„tioric podobo nekakega lint vena, ki bo pojasi po/rl vse vitirisku1 in nidi vsc primorskc Slovence. Ta brnioiiionii hoj pa so ^eveda z.a- krivMi ¦ •klcrikald«. u-ga z.niaia, ki tak-i kolie okoli sebe seveda sc sedaj v/go- iiriejo -klcrikaki" in mil: naiviv.ic delo je. da kurijo in šimtajo iui bratomor- ui hoj. Clovek. ki here to stvari v ¦ f'dinostk ali v "Sock sc mora pra-. zaprav očitno zjokaii in čc ic kolkkaj dober S!o\ ciiec. mora imeti /a tc hra- totiu:rce". tc grozue »klerikaluc more, ie en odgovor kakscn. uavadno nc po\'e ne >>Soča« lie ••luliuost-. la sto- kavost in iokavost je v zadn.iein casu že lako ne/nosiia. da ie trcba veudar p;ir bes.ed v poiaMiilo tega •¦bratoiuor- nega" boja. S tega stališča hi laliko našteli celn vrsto kric.ec.ih dogodkov, ki iasiio osvetljujejo stranko. v kateri je brato- morstvo takorckoč na programu. Sice r ie stranka umrla, a brez ozira na to be mo vendar oineiiili uekatere stvari, ker pravzaprav ic innrlo Ie strankino inie, Mstem ie |">a se nekoliko potegnil živ- Ijenje. Pred leti ze ie bila v (inrid »Kro- jaska zadruga«. ki gotovo ni bila na- periena proti Slovencciu, ampak ic liila ustanovlieiia Slnveiiceinv korist. Ta /a- druv(a ie bilo slovensko pod;ietic in tudi koristno podietje, a prišel ic (iabršček in z »velikiin lioženi", ki ic mesaril ta- krat po »Krojaski zadruui«. kakor volix. ki ie zasel v lilev med incc. Takra! ni nij^den ^'rciaieiiovanili ii-• l<>\ ;iiü i'c i i.ii e /iiiil. da ie to bratouomi ! oi. '.!a je lu ši\O(iri\() za Slo\cri'.e iui i ak i-;it >• la jiiliaia ik, liombardon so'/ra sl\a. sedaj piskaiw na spravni kiarinei iuu;i not iiiiiuita pra\ ili. i red 1 li ie b'lo. ko ;c ¦ nar<>rišla ras no pi'1'., da 'e P;»- mavi'ala naseniii Ijudstvii. ki ie irpdo pod iibcraiiiim ^ospodarst\om nelalr- rili bank. /atit. ker sino iistanovili la denanii /a\ od. ki Moji dalles tako fdno in si'^urno, zalo mho začcli braloinnr- ni" I"1«»!? k'adoYaini mho, ali ic niorda ¦ Leütralna posoülniea iiomorila- kje toliko bratov Slo\e!icc\', kakor iili l1"- do sedai s' kr.itkem ostanki narodnili in iiapretlnili pirnln-v! \\\ s snlidniiu pod- poriiim dciiariiiin zavodom siiio bili razkrivjaiii od tell fjudi koi hratoinorci. med tern ko so oni zapras liali liudski denar in i'cše\ali vjospcilarsko poliiiko s konkurzom -Mi/;.rske /adru:4e-. l.iiids!\o nai sodi. kdo ic vodil br:ito- monii boi. liiulstvo inu; bc^edo! hi sedaj oh smrii ¦ narodno-iuipre- dnc" stranke in oh iikvklauji klaverne "Tr^ox'skc zadni^e- si i/iuisli se par liiidi iistanavlinti na (loriskem n o v o dnists¦(». katere^a ie toliko treba koi laiiskc^'a siic^a. \ isti sani. ko pišeio. da bodiino ediiii. da biuliino složni. v isti sapi ustnnavliaio noso |M)litičiio dnists'o proti num. Ali ic to zrclo. ali ie to lo^ično, ali ie to poiiticno? Mi ti :^o- \ spodje mislijo. da bo l*udst\-o vrtflo od >ehc \ M) pamet. da bo pustilo s\oio I utric-no in si^unio liadsko stranko in ho letclo za njini? In ce iiočejo ko^a ^W- I piti s irazami in ohe!i ltd., ali ni to ie na ' ški;do skii|)tiosii s|(,\ enskc^'a iiaroüii iia ! ('><,:' '.'¦'!? lai-o početie ie v resniei bratomorno in niC dru^e^a. Ali liočejo ti ^o^i>od'c zai^rati na.š narodni ohsta- nek na < ioriškein i/ poliiepa po novih piviUedniškili šaržali itd. Sloveitski narod na 'ioriskem ne rabi i>rav nij no\ ih polit. drustew tie ^;r:uik. S. k. > iiitiii popolnoma zado- stuie. ¦. sako ..plierie ;ii kršenje naše narodiic celoti pa ponieni Ie bra'.omor- ni boi. katere'.ca moranio mi in \ ^ak na- rodniak najstrozje ubsoiati. Naš narod ni tu /a po^k'.ise miadih polinciiili \ ¦-- liakos : ako liojeio ekv|)erimentirati. nai to dclaio med sabo. Slovenska politiCna ia\ no^i pri na^ tie rahi pra\' nobenih takih poskuso\' in zato upaino. da b'.- do dotičaiki toliko painetni in piMiio no\<) i.!rnšt\(i na Nn stoiiitiji kstt ie scdai. Slovenski nai'od na fjoriskem iim bo za njih p 1 o d o v i t o m : r o- \' a n j c prav iz srea hvaležen. Našaalbanska politika. I »a ie bil tok I'.ase zimanie politike \' zadnjih me^ecih prav temeliito za- ^reŠLii. to pritrdijo dai.es skoro vsi n^k'dneisi danaiski 'isti .n \sak resen in treven opazosakc zadiüli doyjodkov mora pri/naii. da sino se brez potrebe zaletcli. 7x vej kot pol leta imamo prav , po ne'potrebnem ^elo arniado pod nnv- jein in \ sako loliko Jasa ic zastimelo. hi "c trcba se liiohiliziraii. Zakaj in jemii. niMno sjeer izxedcli. a vrrozilo se ie pras- lmdo n.i \ sc strain. Hrez tistega mobiliziranja in bre/ tistih stroskov in sundra bi se bila st\ ar dala ravno tako lc|io urediti. se\eda ne s tisto ner\oznn nayi'lL'o. kakof hitro sc sliši kai o s'oi- ski. Kakor da nimaino dru^e^a dela kot \oiskc peljati ! Na ta način >o se nasi dij.'ioinatje tako razvadiii. da homo po- Casi oh ves u^led. Kakor hitro jo kje za1 'ziio. p;; takoj za^rozi'o z \oisko. Ko bi bilo tr-,ha re< enkrat pt.^rabiti za o!(j/ie. poteni ne ho to imelo prav no- b)cnc>4'a eiekia. kc; straŠiiiitj s s^blio /a vsako seneo. Nikita je tedaj odjeiijal in vse nušc rozijanje je bilo brezpotrehno. Z inoc- niii! diplomatičnini pritiskom bi to lno- ralo iti. brez voiaštva. 1 >a mora taka motiarhija mobilizirati proti tako majlini dr/.avivi. to kaž.e. da. diplomadia ni na ssojem mestu. To -tvar je dosti holise razumela Italijj.. Ud za:etka balk *ke \oiske do dancs ni storila uobenega koraka. ki hi io stai toliko dratfega dciiaria kot nas. Laški diplomatie so pres idno molčali in ¦Jakali in niili raCun je bil pravi. Poka- za!i so. da vik in krik ni vedno potre- ben. ampak molčanie o pravem času tu- di nekai zale/.e. Sedaj. ko je bila stvar res s azna. so tudi Labi spre^rovorili od- loCilno besedo. a se vedno hrez velike- kra hrupa. Pri nas pa mobiliziraino zc iüchm in niesele, imamo ogronine stroske. trpi obrt in industrija. ^ine go- M,">odarstvo in trgovina in naše krrožnje niniajo \ eč pravega učinka. ker so ta- ko v,roste kakor kaplje po dežju. Enkrat, d\-akrat se taka reč pribiie — in mora obseljati. Na diploinatičneni iiijledu tedaj go- toso nisino pridobili. a tudi z drugega stališča nasa alhanska politika ni bila prava. Spoininjaino se še prav dobro, kako so diplomatie oh vsaki priliki pov- darjali. da so naši gospodarski interest na Balkami v nevarnosti. Za te interese sino mi postavili takoj nekaj polkov pod orožje. Toda prav zadnji hip smo hoteli \ si naše trgovske interese sploh prodati Italjanom za pra\- klaverno ce- no severne Alhanije. Mi nai hi dohili Skader in severuo Albanijo. Lahom smo obecali jižni del in \"alono. samo zato. da bi nam s!i po- ina^at. Pa so hili Lahi takoj pripravlje- ni. to se samo ob scbi razume. kaiti \'a- Božja previdnost ali slučaj ? i. 'Sh.čai je Ie hog norccv", je deial Fridirik 1. Nekako tak je bil tudi doktor N. »Svet \ladata vednost in slucaj.'« ie rekel. "Ua ta dva \ crujem.« In ker ie poskusil. da pri vednosti \cckral ne gre gladko. je veroval posebno v "slu- eaj". To je bila njegova vera in njeg(iv ten i pel. Nje.uo\a glohoko-N'erna zcua ie znierom upala, da ga izprcobrnc z božio poniočjo. Ali to ni šlo iz icpa. Niti mi.; sama. niti krst prvorojenea. ali prvo s\-, ohhajilo deklic nič '^\ ni ganilo. Na zadnie je iela upati. da ka-i ponizaio nie- jrov napuh sivi lasie. kratkost člo\ cške- ga živiienia in napadi starosti in hok-z- ni. rfnako je niislila z.r>pet nekega spo- mladanskega vecera, ko sta s!a skupno na izpreliod \ mestni vrt. Nista bila \eč mlada in steli so ju za vzor zakoncev. Tudi doktor je premisljesal o rein. ¦•Priznati morani pravi sain pri scbi — pred 30 leti je nanesel slučaj, da sem dohil. dobro. požrtvovalno in zvesto /cno hrez kakili muh. b>raljc in priiaielii so ir.i očitali pogosto. da scin tako po- trpljis' do njene^a poho/njasix a. Ali kai! Sai W ni /enskc hrez uapakc in uioja ima samo to; in/ pa sem iej Inn! zeio ogreuil /ivlienje. če tudi se na vi- dcz ni /dclo tako. Stara se in uikdar ni imela posebne:ssa veselja. Moram na res eukrat niisliti ua to. da iej i/kažein uc- kaj one iiežne pozornosti. ki io kaže o;ia ztncrotii do ineiie.-« \ tern pa ie inislila zopet oua: I'bo.gi moj liioz. nekai časa sem lindi [>ošiiKicno (x'poii'tijeno). korak mil ni vev tako trden... (losnt>d. odpnsti mi. čc sc mi dozdai še ni posrecilo. da hi :;a zopet pripeljala \s Tebi. O Marija. po- magaj. čas ie!___¦. > Wiiriia.' reee mationm doktor. kot i1! sc bil prebndil i/ siui ••pojutraiijein je i\oi imctulan. Rail hi ti neka1] pjularil. da bi re zsesclilo. Ali jaz se ne ra/u- mem na ta preseiieC'enia. Poiseixa oha ka.i takTga." • Meiii ni ireh;: dolgo iskati.- rece nesebicna zena ginjeno. ker ni bila va- jena take uijudnosti. »Ce me hoees pri- ietno iznenaditi in veliko veselie mi na- |ira\'iti. po.idi pojutraujein na Ynebo- \ zetje Marijino z maiio \- ccrkex1 in im- moli /. tuano.« 1'ega zdravuik ui prieakoval. In iz- rckcl ic tako krepak ue. ¦ da so se mi- liiogrcdoei zavzeii ozrli. gospe pa se je /dclo. da je nieiio zadnie upanje izgub- Ijcno. \li niolit? 11 koi mi? /akaj?> vzkli- dne doktor. »Sai ti pravini, slucai. sa- mo slueai vlada svet.u Pa vendar so dogodki. dragi moj. kier ni mogoče tajiti dclovania Iwje previduosti." • Rcei rajši delovania slučaja. Po- kazi mi. da ie bila kdai \ slisana nai- manisa molitev. nidi za majhno rej. pa poklckncm s ichoi \rcd k molitvi.« ( iosna ni luigovariala: Ie pogled ie vprla v neho. Kai pa delas. \pras.i zdravnik osonio. Moliin. iiaj ri da Bog dokaz. ki ga lioccs imeti!- II. \" tern pristopi k zdravniku hleda. suha /enska. P'rosim oprostite g. doktor. da I motnti \-as in \aso gospo. Bila sem ^ ! \rasi liisi in hi vas rada prosiln. da hi vsprcjeli moiega moža v bolnisnico. Si- ecr ste mi to že veekrat pouuiali, nn jaz takrat uiscm hotela. Ker so izgnali dobrc sestre. sem se bala, da hi ga pn- stili mreti brez sv. sakramentov. Saj imajo uhozei tudi duso prav kot hogati- ni. kai ne? Ali zdaj se nioram udati, ko ni viv moči, ni srenosti, ne denarja in nobeue stNan več . . ... ¦•() gospa!.. nadaljuie lokaje ^vse tne zapusča! hi vendar mi ie rekla moja uboga mati \cckrat: Ce bos v stiski. prosi presv. Pevico Marijo: ona ti ho pomagala. Molila sem in jo prosila, o, toliko iiremolila. ali do zdaj ni bilo po- nuvi." z^enske so res neinniie.u ie zago- dniial dokror. Prugo jutro je obiskal doktor one- ga bolnega moža. \' delavskih dnižinah. kier žive ' iz roke v usta.. je holezen kot siba hožia. Če tudi ne vzame živ- !;enia. pa Neudar ue pusti nič. da bi mo- gel jlovek ziveti. I/vedeno zdravnikovo oko je takoj pregledalo položai. -Mož v holnici o- zdravi in pride kot ozdravljenec s po- dvoienim tekom domov. in knisuiea ie že zdaj prazna. (^troci /e trpe pomaiij- kauje. oslabljena zena pa tudi ohleži Nsled napora: in niozii se lahko bolezen povnic. kar ho hirše kot sedania bole- i zen: iz kratka: to je zaeetek slabega I konca.u ' (Konce prih.) narodii. Tako hi hil bogato poplacan trud ouiti gospodov, ki se s p I e m e n i- t i m d e I o v a 11 j e m ž r t v 11 j e j o z a b I it g o r v c r e i n n a r o d a. 160 binnancev iz zavoda »Šolske- ga Donia« prejme zakranicnt sv. birme tc biiikoštnc praznike. (ioriško inesto je pogorelo v neki pravd'i prcd upraviiiiii sodiščem due .*. maja l. I. V ulici Manzoni je hotel zi- dati liisni poscstnik Martini novo hiso, a niestni svet mu je to prepovedal, eeš, da hi bila to zadnja liiša v vrsli in hi ^c tako \ idela na cui strain gola plat zidu. Ker niorda nc bo knialu kdo tain dalie zidal. hi bilo to a r d o in i z e s t e t i j- n i h ozirov je nia^istrat zidanje zabra- nil. Mož se je pritožil na dezelni odbor, ki ie niagistratovo prepoved vničil in dovtilil stavbo, češ, čc jc žc v niestu ua stotine takili hišnili golili stcn, sc pač ne more govoriti o kaki estetični zapreki, ker v to točko s|)ada pravzaprav le fa- sada, sprednja stran hiše, lie pa stran- ska, ki se prcj ali slcj zazida. Pritožba na upraviio sodišče magistratu ni pri- ncsla lavorik, kcr je upraviio sodišče potrdilo razsodbo deželnega odbora. Mi ki poznamo v Oorici razm; »estetične« luže, vogle, podrtije, lope, prali, kanale itd. se rcs čudimo, da jc magistrat šelc pri zidovih novih hiš pokazal potrcbo po lepoti. V celcni niestu iinamo toliko nerednosti ravno v tem oziru, da jili ie dosti za tri magistrate. Ali iii nova stav- ba poleg rcalke na najlepši ulici v Oo- rici, na Korzn, vsaj nekoliko ueestetie- na z ozirom na vrsto in vtis drugili hiš? Ali bi ne bilo dobro čc bi tu magistral nekoliko protestiral proti satnenui sebi, ker je menda on postavil oiio zida- nje! 0 lepoti in cstetiki liaj pa v pribod- n.ie gospod'ie na goriškein magistratn niolčijo, ker imanio v (iorici dovoli ulic, ki krieijo o ravno nasprotneni. Za avskultanta je iinenovan sodni Praktikant v Horici gosp. dr. Valentin Erzen. Poroka. V četrtek pop. se je poroeil v podturnski cerkvi g. Franc P o v s i C. profesor na tuk. gimnaziji z g.čno P o d- g o r n i k o v o. Deklico je prevrnil siuoči okolo 7. ure pred Ijudskini vrtoni nek poročnik, ki se je s precejšnjo naglieo vozil na kolesu. Deklici se ni nie liudega zgodil >. Deklica je bila brez nadzorstva in je stekla na cesto naravnost pod kolo. Verdijevo tekališče ima v (iorici naj- veeji promet z najrazličnejšimi vozili. Zato pa priporočamo starisem in onim, ki so odgovorni za varnost otrok, naj jih tain ne pušeajo brez nadzorstva. Si- cer bi pa priporočali tndi javnim var- nostnim organom, naj z vso strogostjo postopajo proti kolcsarjem in avtomo- bilistom, ki vozijo po niestu s preveliko naglieo. Menda ni treba, da se mora zgoditi prej kaka nesreea, nego se uvc- ljavijo že davno izdane odredbe glede vožnje po mestu. Kmet brez luči na za- puščeni cesti izven mesta se kaznuje, milijonar pa s svojim avtoinobilom lah- ko ogroža življenje ljndi! Vojak utonil. V četrtek so imeli pio- nirji na Soči svoje vaje, pri katcrih jc padel v vodo pionir. Nek desetnik ie skoeil za njini. da bi ga rešil, a nesreča je hotela, da je utonil, niedtem ko sc jc rešil |)o ncsreei v vodo padli pionir. - Včeraj se je vršil pogreb utopljenega desetnika z vojaškhui eastini, katerega se je Lideležil brigadir gmjr. Scotti, ter veliko število častnikov vseli v (lorici nastavljenili čet. Dražba usnja. One 14. t. m. ob 10'/, uri prcdp. se bo vršila v prostorih tvrdke Ucelli javna dražba vcčje koli- čine usnja. Javna dražba usnja in drugih cev- Ijarskili potrcbščin se je vršila niinuli četrtek v Sealettarijevi trgovini v Oo- sposk uliei v Ooriei. Prve črešnje so že bile na goriškem pokritein trgu. Otvoritev izvoznega trga. Ooriški izvozni trj se otvori dne 15. t. m. ()d 3. ^lo 5. m od U>. septembra do 6 ure zjutraj se sinejo le uvažati pridelki na trg. Med tem časoui se jih laliko odte- bta, a kupčevati se v tein easu ne sine. Druge določbe, ki so našim ljudem ze ziiane od prejšnjih let, ostanejo iste kot druga leta. Živinski seiem minuli četrtek v Oo- rici ie bil zelo živalien. Kupčija z živino je bila dobra. Cena goveje živine ie |)o- skočila. Obširnejši spis o Oorici je prinesla zadnja štev. lista »Adria«, ki ^a i/.daje .los. Strundner v Trstu. V spisu se žali- nog opisujejo le lepe strani goriškega mesta, slabih se pisec, tukajšnji prof. Ziiiiniennan, ni dotaknil, kar vtegne vzbuditi eisto napačno sliko o iriestu, ki ima vsled raznili gospodarskili napak preeej pomanjkljajev. rI'udi ni res, da bi bilo v Otonovi listini 1. 1001 rečeno (iorizia. ampak se glasi prav očitno O o r i z a. Trgovine jestvin v Gorici bodo iu- tri odprte do poldneva. Zaradi vsled izgona nedovoljenega povratka v (iorico so bili kaznovani Lnka Lasič iz Vrtojbe na en mesee ter Alojzij Štrnkelj in Neža Bremec. iz Tol- mina, vsaki na štiri tedne zapora. Služba lekarn. Na binkostne praznike bodete odprti tndi |)opoldne le- karni: L i her i - I* o n t o n i. Ti dve lekarni bodete imeli ludi od 1 1. do is. '. m. ponoeno službo. Mesto pisarniškega uradnika pri okr. šol. svetu za goriško okolico, ki ie bilo pred nedavniin ustanovljeno in raz- pisauo, ne bo še tako l.itro in niorebiti tudi sploh ne oddano, ker so davkopla- eevalei \lo/.ili pritožbo proti takenin sklepu. ki bi naložil okr. sol. zalogu no- vo brenie, ki ni uteineljeno v postavi. katera doloea, da niora stroške za oba- vo pisarniškib poslov pri okr. solskih svetili nositi politicna oblast. Brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov. Brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov se letos še niso razdelila, dasi ima naniestništvo v Tr- stn že na razpolago potreben denar. \zrok tei zamucli tiei pri e. kr. okr. gla- varstvu v Sežani, katero se iii napra- vilo potrebnega poroeila na nainestništ- \ro. Mržavni poslanec Pon je to stvar pospešil pri naniestiiištvu in upati je, da se akeija knialu dovrsi. Izpit učne sposobnosti ;:a ljudske sole so uapravili sledeei gg. ozirouia g.cue Rirsa .1 o s i p i u a, ßraj- d a K a r o 1 i u a. H r e z a v s c e k A \- g u s t i ii, C i g o j P a v 1 a, (iro b- m i n g Adolf, H r a s t Marija. K a z a- f u r a Maks, M a r u š i e Valburga (tudi nemski učni jezik), M o 1 a r Frauči- ška, M u n g e r 1 i Ana, N o v a k Ana (tudi za neniski učui jezik). P e t r i č ()lga, R o b e r Ana (tudi za nemški učni jezik). Safari e Franc (tudi za neniski uciii jezik). T o r o s Josip, T r d a n Ro- Zii (tudi za iiLMiiški iiC-ni jezik). T r o b i š .!-'sip, V a u p o t i č I'rancisck (tudi za neniski ueni jezik) in V o u k Kami, fan kandidatiuja je paella. Za suplentinje so iuienovane g.čne: Seek za St. Ferjan, i.judmila Č r u i- g o j za Ločnik, Marija Step a u e i 0 za Vrtojbo, Valerija M a k u c za Koj- sko. -- Dopusti učiteljstvii. Dopust zaradi bolezni se je podaljsal: učiteljii r:. Ci- he.iu na Dol.-Otlici od 1. marca do kan» ca š. leta; Jankotu Vodopivcu od srede marea do konca š. leta: Karolu Makucu v Lomu se je dovolil 1 mesec dopusti; Sedej .losipini se je dovolil tudi 1 inesec dopusta; enako se je dovolil dopust od 20. aprila do konca š. leta Antonu Ari- glerju v Kojskem. Deželni šolski svet je sklenil, da se ustanovi letos 5-tedenski kmetiiski na- ualjevalni tečaj za 20 ueiteljev sloven- ske narodnosti in 20 ueiteljev italijan- ske narodnosti na deželnih kmetijskih šolah v Cioriei in sicer od 21. juliia do 2.-5. avgusta. Učitelji dobe primerno pod- poro za enkratno voznjo v (iorico in iz Ciorice. Potein dobe: brezplaeno skup- no sianovanje in lirano in oil K podporc. Prošnje ie uložiti do Id. maja na c. kr. okrajne šolske svete. Prudloge bodo stavili c. kr. okr. šol. sveti. deiinitivno bo sklepal pa dež. šol. svet. Kupčija z letosrijim krompirjem obeta biti dobra. Od raznih tvrdk v ino- zeinstv.i ie došlo y Oorico že na tisoče vreč za ekspediciio krompirja. L'mrl je v Siij/.atnem dne 30. aprila \eleposestnik .ložef Štekar v 80. letu svoje dobe. Bil ie občinski svetovaL": skorai \es čas svojega življenja. N'jego- vo geslo je bilo: Bog in delo. Bil je iz- \rsteu gospodar in sploh inož stare ko- renine, katirih število postaia nud naini zalibog \edti(; luanjše. Svetila mu vee- na lue! Preostalim naše iskreno sožaKie. L'mrl vsled kapi. Y zadnji številki sino poročali, da je v Cerovem imirl neki Josip Pisk in s;cer vsled u- Llarcew ki iih je bil dobil od nekega .lo- sipa Keber. Sodniiska komisija. ki je Piskovo truplo obducirala. pa je dogna- la, da je Pisk umrl vsled srene kapi. — i-'isk je bil nepobuljsljiv pijanec in v i.iianosti je vedno iskal prepirov. Tako se ie sprl pred trenii tedni s Kebrom v Wiiši in Keber ga ie naklestil. Toda ta- kratne poškodbe niso zakrivile Piskove smrti. Zato se ie u^tavilo \sako posto- panje proti Kebru. Živlienje Jezusovo v kinematogratu »Central-Bio«. Panes zjutraj ie povabil lastnik kinenujjografa -Central-Bio<> isr. Medved časnikarje in še nekaj drugih odlieuih gospodow da si ogledaio kine- matografsko predstavo >/!iviienje Jezu- • o\ o . O tern filnni reeemo. da ie re? krasno delo. ki zasluži. da si ie vsakdo ogleda. \'idi se življenie Jezusovo od njegove mladosti do smrti. Slike trp- lienja .lezusovega pretresajo Cioveka, Skupine so krasne. slike jas- r.L. l:riporoč;Miio uašeniu ljudstvu v nie- stu in na deželi, da si ogleda to pred- stavo v kar uaiobilnejšem številu. — Predsta\'e bodo: Panes ob .\ uri pop.. ob 41 j, ob (>.. 71 ... ob °. in ob 1(V , zv.. enako iutri in pojutranjem. Jutri in po- jutranjeni bodo predstave tudi zjutraj ob {K in ob 101 .. uri. Predstave bodo trajale do 1(>. t. in. 2ivljen]e Krlstusovo v kinemato- graiti »Central-Bio«. C. kr. okrajni sol- ski svet za goriško okolieo je priporočil šolskim vocLstvom, naj po možnosti obi- ščejo soLski otroci kinematografsko predstavo »Življenje Jezusovo« v »Cen- tral-Bio« v Cioriei. V ta namen smejo uporabiti en popoldan. Udeležiti se mo- rajo seveda pod vodstvom učitelistva. Vstopnina znasa 40 vin. Revnejsi otroci bodo \ stopnine oproščeni. Gospodiajski tečaj na slovenskem oddelku deželne kmetijske sole v Oorici obiskuje 24 deklet. \ se gojenke imajo brezplaeno stanovanje v soli, 5 gojenk tudi brezplaeno hrano, 18 gojenk plaču- je polovično eeno za hrano in ena pla- čuje eelo prehranitnino ($) K mesečno). Kanalizacija v Št. Petru. [Teželni odbor je naročil svojemu tehničnemu uradu. da odredi komisijski ogled na li- eu mesta v St. Petru za kanalizaeijo kraja. Izginil ie, ne ve se kam, 22-letni Karol Kos iz Ločnika. Zmanjkal ie 1. maja. Zadnie ease je bil silno potrt. Strela. Dne 29. aprila je strela ubila v Neblem 12 letnega dečka Alojzija Oo- lob v doniači hiši. -¦ Isti dan je strela udarila v Britoiu v dimnik hiše Mihae- la Kodermac ter ga nekoliko poškodo- vala. Pazite vendar na svoje otroke! V četrtek zjutra!#so prepeljali v tukajšnjo bolnisnico 2-letnega otroka Pominika Berlot z \ riia. ki se je oblil, ker ni nani nikdo pazil« pri ogniišču z vrelo vodo tei se moC'iio poparil. Njegovo stanje je težko, a se že boliša. K'rvav pretep v Dornbergu. \ torek zveeer sia se sprla v Pornbergu I91etni Josip Brie in Andrej Brankovic. Bran- kovič je priiel za kosir ter je ž njini tako moeno udaril Briea po glavi, da so ga morali prepeliati v nevarneni stanju v goriško bolnišnico. Brankoviča so are- tirali in odvedli v zapore. Izgubila se je na poti od Vipolž do Muse srebrna ura. Kdor jo najde, naj jo odda našemu upravništvu. Hranilnica in posojilnica v Oseku naznanja svojim clanom, da se bo vrsil obeni zbor dne 18. maja t. 1. po molitvi v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo na- čelstva in nadzorstva. 2. Odobritev let- nega raeuna. 3. \olitev načelstva in nadzorstva. 4. Slueajnosti. Občina Selo na \ ipavskem se po- teguje za ustanovitev 1 a s t n e š o 1 e. Zdi se. da se bo tei prosnii ugodilo, a se potein opiisti en razred na šoli v Ba- rujah. Kapnica v Lokavcu je potrebna in sicer pri cerkvi. Županstvo Lokavec naj bi napravilo potrebue korake, da bi se to zgodilo. Pvri roji. Hue 7. maja t. 1. grebel ! je g. I"Iilarij Bratina iz Sv. Toniaza dva I prva roja. Zaletošnje skrajno neugod- no čebelarsko leto še vedno nekaj iz- reduega. Cebelar. Zahvala. O priliki smrti in pojiroba iKišoga preljubljpiicga očota oziroma tasta JOSIPA TRAMPUŽ, učitelja v p.. izrekamo svojo iskreno zahvalo preč. dtihovščini. zlasti preč. g. vikarju Hra- lini za lunitrudno tol.ižonjo za Lxasa dolgotrajne bolezni. si, učiteljstvu sešian- skega in konionskeiza okraja. ki se jo udekvilo poiireba v lepem številu, gü. pevcein za krasno nagrobno petjo, posobno g. p^vovociji, ki je pokojniku vse- stransko strogol za časa bolezni, g. dr. Sigmundu Met zi\ iu-umorno zdravniško skrb, ter vscm drugiiu. ki so se udelezili pogreba v tako ogromnem številu in sproinili pokojuika na zadnji poti v voönost. Bog vsom plafaj ! Kostanje vica, 8. maja 1913. „ Zalujoei (stall. i Vsem ^(>Hp(Mlinjam topic» pri por oca in o (KOilMSKO CIKORIJO I =----edino pristni. do kakovrosti nedoseL?Hivi cinvpnckl i^Holok - ¦--------v korfst-------- obmejnim äloveiieem. I lono oni niso upali dobiti še dolgo, dol- go iei, Cetudi hi jö radi. 2e pokojni poli- tik Crispi ie mislil na to, kajti Valona pomeni s svojo luko kljue Jadranskega niorja in kdor ima ključ, ta je gospo- dar. Tako kratkovidni smo bili. da snio hoteli dati ta morski kljue nasiin sose- dom v roke, zato da hi nam pomagali osvojiti tiste albanske goličave in tiste albanske divjake. Zato da bi nam Lahi pomagali nekoliko vščipniti balkanske zaveznike, zato smo mi skoro prodali našo jadransko svobodo. našo pomor- sko bodočnost. Valona pa niora biti protilaška. v tern tiči bodočnost naše pomorske moa in veljave. Yse luiše brodovje je niela, vsa naša trgovina je po zlu, ako ne niorejo naše ladje dalfc kot \" Kotor. Hvala Bogu, ni še prišlo do tega. da bi š!i Lahi v Albauijo in upanio. da ne pride. To bi bit za našo zunanjo po- litiko eden najhujših udarcev in stokrat lažje bi preboleli celo albansko vprasa- njc kot pa da bi imelo za nas takov za- ključek. Tu se ne gre za dunes ali jutri. to je vprasanje. ki sega v veliko bodoč- nost. A znaeilno je. da smo stali glede Skadra tako na trdovratnem stališču. med tern ko bi bili Valono prav radi od- stopili sosedom. Skader pomeni razmeroma nič. Va- lona pa pomeni prosto pot na Sredo zemsko inorje. Spomnimo se samo. ka- ko varujejo Angleži znano morsko o- brezie Gibraltar na južnem Španskem. ker pomeni ta točka prosto pot po Sre- dozemskem in Atlantskem morju. Neverietno je, da se naša politika pri \'sej svoji počasnosti tolikokrat in tako hudo prenagli. Zato je pa čisto prav, da Albanijo »pomirijo« mednaro- dne eete, ker bi nam naši sosedje znali le škodovati. Evropa si je nakopala Al- banijo na glavo, Evropa naj sedaj reši to zamotano vprasanje. Mi smo pač do- \'o\) žrtvovali za to komedijo, sedaj naj se potegnejo zanjo pa drugi. Uparno. da pri tern internacionalnem pohodu naše koristi ne bodo najzadnje, vsaj Adrija bo rešena italjanske premoči. Vojna na Balkanu. Mednarodna zasedba Skadra. Iz Cetinja se poroča, da je črno- gorska vlada dala svojemu zastopniku v Sv. Ivanu di Medua naiog, naj se po- godi s poveljnikom mednarodne ilote glede dneva in modalitet za predajo Skadra. Najbrže so se sedaj že spora- zumeli. () tern so biii obveščeni zastop- niki velesil v Cetinju. Novi ernogorski zunanji minister Plamenae je dobil tudi navodila glede prevoza vojnega mate- riala iz Skadra in Medove ter tudi vseh predmetov, ki so bili lastnina turške vlade. Ali se udeleži tudi Rusija? V Parizu so mnenja, da se zavla- čuje vprasanje glede zasedbe Skadra, ker se hoče pustiti Rusiji časa, da se izrazi če in ako, v kaki obliki se misli udeležiti ekspedicije. Dosedaj še ni zna- na odločitev Rusije. V zadnjih diplo- matičnih pogajanjih je pokazala Rusija prav posebno zanimanje za skorajšnio rešitev vseh balkanskih zadev. Finančne kompenzacije Črnigori. Vprašanje glede denarnih kompen- zacij Črnigori bodo resile velesile. Avstrija ne nasprotuje tern kompenza- ijam, toda žuli, da bi se to vprasanje isiravnavalo pri finančni konferenci v Parizu. Velik požar v Skadru. Dne 7. t. in. je izbruiinil v pazarju (sejmišče) v Skadru pož;r. ki se je kmaHi razširil, ker so trgovine iz Icsa in ker je pihal moean vet<_r. Požar bi se bil razširil tudi po mestu, da ga niso vojaki še o pravem easu omejili. Zlobno časopisje si je seveda koj izmislilo, da so črnogorski vojaki Pretresljiva demonstracija črnogorskih vdov. Iz Cetinja se poroea, da se je zbralo v eetrtek kakih 500 vdov, katerih niozje so padli v vojski, pred kraljevim dvo- rom na Cetinju. ki so vodile svoje otro- ke na roki. Bile so žalno obleeene in kljub močnemii dežju so stale vee ur pred palačo, ne da bi izpregovorile be- sediee. Ta nenia demonstracija je kra- Ija globoko pretresla. Ukazal je razde- liti med udove denarja in potem so s? v tiliein molku razsle. Albanska konstitucija. Na eetrtkovi londonski konierenu ste predložili Avstrija in ltalija imcrt /.a albansko konstitucijo. Naert je ua splo- šno izdelan ter se ne tika podrobnosti. (jovori se, da bodo tudi druge sile sta- vile svoje predloge. Avstrijsko-italijan- ski statut zabteva za Albanijo popolno samostojnost ter predlaga za vladarja enega tujega kneza. Avstrija hoče kato- liškega. ltalija protestantskega, Rusija pa mohamedanskega vladarja. Londonska konierenca. Prihoduja seja londouske kouferen- se bo vršila najbrže 2u. t. ni. ker pojde angleski drzavni tajnik na dopust. Srbsko-bolgarski sporazuni sklenjcn. Iz Bclgrada sc poroea. da se kljub temu. da se od merodajue straui ne po- trjujejo vesti o sklenjenem sporazunui med Srbijo in Bolgarijo, zatrjuje v do- bro poueenih krogili, da se ie v resnici dosegel sporazum v principu. Kot do- kaz navajajo dejstvo, da se je poklonilo kralju bitoljsko mestno zastopstvo, ka- tero je kralj sreno vsprejel, kar bi se si- cer ne bilo zgodilo, ako ne bi bilo še re- šeno vprasanie glede pripadnosti Ri- tolja. Dopisi. Nabrežina. \' ncdeljo dne 4. t. m. smo imeli tukaj slovesen zaključek naše strokovne n a d a 1 j e v a 1 n e so- le za klesarje z razstavo izdelkov klesarskih vajencev in pomocnikov. I^ričetek slovesnosti je bil doloeen na in. uro in pol t. j. po sv. inaši, z na- menom. da bi se obeinstvu dala prilika, da se takoj po maši udeleži slovesnosti, ne da bi zgubljalo mnogo časa. 2al da se ta namen ni mogel izpolniti, ker ie morala biti maša radi odhoda gospoda župnika v St. Križ že ob 9. uri in so se potem ljudje do pričetka slovesnosti vendar deloma razkropili, kar je pospe- sila tudi mednarodna kolesarska dirka, ki se je dotikala tudi Nabrezine'. Zaključno slavnost so počastili s svojo navzočnostjo gospodje c. kr. okr. glavar L a s i č in okr. šolski nadzornik Kante iz Sežane, deželni odbornik dr. S t e p a n č i č ter zastopnik trgovske in obrtne zbornice S t u r n i g iz (loriee. Navzocih je bilo tudi vcč starešin z zu- panoni in vse učno osobje. Naiprej ie pozdravil navzoče žu- pan in obenem šolski predsednik C v- h a r i i a. Na to je govoril s svojega stališea o šolskih razmerah med letom gospod voditeli sole T o m s i č. (lospod okrajni glavar in zastopnik trgovsko obrtne zbornice sta se zahvalila gosi^o- du predsedniku na prijaznem pozdravu. na kar je nagovoril navzoee kleparske vzgojence in pomoenike gospod dezelui odbornik dr. S t e p a n č i č. Predočil je z ozirom n:i sedanje kritične case, važ- nost obrtno nadaljevalnih šol in niih na- tr.en, da bi dvignile obrtnikom zinoz- nost pridobivanja in 'ini s tern olajšale njihovo stališče v tezkem konkurenč- nern boju za vsakdanji kruh. Ug-otovil je, da je sola — kakor je |)okazala raz- stava - v pretečenem letii popolnoma dosegla svoi uamen, kar da je tern ra/.- veseliivejši pojav, ker dokazuje da spo- znava spodnji Kras važnost obrtnega poduka in da hoee tudi v tej smeri go- spodarsko napredovati. P rvol c t n i- k e je spodbujal naj se tudi za naprej soli, ki jo zapuščajo, ohranjujoč v sreu hvale/uost do vseh onili ciniteljtv, ki so pripomogli, da so se za življeuje to- liko koristuega uavadili. Hvaležni naj ostauejo,rekel je tudi, Bogu,ki jini je dal potrebno moč, da so se mogli uspesno iiijiti ter naj nikdar ne pozabijo, da brcz b 1 a g o s I o \' a b o /. j e g a č 1 o v c- š k o del o u i m a z a ž e I j e n e y a u s p e h a. Opozoril jih je na vsakovrst- ne nevarnosti, ki jih čakajo \r svetu ler jih svarii, naj se jih ogibljejo, naj bodo vareui in trezni, ker p i j a n o s t je vir tisocerih zlä, naj se varujejo P r e k ! i- n j a j a, ki ne /.ali le verskega čuta, iie- go vkljubuje tudi zakonom dostojnosti in omike. Pozivljal jih je, naj ostanejo pa tudi d o b r i SI o v e u c i, naj ostaue njih o d \ e r s k c g a p r e P r i č a n j a P r L p o j e u a u a r o d n o s t nerazrus- ljava, kakor kraski kamen, ki ga bouo klesali. kajti narod, katercnui je vcra y.\\v> wepljena \ sreu, ta narod ima u- pauje. ima prihodujost. Kjer vera v/.klinil ie tarn upanje, tain prihod- njost, kjer vera propada, propade upa- njc in L>k narod uima bodoenosti, ker v win iz^ubi podlago upanja! Koučal je, izražajoc nado, da so padle iz srea iz- govorjene besede na plodovita tla. in /eljo, nai bi mladi obrtniki, stopivsi v svet pomagali, da si vzgojimo za ve r- s k e i u n a r o d n e id e a e 1 e uavdu- :cii slovenski rod, ki bo s svojo p r i d- u o s t j o, t r e z u o s t j o in \' a r č u o- s t j o. se svoiim pogumom in se svojo inoejo branil rodno zemljo proti vsein nasiirotuiko'ii! /' /livalmim odobravanjem navzo- cih se je končala lepa slovesnost, na kar si je obeinstvo pričelo ogledovati v vsu- kem oziru dobro uspelo razsta\ro izdel- kov šolskih vaieucev in pomocnikov, od katerih so dobili nekateri tudi male nagrade. PoIiHčni pregled. Gališki dcželni zbor se bo razpustih Ministerski predsednik groi Stürgkh se je po nekem posvetovanju s poljskim ministrom krajanom Dlugoszem, na katerem se je konstatiralo, da je položaj v (ialiciji brezupen, odločil, da bo prcd- lagal cesarju razpust gališkega deželne- ga zbora. \r najkrajšem času se torej pričakuie razpust gališkega dežclnega zbora. Zaradi pcHtičnih vzrokov iz Hrvaškega izgnani bosanski študentje. Iz Zagreba se poroea ogerski ko- respondenci na Dunaju, da je bilo več bosanskih dijakov visokih in srednjih šol za pet let izgnanih iz tirvaskj^'i. ker so se udeležili demonstracije v na- rodnem gledišču x Zagrebu, na kateri se je klicalo: »Živela Crnagora!« Ta odredba bo imela za bonsanske dijake težke posledice; kajti oni nimajo ne de- narnih sredstev ne jezikovnega znanja, da bi zamogli drugje nadaljevati svoje študije. Rezervisti še ne bodo odslovljeni. »Deutsches Volksblatt" je izvede! od merodajnega vira, da so vesti, ki *-"0 jih naznanjale te dni drugi listi glede od- pusta rezervistov popolnoma neosnova- ne. Vpoklicanci bodo še-le odslovljeui, ko bo balkanska kriza popolnoma rcse- na. Ne more se torej niti približno dolo- eiti, kedaj pojdejo rezervisti domov. Si- cer ])a ni odvisen odpust rezervistov od vojnega ininistra, marveč od zunanjega. Trilctna voiaška služba na Francoskem. Vojni odsek francoske zbomice je s '7 proti 4 glasovi vs|)rejel uvüdb(> triletne vojaške službe na FYancoskem. Zadnji odstavek določuje, da stopi za- kon koj \ veljavo ter da velja za vse vojuke, ki sc žc naliajajo v aktivni sluzbi. Domače in razne vesti. Konstantin, je kriz Kristusov slavil svo- jo zniago uad paganstvom, je prostost zmagala suzenjstvo, oniika barbarstvo. \ cs krščanski svet se bo spoiuinjal prihodnjo nedeljo, due 11. t. in. na bin- koštni praznik, tega velevažnega do- godka. Tudi nasa nadškofija, hei onega Ogleja, ki je s krvjo tolikih svojih slav- 11ill mučenikov proslavil svojo vero v Kristusa-Odrescnika, se bo odzvala kli- cu prevzvisenega svojega nadpastirja, kateri nas vabi da javno pokažeiuo svo- jo livaleznost in svoje \cselje uad toli- kimi dobrotaini, ki smo jih prejeli od krsOanstva. Soniesčaui! Sledimo vabilu in razs\ elliiuo da- ues zvečer svoje hiše, a jutri jih okrasiiuo z zastavami v znaiueuje ve- selja mid zniago krščaustva. Odbor. (lodba salezijancev priredi dunes /večcr obhod po glavnih ulicah me- sta, jutri ob 10. bo v stolni cer- kvi pontitikalna uiaša, katere se vdele- že vse oblasti. t Edvard Štrekelj, vikar v Vrtojbi. Umrl je v sredo due 7. t. m. po dolgi in nuieni bolezni prečastiti g. Edvard Š t r c k e 1 j, vikar v Vrtojbi. Blagi po- kojuik je bil rojen dne 13. marca 1M(>2 v Oorjanskem. V mašnika je bil posve- ccn dne 29. avg. 1. 1886. Služboval je kot kaplau v Komnti in Rilienbergu, od koder je prisel za vikar ja v Vrtojbo, kjer je bil 16 let. Bil je sicer mirnega in tihe- ga značaja, a vztrajen in zvest delavec v vinogradu Ciospodovein. P'ovsod, kjer je služboval, se ga s hvaležnostjo spo- minjajo. Predlanskim je obolel za pljuč- nico. Okreval je bil sicer še precej, a pritaknila se je druga bolezen, ki tfa je spravila v prezgodnji grob. Za njini ža- lujejo potrti sorodniki, njcgovi duhovni sobratje, ki so ga ljubili in vsi naši za- vodi, katerim je bil podpiratelj Pokoj- nik je imenoval za izvršitelja svoje oporoke veleč. g. dekana Oot. P a v 1 e- t i č a v St. Petru in veleč. g. župnika Ivana Rojeca v Mirmi. Naši dobro- delni zavodi bodo dobili spomine po po- kojnem g. Štreklju. f^ogreb pokojnega veleč. g. vikarja Streklja se je vršil ob ogromni udeležbi domačega in tujega ljudstva. Pogrebni sprevod je vodil mons. K o I a v e i č, nagrobnico pokojniku pa je govoril vie. g. župnik Ivan R o j e c iz Mirna. Qovor je pretresal srea ogromne množiee. — Cerkveni obredi so se vršili v cerkvi V: (ior. Vrtojbi. l;"ogreba se je udelezil med drugimi tudi c. kr. okr. solski nadzornik g. dr. Jos. Pavlin, vrtojbensko starešin- stvo in zastopniki drugili korporacii. Pogreb je pokazal, da so Vrtojbenčani, Dolenjci in Ciorenjci res spoštovali in ljubili blagega pokojnika. Svetila mu večna luč! Prvo sv. obhajilo so imeli 8. t. m. učenci in ueenke §olskega in Malega Doma. Bila ie lepa slavnost, ki gane vsakega človeka. Dan je bil prekrasen. Zc pred sedino uro so se začeli zl;irati Ijrvoobhajanci in drugi učeiici oinenie- nili zavodov pri Mai em Domu, ki so se potem, spremljani od čč. gospodov ka- tehetov, učiteljstva in starišev, v Icpern .'•IDrevodu pomikali proti kapucinski cer- kvi. --- Ginljiv prizor 17(1 nedolznih otročičev gre nasproti svojemu najbolj- šcmu prijatelju Kristnsu. Taka slav- nost veseli vsakega zavednega Sloven- ca, ki gleda v številni tnnožici prvoob- hajaiicev nadcpolno boJočuost liasega. naroda. V cerkvi je pričeki sveta iiiaša, med katero je irnel gospod katehet Žolskega Doma, č. P'. Joahini slovesnosti prime- rcn go vor. Potem ie bilo skupno pripra- vljunje za sv. obhajilo in po sv. ob- hajilu zahvala. Vso slovesnost je pov- zdignilo prelcpo pctje pod spretnim vod- stvoni g. ucitelja Crnigoja. Slavnosti so sc udele/jli preblagorodni gospod dežel- ni nadzornik raviiatclj Hežek, polnošte- viliio ueiteljstvo Sol. in Malega Hoina ter innogo obeinstva. Za nadžupnika v Oßleju je inieno- van dr. Ivan Mcizlik. dosedaj /upiiik v Perteolah. 100-letnico svojega Db.stauka N> pra/.noval v pnndcijek 12. maja lovski bataljon st. 11. ki je nastanjen v tira- dišču ob Soči. Nepreviden je bil posesinik Anton Lozar /. Ajdovsketfa. ko je šel dne b. t. m. \ Trst. Tain sta se inn pridružila dva stara znanca, ki jn ni so nikdar vide!. Lli so vsi trije v noko nostilno, kjer se ga je Lozar tako nalezel, da ga je po- silil zaspanec. Med spanjem pa sta niu neznana znanca odnesla 1-00 K ter iz- ginila. Koj na to se je Lozar \ zbudil ter tekel naznanit stvar polieiii. K sreci so zasačili Lozarjeva prijatelja ter ju za- prli. Pri Andreju Yalentincicu iz Javor- ia so se iiašli 047 K pri Franai Pegann iz Planine pa 300 K. Pegan je trdil, '.la ie dobil od Valentinčiča le SO K, toda tc^a urn niso verjeli. Pomanjkanje vode iiuajo že sedai \- Ro\ inju. Motna ubcina ie prosila po- nioči vo.ino mornaricO. ki ie poslala en parnik oblo/en s pit no vodo. Hotel sv. Duh ob Bohinjsketti jezeru se otvori za binkostne praznike. Binkostni poudcljek v Postojnsko jamo. ^e enkrat se opozaria p. t. olvin- >tvo na veliko binkoštno veselico v po- stoinski jami, ki se vrši pri vsakern vre- nienu binkostni pondeljek ob .\ uri pop. pri polni električni razsvetljavi. Svira- lo bode več godb. sploh bode preskrb- lieno za nairazličnejša razvedrila. pod- zenieljski buiet pa bode skrbel p. t. zletnikom za dobro ied in pijaeo. Po- sebni vlak odhaja iz Goriee ob S. uri 26 miu dopol. Vinogradniški tečaj na Grmu pri- redi kmetijska sola v petek. dne l.\ in- nija in v soboto dne 14. iuniia s slede- jim sporedom: \' p e t e k od 2.—5. po- poludne: Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivei. Zvepljanje in škrop- ljenje trt. Y soboto od S.—11. dopo- ludne: Zeleno ceplienje i i ravnanje s ceplienkami. Izbira gumjevih trakov. Praktieno razkazovanje zelenega cep- ljenja. P o p o 1 u d n e od 2. do 5. ure: Praktične vaje v poletnih delih v sol- skem vinogradu v Cerovdli. Razkazo- vanje škropilnie in žveplalnikov. — Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se pri- glasi po dopisr.ici pri r a v n t e 1 j s t v u k in e t i j s k e sole na Orm u (pošta Kandija, Kranisko) do i, junija. Albanskega mačka že dobivajo ne- kateri nemški listi »Tagespost« n. pr. ie še pred nekaj dnevi vsa gorela za Alba- nijo. a v petkovi številki piše. da Alba- nija pravzaprav ni nič. da ni za nobeno rabo. da nirna nobene ceste, še mani pr kako trgovino: sploh nič. In kako se to- laži sedai ta brumna nemška duša? Pravi, da je za nas boljše, da je Albani- ja tako pusta in prazna, ker drugače bi ltalija še boli hrepenela po n;i. Ta to- lažba je naravnost izborna! Vseučilišča srbijo Nemce, kakor kaže neko poročilo prof, (iiirtlerja, kjer skuša ta gospod dt.kazati. da Nemci plačujejo nam Slovanotn v Avstriji uni- verze, sami pa jih iniajo premalo. Po- sebno mi Slovenci smo bržkone tisti. ki nam Nemci plaeujejo vseučili.šče, k«.r nam vlada še veliavnosti v Zagrebu po- loženih izpitov ne dovoli. Ker imamo Slovani po nemskem mnenju prevc-; univerz. tedai imamo seveda dosti pre- vcč izobraženih iiudi. ki — čujte in str- mite! ki odjedajo Nemeeiu kruh. \' tern oziru bi znali razni uradi na S!o- venskein govoriti uekoliko drugaeuo ';: storijo, kajti po\ sod ie Nemee. ee je !«• Kak koseek krulia, ker doma uiiuai'. oeitno vej prostora. Prav gotovo ie. da iiuajo oui pre\ eč izobražencev. ki silijo v slu/be \ uaše kraje, ne pa n a robe. Naših Ijudi v ueuiških kraiili pae ni dx- sti vee kot belih vran. Najlepše darilo napravijo botri in stariši svojitn otrokom. ako se pustijo ua dan sv. birme fotografirati, ker edi- no s fotografijo se iim napravi veselie. katero jih se ua stare dni spoiuiuja iki svoje botre in svojo nežno mladost. Fotograf Weiss, via tre Re 10, darujj se posebej vsakenm birmaneu eno veh- ko. na krasneni kartonu umetno izda- lano sliko. Torej birmanei. ne zainudite te lepe prilike! Zemljevid Crnogore in obmcjneca ozemlja Avstro-Ogrske, Srbije in Alba- nije ie ravnokar izdal kartografski za- vod F r e v t a g Os: H e r n d t na Punaiii j \T1. Sehottenfeldgasse (>_'. v merilu I 1 :(ni0.i)0ii. Ta zemljevid ie za prouče- vanje zadnjih dogodkov na Balkanu ia- ko dober pripomoeek ter ga priporoea- mo obcinstvu. Cena 60 vin. Drobtinice. Rosanska in dahuatinska mladina v vojaskili akadeiuijali v Srbiji. Iz Sara- jevega poroeajo, da so oblasti v Hosni in Pahnaciji dognale. da hodiio po de- želi srbski posredox alei. ki uabirajo mladino za srbske vojaške akademije. Mladim Ijudeui se daje zagotovilo, da bodo poleg brezplacue vojaske in zuan- stvene i/obrazbe \- soli napravili lepo kariero v armadi. Ker je iiuela ta akeija veliko aspeha pri inladini. zato so obla- sti skleuile to gibanje udusiti in vsake- ga posredovalca zapreti. Po mrazii provzročena škoda na Fraiicosküin. Iz raznili krajev, posebuo pa iz južnili na Francoskem se poročai, da je mraz v aprilu uapravil v vrtovih in v vinogradih ogroiuno škodo. Pose- buo sadno evetje je popolnoiua zamrz- nilo. tako da ne bodo inieli nikake sadue letiue. Ženske /a/.uale cerkev. Angleške sufragetke (to so zenske, ki se potegu- jejo za to, da dobe vse one praviee. ki jih imajo nioski) so v Hatcluunu za/.gale no\o eerkev sv. Katarine. Skoda zuaša 240.000 K. Polile so najprej klopi in kle- ealnike z benziuo ter poteiti zažgale. Priporoča se, pod novim vodstvom. na novo urejeni hotel »Pri Zlateni Je- lenu<(. Štev. 2244 E Razglas. Naznanja se. da javna dražba zasta^il 1, cetrtletja, t. j. lesecev januarja, februarja in marca 19IZ začne v porred.. 9. junija 1913, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in po- nedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne 11.. 14.. 18.. 21 in 25. marca bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. V G o r ic i. 5. maja 1913. Od ravnatsljstva zastavljainice. Razglas dražbe. Zaradi oddaje II. in III. sekeije I. oddelka cestne zgradbe Gr^ar- Zabrdo-Ranjsica-Avce. med km H in od tu do 8.S5, katera dela so preudarjena in sicer II. sekeija K 48.500 in III. sekeija K 5(>.(>()() — se bo vrsila '2. junija ob 10. uri predpoludne pri staviteljskem od- delku c. kr. okrajnega ^lavarstva v Ciorici (II. nadst. st. \i\) javna dražba s pismenimi ponudbami. Zapeeatene ponudbe previdene s kolekom 1 K. katerim je tudi priloženo potrdilo deželce bla^ajne v (iorici o položenji vadija in sicer za II. sekeijo :M50 K in za III. sekeijo '_\SoO K sc ima vložiti najpozneje dan pred dražbo. to je do 1. junija t. 1. pri staviteljskem oddelku v (iorici. Vadij se mora vložiti pri deželni bla^ajni v üutovini ali v vred- nostnih papirjih ali v vinkuliranih posojilničnih knjizicah Xa zavitek vsake ponudbe in sicer na zi^ornjem robu naj se pise : -Ponudba za II. ali III. sekeijo I. oddelek cestne z^radbe Grgar-Zabrdo Ranjsica-Avče. < Tehnicni operat se splosnimi in posebnimi po^oji je razpoložen v gori omenjenem uradu v uradnih urah. Namestništvo ni navezano na najnizje ponudbe, temveč si pri- držuje pravico volitve med ot'erenti. Zaradi teya se bo pridržalo po- ložene vadije, dokler ne bode namestnistvo odločilo o dotični draž- beni obravnavi. Cestni odbor za kanalski okraj, v Kanalu 1. maja 1913. Načelnik : M. Z E G A. ^upujte samo dvokolesa nAL TENA", francoske vrste ki so najtrpežnejši in naj boljši bodisi za na. vaclno iabo ali za dirkev Sivaliii strojiOrigijial ..Victoria' so iiaipniktičnejši za vsako liiso. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanjf in štikaiij« ^vfxcnje).Stroj t»'čf lire/.šuniiio in je jako trpe- žen. i'nskc. saniokrese, shimo- reznic c in vse v to stroko spa- dajočc |:n*ilmeto se ilobi po to- vaniiški i'i-in nri tvrdki Kepševnni s Cuh, GORICA- Stolni trg št. 9. Prvo primorsho avtorizirono stauheno in hamnosesho podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vod- njake. ceste. na^robne spomenike in drutfa razna monumentalna dela Gene zmerne. InMinsia kreditna Ms poMca i n Centr la LjUhljönD; j,.M>n,inice: Celie, Olov^c, Sarajeva Split Trst ^J^J S^^ Vloji-e- im knjizice po 4%°,,. v tokotem rai:unu po u ¦ DroHnimi na vrpdruwtnp nanirie ' Naka/ua V inozcmstVO. Promese za vsa žreban a. lJreüu]mi na vrtunosinc pdpirjc. |, --------------------------—-----—-------¦---------- - -• - u_..i.„ i:i Krcditna pisma. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. -----..U.^l, Krcditna pisma. Tiska »Narodna Tiskarna« (oagov. l,. buivr^iw.;