 lir. PERUTNINA LODI. živi piščanci I. 825-875 lir kg, zaklani 850-950; živi piščanci II. 675-700, zaklani 720-820; zaklani purani 380-400; zaklane pure 400-480; žive gosi 300-310; zaklane gosi 300-360; žive pegatke 800-850; zaklane 950-1000; žive kokoši 525-575, zaklane 650-700; živi golobi 550-600; zaklani 750-850; živi zajci 3404190, zaklani 440-470; zaklane race 500-550. Perutnina za rejo: goske 500-600 lir komad, račke 300-350; piščeta 90-110; pegatke 200-250; purančki 300-400; sveža jajca I. 25-26, II. 24-25; inozemska jajca 21-25. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 755 lir kg) maslo iz drugih krajev Lombardije 705; čajno maslo 830; sir grana proizv. 1953 730-780; proizvodnje 1954 500-560; grana 1-30 dni star 320 do 340, 30-60 dni star 350-370; Sbrinz svež 400-410, postan 530-560; Emmen-thal svež 440-470; postan 520-540; Pro-volone svež 390-4.10, postan 390-410; Ta-leggio svež 280-300; postan 370-390; Quar tirolo svež 280-300, postan 370-390. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline; 535-545; do največ 1,50 odst. kisline 525-535; do največ 2,50% kisi. 515-525, do največ 4% kisi. 505-515; dvakrat rafinirano tipa »A« 550-555, tipa »B« 490-495; semensko pije navadno 380-390; olje iz zemeljskih lešnikov 395 do 405. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 40-50 lir kg; korenje 50-80; ohrovt 35-45; čebula 32-42; 32-42; rožmarin 150-200; mlad fižol Vi-gevano 80-95; fižol v stročju 75-85; cikorija 70-120; solata endivija 110-150; melancane 70-80; krompir 20-26; zelena paprika 25-50; rumena paprika 115-140; paradižniki 35-75; peteršilj 115-150; zelena 45-60; bučice 100-130; buče 35-40; kumarice 30-50. Smokve 70-80; jabolka 45-65; hruške navadne mešane 50-70; hruške William I. 110-150; breskve extra 125-160; breskve I. 60-95, 'II. 30-50; slive L 65-130, II. 30-55; belo grozdje iz Barija 145-160; 180-250; limone 110-150. KRMA LODI. Seno majske košnje 2100-2200: otava 1800-2000; seno jz detelje I. košnje 1500-1700, II. košnje 1400-1600; pšenična slama stlačena 700-800; koruzne pogače 4300-4500; lanene pogače 7250-7350; pogače iz zemeljskih lešnikov 6500 do 6700 lir stot. KOŽE MILAN. Surove kože: krave z glavo in parklji do 30 kg 215-225 lir kg, nad 30 kg 215-225; voli z glavo in parklji 40-50 kg 205-210, nad 50 kg 200-210; biki nad 40 kg 150-160; teleta brez glave in parkljev do 4 kg 780-830 3-6 kg 690 do 720; 6-8 kg 560-580, 8-12’kg 440-460, 12-20 kg 350-390; konji 160-170; mezgi 100-110; osli 70-80; jagnjeta 50-60 kg za Pozornost na mednarodnem trgu vzbujata še vedno visoki ceni bakra in kavčuka. Baker se je vnovič povzpel, medtem ko poročajo o kavčuku, da je na londonski borzi dosegel isto ceno kakor pred štirimi leti. Popustila je cena pšenici. Z druge strani cena kave zopet niha. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 5. avgusta nazadovala od 138 3/4 na 135 3/8 stotinke dolarja za funt. Cena koruzi je nekoliko napredovala, in sicer od 135 1/2 na 136 3/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Poročila navajajo, da je do tega prišlo zaradi objave zasebne cenitve letošnjega pridelka, ki naj hi po tej dosegel 3.402 milijona bušlov, medtem ko se je uradna cenitev glasila na 3.450 milijonov. Lansko leto so Združene države pridelale 2965 milijonov bušlov koruze. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku ostala nespremenjena pri 3,22 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Povpraševanje s strani uvoznikov je trajno. Na drugem mestu poročamo podrobneje o škodi, ki jo je napravil mraz kavipim nasadom v Braziliji. Cene so sicer nekoliko napredovale, vendar prevladuje mnenje, da pozeba ne bo odločujoče vplivala na ustvarjanje cene, ker je bilo 80j% pridelka v Braziliji rešenega, in se bo pozeba poznala bolj v prihodnjem letu. V tednu do 5. avgusta se je cena v New Yorku dvignila od 48,50 na 50,90 stotinke dolarja za funt. Kakao je zopet nekoliko popustil, ip sicer od 31,65 na 30,40 stot. dol. za funt. VLAKNA V New Yorku je cena bombaža ostala v bistvu neizpremenjena. Bombaž je notiral 34,50 (teden poprej 34,75) stotinke dolarja za funt. V Aleksandriji Kamak good 72,88 (teden poprej 72,32) talarja za kantar, ašmuni good 60,80 (teden poprej 61,15). Cena je popustila tudi v Liverpoolu: osnova ameriški middling 15/16 29,70 (teden poprej 30,99) penija za funt, in sicer proti izročitvi v oktobru-novembru. Journal of Commerce ceni letošnji pridelek v ZDA na 11,865.000 bal, medtem ko je lanski dosegel 13,679.000 bal. Pridelovalci bombaža so se razveselili vesti, da bo vlada še nadalje dajala nagrade zal izvoz. Cena volni je v New Yorku padla od 136 na 131,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi (teden poprej 136). V Franciji (Roubaixu) je temu u-strezna cena nazadovala od 1105 frankov za kg na 1000, proti izročitvi v avgustu. V Londonu: česana vrste 64’s B 110 3/4 (teden poprej 112 1/4) penija za funt proti izročitvi v septembru. Juta v Londonu First Pakistan 144-148 indijskih rupij za maund (82 funtov), 100 kož 300-360 lir komad; ovni ostriženi do 1200 g koža 460-500 Ur kg; napol ostriženi ovni nad 1200 g koža 460-490 lir kg; koze 14-16 kg ducat kož 950 do 1050 lir komad; kozlički 30-31 kg 100 kož, 430-470 lir komad. Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 85/15 10-11 kg 340-355 lir kg; Ad-dis Abeba 40/50/10 do 8 funtov 335-345 lir kg; 8-12 funtov 310-320, nad 12 funtov 280-290; kože iz angleške Somalije do 4 funtov 570^580 lir kg, 4-8 funtov 520-530, 8-12 funtov 450-470, 12-16 funtov 390-420; suhe zajčje kože zimske za kožuhe 20-24 kg 100 kož 10% belega krzna 500-600 lir kg, zajčje kože za klobuke 14-18 kg za 100 kož 10% belega krzna 275-300; jesenske kože za klobuke 10-13 kg 100 kož 10% belega krzna 180 do 220 lir kg; bele zajčje kože 10-12 kg 100 kož 450-500 lir kg, 13-16 kg 100 kož 500-550. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute 120 x 70 cm 800-830 g 285-295 lir kg; 450-480 g istega formata 285-295; vreče za krompir 300-330 g 300-310 lir kg; rabljene vreče za krompir 100-120 lir komad; rabljene vreče za otrobe 90-100 lir komad; vreče za umetna gnojila 115 x 60 cm 480 do 490 g 285-295 lir kg, ali 141-145 lir komad; papirnate vreče 50 x 100 cm 53-55 lir komad; papirnate vreče za gnojila 52-55 lir komad; papirnate vreče velikega formata 65-70 lir komad; krpe iz žakljevine 100-110 lir kg. medtem ko je teden poprej znašala 107 do 108. KAVČUK V New Yorku je cena kavčuku poskočila od 145 na 148 stotink dolarja za funt, v Londonu odi 39 5/8 na 42 1/2 penija za funt pri kupcu in od 40 na 43 pri prodajalcu, proti takojšnji izročitvi. V Londonu je cena dosegla raven izpred 4 let. Sintetični kavčuk se v Združenih ameriških državah prodaja po nižji ceni, in sicer po 23 stotink za funt. KOVINE Cena elektrolitičnega bakra je zopet poskočila, in sicer od 44,60 na 46 stotinke dolarja za funt (v New Yorku). V Londonu je cena bakru celo nazadovala, in sicer od 360 na 1/2 na 359 funtov šterlingov za tono. Rhodesian Selec-tion Trust je pred 12 tedni postavil ceno bakru na 325 funtov. Ta cena je danes za 37 funtov šterlingov višja kakor cena ameriškega bakra, ki se še vedno prodaja po 36 stotink dolarja. Cin je v New Yorku nekoliko popustil, ip sicer od 96,35 pa 96,10 stotinke dolarja za funt. Trenutna svetovna proizvodnja prekaša svetovno potrošnjo za približno 25.000 ton. Antimon Laredo cena neizpremenjena pri 28,50 stotinke dolarja za funt; lito železo neizpremenjepo pri 56,59 dolarja za topo, Buffalo pri 56,50; staro železo 43,32 (prejšnji leden 41,50). Živo srebro 288-291 dolarjev za steklenico, kakor prejšnji teden. CENE BENCINA NA DROBNO V GLAVNIH EVROPSKIH DRŽAVAH. Zdaj, ko vse odhaja na počitnice, je zanimivo vedeti, kakšne so cene bencina v evropskih državah. Cene veljajo za 1 liter bencina in so podane v valuti dotične države, v oklepaju je vrednost valute v lirah za enoto: Avstrija 4,19 šilingov (24), Belgija 6,25 frankov (12,50), Danska 0,75 kron (82), Finska 35 mark (1,70), Francija 64/0 frankov (1/711), Holandija 0,37 florintov (163), Jugoslavija 56 dinarjev (0,48), Nemčija 0,72 mark (149), Norveška 0,94 kron (76), Portugalska 4,60 eskudov (22), Španija 5,50 pezet (14,70), Švedska 0,59 kron (111), Švica 0,57 frankov (145), Turčija 46,10 pia-ster (100 lir ena turška lira). PROIZVODNJA SINTETIČNEGA MATERIALA V NEMČIJI se je dvignila od 98.000 t v letu 1950 na 240.000 ton v letu 1954 in je tako zasedla drugo mesto za Združenimi državami. IZVOZ ITALIJANSKIH VOLNENIH TKANIN SE JE POVEČAL V prvih štirih mesecih tega leta je izvoz italijanskih čistih volnenih in mešanih tkanin dosegel 5.041 t proti 4.483 t v letu 1954 in 227,1 t v letu 1953. Upajo, da bo y razdobju junij-oktober izvoz tega blaga dosegel višek. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 12. 7. 26. 7. 9,8 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . ■ 201 V4 199', 4 134 V6 194- Koruza (stot. dol. za bušel) ■ ■ - 140 Vs, 1317, NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) • • • 40,- 40,- 40,- Cin (stot. dol. za funt) • ■ • 95.87 98 37 97-- Svinec (stot. dol. za funt) ■ • • 14.80 15.- 14.80 Cink (stot. dol. za funt) • • • 12.50 12.50 12.50 Aluminij (stot. dol. za funt) • • • 23.20 23.20 24.40 Nikelj (stot. dol. za funt) • • ■ 64.50 64.60 64.50 Bombaž (stot. dol. za funt) • • • 34.58 34.45 34 45 Živo srebro dol. za steklenico • • • 276. 268.— 258.- Kava (stot. dol. za Funt Santos 2) 55.- 57.50 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 343 - 369 7* 362- Cin (f. šter. za d. tono) . . . 736 — 770 — 756,— Cink (f. šter. za d. tono) ... 92- 90 V* 907s Svinec (f. šter. za d. tono) . . . 105 V4 1077,, 10674 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . • 425. 430.- 464.- VALUTE V MILANU 27. 7. 55 5. 8.55 Min. Maks. Dinar (100) 85 88 85 88 Funt šterling 5.900 5.900 — —.— Napoleon 4 075 4.060 4.060 4.075 Dolar 627 628 626 628 Franc, frank (100) 171.00 171 —.— .—.,— Švicarski frank 146.50 146.50 14 625 146.50 Funt št. papir 1.710 1.710 1.710 1,720 Avstrijski šiling 24 40 24 24 24.40 Zlato 711 712 711 712 BANKOVCI V CURIHU ZDA (1 dol.) Anglija (1 f.št.) Francija (100 £r.) 1.15 Italija (100 lir) 0 68 Avstrija (100 š.) 16 36 Cehoslov. '13.50 Nemč. (100 DM) 101.20 Holand. (100 fi.) 1] !.— Švedska (100 kr.) 79. — Izrael (1 f.št.) 1.70 Španija (100 pez.) 10.35 Argent (100 pez.) 13 60 Egipt (1 f.št.) 10 65 5. 8. 1955 4 287. Belgija (100 fr.) 8.51-11.57 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 27. 7. 55 5. 8. 55 Min. Južna železnica 1.710 1.743 1.713 Splošne zavarov. 20 125 20.875 10.750 Assicuratrice 5 800 5.800 5 700 Riun. Adr. Sic. 7.800 8,100 7,400 Jeroljmič 5.210 5.250 5.210 »Istra-Trst« 982 973 875 »Lošinj« 8,250 8.250 _ Martinolič 4,750 4.830 4.753 Premuda 13.800 13 800 Tripkovič 12.050 14.000 12,050 Openski tramvaj 2.400 2.400 Temi 362 350 295 ILVA 616 621 489 Zdr. jadr. ladjedel. 470 459 459 Ampelea 1,400 1.400 Arrigoni 1.000 1.000 — Maks. 1 865 20.875 5.800 8.100 5.250 982 4.850 14.C00 362 623 475 mm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 I..- TELEFON ŠT. 54-58 Iz razgovora z mladim možem Trčil sem pa kleno zrno, na 28-letnega moža, željnega znanja, umnega delovnega življenja in napredka. Danes je menda splošen pojav, da se pogovor kar sam po isebi zasuka v svetovno politiko, torej v zamotano zadevščino, ki pa bi jo vsi radi čim globlje razumeli, ker se zavedamo, da je z njo tesno povezana usoda vseh zemljanov. Zalo me pi presenetila radovednost tega mladega moža — proletarca za dogodke svetovnega pomena. Strinjal se je z mojimi mislimi, ki bi bile nekako te-le: Kaže, da bomo skoro doživeli največje protislovje v zgodovini; atomsko orožje, ta strah in groza človeštva, se bo prelevila y njegov blagoslov; bojazen pred veliko razmnožitvijo zemljanov in nevarnostjo glede pomanjkanja življenjskega prostora bo s pomočjo tega orožja in še neslutenih znanstvenih iz-sledstev ter možnosti za gospodarski napredek — ta bojazen bo splahnela; znanstvena tehnika bo zemljine in zemljane zbližala, jih vodila k vzajemnemu sodelovanju in hkrati tudi izločala izkoriščevalpi družbeni sistem; s tem bodo odpadla trenja med narodi . . . Prikimal je, češ, da bo enkrat do tega prišlo. »A veste,« je rekel, >:da se radi praskamo tam, kjer nas najbolj srbi. Nas srbi tržaški čevelj«. Razumel sem ga in rekel: »Z gornjimi vprašanji bo rešena tudi naša tržaška zadeva. Bolj kot vse o-stalo nas mora za sedaj zanimati vprašanje takšnih kat ste vi —■ naše mladine. Ce bo ta pravilno razumela svoje življenjske naloge, bo odpadel strah za paš obstoj in razvoj. Naš mladi svet svoj dom sicer ljubi, a ga ne zna Vrednotiti. Zato sili s trdnega na opolzko. Hočem reči, da vse preveč sili tja, kjer jih je že preveč«. »Iste misli imam tudi jaz. Večkrat razmišljam, da res ne znamo pri nas živeti kot bi lahko Odkrito povem, da se večkrat vrnem z dela z željo po delu y vrtu. na njivi ali kjerkoli. Ob hiši imam premalo zemlje; rad bi je imel mnogo več in vidim kaj vse bi si v prostih urah v nekaj letih napravil. To bi prijalo očesu jn želodcu ter bi res bila pokojnina pa stare dpi, kot je to nekoč pisalo Gospodarstvo. Jaz vem, da nismo mladi tako malovredni, da bi ne mogli tega razumeit. Ce pa je skoro vsa mladina za to slepa in gluha, je to po mojem mnenju tudi zato, ker pi nikogar, ni organizacije, ki bi jo zpala za to pridobiti ip ji pri tem dosledno pomagati. Rečem vam, da vidim še dosti kruha po naših njivah in senožetih ter celo po gmajnah. To bi .s poukom in praktičnimi primeri videli tudi drugi. Brez tega pa ne bo nič, čeprav se bo o tem še toliko pisalo«. Ta mož je še mlad in neizkušen, a je pogodil resnico. To poglavje je bilo že večkrat na dnevnem redu in vselej s soglasnim priznanjem ugotovljeno, da je treba v tem nekaj u-kreniti. A dlje pl šlo. Naše podeželske občine so na tem močno zainteresirane. Vendar nismo še slišali, da bi bile kdaj načele to vprašanje, ki je za naš obstoj ip razvoj dovolj pomembno. Imamo Kmečko Zvezo, Zvezo malih posestnikov in Gospo dansko kulturno zvezo, ki sb tudi poklicane lotiti se te pereče zadeve. Gornje besede mladeniča zvenijo kot očitek in kritika, namenjena vsem, ki so kakorkoli odgovorni za življenje ip delo v naših kmečkih naseljih. J. F. Krnel in vrtnar Konec avgusta Na njivi in na polju: Z njive spraviš tudi pozne sorte krompirja, še proden se krom-pirjevica popolnoma posuši. Prosto zemljo zasejemo z mešanico semen za zeleno krmo, Prav dobra mešanica za jesen-ko setev je: 80 kg njivske gra-šice, 80 kg rži ip 12 kg izkar-natne detelje pa hektar (10.000 kv. metrov). Namesto rži sejemo (lahko tudi ječmen ali pa o-ves, zlasti v bolj zavetne kraje in lege. Zelje, ohrovt in cvetačo moramo očistiti plevela ip jim zrahljati zemljo. Tudi rastlinam potrosimo še pred okopavanjem čilski ali apneni sulfat (približno 50 kg na hektar), da si bodo opomogli v rasti. Na vrtu: Se je čas za presajanje brokelj in endivije. Razne vrtpe sadeže, kakor so buče, kumare, jajčevci in paradižniki, ki smo jih določili za seme, moramo pobrati pravočasno. Presejemo še poletpo glavnato solato ip cikorijo. V zavetne lege sejemo zimsko špinačo in motovilec ter zimsko glavnato solato (tondo) in kodrasto solato rezivko. V vinogradu: Ako nameravamo cepiti trte prihodnjo pomlad moramo pred trgatvijo zaznamovati najboljše trte, da bomo od teh odrezali potrebne cepiče. Za bližajočo se trgatev moramo pripraviti vse potrebno doma in v vinogradu. Tudi pot, ki je potrebna ljudem in vozilom za prenos in prevoz moramo urediti pravočasno. Pregledati moramo prostore, posode, stroje in orodja, ali so zadostni ip v popolnem redu za trgatev. Ne trgaj grozdja, dokler ni popolnoma dozorelo. V kleti: Zadnji čas je, da očistiš in prepleskaš z apnenim be-ležem vse prostore, katere beš rabil za predelavo in za shrambo vina, to je kipelno in vinsko klet. Prepleskanje kletnih prostorov opraviš še najhitreje z navadno trtno škropilnico, zlasti kadar so stene raskave. Pomni, da se v pokvarjeni posodi pokvari tudi najboljše vino. Ce pri tem delu nisi dovolj izvežban, posvetuj se pravočasno z izvežbanim kletarjem v vasi, ali pa s priznanim kletarskim strokovnjakom. V shrambi: Prezrači večkrat shrambene prostore zlasti v hladnih nočeh. Shranjene pridelke moraš od časa do časa pregledati, da se morda ne kvarijo v vrečah ali skrinjah in da niso morda vanje prišli razni škodljivci. Proti mrčesu in črvičkom uporabljamo z najboljšim uspehom ogljikov žveplenec (solfuro dl carbonio), ki pa je zelo nevaren plin zaradi eksplozije. Zaradi tega uporabljamo dandanes rajši tekoči ogljikov tetraklorid (tetracloruro di carbonio), ali pa ustrezne DDT pripravke v prahu (ceregamma). Plesnivost ali slab duh pridelkov pa odpraviš, če te postaviš na sonce in zrak ter jih večkrat premešaš, ako le niso preveč pokvarjeni- V hlevu: Živino v hlevu privajamo polagoma na trdo in debelo rezano krmo. Ako imaš drevesa in grmičevje, nasekaj za živino vejnike ali frodel, dokler je listje še sočno. Z vej-niki boš lahko prihranil precej sena in boš imel tudi že pripravljene suhe yeje za zimsko kurjavo. V hlevu in svinjaku: Paziti moraš y hlevskih prostorih na največjo čistočo, ker se živinske kužne bolezni še najhitreje širijo z nesnago in v hudi vročini. Zatiraj nadležne muhe in drugi mrčes z DDT pripravki in spravljaj živalske odpadke iz hleva. Ne odlašaj s cepit- vijo prašičev proti rdečici, da te ta huda bolezen ne iznenadi v svinjaku. Temperaln pri aval Skoraj vse nalezljive bolezni kakor tudi hitra gnojna yne‘.-ja se začenjajo z dviganjem temperature. Drugih zunanjih znakov obolenja vsaj v začetku ne opazimo. Dvig temperature lahko opazimo z otipavanjem ušes in drugih delov telesa, vendar to ni zanesljivo znamenje, ker niti ne moremo spoznati, za koliko se je temperatura dejansko zvišala. Le s toplomerom ugotovimo dejansko stanje Vedeti pa moramo ,da se vsaka bolezen laže zdravi v začetku, poznejši posegi so lahko brezuspešni. Se preden pokličemo živinozdravnika, bomo zdrave živali ločili od bolnih in tako preprečili nadaljnje širjenje bolezni. Oboleli živali moramo tudi med boleznijo meriti vročino; kajti vsako njeno povišanje običajno pomeni poslabšanje zdravja. Le pri redkih boleznih se temperatura telesa takoj v začetku ne zviša, n. pr. pri tetanusu, ali pa pri gnojnem vnetju maternice. Cim pa se pri tetanusu dvigne temperatura nad običajno kljub zdravljenju, pomeni, da je žival - zelo blizu pogina. Kdaj naj izmerimo vročino pri naših domačih živalih? Marsikdo opazi včasih v svojem hlevu kako žival, ki ni več živahna, ne je rada, a rada polega. To je opomin. Tedaj vzemimo toplomer in izmerimo vročino. Ce se je temperatura dvignila precej nad normalo, pokličimo takoj živinozdravnika. Ta bo u-gotovil dejansko stanje in ukrenil vse potrebno za zdravljenje. .Zdravniški toplomer je uporabljiv tako za živali, kakor tudi za ljudi. Naj ne bo družine brez njega. Pri vseh živalih, kakor tudi pri človeku se normalno temperatura giblje v zelo ozkih mejah, tako da ima vsaka žival svojo normalno temperaturo. Ta se meri v desetinkah stopinje in znaša pri mezgih 38,5—39,0 konjih in oslih 37,5—38,5 govedu 37,5—49,0 ovcah 33,5—40,0 kozah 38,5—40,5 prašičih 38,0—40,0 kokoših 41,5—42,5 Pri merjenju moramo upoštevati dejstvo, da imajo mlade živali povprečno višjo temperaturo kakor odrasle ali stare. Navedene številke so veljavne le za časa počitka živali. Cim te delajo, ali zaradi poletne vročine, se toplota dvigne za nekoliko desetink stopinje. Merimo pa tako, da vtaknemo toplomer v zadnji del debelega črevesa — v danko. Držimo ga tam pet -minut. Preden to storimo, moramo ugotoviti, da je srebrna nitka pod rdečo črto. Za tem ga nekoliko zmočimo, šele nato ga počasi in sukljajo vtaknemo y debelo črevo. Toplomera naj nikar ne puščamo na soncu, kajti če se srebrna nitka dvigne preveč, cevka poči. D. R. ZA NAPREDEK SADJARSTVA V zadnjem času so začeli kmetijski strokovnjaki iz Ljubljane obiskovati posamezne zadruge po brkinskih vaseh, da bi ugotovili stanje- sadovnjakov in podobno. Na Postojnskem so določili precej denarja za obnovo sadovnjakov. Na področju kmetijske zadruge Ilirska Bistrica so lani posadili okrog 13 hektarov strnjenih nasadov sadnega drevja. Kmetije, ki so vse pripravile za ureditev novih nasadov, so prejele izdatno pomoč. Obvezati so .se morali, da bo nasad obsegal najmanj 1 hektar ip da ga bodo obdelovali po navodilih strokovnjakov. Bistriška kmetijska zadruga je za obnovo sadjarstva uredila tudi svojo -drevesnico, kjer bodo že letos cepili 6.000 hrušk. To je izjavil predsednik vlade v poslanski zbornici. MNOGO KROMPIRJA V FRANCIJI Francija je pridelala 1,5 mili jopa ton krompirja več kakor ga sama potrebuje. Evropske države potrebujejo poleg lastnega pridelka še 700 (isoč ton krompirja. NA HRVATSKEM UPAJO NA DOBRO ŽETEV Iz vse Hrvatske javljajo, da žito letos dobro kaže. Tako računajo, da bo v Slavoniji pridelek pšenice za 50-80% boljši kakor lanski. Zadnje deževje ni povzročilo škode. S. p. A. Ing. F. HIBI & C. AUT0PREV0Z Italija-Jugoslavija in obratnol PRIMORJE EXP0RT Nova Gorica Tel. 07 - Jugosl.j Sedež: Gorica, ni. Duca d’flostal4-Tel. 2332 - 2333 * ČASA delTAUTO - Nadomest-. ni deli, električni material, ® pritikline in gume. Gorica - Corso Italia 21) J Tel. 3346 I KONJA NAVADIMO NA ROPOT VLAKA Nešteto nesreč se je že pripetilo, ker se je vozniku splašil konj ob ropotanju vlaka. Vendar je konja mogoče navaditi na ropot vlaka, le potrpljenje je -treba. Vadimo ga tako, da ga postavimo le nekaj metrov od železnice in da vidi vlak že od daleč. Pri tem drži konja pri glavi in mu prigovarjaj, naj bo miren- Žival se prepriča, da ro potanje vlaka ni nevarno in se privadi na ropot. Ne smeš s ko njem voziti malomarno ob progi tako, da bi vlak pripeljal za teboj. Konj se prestraši nenadnega ropota, ker poprej ne vidi vlaka, in nesreča je tu. JUGOLINIJA :* RUEKA - Poštni predal 379 Telegrami: Telefoni JOGOLINIJA - RIJEKA 20-51, 2G-52, 2G 5! Teleprinter : JUG0LINE 0252G VZDRŽUJE REDNE REAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN-SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: "N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di H B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „NORD-ADRIA" Trieste • Tel. 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.' DA KOKOS NE BO KOKALA Najhitreje preneha kokoš ko-kati, če jo zapremo v majhen, prenosni kunnik, ki ga damo v mrzlo klet. Kokoši ne dajemo piče, marveč ;le mrzlo vodo. Ce nimamo kurnika, je primeren tudi dovolj zračen zaboj. Kokoš navadno preneha kokati že po prvem dnevu zapora. Zapor pa pomaga samo, če kokoš zapremo, brž ko je začela kokati. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE tJV GORIZI AN A G0RIZIA - VIA DUCA D'A0STA N. 88 - EL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za pievoz blaga v Jugoslavijo URADNA CENA PŠENICE V FRANCIJI Uradna cena pšenice v Franciji bo letos ostala neizpreme njena pri 3.400 frankih za stot. Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC GORICA - Ulica Croce št. 4 min ■ pisarna 3497 Telefom : dom 2070 PCTNIK TIRISTIČR0 P0DUZEČE Z4GRER - JUGOSLaVIJA TkS. 32=257, 8, 9 Odjuljenje za innstranstvo tclciun: 32 726 Vrši: hotelske rezervacije, prodaje sve vrste voznih isprava za zemljo i innstranstvo - žoljezničke, brodske, avionske - organizira izlete, putovanja i ekskurzije, vrši mjenjaeku služim, slnžbu pasoša i viza te fotoslužbo AUTOHOTOR IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje TBIESfE-TfiST, VIA UDINE 15 TEL. 30-197/30-198 Izdelava popolne opreme za avtomatično sušenje testenin G. SCHIAV0N & FIGLI Direkcija Dprava Tovarna I P 0 R C E L L I; N G 0 tTREVISOI roler. št. 4 — Porcellengo — Teleg. OiRcine Schiavon Porcellengo Casella Postalo 9-8938 UVOZ DRV IN OGLJA Gorica, ulica Angicliaa št. 1/ Telefon št 23-29 Priprava za sušenje dol' / gili testenin - z dovaja' njem zraka v presledkih> V Notranjost BAZŽANEILA RMBERTO TRST UL. F. VENEZIAN 5 Tel. 24-197 ZaslopRik za Trst, Videm, Gorico ioFLRJ SCHIRATTI - Vinarska kemično sredstva za ohranitev in nego vin. VERMOREL - Škropilnice ' naprave za žvepljanje - raz' pršilniki. CINGAN0 - Tovarna vinarskih strojev. NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. L0LI- Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo. ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAMBELLI na nalto in sa-nitarni predmeti. Mod. SUPER (patent) MIE, MAMIČ H A DIEILAVMIC^ JDSRSEL/* ALBIN GOMBAČ Trst - Ulica deli'Agro 10 - Trs TELEFON 96-130 Moderno opremljena s specializiranim osebjem z revizijo vseh vrst motorjev avtomobilov, kamionot motornih koles ter ladijskih motorjev. Stroji z veliko preciznostjo za retifikacijo. Dobava originalnega materiala nemških, angleških italijanskih znamk. — Postrežba zanesljiva ii točna po zelo ugodnih cenah. _ F. SPA DARO _ KAKO BO Z LETINO V Bregu in splošno pa Tržaškem se obeta dober pridelek grozdja. Zadnja toča je napravila večjo škodo le y Saležu Kljub temu živijo kmetje v strahu, da utegne še udariti po njihovih vinogradih, ker je letos vreme tako izpremenljivo in viharno. Kakor smo že omenili, bo češpelj precej. Fižola ne bo; pobrala ga je suša, ki je trajala okoli 3 tedne. Prav zaradi tega je tudi otave malo, medtem ko je bilo sena precej. V nekaterih krajih je suša zelo stisnila krompir, drugod ga je pa še kar precej. SPEDICIJSK^ TVRDjvA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 m 31-087 SCALG LEGNAM; - SERVOLA TEL. 95 847 SCALG LEGNAMI- PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 4'J - - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADRPEDIT C&tolboluUst RUTNIČK A AGENCIJA ZAGREB - JUGOSLAVIJA PRAŠKA ULICA S Telefon 24-479 Telegram i CENTROTURIST ZAGRE or&anizza: viaggi indipendenii o con guida per turisti str nieri per Ja Jugoslavia ed a-ttraverso il Paese, escu sioni e gite con qualsiasi mezzo d; traspor‘o; riserva: canrere in alberghi di qualsjasi ord-ine *d agev la pratiche inerenti i vari servizi turi-sUci, traspor a mezzo ferrovia, aerei e pavi, vagoni letto, cabine : navi, biglietti per fiere, teatri ecc.; acoetta: vouchers per allberghi e servizi turis-Moi im Jug silavia; da: informazioni su alberghi e tutti i servizi turistici; ha proprie rappresentanze in tutte le citta importanti in tutti i centri turistici della Jugoslavia; rappresenta: le piu importanti agemzie di viaggi stramie: