NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek.
^^Qrn'\ urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
lunil 1990 • številka 26 • leto XLIV • cena 8 ainarlev
Direktorji na
dveli stolčiciii
Izpeta družbena lastnina preh^a v zasebne roke, stran 4.
V nekem
Irugem
svetu
Dbstaja
ikrutni
log
Na Celjskem je po lanskih podatkih UNZ
Celje 84 moških samomorilcev storilo to
dejanje v mesecih maju in juliju (nsgveč)
ter v februarju, medtem ko decembra in
januarja malo. Od 21 žensk si jih je n^več
vzelo življenje v juniju, juliju in avgustu.
Moški so se na našem območju za samo-
mor največ odločali dopoldne in zvečer,
ženske pa kmalu popoldne.
Tretjina jih je nekoč že poskušala storiti
samomor.
Pri moških je najpogostejši način samomo-
ra z obešanjem, nato z ustrelitvijo in zastru-
pitvijo. Tudi pri ženskah je na prvem me-
stu obešenje, nato utopitev ter na tretjem
mestu skok pod vlak. Leto poprej je bila
pri ženskah na prvem mestu smrt zaradi
zastrupitve.
Največ samomorov je bilo doma ali v bliži-
ni doma.
Poslovilna pisma so redkost, pri ženskah
še bolj kot pri moških.
Med poglavitnimi motivi za samomorilno
dejanje prevladuje tako pri moških kot pri
ženskah telesna ali duševna bolezen, na
drugem mestu je invalidnost, sledijo slabe
družinske razmere s spori in nasiljem ter
težave v službi.
Kje smo v tej neslavni statistiki Slovenci,
kje prebivalci našega območja, kaj o vsem
pravi zgodovina in kaj sodobni avtorji?
Stran 12.
- 50 kg sladkorja
(1 kg 8,90 din)
- 10 kg sladkorja
(1 kg 9,80 din)
- pralni prašek Joly
3 kg 53,90 din
Odprto od 7.30-19. ure,
sobota od 7.30-17. ure,
nedelja od 7.30 do 12.
ure.  Vabljeni k nakupu!
Mani
stanujmof
Tudi na Celjskem so se podržižile stana-
rine, voda in druge komunalije. Za koli-
ko? Stran 2.
Zeleno zlato
Izguhlja sijaj
Savinjski hmeljarji niso zadovoljni s ceno
hmelja. Proizvodni stroški znašajo devet
nemških mark, v reproverigi jim bodo priz-
nali sedem nemških mark, če... Stran 7.
Pomembno je,
kie si doma
Najbolje so za šolarje med počitnicami poskrbeli v Laškem in
Velenju, pa tudi drugod se bo julija in avgusta našlo kaj za zabavo
lin kratek čas. Stran 3.
2. STRAN -28. JUNIJ 1990

KOMENTIRAMO
Ne litru, rajši
se odrečem trem
Občuten dvig cen stanarin
in osnovnih komunalnih sto-
ritev, ki se v občinah obetajo
s 1. julijem, je za sabo poteg-
nil tudi različna razmišljanja.
Prevladujejo ta, da že zdaj
težko povezujemo začetek
s koncem meseca in da mora
biti nekaj hudo narobe, če
nam v celjski občini zagotav-
ljajo, da so naše majske pov-
prečne plače presegale 5 ti-
sočakov, v delovnih organi-
zacijah pa nas že pol leta pre-
pričujejo, da so mase oseb-
nih dohodkov zamrznjene in
se kuverte ob koncu meseca
tudi tokrat ne bodo zdebe-
Ule.
Od kod povišanje plač, ka-
kršnega beležijo v občini, naj
tokrat ostane ob strani. Loti-
mo se rajši tistega, kar je po-
membnejše, a so vladni mož-
je že našli rešitev. Subvenci-
je pri plačevanju stanarin
bodo, denar pa bo šel iz soU-
darnostnega sklada. Hujših
pretresov se nam torej ni
bati...
Polemika na celjskem iz-
vršnem svetu, ki je spreje-
mal odredbo o določitvi naj-
višjih cen osnovnih komu-
nalnih storitev, pa se je mi-
nuli teden razvila okoli cen
vode. V gospodinjstvih bo-
mo s 1. julijem za vodo od-
šteli 187 odstotkov več,
a Žarko Mrovlje (član izvrš-
nega sveta zadolžen za finan-
ce in invsticije) je razložil, da
to povišanje povprečno dru-
žino obremeni približno toli-
ko kot nakup litra vina. Te-
mu se menda že lahko odpo-
vemo. Kar nekaj pa nas je, ki
smo ob tem razmišljali še na-
prej.
Rajši bi se mesečno odpo-
vedali trem ali pa petim li-
trom vina - če je takšna pri-
merjava sploh umestna - da
bi v Celju le pili pitno vodo.
Celjska Komunala v precejš-
nje povišanje cen vode ni za-
jela stroškov razširjene re-
produkcije (to pa med dru-
gim pomeni tudi čiščenje
z nitriti preobremenjene
medloške vode), kar pomeni,
da bomo Celjani, ki želimo
piti zdravo vodo, le-to še
vedno kupovali v trgovinah.
In če za konec obudim
malce matematičnega zna-
nja, me nakup aseptične vo-
de v trgovini (če je sploh do-
bim) stane veliko več kot re-
cimo, pet litrov vina. Je pa
bevanda, če seveda ne kupu-
jete slabega vina, vs£(j zdrava
in dobra!
IVANA STAMEJČIČ
IVianj stanulmo!
Dražje stanarine In komunalne storitve
če vas v začetku julija ne
bodo božali morski valovi,
bo po vas zagotovo pljusnil
val poletnih podražitev. Za
začetek so višje stanarine,
dražja je voda, več bo treba
odšteti za ogrevanje, odvoz
smeti, kanalščino in še kaj
se bo znašlo na poletni po-
dražitveni lestvici. Kako so
se odločile posamezne ob-
čine?
S šestimi glasovi za in
enim vzdržanim so člani Iz-
vršnega sveta Skupščine ob-
čine Celje prejšnji teden
sprejeli odredbo o določitvi
najvišjih cen stanarin in os-
novnih komunalnih storitev.
Nove, višje cene začnejo ve-
ljati prvega julija, čeprav je
predstavnik Svobodnih sin-
dikatov glasno oporekal
takšni odločitvi, saj delavci
povišanih cen ne bodo več
zmogli plačevati. Stanarine
bodo po prvem juliju višje za
79 odstotkov. Močno se bodo
zvišale tudi cene osnovnih
komunalnih storitev, čeprav
v celjski Komunali s to po-
dražitvijo ne bodo mogli kri-
ti drugega kot stroškov eno-
stavne reprodukcije. Cene
vode za gospodinjstva bodo
višje za 187 odstotkov (za
ostale potrošnike 176 odstot-
kov), kanalščina za gospo-
dinjstva bo višja za 62 od-
stotkov (za ostale potrošnike
75 odstotkov), odvoz odpad-
kov bo za gospodinjstva
dražji za 152 odstotkov (osta-
li potrošniki bodo plačevali
103 odstotke več kot doslej).
Odvisno od potrošnika in na-
čina porabe bodo višje tudi
cene zemeljskega in mešane-
ga plina in sicer od 176 do
181 odstotkov. Ogrevanje se
bo v Celju podražilo za 79
odstotkov, v Štorah pa za 19
odstotkov. Predlagatelji viš-
jih cen stanarin in osnovnih
komunalnih storitev so čla-
ne izvršnega sveta seznanili
s podatki, da je bila celjska
občina ena redkih, ki je spo-
štovala zamrznitev cen zvez-
ne vlade lani decembra, ob-
čani pa so doslej plačevali
cene z novembrske ravni.
V žalski občini je izvršni
svet zasedal v petek. Stano-
vanjska skupnost je zahteva-
la 109-odstotno povišanje
stanarin, člani izvršnega sve-
ta so se strinjali z 80-odstot-
nim povišanjem. Vodarina,
kanalščina in stroški čistilne
naprave bodo višji za 141,7
odstotkov. Ogrevanje bo
dražje za 50 odstotkov, če-
prav je Komunala zahtevala
78,5 odstotno podražitev.
V mozirski občini so naj-
bolj podražili stanarine: za
125 odstotkov. Voda bo
v mozirski občini dražja za
100 odstotkov, ostali stroški
za 16 odstotkov. O cenah
ogrevanja niso razpravljali,
ker zaenkrat na tem področ-
ju nimajo posebnih težav.
Konjičani bodo o morebit-
nih višjih cenah razpravljali
šele julija, tako da bodo višje
cene, če se bodo za njih odlo-
čili, začele veljati predvido-
ma prvega avgusta.
Šmarski izvršni svet je
podprl naslednja zvišanja
cen: voda bo s prvim julijem
dražja za 107 odstotkov, od-
voz smeti za 524 odstotkov,
ogrevanje za 112 odstotkov.
stanarine pa se bodo na
Šmarskem povišale za 113
odstotkov.
Šentjurčani bodo o višjih
cenah stanarin, vode in ka-
nalščine razpravljali na da-
našnji seji izvršnega sveta.
In kako so se odločili Ve-
lenjčani? Stanarine bodo
višje za 92 odstotkov, voda
za 98 odstotkov, pri odpla-
kah so cene višje za 91 od-
stotkov, toplotna oskrba je
v povprečju dražja za 53 od-
stotkov (za široko potrošnjo
so cene zvišali za 82 odstot-
kov, za industrijo 42 odstot-
kov). Odvoz odpadkov bo po
novem veljal Velenjčane 96
odstotkov več, po novem pa
bodo plačevali še prispevek
za čiščenje odplak in sicer
1,66 dinarjev za kubični
meter.
V laški občini so se, vs^
po odstotkih sodeč, odločili
za najnižje številke. Stanari-
na bo višja za 51 odstotkov,
voda in kanalščina sta dražja
za 38 odstotkov, odvoz smeti
pa za 63 odstotkov. V laški
občini se s prvim julijem za
sto odstotkov povišajo tudi
najemnine za poslovne pro-
store.
IB
Dokler nam ne znižajo stanarine, se boš pač moral
sprijazniti z malo večjo gnečo v tvoji koči!
iViodernizacija boinišnice Ilira
Modernizacija celjske
bolnišnice, ki se je začela le-
ta 1977, sicer ves čas uskla-
jeno poteka, a ne tako hitro,
kot bi v Zdravstvenem cen-
tru Celje želeli. Dejstvo je,
da je od predvidenih 28 ti-
soč 902 kvadratnih metrov
bolnišničnih površin tre-
nutno urejenih in opremlje-
nih le 8 tisoč 733 kvadratnih
metrov.
Denar za modernizacijo
bolnišnice se zbira po spreje-
tem družbenem dogovoru
v vseh občinah celjskega ob-
močja, pomemben vir pa je
samoprispevek Celjanov.
Namensko koriščenje denar-
ja spremlja odbor podpisnic
družbenega dogovora, lani
pa je finančno poslovanje
preverjala tudi inšpekcija
SDK, ki ni ugotovila nepra-
vilnosti. Predstavnik Zdrav-
stvenega centra Celje Alojz
Žuntar je v poročilu o mo-
dernizaciji bolnišnice dodal,
da bi morali v republiki za-
gotoviti trajen in zanesljiv,
predvsem pa dovolj visok vir
sofinanciranja, da bi dela hi-
treje napredovala. Dokonč-
no pa se je treba sprijazniti
z dejstvom, da modernizaci-
ja letos ne bo zaključena.
Še vedno pa ni znano, ka-
ko bodo v celjski bolnišnici
uredili vprašanje odpadkov.
Obstajata dve inačici, ki jih
bo treba proučiti do jeseni in
se odločiti za primernejšo.
Po prvi naj bi odpadke seži-
gali v lastni sežigalnici, po
drugi pa sterilizirali v avto-
klavih, o prednostih oziroma
ekoloških učinkih obeh pa
trenutno še pripravljajo razi-
skave.
IS
Lašifo na poti obnove
v petek sta laški župan
Miloš Veršec in predsednik
izvršnega sveta Roman Ma-
tek, sklicala tiskovno kon-
ferenco, na kateri sta sku-
paj s sodelavci, želela jav-
nost seznaniti s položajem
v občini. Obsežno gradivo
je vsebovalo tudi poročila
direktorjev o družbeno-eko-
nomskem položaju nekate-
rih podjetij v občini, pri-
pravili so analizo izvajanja
družbenega plana občine,
podali informacijo o izvaja-
nju sanacijskih del v zvezi
s posledicami neurij, ki so
Laško prizadela lani, in po-
ročali o delovanju občinske
uprave.
Skupna ugotovitev je, da
poteka v Laškem življenje
na vseh področjih umirjeno,
z rahlimi pretresi, tu in tam,
v gospodarstvu. Podjetja
v občini nimajo blokiranih
žiro računov, razen tistih,
kjer je že uveden stečajni po-
stopek. Največja izgubarja
v občini sta Rudnik rjavega
premoga Laško in ŽTO
Ljubljana, TOZD za promet
Zidani Most, letos pa sta se
jima pridružila Turistično
gostinsko podjetje Savinja
Laško in Gostinsko podjetje
Radeče, za kateri je bil pred
nedavnim uveden stečajni
postopek.
Laščani se lahko pohvalijo
z intenzivnejšo rastjo izvoza
• na konvertibilno tržišče, ki
je bila večja kot v regiji in
republiki. S tem je izboljša-
no razmerje med uvozom in
izvozom, to pa še vedno ni
ugodno. Kljub temu plana
niso realizirah v celoti le na
področju kmetijstva.
Po besedah Romana Mat-
ka se izvršni svet tudi v bo-
doče ne namerava vtikati
v poslovno politiko podjetij,
jim bo pa na voljo. Dejal je
še, da so odločno proti varo-
vanju družbene lastnine,
navdušujejo pa se za njeno
preobrazbo.
Laščani se lahko pohvalijo
tudi z lepšo podobo mesta,
kar je plod dela v minulem
letu, opravljenega po neurju
avgusta lani. Sicer pa skrbijo
tudi za ekološko čisto mesto,
zato so na posameznih ones-
naženih področjih opravili
meritve onesnaženosti zraka
in bodo naredili tam, kjer je
bil le-ta prekomerno onesna-
žen sanacijske programe.
S 1. julijem bo v Laškem pri-
čela obratovati tudi merilna
postaja za merjenje vsebno-
sti žveplovega dioksida in
dimnih plinov v zraku.
Boško Šrot, podpredsed-
nik laškega Izvršnega sveta.
je podal informacijo o delo-
vanju občinske uprave, ki so
jo v tej občini leta 1988 skrči-
li le na dva upravna organa.
Občina v Laškem že sedaj
pod svojim okriljem združu-
je Center za socialno skrb-
stvo, pa občinsko matično
knjižnico. Ker je to v praksi
obrodilo sadove, si bodo pri-
zadevali v bodoče opravljati
še nekatere funkcije.
NATAŠA GERKEŠ
V Žalcu socialistična stranka
Zaradi finančnih težav so v žalski občini že pred časom
razpustili delovno skupnost bivše občinske konference
socialistične zveze. Zadržali so le nsOnujnejše prostore, v pri-
hodnjih tednih pa nameravjgo ustanoviti območno Sociali-
stično stranko. Izvolili bodo predsednika, podpredsednika
in tžgnika, vsi bodo delo opravljali neprofesionalno. Vsi
občani, ki so po devetem januarju letos podpisali pristopne
izjave o članstvu, bodo v kratkem seznanjeni z novim statu-
tom, lahko pa članstvo tudi prekličejo. Če tega ne bodo
storili, bodo v socialistični stranki menili, da so člani nove
stranke, pristopne izjave pa so na voljo tudi pri aktivistih
v krajevnih skupnostih.
IB
Strpnost v umazaniji
Društvo za varstvo okolja zatlovoljno
v četrtek so se na letni skupščini
sestali člani celjskega Društva za
varstvo okolja. Ob pregledu dela
v minulem letu je predsednik, Janez
Čmej ugotovil, da bi lahko delo dru-
štva opisal kot kriminalko, roman ali
novinarsko delo, ki bi moralo obsega-
ti najmanj sto strani.
Celjsko društvo za varstvo okolja, ki
se je v minulem obdobju izkazalo za
izjemno aktivno, šteje danes 86 rednih
članov, po besedah Janeza Črneja pa
se lahko pohvalijo še s 15 tisoč somi-
šljeniki.
Za največje uspehe v minulem letu
štejejo v društvu uradno priznanje
strokovnjakov o onesnaženosti tal in
oporečnosti živil na Celjskem, celjsko
društvo pa je sprožila tudi raziskava
v zvezi z radioaktivnim sevanjem v ne-
katerih stanovanjskih blokih v Celju.
Ne bodo se pustili prepričati nekate-
rim strokovnjakom, ki skušajo omiliti
škodljivost tvrstnega sevanja na
zdravje ljudi.
Še vedno pa je v Celju najbolj pro-
blematična pitna voda, onesnažena
z nitrati,pesticidi in težkimi kovinami,
je dejal Crnej, in izpostavil izredno ne-
gativno vlogo, ki jo ima, po njegovem
mnenju, pri tem celjska Komunala.
Zato si bo društvo moralo tudi v bodo-
če prizadevati za čistejšo vodo, zrak,
boljšo kvaliteto tal in nadzorovati eko-
loško osveščenost največjih onesnaže-
valcev^ h katerim je uvrstil Cinkarno,
Emo, Železarno Štore in celjsko bol-
nišnico. »Tako se v društvu žal še dol-
go ne bomo mogh ukvarjati z ekologi-
jo doma, potokov in podobno,« je ugo-
tavljal Črnej.
Društvene naloge zato ost^zgo ne-
spremenjene, posebej pa so po"^.
naj bi medloško vodo pričela uF
Ijati gaberska industrija, celjsk:
spodinjstvom pa n^ bi iz vodov
pip tekla le voda iz vitanjskega/"
Prav tako naj bi vodo iz Smartii"-
jezera uporabljaU v industrijske
ne. Neuporabno zemljišče v ZeF
je v lasti Cinkarne, naj bi ta od-
celjskemu Gozdnemu gospod^
to pa naj bi ga pogozdilo. Zavze|
tudi za razširitev cone za pešce |' ^
spremljan bodo gradnjo ^isfil^ji
prave in še mnogo nalog so si fj*,
Peter Kavalar, podpredsednic^
štva, je sprožil problematiko
v Celju, ki naj bi jih v kratkem .^J
čimveč. Da to Celjani potrebujej
kazuje nenehno aktivni P^O^l^^jj
Seje Društva za varstvo o^^P^š
med drugimi udeležil tudi ce^ j
pan Anton Roječ, ki je zagoto^j^^^
tudi nova celjska oblast pr^^°ai<
ekološko prijaznejše Celje, da
tev ni mogoče izvesti čez noi^' J
v skupnem prizadevanju      J
okolje z obeh strani potrebna s^jjjj
NATAŠA    ^
TRAČ
niče
Ker so nas demokrst
zabili povabiti na kP
v Ljubljano, ta teden Hi
nicah o njih ničesar, š ^
manj dobrega.
Miran Koren, šenhv
prenovitelj, skuša jt
zadnja vrata priti i,,
rektorski stolček i}.'
Šmarje. To bodo šem
ski in šmarski knetJ
bentili... "'^
Druga socializacija h
vih težav: Naveza ohči,
ljubljanska banka ne I
je več. Končala seje/,
hodom stare celjske vk
Zakaj bi sicer izvršniki
ko Krajnc na ^j^j
Emovcev bentil čez
Potem, potem pa je dm
socializiral Emove tezj
Občina je fabriki poso^
denar za plače. Figo ft^
namalano ga bomo še ki
videli...
Polde Rajh iiada(ji
z akcijo samoočiščevm
grehov. Nazadnje je uda
v Demokraciji. Čakam
še na to, da bo nekda
direktor Sipa (ki je sv
čas znal delavce posti\
v vrsto in jih zaslišen
zakaj ne vstopijo v pn
jo) svojo akcijo nadaljt]
še v Družini.
Skupščina celjski
Društva za varstvo ok
je minila v znaku tekmo
nja predsednika Ivana,
neza Černeja Črneja (da.
je tisti) in podpredsedn.
Petra Kavalarja (ta je o.
kdo bo koga večkrat z,
spodom. Zmagal je Ki
lar, ki je IJCČ naslav.
z gospodom poslancem.
Gospod, ki je telefoiin
novinarki, ki je pisal
o celjski kabelskoteh
zijski mučkalici, sejtf
zabil predstaviti. Niti
dega, saj njegov glasfi
namo z radia.
Ne vemo, če je laški
vršnik Roman Matek >
rovnik. Dejstvo je, daje
pred dvema letoma^
nom navkljub zmanjšali
vilo občinskih upravnih'
ganov, pa še vedno svw
no tlači žemljico. CelJS'
mu Mirku Krajncu pa ^
zakoni še vedno prep^
jejo, da bi ga posnemal
Če ste že kdaj
družbeno stanovanja-"
ko pokasirate še e/}e£^,|
ločiti se morate in
okoli po firmi in }ai^\
Če ga niste dobili še"'
li, ga tudi ne boste, miP
se fentate...

28. JUNIJ 1990 - STRAN 3
pomemlino je. kje si doma
^5lf/ Bil mozirski šolarji bi se v počitnicah raHi preselili ¥ Velenje aH Laško
Ku pregledu organizira-
h počitniških dejavnosti
■"naše šolarje vsako leto
jgvljamo, da je ponekod
"^"je dobro, celo odlično
"^krbljeno, drugod pa med
rjjeni in septembrom na-
Kar lepo pozabijo. Tudi
fjis ni prav nič drugače.
tradicionalni dobri or-
^ziranosti velenjske ob-
^slce zveze društev prijate-
mladine je treba letos
■jhvaliti tudi Laščane, ki so
svoje šolarje poskrbeli kar
Včinski upravi. Oddelek
ildružbene dejavnosti se po
Ledah Pavle Lapornik ne
(več le papirnate vojne in
folcratsko-administrativ-
1, opravil, ampak poleti
jbi tudi za dobrobit šo-
nev.
yeč o organiziranih počit-
kih dejavnostih pa v pre-
jiedu po občinah.
(eije
jčinska zveza društev pri-
jjeljev mladine je letos pri-
kril nekaj letovanj in tabo-
jv, šolarji pa bodo poleti
iliko izbirali tudi med pi-
jik srečanji, izleti in šport-
■-ni popoldnevi. Avgusta
[do v Pionirskem domu
tetke Jerinove poskrbeli
lurejeno prehrano.
Celjski šolarji bodo v po-
:jiicah lahko izbirah med
rjiškim taborom v Baski,
aloškim taborom v planin-
iem domu na Šmohorju, U-
ivno kolonijo oziroma sa-
0 letovanjem v Savudriji.
ivse te, večdnevne dejav-
csti bodo morali starši do-
ačati od 450 do tisoč 350
iiarjev. Otrokom v Celju
mujajo še plavalne tečaje,
taborniške dneve v Kokar-
jah, obiske Celjske koče.
Grička in Starega gradu ter
zabavno prireditev Pokaži,
kaj znaš. Ob tem pa še opo-
zorilo - vse dejavnosti, mor-
da pa še kakšno zraven, bo-
do v Občinski zvezi društev
prijateljev mladine izvedli le,
če bo dovolj prijavljenih
otrok.
Laško
Na simpatičen in zanimiv
način so se v tej občini letos
lotili priprave programa po-
čitniških dejavnosti kar
v oddelku za družbene de-
javnosti občinske uprave.
Pripravili so takoimenovana
potovanja z veselim avtobu-
som, vsak ponedeljek pa še
izlete. V vseh šolskih kuhi-
njah so uvedh dežurstvo in
otrokom bodo kuhali kosila
za 12 dinarjev.
Veseli avtobus bo vozil iz-
menjaj e iz Radeč v Laško,
naslednjih 10 dni pa iz La-
škega v Radeče in se vmes
ustavljal. Ob ponedeljkih bo-
do mali Laščani obiskovali
ljubljanski in zagrebški ži-
valski vrt, Arboretum Volčji
potok, Zmajčkov butik, ja-
mo Pekel in mariborski ak-
varij, za 1. september pa pri-
pravljajo Laščani družinsko
srečanje. Vse dejavnosti (tu-
di planinske in likovne dne-
ve, denimo) bodo vodili štu-
dentje pedagoških smeri in
vzgojiteljice, pomagali pa si
bodo tudi s starši, saj so or-
ganizatorji prepričani, da
imajo šolarji učiteljev čisto
dovolj že od septembra do
junija.
Mozirje
Tako kot prejšnja leta tudi
letos v tej občini ne bo nika-
kršnih organiziranih oblik
letovanja šoloobveznih
otrok.
Slovenske Konjice
v konjiški občini prav ta-
ko ne pripravljajo organizi-
ranih počitniških dejavnosti,
omeniti pa je treba letovanje
tamkajšnjih tabornikov na
morju in na Rogli ter koloni-
jo socialno ogroženih otrok
v Pacugu.
Šentjur
Občinska zveza prijateljev
mladine je pripravila začetni
tečaj tenisa, razmišljajo pa
tudi o nadaljevalnem. Z Mer-
xovim motelom pa so se do-
govorili za urejeno prehrano
šolarjev med počitnicami.
V začetku avgusta priprav-
ljajo tradicionalni izlet v nez-
nano, pripravili pa so tudi
počitniško kolonijo v Selcah
pri Crikvenici, tako kot vsa-
ko leto. Nekaj aktivnosti za
otroke pa je tudi v Dramljah,
na Ponikvi in Dobju.
Šmarje
Iz občine bodo organizira-
no odšh na morje le taborni-
ki, za ostale šolarje pa niso
pripravili posebnih počitni-
ških aktivnosti. Predlani so
jih, a ugotavljajo, da se niso
dobro, obnesle - pa izkuš-
njah Šmarčanov bi k^ takš-
nega prišlo v poštev le v me-
stu Rogaška Slatina.
Veienje
Ob programu počitniških
dejavnosti, ki jih je pripravi-
la velenjska Občinska zveza
društev prijateljev mladioe,
si človek ne more pomagati,
da ne bi bil navdušen. Zanje
je namreč že značilno, da
v zimskih in poletnih počit-
nicah pripravijo bogat pro-
gram dejavnosti, otroci pa so
se že navadili izbirati tisto,
kar jim je najbolj všeč.
Letos pripravljajo dnevna
tabora (odhodi zjutraj, po-
vratki zvečer) na Slemenu in
Trebehškem, na Slemenu
sta v teh dneh tudi tabora
mladih gasilcev in razisko-
valcev. Za šolarje pripravlja-
jo taborjenja v Ribnem, Sa-
vudriji in Logarski dolini, le-
tovanje v Savudriji ter polet-
ne glasbene šole harmonike,
kitare, komorne igre in violi-
ne. Ostale počitniške aktiv-
nosti so organizirane po de-
javnostih, zajemajo pa vse
pd modelarstva, rolkanja, ša-
ha, računalništva, plavanja,
tenisa, likovnega tečaja, obli-
kovanja iz gline, sredinih
športnih aktivnosti do gleda-
liških igric in tečaja deska-
nja, o katerem sicer še razmi-
šljajo. Prijav šolarjev niso
zbirali, saj po izkušnjah iz
prejšnjih let otrok nikoli ni
premalo.
Žalec
Za žalske šolarje je soraz-
merno dobro poskrbljeno
med počitnicami, saj imzgo
na voljo plavalne tečaje
v preboldskem kopališču,
začetne tečaje tenisa v Šeš-
čah in Žalcu, letovanje na
Debelem rtiču ter že y sobo-
to, 30. junija otroški Živ-žav
s prodajo didaktičnih igrač.
Planinskega tabora na Ho-
mu ne bo, ker ni bilo dovolj
prijav.
V Šentjurju
izbirajo mestne
simbole
Šentjur pri Celju namerava-
jo letos razglasiti za mesto. Za-
to so se v skupščini krEgevne
skupnosti Center odločili za
javno razpravo o zunanjih sim-
bolih mesta: grbu, himni, za-
stavi in mestnem pečatu. Pred-
loge so v enomesečno razpravo
poslali uličnim odborom, po-
djetjem, pobtičnim strankam,
zvezam,in organizacijam. Grb
mesta Šentjur bi predstavljal
župnijski zaščitnik sveti Jurij
na konju, po katerem je kraj
tudi poimenovan. Za šentjur-
sko himno predlagajo eno od
treh Ipavčevih pesmi: Domo-
vini, Slovenec sem in Iz stolpa
sem. Zastava šentjurskega me-
sta naj bi vsebovala prav tako
prizor svetega Jurija na konju,
barv zastave pa še niso izbrali.
Mesto bo imelo pečat, ki ga bo-
do poiskali v muzeju.
Mozirski
liberalci se
sestanejo
Danes se bodo ob 17. uri se-
stali člani mozirske ZSMS-li-
beralne stranke. Poleg ocene
dela v minulem mandatnem
obdobju bodo izvedli kadrov-
ske spremembe z izvolitvijo
novega vodstva. Tako n^ bi po
novem mozirsko ZSMS-libe-
ralno stranko vodila Zdravka
Hriberšek-Ladinek, njen na-
mestnik bi bil Jože Pečovnik,
sekretar Bojan Sevšek, imeli
pa bi še šestčlansko predsed-
stvo, tročlanski nadzorni od-
bor in petčlansko komisijo za
pritožbe. Moziriani so sestavili
tudi cenik o višini strankarske
članarine. Ta naj bi za dijake,
študente in nezaposlene znaša-
la 120 din letno, za zaposlene
pol odstotka mesečnega oseb-
nega dohodka, za upokojence
pa 180 dineojev.
N.G.
laščani praznujejo
Danes se pričenjajo v La-
tem prireditve ob občin-
kem prazniku, 2. juliju. Ta-
I se bo v športni dvorani
' Radečah pričel turnir
'Odbojki, do srede pa se bo-
iiivrstile še številne šport-
^ in kulturne prireditve/
['h praznovanj bo v pone-'
''Ijek s slavnostno sejo
■liorov skupščine občine, na
'»leri bodo podelili pet-
•^st občinskih priznanj,
■'utrl bodo v Laškem dvor-
«J na ogled postavili razsta-
ob 120-letnici gasilstva
i^^škem. Jutri bo nastopila
laška godba ne pihala na
gradu Tabor, v Zdravilišču
pa godba na pihala iz Zida-
nega mosta. Sobota bo v La-
škem v znamenju prazno-
vanj ob 120-letnici gasilstva,
v nedeljo pa bodo pripravili
turnir v streljanju z maloka-
hbersko puško na strelišču
v Zidanem mostu ter odprli
razstavo akvarelov Franca
Markoška v Zdravilišču.
Praznovanja bodo Laščani
sklenili v sredo, ko bodo na
igrišču v Laškem pripravih
turnir v malem nogometu ter
na Brunku še proslavo ob
Dnevu borca.
N.G.
Za 5 din dobre
volje
Do torka se je v uredni-
štvu nabralo že 138 prijav
s kuponi za naš izlet, ki
smo ga poimenovali Za
5 din dobre volje. Kupone
lahko pošljete še do sobo-
,te, 30. junija. Prihodnji
ponedeljek dopoldne, pa
bomo med prijavljenci iz-
žrebali prvih 45 potnikov
našega veselega avtobu-
sa, ki bo izžrebance pope-
ljal na celodnevni izlet
v Logarsko dohno 7. juh-
ja. Več o programu izleta
in spisek izžrebancev pri-
hodnji teden v NT.
Vabimo k sodelovanju
Ob vse bolj obširnih in branih Pismih bral-
cev, Odmevih in rubrikah Prejeli smo ter Iz
dveh zornih kotov, smo se odločili, da vam
Novi tednik skušamo še bolj približati in pisati
na kožo. Zato uvajamo dve novi rubriki. Prva
se bo imenovala
Bralci - pripovedovalci,
v njej pa bomo objavljali vse, kar želite zanimi-
vega povedati nam in drugim bralcem. V ru-
briki
-želeli ste - berite
pa se bomo lotevali tem, za katere ne vemo,
jih spregledamo ali pa se nam ne zde dovolj
zanimive, vi pa bi o njih na vsak način hoteli
izvedeti kaj več. Vaše pripovedi ali predloge
bomo tudi honorirali. Za obe rubriki bo do-
volj če nam v uredništvo pošljete pisemce, se
morda oglasite sami ali pa vsaj zavrtite te-
lefon. Uredništvo
Prenovitelji bodo
rajali
Jutri popoldan se bodo na
Gričku pri Celju zbrali na re-
publiškem zboru člani ZKS-
Stranke demokratične preno-
ve, zbor pa naj bi imel pred-
vsem družben znač^. Na Gri-
ček so povabili tudi nečlane in
politične nasprotnike ter rado-
vedneže, namen pa je, kot so
zapisali »nesramežljiv boj za
simpatije volilcev«.
Velenjska vlada
Prejšnji teden je svoj izvršni
svet dobila tudi velenjska
skupščina. Predsednik je To-
dor Dmitrovič, diplomirani in-
ženir strojništva, člani pa Ivan
Gaber, višji upravni delavec,
Miran Gm^nar, inženir stroj-
ništva, Igor Meh, diplomirani
ekonomist in Jože Prislan, ofi-
cir sanitetne službe. Podpred-
sednika izvršni svet še nima,
ker mandatar do zasedarija ni
našel primernega in voljnega
kandidata. Sicer pa je bil ve-
lenjski izvršni svet izvoljen
s 73 odstotki glasov, vendar
Dmitrovič tudi s tem ni bil za-
dovoljen. Pričakoval je vs^ 80
odstotno podporo.
BP
SVET MED TEDNOM
Piše Darijan Koširj
Vrh, obsojen na kompromise
Tokratni dublinski vrhunski sestanek dvanajstih šefov
držav oziroma vlad Evropske skupnosti je zgolj eden tistih
vrhov, ki mornjo biti zato, ker so takšna pravila igre: vsaka
predsedujoča država mora enkrat v mandatu (ki traja šest
mesecev) pripraviti vrhunski sestanek. Drugače bi bil ta
sestanek povsem odveč. Na njem ne bo padla nikakršna
obvezujoča odločitev glede bodoče usode Evropske skup-
nosti, s^ vsi čakajo na decembrski medvladni konferenci
o politični in monetarni uniji ES, kjer naj bi že podpisali
nekatere dogovore v zvezi z naravo Evrope 92. December
bo tudi čas, ko bo naslednja predsedujoča (Italija) morala
pripraviti vrhunsko srečanje, ki bo tako potekalo isto-
časno z medvladnima konferencama. V Dublinu bi se
lahko kvečjemu kaj zapletlo, glede na dejstvo, da Thatc-
herjeva poskuša blokirati nekatere zanjo neprijetne odlo-
čitve s tem, da ponuja nove in nove predloge, ki so največ-
krat za ostale udeležence nesprejemljivi, morajo pa o njih
razpravljati. In ker velja pravilo odločanja s konsenzom, so
se takšna srečanja v zadnjem času praviloma končala brez
dogovorov in z rezultatom 11:1, ker je praviloma Thatcher-
jeva tako ali tako proti.
Seveda pa bi bili krivični, če bi rekli, da so šefi držav
dvan^jsterice v Dublinu zgolj jedli in pili ter zapravljali
čas; ta je namreč zanje preveč dragocen, da bi ga metali
proč. Zato so ob spoznanju, da se med seboj ne bodo mogli
ničesar dogovoriti, sklepali predvsem o tem, kako naj bi
ES v bodoče gospodarsko pomagala razpadajoči in propa-
dajoči Sovjetski zvezi. Vprašanje takšne ali drugačne reši-
tve te države v času, ko je perestrojka zašla v slepo ulico, je
namreč tudi vprašar^e prihodnosti združene (ah pa ne)
Evrope in s tem vprašanje miru in detanta v svetu sploh.
Nsjbrž bi bila kakšna izmed oblik državljanske vojne
v ZSSR, do katere lahko po najbolj črni varianti pride
takrat, ko bo država gospodarsko (in s tem pohtično)
propadla, silno neprijetna reč tudi za Zahodno Evropo; ne
pozabimo, da ima ZSSR navsezadnje v svojih rokah več
kot tretjino vsega jedrskega potenciala v svetu. Zato je
prva možnost seveda reševanje Sovjetske zveze z dvigom
ravni razvoja gospodarstva, s tem pa bi tudi drugi pro-
blemi postali drugotnega pomena. Toda tudi glede tega si
v ES niso edini: Thatcheijeva, ki pri vsem skupaj - tako
pri odnosih z ZSSR kot glede prihodnosti Evrope 92
- nima nikakršnih osebnih in drugačnih interesov razen
čistih računov in lahko zato tudi bolj sproščeno razmišlja,
trdi, da n^ si ZSSR pomaga predvsem sama, zahodnoe-
vropske davkoplačevalce pa naj pusti pri miru, medtem
ko Kohl (ki ima pred očmi seveda sovjetsko privohtev
k združitvi Nemčij že v letošnjem letu) in Mitterrand (ki
želi predvsem nasprotovati Britancem) zahtevata takojš-
njo pomoč Sovjetski zvezi v višini 15 milijard dolarjev.
V Dublinu so se na koncu sporazumeli, da bodo Sovjetski
zvezi na vsak način pomagali, niso pa se še odločili kako in
v kolikšni meri. S tem si bo Zahodna Evropa tudi oprala
moralnega mačka, ki bi ga utegnila imeti, če bi šle stvari
v Sovjetski zvezi navzdol, Evropa pa ji pri tem ne bi
pomagala in s tem storila napako, kakršna je bila morebiti
munchenska konferenca let 1938 in mirno opazovanje raz-
kroja stare celine.
Potres kot tretja katastrofa
Iran, ki ga je pred enajstimi leti najprej »prizadela«
islamska revolucija imama Homeinija, zaradi cesarje bila
država nekaj mesecev povsem parahzirana, in po irako-
iranski vojni iz leta 1981, ki seje stragičnimi posledicami
končala poleti 1988, je sed^ to perzijsko državo prizadel še
katastrofalni potres, ki je terjal več kot 50.000 žrtev,
a končna številka bo še nekohko višja. Država, ki bi jo bilo
že zaradi iraško-iranske vojne stežka obnoviti (zahodni
izvedenci ocenjujejo, da bi Iran potreboval po 30 milijard
dolarjev na leto v naslednjih šestih mesecih za kolikor
toliko znosno okrevanje), je sed^ povsem porušena.
Obnova bo sed^j toliko težja, ker je Iran s tem postal
»potresno-sumljivo področje*, kar bo zahtevalo trdnejše
in s tem dražje gradnje, ki jih Iran ne bo mogel pokriti
z vso nafto, ki jo ima na razpolago; tudi če bije imeli več, je
ne morejo prodajati po mili volji, ker ima tudi trg svoje
»objektivne« meje.
Vsaka naravna katastrofa pa ima tudi pohtične posle-
dice. V času potresov in podobnih katastrof ponavadi
pride do nove splošne mobilizacije ljudi; tako je Iranu še
kako prav prišla vojna z Irakom v času nestabilne islam-
ske revolucije, s^ so se vsi združili okrog voditeljev v boju
s sosedi, s čimer je tudi revolucija »preživela«. Sed^j, ko je
revolucija po smrti imama Homeinija spet načeta in ko bi
se bilo treba začeti pogovarjati o večstrankarskih volitvah
in podobnih rečeh, je Iran doletel potres n^hujše vrste
(čeprav pozamo tudi potrese na Kitajskem, v katerih je
bilo po 200.000 in več žrtev) in s tem nova priložnost za
mobilizacijo ^'udi v obliki »obnove porušene domovine«,
ob čemer pride politika v ozadje; tudi Jugoslavija je doživ-
ljala takšno obdobje neposredno po drugi svetovni vojni,
čeravno ti dve stvari nista čisto primerljivi. Političnega
potresa v Iranu torej še nekaj časa ne bo, kar ni nujno
dobro. Namreč, sed^j se bo enoumje naslednikov islamske
revolucije nadaljevalo v nedogled, dokler ne bo država
obnovljena; vsakdo, ki se s tem ne bo strinjal, bo sovražnik
države številka ena. In kasneje, ko bo notranji revolt dose-
gel vrhunec, bo nova revolucija še toliko hujša, ker so
probleme, ki bi jih morali sed^ reševati, zaradi »narave in
višjih sil« potisnili v stran. Takrat bo morda Iran znova
veUko svetovno krizno žarišče.
4. STRAN - 28. JUNIJ 1990
i?5!!£5AllSt>
Direktorji na dveii stoičifili
Izpeta družbena lastnina prehaja v zasebne roke
Po napovedih strokovnjakov naj bi
v prihodnjih nekaj letih večji del tako
imenovane družbene lastnine prišel v za-
sebne roke. V zvezi s tem, posebno še zara-
di bojazni, da bi pri tem prišlo do preveli-
ke »razprodaje« družbene lastnine, je bilo
v zadnjem času prelite veliko tiskarske
barve. V glavnem gre za teoretiziranja,
kajti v praksi je malo primerov, na osnovi
katerih bi lahko ocenili, da gre za vsesplo-
šen pojav kraje tistega, kar po mnenju
mnogih sploh ne obstaja. Primer, ki pa bi
lahko bil vzorčni in ki ga kaže opisati, je
povezan s preobrazbo konjiškega Jelena,
posebne omembe vreden pa je seveda tudi
vsesplošni pojav, ki spremlja sedanja do-
gajanja; da namreč mnoge direktorje bolj
skrbi lasten obstoj, zato v kar precejš-
njem številu ustanavljajo lastna podjetja.
Največkrat omenjena »sporna« primera
preobrazbe lastnine na našem območju sta
v zadnjem času konjiški Jelen in žalski ho-
tel Golding. O slednjem le to, da je gostin-
ski del pod zelo ugodnimi pogoji prevzela
zasebnica. Mnenja o visokem deležu dobič-
ka so deljena, največ pa je tistih, ki pravijo,
da gre za tipično razprodajo, pri kateri pa je
seveda spretna podjetnica kriva le toliko,
da ji je uspelo skleniti uspešno pogodbo.
Vendar pa je pri vsej zadevi precej zameg-
ljenega, saj zaenkrat še ne gre za mešano
podjetje (zato ker gostinstvo ki upravlja
s hotelom ni lastnik zemljišča) temveč le za
najemno pogodbo. Če bo do ustanovitve
mešane firme le prišlo, bo morala svoj že-
gen dati še država. Prav okoU teh treh, ku-
pca, prodajalca in države, pa bi se moralo
(ob asistenci strokovne organizacije, ki bi
znala oceniti dejansko vrednost tistega, kar
se prodaja), vrteti vse skupaj. Verjetno pa
bodo v tem primeru hoteli svoje reči še
morebitni drugi interesi, ki bi si v takšnih
primerih verjetno zeleh zelo javen natečaj.
Ce seveda že ni prepozno...
Holding Fira
v konjiški občini je bil v zadnjem času
v zvezi s tem gotovo največkrat omenjan
primer gostinskega podjetja Jelen, ki gre
po poti preobrazbe v holding. (Holding je
organizacija, ki bi jo lahko poenostavljeno
primerjali z sozdom - le da slednja temelji
na dogovorni ekonomiji, holding pa na ka-
pitalskih osnovah). Dr. Ivan Ribnikar je
večkrat dejal", da je preobrazba družbene
lastnine (ki je sam sicer ne priznava) v za-
sebno v naših razmerah možna edino s hol-
dingi. Ker gre praktično za enega prvih
primerov takšne preobrazbe kakšnega
manjšega družbenega podjetja v zasebno
na našem območju, je vredno primer po-
drobneje opisati.
Že pred tremi leti seje gostinsko podjetje
Jelen odcepilo od Dravinjskega doma, kar
je takrat dvigovalo v občini precej prahu.
Oblast je novorojencu prerokovala hiter
konec, vendar pa Jelen še vedno obtaja. Še
več, kot eni redkih poslujejo le s svojim
denarjem, so likvidni, vrednost družbene
firme Jelen pa so v tem času povečali za tri
in pol milijonov dinarjev (pol mihjona za-
hodnonemških mark). Morda bi bili še
učinkovitejši, če bi uresničili proces repri-
vatizacije, ki ga je direktor Boris Klančnik
načrtoval že takoj po odcepitvi, vendar si
projekta tudi še lani ni upal uresničiti, saj
bi ga, kot sam pravi, zagotovo »odstrelih«.
Misliti že lani ali celo predlani o preobrazbi
takšne firme kot je Jelen v zasebno podjet-
je in ne dobiti nalepke antidržavnega ele-
menta bi bilo gotovo neumestno pričakova-
ti. V Jelenu so morah ubrati bolj umirjeno
in postopno pot, istočasno pa so z ustanovi-
tvijo več manjših podjetij (Info team, Euro-
trade, Unicommerce in Albin promotion iz
Avstrije) pričeli razvijati koncept holdinga,
prilagojenega jugo razmeram. Končni cilj
je, preobraziti podjetje v eno izmed oblik
zasebnega lastništva. V holdingu z nazivom
Fira bi se koncentriral kapital privatnih in
tudi manjših družbenih podjetij, holding
pa bi opravljal finančni inženiring in kredi-
tiral razvoj malih podjetij in tudi organizi-
ral emisijo vrednostnih papirjev.
Na osnovi pogodbenih odnosov bi vršili
tudi računovdoske posle za mala podjetja
in znanja ter za obrtnike organizirali trženje
doma in v tujini. Najprej pa se Boris Klanč-
nik spet zavzema za reprivatizacijo Jelena:
»Sedanji sistem je izčrpal vse možnosti za
dobro delo in se ni več sposoben kosati
z agresivno zasebno pobudo. V mesecu dni
se bodo delavci Jelena odločali o možnih
inačicah preobrazbe družbene lastnine
v zasebno. Po prvi iničici bi dah poslovne
enote v najem delavcem, po drugi bi se
Jelen organiziral kot delničarska firma. Zu-
nanja institucija bi morala oceniti dejansko
tržno vrednost Jelena, na osnovi tega pa bi
šli v razpis delnic, ki bi jih lahko kupili
delavci in vsi interesenti. Firma torej osta-
ja, spremeniti pa se mora upravljanje, ki bo
temeljilo na profitnih enotah. Določen del
profita bo šel za razvoj firme, viški pa de-
lavcem.«
Nismo vsi enaici
Razmišljanja direktorja Jelena niso le te-
oretiziranje, saj so dosti načrtovanega že
uresničili. In prav to je za mnoge najbolj
sporno, ker pač še nimamo vseh zakonskih
okvirov ali morebiti celo nacionalnega ali
kakšnega drugega načrta za preobrazbo
družbene v zasebno lastnino. Prav tako je,
če gledamo celotno gospodarstvo, sporno,
kje dobiti denar za nakupe, saj so po neka-
terih podatkih Jugoslovani zmožni kupiti
le desetino vsega, kar bi bilo smotrno preo-
braziti z vidika lastništva. Tu so še vpraša-
nja, kako naj delavci kupujejo delnice, če
nimajo denarja niti za preživetje ipd____Na
vse to ima Boris Klančnik takšne odgovo-
re: »Res je, vsi delavci ne morejo kupovati
delnic, vendar to po mojem ni tragično.
Izkušnje iz tujine kažejo, da tam, kjer so
lastniki delnic vsi, ni posebnih učinkov,
učinki pa so, kjer ima delnice vodstvena
struktura. Mišljenje, da morajo biti vsi de-
lavci solastniki je posledica 45 letnega
ustvarjanja vsesplošne enakosti. A nismo
vsi enaki. Najboljši način, kako zamenjati
sedanja nesposobna vodstva je, da dobijo
podjetja različne lastnike, ki bodo tudi od-
ločah, kdo bo direktor.
Zaradi mene lahko to imenujejo tudi kra-
ja družbenega kapitala, toda ali ni to, kar se
sedaj dogaja s tako imenovano družbeno
lastnino, tudi kraja? Na tako neracionalen
način kot jo trosimo mi, je namreč ne trosi-
jo nikjer.«
Direktor Jelena tudi opozarja, da je veči-
na vodstvenih delavcev v tem času našla
novo magično besedo, na katero obeša sla-
bosti, povezane s poslovanjem. Če so bili
v preteklosti to različni vladni programi in
razne neumnosti tekoče ekonomske politi-
ke, so danes tehnološki viški tisti dežnik,
pod katerega se da skriti vse slabosti. Prav
čudno je, zakaj ravno zato vlada ne pripravi
tako potrebnega socialnega programa.
Na tej osnovi bi lahko namreč republiške
občinske vlade zahtevale od direktorjev, da
pripravijo zasnove razvoja, pod katerimi so
zmožni voditi podjetja na osnovi ekonom-
ske logike: »Bistvo je namreč v tem, da
nimamo dobrih programov, da je tehnolo-
ško in organizacijsko vodenje podjetij zelo
slabo, da ni razvojnih usmeritev v podjetjih
in da vodstveni kader vsaj v večini ni zmo-
žen voditi podjetij v drugačnih, tržnih po-
gojih. Zamenjati zgolj barvo namreč ni do-
volj. Proti reprivatizaciji najbolj vpijejo ti-
sti, ki niso v stanju voditi firm in ki si ne bi
upaU kupiti delnic lastne firme. To pa je po
mojem predpogoj, da lahko nekdo vodi po-
djetje. Tudi v državnih firmah bi morali biti
direktorji solastniki podjetij.«
Prav zanimivo bi bilo videti, koliko di-
rektorjev in vodstev podjetij bi si upalo
kupiti delnice »svojih« podjetij. Po tem,
koliko delnic bi kupili, bi tudi vedeU, koh-
ko je neko podjetje vredno. Vprašanje pa je
tudi, kohko interesa bi kazali domači in tuji
podjetniki za podjetja, ki niso donosni. Pri-
mer mariborskega Lileta in še marsikatere
firme, kjer si lahko samo želijo, da bi jih
kdo z nakupom rešil propada pričajo, da
težnje po »razkroju« družbene lastnine le
niso tako očitne, kot jih nekateri hočejo
prikazati. Res je morda temu krivo tudi
dejstvo, da »prodajalci« skušajo iztržiti tudi
trikratno ceno tržne vrednosti (predvsem
zato, ker gre za prodajo na osnovi cene
kvadratnega metra po aktualni gradbeni
ceni), kar pa bo prispevalo samo k temu, da
bomo do cilja prišU kasneje, kot si želimo.
»Največje breme sedanje preobrazbe bo-
do gotovo nosiU delavci, ki ostaj^o vedno
manj zaščiteni. Vendar to še ne bi smel biti
vzrok za nekatere sedanje nerealne obljube
sindikata v smislu, da so vsi delavci dobri
in da morajo vsi obdržati službo. Niso vsi
dobri, tako kot niso dobra vsa podjetja.
Zato naj zdravi programi ostanejo, nezdravi
pa odmrejo, tako kot ostarijo stvari v nara-
vi. Še najprej pa bo do tega prišlo, ko bo
lastnina dobila svojega lastnika,« je zaklju-
čil svoje razmišljanje Boris Klančnik.
Brez Iconlcurenčnili Iclavzul
Malo povezave s predvideno preobrazbo
lastnine pa ima vsaj za sedaj proces usta-
navljanja majhnih zasebnih podjetij. Toč-
nega podatka, koliko jih je bilo ustanovlje-
nih na celjskem območju, ni. Medtem ko je
na ljubljanskem sodišču seznam registrira-
nih podjetij javno izobešen, so imena regi-
striranih podjetij v Celju skrivnost. Vir po-
datkov so zato Uradni listi SFRJ, kjer pa
podatki kljub precejšnji ažurnosti celjske-
ga sodišča (to velja tudi za postopke regi-
stracije, ki so jih z ustrezno organizacijo
precej skrajšah) nekoliko kasnijo. Tako je
po nekaterih podatkih na celjskem območ-
ju ustanovljeno okrog 700 novih zasebnih
podjetij, po drugih že več kot tisoč.
KakorkoU že, pomembneje je poudariti,
da predvidenih učinkov ta nova podjetja še
ne dajejo. Kot primer, v celjski občini ima
zaenkrat obratovalno dovoljenje le kakšnih
40 podjetij, nekaj malega jih je v postopku,
medtem ko večina kljub registraciji pri ob-
činskem inšpektoratu sploh še ni prosila za
pričetek poslovanja. Morda tudi zato ne,
ker ima večina teh zelo široko registracijo.
Tako naj bi se npr. večina trgovskih podje-
tij ukvarjala tako s prodajo blaga na drobno
in debelo (od šivanke do lokomotive), izva-
žala in uvažala, se za nemeček ukvarjala
s turizmom, izposojo avtomobilov, gostin-
stvom itn. Za vse to je seveda treba imeti
pogoje, ki jih večina nima, zato tudi odlaša-
nje s prijavami na pristojne inšpekcijske
urade.
Več naj bi ta podjetja dala šele naslednja
leta, ko naj bi svoje opravila tudi konkuren-
ca. Ali pa bo morda množice teh podjetij
zamenjala družbena podjetja? Če bo tako,
potem lahko rečemo, da je marsikateri
družbeni organizaciji vseeno, kajti le redki
so v svoje statute vnesli konkurenčne klav-
zule, ki bi delavce zavezovale k določeni po-
slovni lojalnosti do podjetij, kjer so bili za-
posleni. Eden očitnejših primerov v Celju
je Razvojni center, ki ga je zapustilo največ
strokovnjakov za računalništvo...
Močno konkurenco dobivajo tudi trgov-
ci, ki pa niso vsi tiho. Emil Kolenc, direktor
trgovskega podjetja Center se zavzema
predvsem za izenačitev pogojev med zaseb-
niki in družbenimi podjetji: »Vsaka konku-
renca je dobrodošla, če so pogoji poslova-
nja kolikor toliko enakopravni. Mi plačuje-
mo davek od maloprodajne, zasebniki pa
od grosistične cene. Razlike je za približno
tri odstotke. Tudi glede tehnične opremlje-
nosti in drugih zahtev o blagovnem prome-
tu zasebnikom pogledajo skozi prste, prav
tako pa si ti lahko privoščijo prodajo po
nižjh cenah zaradi uvoza brez plačila cari-
ne. Prednost pa imajo zasebniki tudi zato,
ker jim za obratovanje zadostuje že začasno
dovoljenje...«
Ker država zaenkrat vse skupaj prepušča
le kolesju časa, bi se najpreprostejši recept
za izenačitev pogojev poslovanja zasebni-
kov in družbenih firm glasil: vse družbeno
se naj čimprej preobrazi v zasebno...
Najbolj pa v sedanj fazi preobrazbe moti
dejstvo, da prav n^odgovornejši v kolekti-
vih bolj, enako ah pa morda tudi malo manj
(saj je skoraj vseeno koliko) kot za usodo
svojih podjetij skrbijo zase. Na ceb
območju je gotovo vsaj trideset vori?
delavcev, ki so registrirali ali pa ir^J^
v postopku registracijo lastnega po^f
Seznam je verjetno še obširnejši, 3
mnogi skrivajo za imeni svojih sorodtiii
zato bi bilo krivično imenovati sarrio n!'
tere, dokler seznam ne bo popoln. S poc]
no in še kakšno drugo vrsto morale tak'
početje gotovo ni v prevehki vzročniZ
saj je jasno, da je vsakomur vsaj toliko
do družbene firme, tudi do razcveta l^^t
ga podjetja. Nič spornega verjetno ni, h
bili direktorji najprej solastniki in delnjč
ji podjetja, ki ga upravljajo in delnic
ostalih podjetij, s čimer se krepijo up^
Ijalska, nadzorna in druge funkcije \
denja.
Na nekaj primerov pa le kaže opozoi,
Tako kaže vprašati direktorja Hmezado
mlekarne v Arji vasi, Andreja Čulka,
daje prednost prodaje mleka ter osta
mlečnih in drugih proizvodov v mlelcai
ah pa v lastnem podjetju, ki je registrira
za prodajo istih proizvodov. Približno r
dobno dejavnost kot v družbenih podjeti
im^o v svojih podjetjih še mnogi
vodstveni kadri. Denimo Dolf Naraks
Franc Rezar, ki jima je popoldanska li
tudi dopoldanska) dejavnost marketing,!
govina... Andrej Sepec, direktor Mik-a
Prebolda je tudi v prostem času direki
firme, ki se ukvarja s prodajo tekstila.
V podjetju Jelen so se tudi odločili prt
zeti podjetje v stečaju, Savinjo iz Lašfc
ga, ki je imelo po lanskem letu (ob pribi
no istem številu zaposlenih, kot jih m
v Jelenu) za polovico manjšo realizaci
in tudi za Z milijona dinarjev izgube. [
govorili so se za odkup terjatev ter tu
da bodo v času stečaja ohranili delo. E
se postopek stečaja vleče predolgo, sec
razmišljajo, da bi v primeru nadaljnje
zavlačevanja odstopili od dosedanjih i
mer in se po zaključnem stečaju prijav
zgolj kot stečajni upnik.
Peter Knez in Jožef Plemenitaš, direkti
ja kmetijske zadruge Celje in šentjurska
Merxa se ukvarjata s trgovino... Maloi
pravzaprav takšnih, kot je npr. Zdrait
Bizjak, ki je zapustil direktorski stofe
v Lesnini in se posvetil le poslu v zasebne
podjetju, kjer pa mu pri prodaji poh
brez dvoma pomagajo izkušnje, pridi
ne na prejšnjem delovnem mestu. A
smo rekli, tu ni nič spornega, saj socialisti
no gospodarstvo ni poznalo konkurenin
klavzul, danes pa se jih seveda tudi najb(
otepajo tam, kjer se s popoldanskim delo
ukvarjajo direktorji.
Vprašanje je tudi, kako gledati na toj
se s podjetništvom ukvarjajo najodgovi
nejši v nekaterih občinah, če seveda nimi
podjetij le za primer, da jim mandat vi
negotovih časih poteče prej kot je preo'
deno. Sicer pa imajo vsi ti dober zgled vt
vem slovenskem ministru Maksu Bastlu^
ima na svoje ime registrirani dve zaseo
podjetji. Pričakovati je, da bo v času
strovanja direktorske posle globoko zaiw
nil, tako kot to storijo ministri dežel, ^
imajo s podjetništvom bogatejše izkusiV
RADO PANTEl^
Strajlf v Emu končala občin^
Banka naj prevzame tlel tveganja
Ker niso pravočasno do-
bili osebnih dohodkov, so se
delavci Ema prejšnji petek
odločili za generalno stav-
ko. V Emu so se namreč po-
novno znašli v težkem ne-
likvidnem položaju, in sami
niso mogli zbrati nekaj več
kot 10 milijonov dinarjev,
kolikor jih potrebujejo za-
plače. Tokrat je Emu poma-
gala celjska občina.
V Emu imajo sicer v tem
času poravnane vse družbe-
ne obveznosti, zaradi česar
tudi nimajo blokiranega žiro
računa, vendar pa jim je za-
radi tega zmanjkalo denarja
za plače. Vzrok je, kot je de-
jal Marjan Drev, vršilec
dolžnosti direktorja Ema,
predvsem v njih samih. Pri
prodaji imajo namreč za
krog 100 mihlonov dinarjev
izpada, poleg tega pa imajo
še za več kot 100 milijonov
terjatev (ob 50 milijonih ob-
veznosti). Računah so sicer,
da bodo do denarja za plače
prišli na račun izvoznega
avansa, kar so tudi obljubih
delavcem, vendar je stvar
v zadnjem trenutku padla
v vodo.
V reševanje problematike
se je takoj vključilo tudi ob-
činsko vodstvo, ki pa je na
koncu moralo seči v občin-
ski proračun. S premostitve-
nim posojilom so Emu po-
magah pri izplačilu osebnih
dohodkov za proizvodne de-
lavce. Banka ni mogla poma-
gati, ker so menda na njena
vrata prvič potrkah tudi tisti,
ki v preteklosti še niso prosi-
li za pomoč.
Nezadovoljne delavce sta
poleg direktorja Dreva -j^
šala pomiriti tudi AntoD'
jec in Mirko KranjC PJ
sodnika skupščine obCJ"^
celjskega izvršnega s|
Slednji je tudi pojasni
v podobnem polož^^.j
drugod, zaradi česar cev
vlada pri- repubhški P/J^
oprostitev plačila ne^a..
obveznosti. Ker je pom^
redno kritičen pa je na^^i
kritiko tudi na banko. ^
morala v teh, kot je dej*j
žičnih« časih, prevzc"
tveganja tudi nase.
Ko so proizvodnih^., j
cem obljubih izpla^JJjoJ
v Emu nadaljevali 2 ° J
Režij cem pa so najbrY^ll
dah včeraj. Do torka- »ji
zapis nastaja, so n^n^^
gotovih le polovico P ,
nega denarja. ^
^rTAŽA - NAŠI KRAJI IN UUPJE
28. JUNIJ 1990 - STRAN 5
KO lil kočevske krave govorile ■, ■
z^fiostno podJeUe Snežnik z območja Kočevske Reke
rnvornjk« RSNZ-ja nas
a vožnjo od mejne za-
območja Kočevska Re-
'ao lesnega obrata po-
»Snežnik  nekajkrat
CStno napeljeval v pre-
r nie da je tudi tu sicer
f normalno. »Prosim, da
^prebivalci in delavci
zaradi vaših vpra-
r se namreč počutijo kot
^ jlskem vrtu«, je govo-
imaJo celo povsem nor-
krajevno skupnost
tfini organi«, je še dodal,
'ijf na tem tako očitnega,
ne vidim, sem se spra-
fz nek^ ur, ko je stotnija
"narjev odhajala s Kočev-
■geke, mi je bilo jasno:
ly tu žive ali del^o, so
zaradi posebnega sta-
^tega območja in podjet-
'llicaterem so delali sami
njihovi svojci, tudi sa-
; poseben status in ugod-
ni;, Zato so še v teh »de-
J^atičnih« časih r^je tiho
(Sjrn, kar vedo. Le škoda,
|je ziiajo krave govoriti.
|jyšiye bi imele veliko po-
iati.
ketor in policaji
laks Štebl^ je očitno di-
lor Snežnika že dolgo, po
BU in obnašanju pa ni
{elbiti drugega kot parti-
,Vse hvale vredno, am-
: partizanska mentaliteta
ije čitno ostala vsa leta
fcovanja (bolj državi kot
p delavcem) v Snežni-
Prav nič se mu ne zdi
lavadno, če njegovim po-
iorom z novinarji priso-
(ejo uslužbenci državne
losti, ko ga novinarji po-
mo o privilegijih podjet-
:.a varovanem območju,
as debelo pogleda. Da
jo nobenih posebnih
bsti in da pač »pre-
ino izbirajo kupce«, po-
iSicer.smo pa na pose-
ipoleg Stebl^a srečali le
o uslužbencev Snežnika.
Boposestni parček na
biju nam ni imel kaj po-
Isti, strežnice v menzi
žnika pa so govorile le
clatiin »še vinu«. Prijazni
molčeči šofeiji kombijev
in vodiči po goteniškem
podzemlju pa so tako na dru-
gem plačilnem spisku.
O Snežniku niso povedali ni-
česar, še o svoji službi ne. Že
drugič sem si zaželel, da bi
čmo-bele lisaste krave, raz-
metane po vsem posestvu
kot neme priče dogodkov
med eno molžo in drugim mu-
Ijenjem, znale govoriti.
Snežnik za vse
Državno posestvo Snežnik
Kočevska Reka je bilo usta-
novljeno januarja 1953, nje-
gove naloge pa so bile »kme-
tijska proizvodnja, nega goz-
dov in predelava lastnih pro-
izvodov ter prevoz potnikov
in blaga s kamioni in avtobu-
si«. Posestvo so sestavili iz
zemlje in gozdov nemških
Kočevaijev in z nekaj odku-
pi, danes pa gospodari z 19
tisoč hektari. Na tem ozem-
lju je tudi 13 tisoč hektarjev
varovanega območja. Ukvar-
jajo se z gozdarstvom in pre-
delavo lesa, poljedelstvom in
živinorejo, ob tem pa dobe-
sedno še z vsem ostalim:
gradbeno-komunalno dejav-
nostjo,  blagovnim  prome-
tom, trgovino, preskrbo, go-
stinstvom, družbeno prehra-
no, otroškim varstvom in
družbeno rekreacijo. Svojim
delavcem nudijo torej vse in
so potemtakem za sleherno
»svobodno človeško bitje«
na območju Kočevske Reke
takorekoč bog in batina^ Ka-
kor je pač komu treba. Štiri-
sto petdeset zaposlenih duš
in nekaj svojcev ima žig
Snežnika.
Vse iz Snežnika
Snežnikova gozdarska de-
lovna enota gospodari z vse-
mi gozdovi na območju kra-
jevne skupnosti, bd tega pa
je le 5 odstotkov gozda v za-
sebni lasti. Območje je po-
raščeno z 88 odstotki gozda
in pragozda, v njih je 3 mili-
jone kubikov lesa, listavcev
je 62, iglavcev pa 38 odstot-
kov. Od letnega prirasta 6,91
kubika na hektar posekajo
4,35 kubika. Letno spravijo
tako iz gozdov okoli 70 tisoč
kubikov lesa. Kar lepi denar-
ci. Ob vzreji telet pridela
Snežnik letno še 950 tisoč li-
trov mleka, v času Černobila
pa je bilo mleko odtod men-
da edino v Sloveniji, ki je bi-
lo neoporečno. Snežnik izvo-
zi 35 odstotkov pridelkov in
predelanega, ostalo pa proda
v Sloveniji in Jugoslaviji.
Tudi deviz jim torej ne pri-
manjkuje.
Merjasci
če vemo, da si kmet že
z nekaj hektari gozda v tež-
kih časih lahko precej poma-
ga tudi s posekom, se Snež-
niku ni bati prihodnosti. Če
jim bo le ostal takšen ugo-
den status z nekaj sto delavci
in gozdovi, ki lahko še deset-
letja nudijo lesa, kolikor je
pač za dohodek potrebno.
Neobolj je ob vsem zanimivo,
da je Snežnik že v časih, ko je
bilo območje še hermetično
zaprto, bil registriran tudi za
lov, turizem in rekreacijo. Ve
se za koga. Merjasec, ki ga je
na račun Snežnika na kosilu
pojedla stotnija novinarjev,
je bil eden prvih, kije končal
v neposvečenih želodcih.
Bogvedi, komu je bil usojen.
Morda bi vedele kočevske
krave.
BRANE PIANO
Maks Šteblaj, direktor posestva Snežnik: »Nobenega posebnega statusa nimamo.*
raznovali
(ndražu
iletušu
*linuli teden so v KS An-
^'inLetuš zaključili praz-
'^mje krajevnega praznika,
obeh praznujejo v spo-
jna dogodke iz NOB.
' Letušu so letos pripravili
[^\'o cvetja in ročnih del
;P|^'oritev prostorov v po-
^fii^ni osnovni šoli Letuš,
?^tadva oddelka otroškega
■fa- Na slavnostni seji je
■J!? govoril predsednik sve-
Janko Jager in poudaril,
ob tem asfaltirali več
;   odsekov cest, v prihod-
bi radi dobili sto novih
,';fskih priključkov,
^^fažani  so  za  letošnji
jr^k pripravili otvoritev vo-
za 26 gospodinjstev
''u Sevčnik, na slavnost-
Pa podelili krajevna
'Ja- Med športnimi pri-
^mi velja omeniti 24 ur
in;"^ "zalega nogometa. Dru-
I ,^3,'"^^anje v soboto zvečer
ti^^"^ je pokvarilo  slabo
T.TAVČAR
JJjjtite kaj
"9ie na Dobiem
talenti, še neuveljav-
%?^vci, instrumentalisti,
Ni u!'; recitatorji  in  vsi
jospj'Kaj znajo, bodo lahko
J Juiji^^zali znar^e v nedeljo,
n    15. uri. Prijave za
prireditvi Pokaži kaj
„rpema do 18. julija Pro-
. '^fuštvo Dobje.
Sklad za zaščito Jam
Slovenski Jamarji so spregovorili o Jamskem turizmu
" Na 16. zborovanju sloven-
skih jamarjev, ki je konec
prejšnjega tedna potekalo
v Preboldu, so govorili tudi
o jamarskem turizmu. Beseda
je tekla o varovanju jam,
upravljalcih in lastništvu te
naravne in kulturne dedišči-
ne, osvetljevanju jam, zavaro-
vanju obiskovalcev turistič-
nih jam, pa tudi o alternativ-
nem jamskem turizmu.
Marko Simič Z Zavoda re-
publike Slovenije za varstvo
naravne in kulturne dediščine
iz Ljubljane je opozoril na pro-
bleme pri raziskovanju jam,
obiskov že raziskanih jam ozi-
roma o jamskem turizmu in
vodenju po jamah. Čim prej bo
treba sprejeti kodeks obnaša-
r\ja v jami in se posvetiti vzgoji
jamskega članstva. Svoj pri-
spevek na posvetu pa sta doda-
la še Andrej Kranjc, direktor
Inštituta za raziskovanje Krasa
pri Slovenski akademiji zna-
nosti in umetnosti, ki je govo-
ril o naravoslovnih raziskavah
kot osnovah varovanja narave
in Tone Vedenik, ki je predsta-
vil Snežno jamo na Raduhi, ki
bo od 8. julija naprej odprta za
ogled. Profesor doktor Franc
Habe, kije tudi predsednik ko-
misije pri mednarodni spele-
ološki uniji in jugoslovanski
predsednik za turistične jame
in zaščito krasa, je govoril o va-
rovanju tovrstnih objektov,
v razpravi pa je sodeloval tudi
Franc Štorman, ki je predsta-
vil jamo Pekel in turistično de-
javnost v Šempetru.
Na posvetu je bila dana po-
buda za ustanovitev finančne-
ga sklada za zaščito jam. Svoj
delež naj bi prispevali Gospo-
darska zbornica Slovenije, se-
kretariat za finance, Sklad eko-
loškega dinarja in komite za
varstvo okolja. Zaprli naj bi tu-
di jame, ki so širokeganaravo-
varstvenega pomena. Izvršni
svet Slovenije n^ bi v zakonu
o državni upravi našel rešitev
za sistemsko upravljanje kra-
ških jam. Dokler tega ne bo
storil, n^ se poostri nadzor
nad izv^anjem zakona o varo-
vanju naravne in kulturne de-
diščine. Kerje^ilo vdi^^g^
vora tudi o reki Reki in Škoc-
janskih jamah, so poslali pred-
sedniku republiškega izvršne-
ga sveta prošnjo in apel, da no-
va slovenska vlada posveti te-
mu problemu več pozornosti,
s^ bi se lahko v nasprotnem
primeru zgodilo, da bo po letu
1992 le-ta izbrisana iz listine
UNESCA.
IŽARlLamRAGLAV
Priznanja VIO Žalec
Svet VIO Žalec je minuh teden podelil priznanja najuspešnej-
šim delavcem vzgoje in izobraževanja. Priznarxja so podelili že
deseto leto zapored, prejeli so jih: Marija Alatič, Nuša Božiček,
Marija Dohnar, Ivan Gaberšek, Martina Golob, Janez Meglic,
Danica Ocepek, Jolanda Petek, Rosvita Plaskan, Zofija Repnik,
Valentina Šket, Anka Špiljak, Božo Zupane, Marijana Zdolšek,
Marinka Žgank, Jožica Žohar in posmrtno Pavlica Aristovnik.
Med dobitniki priznanj so tudi trije delavci Ljubljanske banke:
Beno Podergajs, Darinka Starxjko in Peter Simoniti, ki imajo
veliko zaslug za razvoj pioniraskih hranilnic na šolah.
IB
Dvojno slavje v šmarski cerkvi
v teh dneh posveč^o škoQe po tradiciji nove slovenske katoli-
ške duhovnike, ki jih je letos 22. S celjskega območja bosta letos,
posvečena dva: 28-letni Branko Petauer iz redovniškega reda
stiskih cistercijanov in 25-letni Marko Šraml, oba iz Šmarja pri
Jelšah. Nove maše so že od nekdaj ljudsko versko slavje in
v šmarski cerkvi bodo letos slavili kar dvakrat. Nova maša
Branka Petauerja bo v Šmarju prihodnjo nedeljo 1. julija ob 10.
uri. Marko Šraml pa bo prvič slovesno maševal v domačem
kraju v nedeljo 8. julija ob 10. uri.
V Škarnicah In Vodicah
Nekaj sto metrov asfalta od glavne ceste med Šentjurjem in
Dobjem pri Planini so asfaltirali pred štirimi leti le do vasi
Škarnice. V petek so krajani začeli z asfaltiranjem 300 metrov
makadama v vasi Škarnice in kilometra iz Škarnic do dela vasi
Vodice v kr^evni skupnosti Kalobje, kjer so vezani na Dobje.
Asfaltno podlago so pripravili krajani s prostovoljnim delom,
asfaltiranje pa so financirah iz samoprispevka krajevne skup-
nosti.
BJ
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Večje plače? NI govora...
v teh vročih poletnih in političnih dneh (slovenska
sprava, Srbija: Kosovo, nenehni obračuni z avtononiarji
v Vojvodini, strah Makedoncev pred Srbi, Grki in Bolgari,
politični in fizični obračuni v Črni gori, zapleten položaj na
Hrvaškem zaradi Srbov, bojazen pravovernih Bosancev in
Hercegovcev pred spremembo meja v »tretjinski« repu-
bliki Muslimanov, Hrvatov in Srbov) večina ljudi ni poza-
bila na »zgodovinski datum« - 1. julij, ko naj bi napočila
druga faza Markovičevih ukrepov.
Kar dva dneva bodo delegati v zvezni skupščini (mandat
v zveznem zboru so jim podaljšali do 31. decembra) sejali
in poskušali ločiti zrnje od plev v predlogih zvezne vlade.
Za večino zaposlenih pa je bistveno, ali bodo lahko
odmrazryene plače k^ višje, kot so bile doslej.
Bodo, bo rekel Ante Markovič - tako trdijo poznavalci
razmer in tisti, ki so bUzu vladnih krogov - če bo podjetje
imelo denar, potem ko bo plačalo vse svoje obveznosti.
Pred tem in brez tega pa si lahko misel na boljšo plačo
vsakdo vtakne za klobuk.
Seveda bo govor tudi o drugih ukrepih, ki naj bi omogo-
čili boljše gospodarjenje, predvsem pa odgovornejše rav-
nanje z družbeno lastnino. Z njo so marsikje delali - in še
delajo - kot svinje z mehom; vse preveč je tudi okoriščanja
zasebnikov z lastnino (materiailno in duhovno, kamor
uvrščamo tudi znarye, pridobljeno na družben račun,
poslovne zveze in naveze), do katere imamo mačehovski
odnos.
Kaj vse le dražje
Večje plače - predvsem težnja po njih - imajo seveda
svoj vzrok. Ne le v tem, da vsakdo želi imeti več, kot ima
- eili pa vsaj dinar več kot sosed - ampak tudi zato, ker sta
pomlad in poletje kar nekako samodejno topila »zamrz-
njene« cene. Zagrebški statistiki so primerjali cene
v ponedeljek s tistimi od 3. januarja letos (to so med
strahovito inflacijo delali vsjik teden, zdaj le še enkrat do
dvakrat na mesec) in ugotovili, da so se cene 11 izdelkov in
storitev, pomembnih za življerye (kruh, mleko, junetina,
cigarete, bencin, ženski čevlji pri zasebnikih, ženski frizer,
vstopnica za kino, kava v lokalčkih, kosilo v boljši resta-
vraciji in pomirilo ansilan) povišale kar za 75 odstotkov
(negativna sta le kruh in zavitek cigaret, na ničli je bencin).
Popolnoma jasno pa je, da se pri zamrznjenih plačah
- razen v tistih podjetjih, kjer so našli razne luknje v pred-
pisih - večini ljudi prejemki v petih mesecih niso zvišali za
tri četrtine v primeijavi z januarskimi. In če dodamo še, da
so pred nami dopusti - kakor za koga, seveda - potem bo
veliko razočaranih, saj jim odmrznitev plač ne bo poma-
gala prav nič, če ne bodo ustvarili dobička. Vemo pa, kako
je z njim. saJ se vse več podjetij potaplja.
Skoraj pa ni dvoma, da Ante Markovič ne bi dosegel
tistega, kar bo hotel. Na eni strani grozi, da nam bo še
slabše, če bi pri gospodarski reformi zd^ obstali na pol
poti cili se umaknili (predvsem iz strahu pred socialnimi
nemiri), po drugi strani pa ima močno podporo za svojo
reformno usmeritev v tujini. O tem, nenazadnje, priča
izjava Johna Robsona, namestnika ameriškega finančnega
ministra, kije zagotovil med obiskom (ta teden) v Jugosla-
viji, da bo ameriška vlada podprla drugo fazo Markoviče-
vih reform, vključno s sedanjim tečajem dinarja (7 din
= 1 DEM); ta gre zlasti jugoslovanskim izvozrukom močno
na jetra, saj trdijo, da je nerealen (prenizek). Poleg
finančne pomoči so Američani pripravljeni pomagati Mar-
koviču in nam vsem skupaj še s tehniško pomočjo (pri
bančni reformi, pri boljšem voderiju podjetij in njihovem
bolj učinkovitem poslovanju naj bi našim pomagali ameri-
ški strokovixjaki za posamezna področja).
Če bi sklepali stave, bi na Markoviča stavili 1:1, pomeni,
na vsak vložen dinar stave bi dobili nazaj samo 1 dinar (za
primerjavo: stave, da bo Jugoslavija svetovni nogometni
prvak so 1:90, kar pomeni, da za 1 stavljen dinar dobimo
kar 90 din, če bi se to res zgodilo). Kaj bodo konec tedna
rekli delegati v skupščini SFRJ, bomo pa videli.
Predsednik države - boksar
Vsekakor bo imel Ante Markovič bolj miren konec
tedna, kot ga je imel črnogorski Kučan - dr. Branko
Kostič, predsednik predsedstva Črne gore. Ta se je v Ceti-
nju tudi dejansko spopadel z zborovalci in enega celo
- knockoutiral. Res vsestransko nadarjen šef črnogorske
države.
In kako se je to zgodilo? V Cetinju so »praznovali« 300.
obletnico selitve Srbov (Srbi so se v zgodovini nenehno
preseljevali oziroma so se jih mary bojeviti otepali kot
sosedov). Zborovalci so pri tem vzklikali To je Srbya, To je
srbska Cerkev (proslava je'bila pred cetir\jskim samosta-
nom). Navzoči Nesrbi tega niso poslušali molče, ampak so
začeh vpiti nazaj: To je Črna gora, To je črnogorska samo-
stojna Cerkev. Na zapoved enega od duhovnikov so posre-
dovali miličniki in odpeljali šest Črnogorcev (Srbe so
pustili na miru).
Ko so v mestu to zvedeli, so se ljudje začeh zbirati pred
stavbo občinske skupščine in vpiti: Vrnite nam tovariše.
Iz stavbe so takrat prišli dr. Branko Kostič in še nekateri
črnogorski funkcionarji, ki so jih zborovalci sprejeli
z žvižgi in žaljivkami. Na Kostiča so vpili, da hoče Črno
goro prodati Srbiji, da je podaljšana roka Slobodana Milo-
ševiča (dr. Kostič ie tudi eden tistih Črnogorcev, ki meni,
da sta Srbija in Črna gora »eno oko v glavi«), da mora
vedeti, da je črnogorsko ljudstvo edini lastnik Črne gore
itd. Eden od najbolj divjih zborovalcev je pljunil v dr. Ko-
stiča, kar je tega tako razjarilo, da je žaljivca odpravil
s klasičnim k. o. Vmešala se je tudi policija, vendar so bili
demonstranti že v taki fazi, da se na to niso več ozirali in so
enega od policajev hudo ranili. Po tem se je na Cetinju
začel lov na zborovalce pred občinsko stavbo, na desetine
ljudi so privedh »na pogovor« v policijo; prijavili so jih
sodniku za prekrške in jih spustili domov.
Zlobni jeziki zdaj natolcujejo, da bi boksarski klub
Budučnost iz Titograda rad dobil v svojo tekmovalno
vrsto dr. Kostiča, ker ima težave s »šampioni« v težki
kategoriji. Če pa že ne bi šel dr.Kotič še enkrat »v ring«,
pravijo, bi lahko postal vsaj častni predsednik - če že ne
pravi predsednik - BK Budučnost. Vsekakor imata bok-
sarski klub in črnogorski predsednik pred seboj lepo - bo-
dočnost.
6. STRAN-28. JUNIJ 1990
NAŠI KRAJI IH ^1
Le dekle vella, ki obleko domačo ima
Na BrecUevem prikaz priprave lanu za tkanje
v naslovu ni reklama za
domačo tekstilno industri-
jo, niti tista po britanskem
vzorcu »Kupujte britan-
sko«, da bi si ohranili doma-
ča delovna mesta. Tako so
prepevali »ta suhi dede«, te-
rice in predice, ki so na 5.
brecljanskem Kulturnem
večeru po dolgih letih obu-
dili pripravo lanu za tkanje.
Na prireditvi v slikoviti
gričevnati pokrajini med
Šmarjem in Stranjem se je
na prostem zbralo več kot
petsto ljudi. »Trla baba
lan« bi moral priti zapet
gost večera, Ivan Kramber-
ger iz Negove. Pa ga ni bilo.
»Ta suhi dede«,
terice...
»Ta suhi dede« je bil po
dolgih letih znova Martin Pe-
tek iz bhžnjega Dola. V izko-
pani jami, ferjači, je sušil lan,
ki so ga prireditelji po iska-
nju v belokranjskih Adleši-
čih, kjer ga ni bilo dovolj, po
Prekmurju in Medjimurju,
uspeh dobiti pri Dežmano-
vih v zgornjesavinjski vasi
Raduha. »Terice so bile iz-
redno nagajive ženske in
moški je lahko ostal celo
brez gat«, je pripovedoval
o običajih in navadah iz vseh
slovenskih pokrajin povezo-
valec programa in predstav-
nik prirediteljev Slavko Ja-
vorič.
V vsaki slovenski pokraji-
ni so običaje torej doživljali
drugače in Antonija Vrešak
iz bližnjega Predela, kije trla
lan na prireditvi z sestro Ro-
ziko ,Povalej od sv. Rozalije
nad Šentjurjem, se je v sme-
hu spominjala: »Ta suhi de-
de nas je prišel enkrat jezit in
se mu je medtem zažgal lan.
Mama in še ena sta deda po-
grabih in ga zato pomazali
s kravjekom.« Nazadnje so
trh lan pred 35 leti, na prire-
ditvi pa so ga družno s Tonč-
ko Stiftar in njeno hčerko
Zaliko. Trenje lanu je bilo
naporno ročno, stoječe opra-
vilo in terice so si morale vla-
žiti grla.
... in predice
Zbrano orodje ta suhega
deda, teric in predic je vzbu-
jalo zanimanje obiskovalcev
že pred prikazom. Prikaz pri-
jetnejšega opravila, predenja
lanu, so obudile Beškeniče-
ve predice: šaljivka Minka
Orizek in njeni poročeni hče-
ri srednjih let Marica Zidar
in Ivanka Gobec iz bližnjih
Jazbin. Prva je začela presti
v troje, ko je štela 25 let in jo
je umetelnosti naučil mož.
S hčerkama so začele pre-
sti v troje ko sta bih stari po
10 let. »Predle smo pozimi.
Veselo je bilo. Potem sta se
hčeri poročili k prvemu in
k drugemu sosedu in sta pri-
hajali v rojstno hišo, da smo
še vedno skupaj predle«. Na-
zadnje je predla pred 15 leti,
le še ovčjo volno. Ivanka Go-
bec ni nikoli poprej predla
lanu: »Pred dvema letoma je
mož kupil ovce in nato sem
svojim in sosedovim otro-
kom pokazala kako se prede.
Malo sem jim tudi zapela, ta-
ko kot smo včasih z mamo in
sestro«. Njena generacija,
srednjih let, ne zna več pre-
sti: »Pri nas nismo imeh toli-
ko zemlje in smo se ukvarjali
z ročnim delom«.
Preolirazba Brecljev
Ta suhi dede, terice in pre-
dice so vzbudili zanimanje
občinstva, ki se je strnilo
okrog njih, z njimi prepevalo
Le predi dekle predi in po-
dobne ter jim pomagalo vri-
skati. »Prihodnje leto bomo
v Brecljevu začeli z šolo pre-
denja,« seje pohecal povezo-
valec. Vmes so nastopali fol-
kloristi iz Kostrivnice, ki so
zaplesali štegerske plese in
prikazali družabne igre s fu-
režev in godovanj. Pričako-
vanega gosta iz Negove pa ni
bilo od nikoder in tako so
bih mnogi prikrjgšani za nje-
gove svojevrstne, bolj ali
manj modre in bolj ah manj
duhovite komentarje.
Prizorišče na razpotegnje-
nem Brecljevem poznago
mnogi bolj kot Sveti Tomaž
ali Štomažek.
Kraj je v zadnjih letih te-
meljito spremenil svojo nek-
danjo podobo. S koristnimi
novotarijami so se izgubile
tudi mnoge dobre in zanimi-
ve plati nekdanjega življe-
nja. Tudi s Kulturnimi večeri
jih želijo obuditi za današnio
rabo.    BRANE JERANKO
Braslovčani se ne dajo
čeprav primanjkuje denar-
ja na vseh koncih in krajih, so
Braslovčani za občinski praz-
nik in 850-letnico kraja ures-
ničili praktično vse zastavlje-
ne cilje.
Povsem so v dobri polovici
leta obnovili trg, dolg prek 600
metrov. Zamer^jedi so dotraja-
no kanalizacijo, vodovod, as-
faltirali cestišče in uredih ploč-
nike. Tik pred začetkom praz-
novanja so urejali še javno raz-
svetljavo. Obnovih so pročelja
številnih hiš, prihodnji teden
bodo odprh vrata agencije
Ljubljanske banke, do konca
leta pa bodo uredili še pošto.
Za celotno ureditev so morali
odšteti 28 miUjard dinarjev.
Denar so zbiraU s pomočjo kra-
jevnega samoprispevka
- v Braslovčah imajo že četrti
samoprispevek - veUko denar-
ja so krajani še dodatno zbirali
sami, opravili veliko udarni-
ških ur, del denarja je prispe-
vala tudi širša družbena skup-
nost. V samem trgu bi v pri-
hodnje radi izločili tovorni
promet, zato so zgradiU tudi
postaJaUšče v Rakovljah.
Skoraj štiri leta so polovico
denjuja, zbranega s samopri-
spevkom, namenjali razvoju
telefonije. Rezultat tega so te-
lefonski priključki praktično
v vseh zaselkih. Vsega skupaj
im^o v tej krajevni skupnosti
okrog 400 telefonskih priključ-
kov, 350 so jih pridobih v zad-
rtem času. Njihov cilj v pri-
hodrxje ostaja še razvoj telefo-
nije na Dobrovljah in v Podvr-
hu. Za posamezni telefonski
priključek so krajani in krajev-
na skupnost prispevaU dinar-
sko vrednost 5 tisoč nemških
mark.
sicer pa so se Braslovčani na
svoj prciznik pripravljah kar
pet let. Vse vasi so dobile vo-
do, urejaU so ceste, mrliško ve-
žo, dom borcev s trgovino in
planinsko postojjinko na Do-
brovljah. Ker praktično nima-
jo nobene industrije, je bil raz-
voj odvisen predvsem od dela
2500 krajanov, ryihovih pri-
spevkov  in  udarniških  ur.
V Braslovčah so uredili tudi
prroblem trgovine. V družbe-
nem sektorju dolgo časa niso
prisluhnili njihovim željam,
zdaj je trgovina odprta do po-
poldanskih ur, pred dnevi so
dobili tudi prvo zasebno trgo-
vino in razvoju zasebnih dejav-
nosti nameravajo v prihodnje
dajati vso podporo.
V večini krajevnih skupno-
sti je društvena dejavnost
precej zamrla v zadnjih letih.
V braslovški krajevni skup-
nosti imajo še vedno kup dru-
štev, za katera tudi pravijo,
da niso samo na papirju, tem-
več je njihovo delo čutiti
v vsakdanjem življenju. Ima-
jo tri gasilska društva, TVD
Partizan, prosvetno društvo,
planinsko družtvo, smučar-
sko društvo, lovsko in strel-
sko družino, DPM, aktiv mla-
dih zadružnikov in aktiv
kmečkih žena ter krajevno or-
ganizacijo rdečega križa.
Ob praznovanju občinskega
praznika in 850-letnici kraja se
ahko pohvalijo še z nekaj pri-
dobitvami: šola bo v prihodnje
imela štiri nove učilnice. S so-
delovarvjem šole in kraja so
v krajevni skupnosti zelo zado-
voljni. V gasilskem društvu
Braslovče - poleg rijega obsta-
jata še društvi Parižlje-Topov-
Ije in Dobrovlje - so kupili no-
vo avto cisterno, ki bo služila
tudi za prevoz pitne vode na
hribovska območja. Ob tem so
braslovški gasilci preuredili
tudi svoj gasilski dom. Dorii so
obnoviU tudi v tamkajšnjem
Partizanu, strelci pa so tokrat
obnoviU streUšče. Ob prazniku
bodo v Braslovčah izdali mo-
nografijo kraja, kot spomin na
dolgoleto tradicijo, pisano zgo-
dovino in zanimivo preteklost
pa so izdelali tudi novo zastavo
v rdeče beh barvi ter simbo-
lom Braslovč. Nasploh v teh
zaselkih posvečajo veUko skrb
ohranjanju preteklosti, leta 87
pa je bil trg Braslovč proglašen
za kulturni spomenik.
IRENA BAŠA
Foto: TONE TAVČAR
Predsednik skupščine Kra-
jevne skupnosti in predsed-
nik osrednjega pripravljalne-
ga odbora za občinski praznik
ter 850-letnico kraja, Ivan
Fale.
Predsednik sveta KS in pred-
sednik režijskega odbora tr-
ga, Slavko Šketa.
110 let godbe Zabukovica
Ena od prireditev ob letošnjem občinskem pf.
občine Žalec je bila v soboto občinska revija g^I^
pihala, ki pa je bila obenem tudi praznovanje i^'
niče godbe na pihala Zabukovica. Prireditev bi
biti v letnem gledališču v Grižah, žal pa je slabo v?'^
to namero preprečilo, tako, da je bila revija v dv ^
Svobode v Grižah. Poleg godbe iz Zabukovicp'^
nastopili še godbi iz Prebolda in Liboj. 5
Od leta 1880, ko je godba začela igrati pod vodsK
Karla Gozdnikarja, pa do današnjih dni s to g
dejavnostjo ni nikoli prenehala. Vodih so jo bor
manj sposobni dirigenti, najbolj vplivni pa j^^^
poleg prvega še Kovač, Pečnik in od 1966 leta d'
Franc Tratar, ki mu je predsednik ZKPO Žalec, jj*^
Meghč, izročil posebno priznanje. Na slovesnost'
podelih še tri bronasta, dvanajst srebrnih in tri ^
Gallusova odhčja. ^
Po besedah Jožice Ocvirk je bila godba nositeij;
kulturnega življenja, odražala je odpor knapov, kis!
borih za boljši kos kruha in razveseljevala srca
številnih praznovanjih in manifestacijah. '
T.TAVj
Forma viva
Na celodnevni osnovn
Frana Roša so tudi letos
seto leto zapored, prip'
otroško formo vivo. Osn(
šolci celjskih šol so tokra
mentorskim vodstvom
demskega kiparja Franca
ga ustvaijah v tehniki;
rela.
Tridnevnega otroški
kovnega ustvarjanja se
prej lotilo 14 osnovno
vendar jih je pet med
- dva dni so slikali na (h
COŠ Frana Roša, en dai
se podali na teren v Leti
nehalo. Otroška likovni
nija je vsako leto organ
za drugo slikarsko tehii
kovne podobe osnovni
pa takoj po končana
razstavijo v celodnevni
ni šoli Frana Roša, razS
je prihodnjo pomlad ni
tudi v Muzeju revolucj
Najboljši
osmošolGl
Sprejem za n^boljšeoi
šolce v občini je letos pnfj
Odbor za izobraževanjepii
činskem komiteju za dniil
dejavnosti. Osmošolci.kis
služijo posebne pohvale,s
v ponedeljek zbrali v Pii
skem domu Cvetke Jerin
priložnostno slovesnost p
organizatorji popestrili si
kim kulturnim programoi
podehtvijo knjižnih nagra
Ksenja Breznik        Marija Jelen
Vojko Rančigaj        Srečko Petrišič Vinko
Ivanka Medved
Nedeljko Ristič
Franc Pevec
Vida Jerneje
Skok čez plot pogojuje solata
v velemestu pravzaprav ni več neobičaj-
no, če na ulici srečate fanta ali dekleti, ki se
držita za roki. Ponekod na zahodu je prosti-
tucija legalizirana. Skoki čez plot, ali seksu-
alna svoboda, ki se je razbohotila v sedem-
desetih letih, pa so danes kar povsod običa-
jna praksa. Ali pa vendarle ne, zaradi kuge
moderne dobe, kot nekateri imenujejo
Aids? Norodom Sihanuk je nekoč dejal:
»Monogamija je isto kot monotonija.« Kaj
pa pravijo Celjani?
Ksenja Breznik, dijakinja z Celja: »Ne
vem kaj bi rekla, prostitucija... V Celju
gotovo obstaja, čeprav ne vem kje. Sem za
legalizacijo prostitucije, ja. Glede odnosov
med moškimi in ženskami pa se navdušu-
jem nad tem, da se ženska veže le na enega
partnerja. Tudi homoseksualnost in lezbi-
štvo sprejemam normalno, saj se o tem ven-
dar toliko piše in govori.«
Marija Jelen, kmetica z Ostrožnega:
»Ne, to pa ne, nisem za legalizacijo prostitu-
cije! Homoseksualce pa obsojam še bolj!
za to, da se ženska oziroma moški veže le na
enega patnerja. Danes je sicer vse drugače,
premladi se že podajajo v to. Poročijo se,
potem pa gredo takoj narazen, to vendar ni
noben zžikon!«
Vojko Rančigaj, mehanik iz Celja: »Pri
tej bolezni menim, da ni čas za takšne stva-
ri. Treba bi bilo razmišljati kako prostituci-
jo in podobno omejevati, ne pa siliti v to!
Sam nimam potrebe, da bi kdaj šel v javno
hišo, tudi če bi jo v Celju imeh. Za homo-
seksualce in lezbijke pa menim, da so to
bolniki, ki jih je treba zdraviti.«
Srečko Petrišič, kurir iz Celja: »Sem za
demokracijo, zato sem tudi za legahzirajo
prostitucije. No, skoki čez plot pa so pri
ljudeh že stara navada. Tudi moja je bila
občasno, danes je drugače. Ko človek en-
krat da vse skozi v življenju prične razmi-
šljati drugače, ko si že na frišno poročen pa
je zopet drugače. V mojem prvem zakonu
so bile težave, v drugem pa imam življenje
urejeno bolje, zato mi kaj takšnega ni po-
trebno počenjati. Glede homoseksualcev in
lezbijk pa - po eni strani jih obsojam, nav-
sezadnje pa si mishm, da je to pač stvar
posameznika.«
Vinko, obrtnik iz Celja: »Hja, ne vem,
sem že v teh letih, da ne bi mogel dati
pravih odgovorov. Če bi bil mlajši pa - za-
kaj pa ne, saj imajo napredne države tudi
prostitucijo. Homoseksualce in lezbijke pa
bi bilo potrebno zakonsko onemogočiti!
K^ -menim o skokih čez plot? V modernih
časih je to tako ali tako nekaj normalnega.«
Ivanka Medved, upokojenka z Hrastni-
ka: »Meni se zdi kar dobro, da bi se z legali-
zacijo prostitucije uredila ta zadeva. Glede
lezbijk in homoseksualcev menim, da so to
ljudje kot mi in da nima smisla, da bi se
okoli tega zganjal hrup. Za skoke čez plot
pa nisem.«
Nedeljko Ristič, delavec valjar iz Celja:
»Sem proti legalizaciji prostitucije. Sam ne
bi nikoh šel v javno hišo, r^e bi obiskal
kino, mishm, da je tisto bolj varno. Glede
lezbijk in homoseksualcev menim, da gre
za neke vrste psihično obolelost, ne pa za
zadovoljstvo. Sicer pa tega niti ne obsft
Če jim to dovoh oblast, lahko zaradi f
počno kar hočejo. Za pogosto menja*'
partnerk nisem. V praksi se tudi drž;;
ga, oziroma grem pač z žensko, za
vem, daje varno, da ne bo posledic Z^:;
je treba menjati na varen način, to   '
žeš s tem, da žensko dalj ^asa po^^f^
Franc Pevec, gradbeni inženir iz ^'
»S prostitucijo nimam izkušenj,
bila legahzirana, ne bi bilo slabo.
da se javno prikaže kot pa da se skrinj ^
z njo služi denar na črno. Če bi %
v javno hišo? No, to je delikatno vpr^
mislim pa, daje to odvisno od člov^ j
razmer, v katerih živi. Jaz zaenkrat
sploh ne razmišljam. Glede skokov/^
pa menim, daje odvisno, kakšna J.^j
na kateri strani plota in kako visok Jjiji
Vida Jerneje, učiteljica iz Pjf^
»Kaj pa aids? Nžoboljši je stalni pai^^
legalizacijo prostitucije nisem, ^^^L^
staja na črno, tisti, ki se z njo ukvau .
prejem^o usluge, pa naj si posledic
šejo sami. K^ menim o lezbijkah
seksualcih? To je defektno.«
NATAŠAMI
Foto: EDO ElNS^*"
^^IJSTVO - NAŠI KRAJI IN UUDJE
28. JUNIJ 1990 -STRAN 7
/eieno zlato izgubila sijaj
^^prvcm juliju grozi hmellarjem še ukinitev stimulacil
tao hmeljarje oziroma vse tiste, ki sodelujejo v hme-
^"ki reproverigi vprašali, kako si delijo hmeljski kolač,
jf*. zapored pojasnjevali, da režejo le še rezine suhega
1^^'      je to pred leti tako cvetočo panogo pripeljalo
^''^niJO' kakšni so obeti za letošnje leto in kako je
jnosi znotraj reproverige - o tem smo se po seji
I vne skupnosti za hmeljarstvo, ki je bila minuli četr-
Žalcu, pogovarjali z direktorji Export Importa Ivom
pom, Kmetijske zadruge Savinjska dolina Vladom
'^liem, Hmezad Kmetijsta Edijem Omladičem, hmeljar-
^'inkom Drčo iz Grajske vasi ter Milanom Dolinarjem
'jtituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.
.ort import ponuja
ledpiačilo
vovenski hmeljarji proda-
■ J svetovno tržišče vsako
glo-og štiri odstotke sve-
jje proizvodnje hmelja.
1 je kaplja v morje v pri-
ivi s ponudbo ameri-
jin nemških .hmeljarjev,
2 je jasno, da se moržgo
^hmeljarji prilagajati sve-
jii kot pravi Ivo Bračun:
vjinere na tržišču, pred-
:',pa cene, imajo v rokeih
-eali pet velikih koncer-
, Še pred osmimi leti je
al kilogram nekvalitet-
nega hmelja od devet do
3ist nemških mark. Da-
lje povprečna cena se-
: nemških mark, za sa-
ški golding iztrži Export
X)rt največ osem in pol
i-k. Padec cen na svetov-
tržišču je pred leti pov-
ito drsenje ameriškega
jTJa. Direktor Export Im-
a ocenjuje, da je padec
■rja povzročil slovenske-
imeljarstvu škodo v viši-
:.eh in pol milijona mark.
mere na svetovnem tržiš-
peh^o v prepad tudi
dke hmeljarje, kljub do-
im   govorijo    Nemci
ajsetodstotnem padcu
ijske proizvodnje. Uso-
:Mljarjev naj bi bila jas-
J po kongresu v Angliji,
' se bodo pogovarjali
»ah in ekonomičnosti
izvodr^je v tej panogi,
^tos bodo v Export Im-
ftu izvozili preko meja
fogS tisoč 500 ton hmelja,
•Pfodaja poteka normal-
zaradi kompenzacijskih
■w pa upada prods^a
• niačih pivovarnah. Pivo-
"larji bodo po ocenah le-
ipokupiU od 300 do 500
S^omačega hmelja.
^-bolj kot na svetovnem
'^^ so hmeljarjem nena-
dni v slovenskem in ju-
wanskem prostoru. Do-
'so hmeljarji dobivah tri
* stimulacij; prvo iz fon-
Jj znaša devet odstotkov,
stimulacijo za izvoz
0,2 odstotka in do-
datno stimulacijo za pozitiv-
ni izvoz, ki znaša 7 odstot-
kov. Po prvem juliju bosta
ukinjeni 7 odstotna in 0,2 od-
stotna stimulacija. »Ukinja-
nje stimulacij,«* pravi Bra-
čun, »bo ob sedarijih razme-
rah, stoječem teč^u in 40 od-
stotnih obrestih resno ogro-
zilo hmeljarstvo. Za hmeljar-
je pomeni ukinitev stimula-
cij okrog pol marke manj po
kilogramu hmelja.«
V Export Importu namera-
v£oo dobiti na osnovi pogodb
preko svoje nemške firme in
tamkžgšnje banke 20 odstot-
kov avzmsa. Dogovarjajo se
za 4 mihjone nemških mark,
Ivo Bračun pa ukrep pojas-
njuje takole: »S tem denar-
jem želimo podpreti proiz-
vodnjo. Dobiti moramo ga-
rancijo ljubljanske banke,
soglasje mora dati Narodna
banka. Računamo, da bo de-
nar v Jugoslaviji v prvi polo-
vici julija, delili ga bomo po
kriterijih posebne komisije.
Avans lahko dobijo članice,
ki so pismeno soglašale
z iijim in prevzele možne te-
čajne razlike do konca leta.
Stroški avansa so fiksni,
obrestna mera je 22 do 24 od-
stotkov, hmeljarji lahko do-
bijo približno eno marko na
kilogram odkupljenega
hmelja.«
Na seji Poslovne skupno-
sti je predstavnik TZO Go-
to vije predlagal, naj se v ok-
viru Export Importa ustano-
vita dve podjetji, prodaja
hmelja nsg bo povsem ločena
od ostalži zunanjetrgovin-
skih dejavnosti, Export Im-
port n^ se obnaša kot komi-
sionar. V kolikor predlog ne
bo sprejet pa naj poslovna
skupnost da pobudo za usta-
novitev podjetja, ki bo skr-
belo za prodajo in promet
s hmeljem. Ivo Bračun je
predlog komentiral takole:
»Stvar bomo proučih, če-
prav se mi zdi, da je predlog
nastal na osnovi nekih dom-
nev o našem delu. Lahko za-
gotovim, da skupni priho-
dek priluga na Interno ban-
ko, ne gre za nobeno preliva-
nje hmeljarskega denarja.
Export Import razpolaga sa-
mo s šestimi odstotki, koli-
kor dobimo za prodajo, paki-
ranje in ostale stroške. Razši-
ritev zunanje trgovine v Ex-
port Importu po moje samo
pozitivno vpliva in služi po-
trebam hmeljarjem, dokaz za
to je tudi avans v vrednosti
štirih milijonov nemških
mark.«
Pogodbe za letos so
podpisane
Hmeljaiji so si za letos po-
staviU visoke cilje: na 2549
hektarih namerav£yo pride-
lati 4242 ton hmelja, kar je
tisoč ton več kot lani. V za-
drugi so enoletno pogodbo
podpisali skor£y vsi hmeljar-
ji, za podpis pogodbe se ni
odločilo pet hmeljarjev,
s Export Importom bo za-
druga podpisala pogodbo
v nasledrvjih dneh. V družbe-
nem sektorju so poleg letoš-
nje pogodbe podpisali po-
godbo do leta 95. Edi Omla-
dič pravi, da so se za podpis
petletne pogodbe odločili po
informacijah s svetovnega
tržišča: »Po podatkih, ki smo
jih sami zbrali, je do leta 95
prodano skorsg 70 do 80 od-
stotkov vsega hemlja. Naš
cilj je, da hmelj prodamo, od
trgovine pa zahtevamo, da
ga proda po najvišjih možnih
cenah.«
Cena ostaja eno najbolj
spornih vprašanj. Po bese-
dah Vlada Kralja znaša pro-
izvodna cena za kilogram
hmelja 9 nemških mark.
Hmeljarjem bodo letos pla-
čah 7 nemških mark, pod po-
gojem, da stimulacije osta-
nejo. »Zadružni svet nas je
v zadrugi zadolžil, »pravi
Kr^, »da lahko z Export Im-
portom sklenemo enoletno
pogodbo za 7,5 mark plus
minus 10 odstotkov. Ta cena
hmeljarjem ne pokriva stro-
škov. Po moji oceni je nevz-
držno, da dobijo nekatere
panoge za 10 do 15 odstotkov
višje stimulacije kot hme-
ljarstvo, po drugi strani je pi-
vo obdavčeno s 104 odstotki,
vsi repromateriah so obdav-
čeni, uvoz pa ni mogoč brez
olajšav. Edi Omladič opozar-
ja ob tem še na selektivne
kredite.«
»Ko je bil sprejet plan za
leta 86-90, smo zahtevali, da
hmeljarstvo dobi kredite
pod ugodnejšimi pogoji.
Podprla nas je Vojvodina,
zavrnil slovenski izvršni
svet. V vseh letih smo izgub-
ljali po eno marko, letno je to
4 milijone mark, v petih letih
20 milijonov mark. Vlada
nam je obljubila nepovratna
sredstva, obljube pa še da-
nes ni izpolnila.«
Na poslovni skupnosti so
hmeljeuji govorili tudi o iz-
plačilu  letnika 89.  Vlado
Kralj pojasnjuje: »Hmelj
smo izplačaU, pri izplačilu
imamo preko tri tisoč starih
milijard dinarjev negativnih
obresti. Če bo priznana 7 od-
stotna stimulacija za prvih
šest mesecev - denar bi mo-
rah dobiti že marca - potem
poračun bo. Kolikšen pa
v tem trenutku ne morem
reči.«
Denarja ostane za
zadnji žep
Vinko Drča je hmeljar
v Gržgski vasi. Za pet ton he-
melja znaša izkupiček v di-
narski protivrednosti 4 tisoč
200 nemških mark: »S tem
poravnam stroške za pokoj-
ninsko in invaUdsko zavaro-
vanje, ostane še za zadnji žep
na hlačah. »Pogoji dela po
njegovem v zasebnem in
družbenem sektorju niso
enaki. Zasebni hmeljarji
imajo manjše povšrine, pla-
čujejo prometni davek, olaj-
šav pri uvozu ni: »Zato tudi
nisem podpisal petletne po-
godbe, prav tako na ostali
hmeljarji, ker ne vemo, ah
bomo čez pet let sploh hme-
IjariU. Pogodba pa predvide-
va sankcije, če pogodbenih
količin ne bi oddaU.« O tem,
kakšne so razmere, pojasnju-
je Vinko tudi s podatki o za-
varovanju: »Od prvega janu-
arja do prvega maja letos je
bilo 3260 zavarovancev iz
kmetijske dejavnosti. V tem
času je zavarovanje plačalo
2217 kmetov, 1043 je bilo ne-
zavarovanih. Prepričan sem.
da ni človeka, ki si ne bi pla-
čal zavarovarvja, če bi imel
denar.« In k^j si želijo hme-
ljarji? »Proizvajamo 91 od-
stotkov njobolj kvalitetnega
hmelja s tremi odstotki pri-
mesi in Il-odstotno vlago.
Pred leti je hmeljar dobil 13
mark za savinjski golding, za
auroro 9,5 mark. Ne bom se
vtikal v poslovno politiko
Export Inporta. Moj interes
in interes večine hmeljarjev
je, da dobimo pridelek pla-
čan po najvišji možni tržni
ceni in da končno nehamo
životariti.«
IRENA BAŠA
Kakšna letina se obeta
hmeljarjem? Milan Dolinar
z Inštituta za hmeljarstvo
in pivovarstvo pravi tako-
le: »Vreme hmeljarjem si-
cer ne služi najbolje, kljub
temu pričakujemo, da bo
glede na trenutno stanje le-
tina dobra. Imeli smo vroč
maj, že skoraj sušo, takrat
je upadel dnevni prirast,
konec maja je bila ponekod
slana. Čeprav je bil junij de-
ževen, hmelj raste normal-
no, do konca meseca bo ve-
čina hmelja^zrasla preko vr-
ha opore. Škodljivci letos
ne povzročajo večjih težav,
razen na posameznih ob-
močjih. Šibkejša je hmeljna
rastlina po širini, računa-
mo, da se bo konec meseca
razkošatila in da se bo
hmeljska kobula po sredini
julija normalno razvijala.«
Hmeljarji se bodo letos
sestali še enkrat in sicer na
izredni skupščini. Predvi-
doma bo septembra, takrat
bodo ponovno govorili o ce-
nah ter obravnavali pred-
log pogodbe, s katero bodo
določili razmerja med posa-
meznimi členi znotraj hme-
ljarske reproverige.
Mozirsko cerkev
obnavljajo
Farno cerkev v Moziiju je
že pred leti načel zob časa.
Čeprav so vsi vedeli, da je
potrebna vzdrževalnih del
niso kaj dosti narediU. Fara-
ni niso zmogli zbrati potre-
bih sredstev iz družbenih vi-
rov tudi ni bilo kaj pričako-
vati. Sedaj so se časi spreme-
niU v župnijski blagajni pa se
je tudi kar precej nabralo, ta-
ko, da so s skupnimi močmi
pričeh z obnovo cerkve, kije
obenem tudi pomemben
kulturno zgodovinski spo-
menik, saj je stara 750 let.
T. TAVČAR
Odkup bo,
o cenah pa nič
Računate, da si boste
z nabiranjem gozdnih sa-
dežev odebelili danarni-
co? Morda, vendar v Sa-
deksu v teh dneh vedo le,
da odkup bo, večina od-
kupnih cen pa bo znana
pet minut pred dvanajsto,
torej tik pred odkupom.
Med gobami jih v Sa-
deksu zanimajo pred-
vsem hsičke, jurčki, obo-
jih bodo odkupili po 140
ton, lahko pa nabirate tu-
di štorovke, trobente in
žemljevke. Zdravilnih ze-
lišč bodo odkupih okrog
tisoč ton, 70 ton borovnic
jnlSJfflJi cibeaa...__________IB
Mladi raziskovalci
v Zavodnjah
študentje in dijaki ter ne-
kaj osnovnošolcev iz občine
Velenje že od ponedeljka ra-
ziskujejo Zavodnje z vidika
družboslovnih in naravo-
slovnih ved. Tako se je okoli
40 udeležencev drugega razi-
skovalnega tabora razdehlo
v več skupin: zgodovinsko,
etnološko, geografsko, nara-
voslovno in ekološko ter
skupino, ki za vse udeležen-
ce tabora pripravlja avdiovi-
zuelno dokumentacijo in
predstavlja informacijski
center tabora. Prvi tovrstni
tabor je bil v Zavodnjah že
lani in je naletel na dober od-
ziv pri udeležencih, mentor-
jih in v javnosti.
Šolarjem
kmečko znanje
šentjurska kmečka zveza
predlaga pouk kmetijstva
v osnovnih šolah.
xcgci  iiicacca  o<j  repUDll-
škemu komiteju za kmetij-
stvo poslah tudi predlog za
zmanjšanje prispevkov či-
stih kmetov za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, še
zlasti tistih, ki gospodarijo
na hribovitem in plazovitem
območju. Domačemu izvrš-
nemu svetu so že v prejš-
njem mandatu predlagali, da
bi uredil vprašanje nevarne-
ga nezavarovanega dvotirne-
ga železniškega prehoda
med postajališčema Ostrož-
no pri Ponikvi in Dolgo go-
ro, na cesti Cecinje-Bobovo.
Na novo so predlagah, da bi
v osnovne šole v pretežno
kmetijski občini uvedh pouk
kmetijstva, kar bi po njiho-
vem mnenju izboljšalo
splošni odnos do te gospo-
darske panoge. Kmetijstvo
n^ bi poučevah v 6., 7. in 8.
razredih.
BJ
Mladi raziskovalci so v ok-
viru zgodovinske skupine
razdeljeni na dve podskupi-
ni. Prva se na osnovi že zna-
nih podatkov iz literature, vi-
rov in katastrskih map uk-
varja z arheološko topografi-
jo, skušali pa bodo tudi loka-
Uzirati morebitna arheološka
najdišča. Druga podskupina
proučuje novejšo zgodovino
ZavodeiTJ, še posebej pa
vprašanje predvojnih in po-
vojnih žrtev. Etnološka sku-
pina raziskuje razvoj stav-
barstva, s^j je stavbna dedi-
ščina v Zavodnjah izjemno
bogata, prav tako pa skušajo
etnološko obdelati način živ-
ljenja nsgnižjih socialnih slo-
jev v kraju od začetka 20. sto-
letja do danes. Ukvarjajo se
tudi z iskanjem samotnih
kmetij ter zbiranjem ustnega
izročila v pesmi in besedi.
Geografska skupina razisku-
je socialno-geografsko podo-
bo kr^ja, s poudarkom na
možnostih za razvoj kmečke-
ga turizma v Zavodnjah. Na-
ravoslovna skupina nadalju-
je lani pričeto delo o vplivu
onesnaženega zraka na rast-
linstvo v Zavodnjah. Pri de-
lu sodelujejo z ekološko sku-
pino in skušcyo z^eti vse
obhke degradacije življenj-
skega prostora v Zavodnjah,
s poudarkom na onesnaže-
nosti voda.
Ob zaključku tabora, torej
v sredo, bodo udeleženci
krajanom Zavodenj pripra-
vili na ogled razstavo foto-
grafij, skic, risb, diagramov
in ostalega raziskovalnega
materiala zbranega na več
kot enotedenskem razisko-
valnem taboru. Pripravili pa
bodo še osnutke zaključnih
poročil, ki bodo osnova za
izdajo publikacije o Zavod-
njah, ki n£y bi jo predvidoma
natisnili jeseni.
N.G.
gjvljena kozjereja
J'|^enska in jugoslovan-
jL'kozjereja je vseh zad-
J štirideset let bila od-
J^Jena na stranski tir.
j^azstava in sejem koz
M.^^^ici pa je konec tega
(jj* pokazala, dasekozje-
^se bolj uveljavlja in
f^JJ' približuje mestu, ka-
L_S.a ima ta panoga zu-
ti-Jjsihmeja.
''^10 1  •'^ P^^'^ gotovo pn-
ustanovitev poseb-
\ &e za kozjerejo. V pe-
je v podružnico
preko 250 članov, ki
k, rrfi , ^^j okrog dva tisoč
% .'^karna v Arji vasi pa
S t)nn ° 25 kooperantov,
Sot •'^•'^  tržišču kozje
ifih:^^!" izdelke, predvsem
\l^2Jerejo v Sloveniji
;'*tr,^se bolj resno, po
' Je n , z^je tudi dejstvo,
.Pokroviteljstvo letos
'■epubUški komite za
kmetijstvo, prehrano in go-
zdarstvo, pri razstavi in sej-
mu pa je pomagala tudi za-
družna zveza Slovenije.
V Sevnico so letos prišli
tudi obiskovalci iz sosednje
Avstrije, predavatelji iz
Vzhodne Nemčije, večina
razstavljalcev pa je bila iz
Slovenije ter sosednje Hrva-
ške. Naziv rekorderke mleč-
nosti si je že drugo leto pri-
borila koza, last Oskarja Ča-
sa iz Titovega Velenja, ki je
namolzla kar 5,6 litrov mle-
ka. Med samci je bil prvak
Slovenije prelep 102 kilo-
gramski kozel, last Slavka
Artla iz Marije Reke. Poleg
živali so letos ocenjevali tudi
mlečne izdelke. Prvi zvonec
je dobil Janez Turinek iz Ma-
ribora, sicer kooperant mle-
karne, za svojo ovčjo skuto,
zvonec pa je dobila tudi mle-
karna iz Arje vasi za kozji
jogurt ter kozji beh sir. IB
Najboljša pizza je Iz krušne peči
Pizzeria Golobček na Vranskem je na prvi pogled
podobna mnogim ostahm pizzeriam, v katere zahajamo, da
bi pojedli pizzo, ki je bila nekoč hrana za italijanske reveže,
s časom pa je postala speciahteta, ki jo radi okusijo tudi
petični ljudje. Vendar v Golobčku okoli 20 vrst pizz Stojan
Golob pripravlja na pravi, tradicionalni neapeljski način.
V krušni peči in ob ognju. Na takšen način se namreč testo
izredno lepo zapeče, vsi dodatki pa dobijo specifičen vonj in
okus. Tako nastaj^o res izredno okusne pizze, za ketere
mnogi pravijo, da boljših še niso jedh.
VZ Foto: LJUBO KORBER
8. STRAN - 28. JUNIJ 1898

Kulturi odprta meja
Gledališčnlkl na Moravskem
Ansambel slovenskega
ljudskega gledališča Celje
se te dni mudi na gostova-
nju na Moravskem v Češko-
slovaški. V okviru meddr-
žavne izmenjave gostuje
v Uherskih Hradištah s ko-
medijo Štefana Zweiga Vol-
pone, v režiji Francija Kri-
žaja. Za tamkajšnje občin-
stvo bodo odigrali tri pred-
stave in se domenili tudi
o nadaljnem sodelovanju.
S Slovackim divadlom je
celjsko gledališče navezalo
stike že pred večimi leti in
zdaj mu ponovno vrača
obisk. Moravci so v Celju go-
stovali dvakrat, Celjani pa so
pri njih z uspehom predsta-
vih Bolho v ušesu. Trdne ve-
zi so se med Celjani in Mo-
ravci spletle še v času češke
pohtične izoliranosti, zdaj pa
se nadgrajujejo.
Uherske Hradište so sicer
manjši kraj kot Celje, a z bo-
gato gledahško tradicijo in
predstavami na visoki umet-
niški ravni.
Celjski Volpone bo za lju-
bitelje gledališča še toliko
bolj zanimiv, ker so ga pred
leti tudi sami igrali.
Sicer pa ima celjsko gleda-
hšče s Slovackim divadlom
ob prijateljskih stikih tudi
delovne in slednje mislijo še
okrepiti. Tako bo v prihodnji
sezoni njihov režiser v Celju
postavil na oder mladinsko
igro. Prav v tem času pa so
imeh v Uherskih Hradištah
Nušičevo premiero Žalujoči
ostah, ki jo je režiral Marjan
Bevk. Tovrstne izmenjave,
menijo v obeh gledališčih, so
še posebej pomembne in
bolj koristne kot samo ogle-
di naših ah njihovih pred-
stav. Ker sta se obe državi
demokratično odprh, bo pri-
ložnosti za tovrstna delovna
gostovanja prav gotovo še
dovolj. Domenili se bodo za
izmenjave scenaristov, dra-
maturgov, kostumografov in
drugih strokovnih delavcev.
Tako bi vnesli nov pogled
v moderno gledališče v obeh
državah. Družbene spre-
membe so takšnim nagibom
naklonjene, in če so na pr-
vem gostovanju Celjanov
Bolho v ušesu sprejeh kot
šokantno, celo pohujšljivo
predstavo, se zna Volponeju
te dni goditi povsem dru-
gače.
MATEJA PODJED
Kadrovske
osvežitve
Iztekajoča se sezona je
bila v celjskem gledališču
izjemno naporna za igralski
in tehnični del ansambla,
vendar kljub vsemu uspeš-
na. Kadrovsko okrepljeni
bodo novo sezono začeli
s Cankarjevimi Hlapci. Ka-
že, da bodo ansambel osve-
žili štirje mladi igralci in ta-
ko bodo prebrodili krizo
z mladimi igralci, ki jih vsa-
ko gledališče potrebuje ob
svojem stebru.
Na željo občinstva, bodo
lahko ponovno oživili oder
Herberta Gruna z mladin-
skim delom in kabarejem,
ki ga je po dogovoru pose-
bej za celjsko gledaUšče na-
pisala Svetlana Makarovič
in ga naslovila Burja dala,
burja vzela. Za uresničitev
tega projekta želijo priteg-
niti tudi delovne organiza-
cije s sponzorstvom. Neka-
tere so se tej pobudi že odz-
vale.
..............    ......, .........MP.
Pripoved o svetu
otroška domišljija in
ustvarjalnost nimata meja,
le ustrezno spodbudo potre-
bujeta, da se lahko razvi-
jeta.
Rezultat uspešnega dela
z otroki je te dni na ogled
v Pokrajnskem muzeju v Ce-
lju, kjer razstavljajo različne
izdelke otrok iz vrtca Tončke
Čečeve na Hudinji. Otroke in
njihove vzgojiteljice je spod-
budil ogled etnografskega
dela muzeja, da so iz razhč-
nih materialov in v različnih
tehnikah pokazali, kako so
videh razstavljene predmete
in kaj se jim je najbolj vtisni-
lo v spomin.
Otroci so ustvarili imenit-
na likovna dela, obhkovali
so izdelke iz gline, pletli so iz
trave in žice in tako na svoj
preprost irj hkrati zgovoren
način strnili doživljanje ob
ogledu muzejskih ekspona-
tov. Ker pomenita predšol-
skemu otroku prav ris.
plastično oblikovani?
ljubša načina izražaj
poslujeta njegova čuS
mišljijo in razum, so i
iskreni in izvirni, v
ugotavljajo, da otrod
radi obhkujejo pre(^
ghne, njihovi izdelki
podobni umetninam
četkov človekovega j
jania.
Dela predšolskih ot,
njihova pripoved o sv^
ražena s črto, barvo in(
in lahko prav tako i
umetniški užitek. ZatJ
prav, da so izdelki otrn
ustvarjalnosti   n&šli j,
mesto v prostorih Pow
skega muzeja Celje ob st\'
tvah, ki so jih oblikovali
dje skozi stoletja z ob^^^
za pristno in lepoto. Otro
stvaritve bodo na ogle,j
20. juhja. ^
Vizile istrskih
motivov v Celju
Ob 10-letnici sodelovanja
med Celjem in Piranom so
minuli četrtek v Likovnem
salonu v Celju odprli raz-
stavo slikarskih del Herma-
na Pečariča, ki je umrl leta
1981. Razstava iz sklopa po-
letnih kulturnih prireditev
bo na ogled do 16. julija.
Hermana Pečariča uvršča-
mo v krog ustvarjalcev, ki so
delovah na stičišču evrop-
skih vplivov (slovensko Pri-
morje) od koder izhajajo zna-
na imena slovenskih slikar-
jev (Avgust Černigoj, Lojze
Spacal), je na otvoritvi raz-
stave med drugim dejala rav-
nateljica Zavoda za kulturne
prireditve Alenka Domjan.
Vendar pa Herman Pečarič
ni nikoli radikalno posegel
v umetnostne trende, ki so
prih^ali z zahoda, temveč se
je vedno vračal k primorski
zemlji. Njegov slikarski opus
je trdno vezan na istrske mo-
tive in v njem sledimo logič-
ni razvojni poti, dokaj od-
maknjeni od poti nekaterih
sočasnih slovenskih ustvar-
jalcev. Njegovo načrtno delo
je zaznamovano s postimpre-
sionističnimi tendencami,
katere je preko kubistične
faze razvil v nove domišljij-
ske tvorbe, ki so prerasle
v šestdesetih letih v asoci-
ativno abstrakcijo. Herman
Pečarič je slikar barvne mo-
dulacije, z njo gradi prostor,
oblikuje simbolni kontekst
vizije istrskih motivov in se
z njim identificira kot poetič-
ni razlagalec primorske
zemlje.
Pričujoča razstava v Celju,
ki je prišla v Likovni salon
na pobudo Celja, predstavlja
izbor slikarjevih del iz stalne
zbirke mestne galerije Piran.
Vsebuje pa dela od leta 1939
do leta 1979 in je takorekoč
delček njegovega ustvarjal-
nega opusa.
MP
Peli bodo Celjanom
Po gostovanju v nemškem Singenu bo Moški komorni zbor iz
Celja jutri pripravil nastop, ki ga bodo v celjskem Narodnem
domu izvedli ob zaključku njihove pevske sezone. Moški
komorni zbor deluje pod uspešnim vodstvom profesorja Janeza
Buleta in njegove nekdanje učenke Katje Kovač. Oba sta
v zboru pribUžno dve leti in medtem sta v delo vnesla veliko
novega ter glasbeno dinamičnega. Zato bo njihova jutrišrvja
predstavitev, ki bo v veliki dvorani Narodnega doma ob 20. uri,
prav gotovo privabila veUko ljubiteljev zborovskega petja.
Čeprav člani zbora s to prireditvijo zaključujejo pevsko
sezono, pa že zdaj pripravljajo program, ki ga bodo v prihod-
ryem letu namenih 400-letnici Jacobusa Gallusa Petelina.
.............. S.K.
Razprodaja
slovenske besede
stojnice z blagom se tudi v Celj
vse bolj sehjo na mestne ulice. Z
takšno ponudbo so se odločili tuc
pri Državni založbi Slovenije v &
lju, kjer so kupcem dela slovenski
in drugih avtorjev kar stehtali!
prodah. Za ljubitelje knjig ugodm
za avtorje nelagodno. Tudi pn
mož slovenske besede se je znaš
na razprodaji in morda je našel pn
vi dom.
Dvomimo pa, da je takšna p
nudba kaj ganila pisca plakata,!
je bil obešen na celjski tržnici. Pi
poročamo mu Pravila slovenske!
pravopisa, ki so pred kratkim izi
prav pri Državni založbi Slovenij
MP, Foto"

28. JUNIJ 1990 - STRAN 9
l/elika zmaga Sandija Smerca
Portorožu se je končala
L jjolesarska dirka po Ju-
' claviji' 2 "^kaj kilo-
^%tri leto^ preselila tudi na
I Sanske ceste. Tokrat kon- ,
ij^nca tujih predstavnikov J
'^bila najboljša, vendar vse- :
ne gre prezreti izjemne- '
a uspeha Sandija Smerca,
5^ a kolesarskega   kluba
Celje, ki je nastopil za
Javijo B in dosegel le-
^"zmago prav v zadnji etapi
; ciljem v Portorožu. Ta
^^.gjsetletni mladenič je tako
napovedal, da se razvija
;. odličnega kolesarja od ka-
^fgga še lahko veliko priča-
^effio. Gre za mladega in
j^mnega fanta iz T.Vele-
nja, ki mu je treba omogoči-
ti, da bo svoj naravni talent
še bolj razvil. Zmagovalec
celotne dirke je bil Sandi Pa-
pež, ki je za nagrado dobil
avto, fant pa se je prav po
športno in človeško odločil,
da ga bo »razdelil« med vse
člane A in B reprezentance
Jugoslavije. Delček bo tako
dobil tudi Sandi Šmerc. To
je izjemna poteza, k^ti fant-
je so si na težavnih etapah
drug drugemu pomagah in
tako je uspeh vseh ne glede
na končno uvrstitev. Dve
etapi sta bih tudi na Celj-
skem; ena s ciljem na Rogli
in druga skozi Celje in La-
ško, kjer je bil leteči cilj.
T.VRABL
Siraškova
rešila celjsko
atletiko
v Beogradu je bilo fina-
le atletskega pokala Ju-
goslavije, kjer so sodelo-
vali tudi predstavniki AD
Kladivar iz Celja. Čast
nekdanje kraljice športov
je rešila Straškova, ki je
zmagala v metu kopja
z rezultatom 55,92 m. To
je bil tudi edini naslov za
celjske predstavnike. Za-
nimiv je bil razplet v teku
na 400 m ovire, kjer je
zmagal član Crvene zvez-
de KarauMč, drugi je bil
Celjan Kocuvan, šele če-
trti pa njegov klubski to-
variš Kopitar. Med prvim
in četrtim pa je bila mini-
malna razlika - od 51,48
zmagovalca do Kopitarje-
vih 51,73.
TV
Celjski kolesarski maraton uspel
Kolesarski klub Merx Celje je pripravil 10. celjski maraton
(90 km) na progi, Celje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Podplat,
Poljčane, Slovenske Konjice, Zreče in nazaj preko Vojnika
v Celje. Kolesarilo je 244 kolesarjev in kolesark.
Najhitreje so 90 km prevozih člani KK Merxa Jure Vodeb,
Tomaž Štor in Sašo Sviben 2:11,0 le malo pa je zaostal rekreati-
vec Damjan Hočevar iz Šoštanja, medtem ko je bila najboljša
udeleženka mlada Saša Pisanec iz Celja 2:32,0. Med ekipami
oziroma večjimi skupinami smo zasledili tudi letos kolesarje
Konusa iz Slovenskih Konjic, Unioija Zreče, Gorenje Muta in
KK Ptuj.
Sporedno z velikim maratonom je bil tudi mali trim maraton
na 35 km, kjer je sodelovalo 115 kolesarjev, ki so vozili na progi
Celje, Arclin, Ljubečna, Proseniško, Lokarje, Šentjur, Teharje in
Celje.
JOŽE KUZMA
Zanimivi kolesarski preizkušnji
Kolesarski klub Merx Celje organizira prihodnji teden dve
dirki. V torek, 3. julija bodo kolesarji startali v dirki za memorial
Vitka Vitanca. Dirka se bo začela ob 16. uri pred kovinarsko šolo
v Štorah, njen cilj pa bo na Svetini. Približno 60 kolesarjev vseh
kategorij bo štartalo naenkrat, tako da bo cesta slabo uro zaprta.
Že naslednji dan, v sredo, bodo v Novi vasi organizirali krožno
dirko za pokal Merxa. Dirka, v kateri se bo po pričakovanju
organizatorjev pomerilo približno 100 kolesarev, bo trajala od 9.
do 16. ure.
NK.
Jože Tanko še
vedno plava
Znani slovenski in jugo-
slovanski maratonec v pla-
varyu Jože Tanko je še ved-
no aktiven pa čeprav je za-
koračil že proti petdesetim
letom. Tudi v letošnjih po-
letnih mesecih ga čaka vr-
sta težkih in zanimivih pre-
izkušery, zlasti v tujih mor-
jih in rekah. Tako bo že 5.
julija nastopil na maratonu
Capri-NapoU v dolžini
33 km. To je neuradno sve-
tovno prvenstvo za plaval-
ce maratonce. 19. avgusta
se bo udeležil uradnega
svetovnega prvenstva
v ZDA Atlantic City v dol-
žini 40 km. Tam je sodelo-
val že lani, ko je bil šestnaj-
sti, plaval pa je 10 ur in 17
minut. Po tej tekmi bo ver-
jetno ostal v ZDA, kajti ve-
lika želja je, da bi preplaval
okoli otoka Manhatan pri
New Yorku v dolžini
60 km. Septembra ga čaka
nova preizkušnja in sicer
v reki Nil v Egiptu, kjer je
že tudi večkrat nastopil.
Pred temi nastopi je ved-
no optimističen Jože Tan-
ko povedal, da trenira vsaj
dvajset odstotkov več kot
lani in zato bi morale biti
uvrstitve na omenjenih
tekmovaruih tohko boljše
kot so bile prej.
T.VRABL
Kegilavkam Ema
pokal Jugoslavije
v Koprivnici je bilo polfl-
nalno in flnalno tekmova-
nje za pokal Jugoslavije.
Kegljavke EMO Celje so
osvojile že drugič ta naslov
potem, ko so v polflnalu
premagale kranjski Triglav
2441:2225, v drugem polfi-
nalnem srečanju pa je v za-
grebškem derbiju zmagala
ekipa Jedinstva proti Tek-
stilcu 2401:2374.
Finalno srečanje je bilo še
boljše od polfinala. Tako
zmagovalna ekipa EMO Ce-
lje kot Jedinstvo sta kočno
popravih sobotni zbir keg-
ljev na precej »težkem« keg-
ljišču. Toda Celjanke so bile
boljše in so zmagale s 53 keg-
Iji razlike 2494:2441. V obeh
srečanjih so nastopile: Biser-
ka Petak 398 in 431 podrtih
kegljev, Mira Grobelnik 414
in 411, Tanja Gobec 397 in
431, Metka Lesjak 396 in 387,
Marika Kardinar 422 in 388
ter Sonja Mikac 414 in 445.
Ker so kegljevke EMO
osvojile tudi naslov državnih
prvakinj in bodo tako okto-
bra sodelovale v tekmovanju
državnih prvakov, bo Jugo-
slavijo zastopala ekipa Je-
dinstva, kot druga v pokalu
na tekmovanju za Donavski
pokal.
Trener Lado Gobec: »To je
tretje tekmovanje za naslov
pokalnega prvaka Jugoslavi-
je. Mi smo osvojiU dvakrat
prvo mesto, lani pa so nam
ga odvzeU po čudnem točko-
vanju, kljub temu, da smo
v finalu premagali Rijeko.
Upoštevali so namreč rezul-
tate iz polfinala in finala. Ta-
ko smo brez poraza morah
prepustiti pokal Rijeki. Le-
tos so ta nesmiselna pravila
le odvrgh. S tem pa smo tudi
zaključih sezono. Smo tako
državni in pokalni prvaki,
osvojili smo svetovni pokal
in več medalj. Pred nami pa
je težka naloga za novo sezo-
no, kajti kegljanje postaja
popularno in marsikateri
klub se bo v prestopnem ro-
ku močno okrepil in v novi
sezoni bo potrebno pokazati
še mnogo več, da bomo Ce-
ljani ohranili sedanji sloves
sedanje Kegljaškega kluba.
JOŽE KUZMA
V spomiiN
Mirko Trebičniki
Mirko Trebičnik seje ro-
di7pred 79 leti v Celju, v de-
lavski družini. Njegovo živ-
venje pa je ves čas preple-
taio delovanje v Partizanu
Graberje Celje.
S telovadbo se. je pričel
f^varjati, ko mu je bilo 14
'^t pri takratnem Sokolu,
'kasneje je postal namest-
"J^ načelnika in načelnik
"Hj^fva. Med drugo svetov-
"0 vojno je devet mesecev
Preiivei v zaporu, bil nato
^Snan na prisilno delo
^ Avstrijo, po osvoboditvi
se je z močno načetim
^arav;em vrnil v Celje in se
^ ieno Elo naselil v takrat
^^^^kom^j stoječi dom Par-
"2ana Gaberje.
Mirko Trebičnik je bil pr-
^' predsednik telovadnega
JJ-uStva Partizan Gaberje,
I'' pa je tudi vaditelj in ta-
y^t, po osvoboditvi, skrbel
^ Vadbo pionirjev, včasih
tudi mladincev in čla-
1°^- Vaditelj je ostal tudi
Pote/n, ko je predsedniško
^^kcljo predal drugemu.
,^^oz mladimi je opravljal
^^alitetno in z veseljem, za-
^J^i naključje, da je svojo
Portno pot veliko kasneje
"^^Pešnib športni}iov priče-
° Dri Mirku Trebičniku.
Mirko Trebičnik je živel
s telovadbo in za ryo in se
ni ustrašil poprijeti tudi 29
takšno delo kot je urejanje
okolice in društvenega te-
lovadišča do vzdrževsmja
telovadnega orodja.
Čeprav mu je zdravje na-
čenjala bolezen, je prevzel
delo gospodarja društva.
Ni se razjezij, če je pozno
zvečer na vratih njegovega
stanovanja pozvonilo
- Mirko je že poskrbel, da
je pozni uri navkljub po-
spravil telovadnico.
Brez ljudi, kakršen je bil
Mirko, si razvoja telesne
kulture in športne rekreaci-
je v Partizanu Gaberje ne
predstavljamo. Svojo lju-
bezen do društva je zapu-
stil v maketi novega objek-
ta Partizana Gaberje, ki jo
je večkrat, z upanjem
v očeh, pokazal. Vzorni in
marljivi delavec Mirko Tre-
bičnik je prejel pred deseti-
mi leti priznanje častnega
člana društva, to pa je bilo
le eno izmed številnih, ki
jih je prejel, med njimi tudi
Bloudkovo plaketo, pa red
dela s srebrnim vencem.
Mirko Trebičnik je za
svoje delo vedno zbral tisto
energijo, ki mu jo je skuša-
la odvzeti bolezen, a za zad-
njo bitko z njo, in z leti, je
zmanjkalo moči. Prostori
Partizana Gaberje so kljub
poletju postali mračni, kot
da bi se odeli v črnino. Bo-
lečina bo z vsako uspešno
akcijo Partizana Gaberje
res manjša, ko pa bomo le-
tos proslavljali stoletnico
telesne kulture v Celju, bo
proslavi primešana kaplja
pelina, Sctj našega Mirka ne
bo z nami.
JASNA MARKOVIČ
Partizan Gaberje
REKLI SO:
Drago Vračun, plavalni
klub Klima Neptun Celje:
»Več naših predstavnikov seje
udeležilo repubUškega plaval-
nega prvenstva za člane, mla-
dince in kadete v Krškem.
Med člani je bil Jurak dvakrat
prvi, dvakrat drugi in enkrat
tretji, Tešovič dvakrat drugi,
Vračun dvakrat prvi in erUcrat
četrti ter Maja Tanko enkrat
prva in enkrat četrta. Med mla-
dinci je bil Košar dvakrat četr-
ti in enkrat šesti, med kadeti
pa Gorenjak dvakrat prvi. Na-
stopili so še Ocvirk, Stojano-
vič, A. Košar in Plavanova.
Razveseljivo je, da so vsi ome-
njeni tekmovalci tudi izpolnili
norme za nastop na državnem
prvenstvu, ki bo od 13. do 15.
juhja v Beogradu. Tam se bo
tudi odločalo, kdo bo jugoslo-
vanske barve iz našega kluba
zastopal na balkanskem pla-
valnem prvenstvu, ki bo od 20.
do 22. julija v Skopju. Naši pla-
valci so v vzponu forme, treni-
rajo pa v glavnem doma na
celjskem bazenu.
Marko Cuk, društvo za
šport na vodi Nivo Celje, sek-
cija jadranje na deski: »V so-
boto smo se udeležiU regate za
državno prvenstvo v Viganju
na polotoku Pelješcu, kjer bo
od 30. junija dalje tudi evrop-
sko prvenstvo. Tekmovanje bo
trgalo sedem dni. Iz Celja smo
na državnem prvenstvu nasto-
pih Andrej Klinger, Srečko
Lednik, Srečko Šrot in Marko
Cuk. Plačujemo si v glavnem
sami, imamo pa velike proble-
me z ustrezno opremo, ki je
izredno draga. V sekciji je tre-
nutno 40 članov, aktivnih pa
15, ostah so bolj rekreativci.
Največ treniramo na velervj-
skem in žovneškem jezeru, ob-
časno pa tudi na morju zaradi
»burje«. Nžovečja želja je, da
nam letos ne bi nagajalo vreme
in da bi lahko ob prazniku ob-
čine Celje pripravili na Šmar-
tinskem jezeru zanimivo in
atraktivno regato.«
TV
NA KRATKO
Bo Pavllnec potoval
in plaval?
Dani Pavlinec, invalid, šport-
nik, ki je pred dvemi leti osvojil
na olimpiadi v Seulu dve meda-
lji, je nastopil na tekmovanju
v Zagrebu, kjer je osvojil tri prva
mesta (200 m kravi, 100 m kravi
in 200 m mešano) in eno tretje
(50 m delfin). Izpolnil je vse po-
goje za nastop na svetovnem pr-
venstvu, ki bo od 12. do 28. julija
na Nizozemskem. Je edini kandi-
dat iz CelJa in eden redkih iz Slo-
venije, vendar...
»Vprašanje je, če bom potoval,
kajti ne dobim dopusta v svoji
delovni organizaciji.«
V Celju imamo zadnja leta zelo
malo športnikov, ki se udeležuje-
jo velikih mednarodnih tekmo-
vanj ter se z njih vračajo z meda-
ljami. Prav bi bilo, da se Daniju
Pavlincu omogoči pot in tako tu-
di nagradi njegov trud.
T.VRABL
strelci znova
v Rečici pri Laškem
Od petka do nedelje bo na stre-
lišču v Rečici pri Laškem repu-
bliško prvenstvo z MK orožjem,
katerega se bo udeležilo okoli 80
strelcev, s celjskega območja pa
poleg domačinov še strelci iz
T. Velenja in Zreč. V petek se bo
tekmovanje začelo ob 14. uri,
v soboto in nedeljo pa ob 9. in bo
trajalo ves dan. Domačini se na
to prireditev vestno pripravljajo
in po besedah Vinka Lavrinca se
bodo potrudili, da bodo vsi Reči-
co zapustili z najlepšimi spomini.
»Obnovili smo strelišče z novo
avtomatsko napravo, ki omogoča
streljanje vsake tri sekunde. Do-
bili smo tudi veliko pokrovite-
ljev z nagradami za najboljše
strelce. Najbolj pa smo veseli, da
bo prišel tudi Rajmond Debevec,
trenutno eden najboljših, če že
ne najboljši strelec na svetu. Od
600 možnih v dveh urah in pol
nastreljati 597 krogov to je izje-
men primer. Kako resno so vzeli
republiško prvenstvo kaže tudi
podatek, da so že nekaj dni na
pripravah na našem strelišču
strelci Olimpije iz Ljubljane. Sa-
mi se bomo predstavili s štirimi
strelkami in tremi strelci.«
TV
Zalfljuček športa
v laški občini
V petek, 29. junija bo v Rim-
skih Toplicah zaključek športne
sezone za prejšnje obdobje. Pri-
reditev se bo začela ob 20. uri na
bazenu, kjer domačini priprav-
ljajo spektakularen program.
V primeru slabega vremena bo
prireditev tako kot prejšnja leta
v dvorani zdravilišča v Laškem.
Na prireditvi bodo ocenUi dosež-
ke v prejšnji sezoni, podelili po-
kale in druga priznanja ter pode-
lili Bloudkova, ki jih bosta dobila
Samo Lah iz Rimskih Toplic in
Marjan Medved iz Jagnjenice za
desetletno uspešno delo na
športnem področju. Vse skupaj
bodo končah z družabnim sreča-
njem, kjer bo igral ansambel Vi-
kend.
Skoki v Titovem
Velenju
Tudi letos bodo ob dnevu ru-
darjev v Titovem Velenju člani
smučarsko skakalnega kluba pri-
pravili mednarodno tekmovanje
na plastičnih skakalnicah. Prvi
del tekmovanja bo 30. junija ob
20.30 uri na 55 metrski skakalni-
ci, drugi pa v nedelo, 1. julija ob
17. uri na 80 metrski. Poleg mno-
gih odličnih gostov je obljubljen
tudi nastop vseh najboljših Jugo-
slovanov, med katerimi bodo tu-
di mnogi domačini ter Janez De-
belak iz Braslovč.
TV
Obhoviien dom
Partizana
V Braslovčah so se o okviru
praznovanja občinskega prazni-
ka občine Žalec pričele tudi
šporme prireditve. V soboto jim
je telovadno akademijo na pro-
stem preprečil dež, zato so jo pri-
pravili v telovadnici, prav tako
tudi odbojkarski turnir. Krajša
slovesnost je bila ob otvoritvi po-
polnoma obnovljenega doma
TVD Partizan Braslovče, ki so ga
obnavljali več kot dve leti. Denar
je prispevala bivša Občinska te-
lesnokultuma skupnost, opravili
pa so veliko prostovoljnih delov-
nih ur.
Na odbojkarskem turnirju so
nastopile štiri ekipe, n^uspeš-
nejša je bila iz Topolšice, sledi
Šempeter, Braslovče in Celje.
V petek, 29. junija, bodo pripra-
vili v Braslovčah še meddruštve-
no strelsko tekmovanje z vojaško
puško.
T. T.
Hmeljarski triaUon
Društvo Triatlet iz Celja bo tu-
di letos pripravilo hmeljarski tri-
atlon, ki bo po vrsti že četrti. Tek-
movalci se bodo pornerih v pla-
vanju na jezeru Žovnek na
1500 m, v kolesarjenju na 40 km
in teku na 10 km. Start bo v sobo-
to 11. avgusta, prijave pa spreje-
ma Društvo Triatlet Celje, Gre-
gorčičeva 5, Celje, Zinka Jeršin,
informacije pa daje Zdravstveni
dom Celje, Zinka Jeršin, dr.Li-
Uana Rizmal-Ravnikar, dr. Rudi
Skapin Celje, telefon 26-113.
Zadnji dan za prijave je 4. avgust
ali prej, če bo preseženo možno
število - 150 tekmovalcev.
Prijavnina, znesek 150 din na-
kažite na žiro račun Društvo Tri-
atlet Celje 50700-678-6732.
T. T.
Kandidati za direktorja morajo izpolnjevati poleg
splošnih zakonskih še naslednje pogoje:
- visoka ali višješolska izobrazba
- vsaj 5 let delovnih izkušenj v trgovini, od tega
3 leta na vodilnih delovnih mestih
- sposobnost za uspešno gospodarjenje in organi-
zacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjega dela
Kandidati pošljejo prijave skupaj z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa.
Udeleženci razpisa bodo o sprejemu sklepa o izbiri
obveščeni v osmih dneh po njegovem sprejemu.
10. STRAN - 28. JUNIJ 1898
PISMABRAi.
ODMEVI
Karantanija ima
s Siovenstvom
opraviti toiilco
liot bengaisici
tigri z Afriico???
v 24. številki Novega ted-
nika je bil pod naslovom
»Petelini in pante^i« avtorja
Braneta Piana, objavljen ko-
mentar, ki zadeva predlog
Mlade iniciative slovenskih
demokratov in heraldikov
o novem slovenskem grbu,
kateremu, g. Piano očitno,
nasprotujete (tudi jaz nisem
navdušen nad njim), to pa
opravičujete s trditvami,
s katerimi ste »zašh v vode,
kjer ste se začeh utapljati«.
Poleg številnih neresnič-
nih trditev - ne vem od kod
vam podlaga za to (npr. o iz-
voru slovenske trobojnice,
da panter ni bil nikoh slo-
venski simbol, ustohčevanje
imate za farso, legendo...)
me je kot študenta zgodovi-
ne najbolj prizadela tale vaša
ugotovitev (citiram):
»Izkrivljene narodnoza-
vedne ZGODBICE iz še ve-
ljavnih osnovnošolskih uč-
benikov in tudi RESNIH
zgodovinskih knjig (seveda
LE SLOVENSKIH avtorjev)
namreč že stoletje in več na-
vajajo Slovence k zmotnemu
prepričanju, da se je naša dr-
žavnost pričela motati po
plenicah že v karantanskih
časih.«
S tem opravičevanjem
svojega mnenja o predlože-
nem grbu ste oblatili trud in
delo naših zgodovinarjev-
znanstvenikov, ter to delo
proglasih celo za »LAŽNO
ZGODOVINO«.
Nam boste vi, g. Piano,
mogoče napisali kakšen nov
osnovnošolski učbenik, ali
celo »resno« zgodovinsko
knjigo? Ah pa nam boste na-
jeh kakšnega NESLOVEN-
SKEGA strokovnjaka, ki bo
to delo opravil namesto do-
mačih zgodovinarjev? Iz va-
šega komentarja predvide-
vam, da niste zgodovinar,
ker bi sicer svoje trditve po-
dali na drugačen način. Ste
že morda kdaj videli ohra-
njene vire o Karantaniji (če
bi, ne bi pisali takšnih neum-
nosti), da lahko rezultate na-
ših znanstvenikov proglasite
za LAŽNE? Čeprav ste se to
zelo trudih, bi bralcem nave-
del dva najsplošnejša prime-
ra, ki vaša mnenja spodbija-
ta (bralci pa ju gotovo poz-
najo):
1. Slovenci smo v Karan-
taniji imeh svoje domače
kneze (prvi znani VALUK
ok. 1. 630, zadnji EDGAR ok.
1. 820), skoraj 200 let
2. Ime Karantanci se
v vseh virih uporablja za Slo-
vane v vzhodnih Alpah (Slo-
vence) do 13. stoletja.
In vi ste se javno spomnih,
da Slovenstvo s Karantanijo
nima nobene zveze? Vašo
ugotovitev »kdor ni zraven,
ga glava ne boh«, bi nadalje-
val »kdor pa je prebral vaš
članek, ga je gotovo začela
boleti«.
B. CVELFAR,
Celje
Novi petelini
Spoštovani gospod štu-
dent Cvelfar, vi ste zagotovo
eden največjih upov
slovenske znanstvene zgo-
dovine in živ primerek Slo-
venca, ki ve o zgodovini na-
tančno tisto, kar so na osnovi
pičhh zgodovinskih vedenj
o Karantaniji zeleh slovenski
narodnjaki in pohtiki, da bi
vedeh. In mislili. Zgodovin-
ska zavest nekega naroda,
saj veste, je zelo uporabna
zadeva kadar je treba z naro-
dom malo pomanipulirati.
Zato se mi ne zdi vredno raz-
kriti niti vašega irskega Ed-
garja (z malimi črkami, pro-
sim lepo), vam ponovno raz-
lagati leta 1848, niti kaj dru-
gega. Sicer pa berite svoje
spoštovane zgodovinarje po
slovenskih pismih bralcev.
Če se žehte naučiti še kaj
več, pa se oglasite pri Dr.
Stanetu Južniču (še niste sli-
šali zanj?) in ga pobarajte,
keo meni o »slovenski državi-
ci, kneževini Karantaniji«
v funkciji kasnejšega obliko-
vanja slovenske narodne za-
vesti. Južnič ni bil nikoh ni-
kakršna opozicija, temveč le
antropolog in zgodovinar, ki
je že v sedemdesetih letih
menil, da bi bilo treba karan-
tansko zgodovino napisati
znova. Ker ste mladi, vam tu-
di podtikanj in prenapetosti
ne zamerim. Pa čimmanj
stresov pri študiju. Glava pa
naj vas čimprej prične boleti,
drugače študirate zastonj.
BRANE PIANO
Vračanje
izropanih gozdov
v prispevku pod naslo-
vom »Bodo lastnikom vrača-
li izropane gozdove?« objav-
ljenem v NT dne 24.5.1990 je
obravnavan problem vrača-
nja gozdov nekdanjim lastni-
kom, katerim naj bi bili ti po
krivici odvzeti. Prispevek je
napisan senzacionalno, v sti-
lu da gozdnemu gospodar-
stvu in s tem gozdarjem na-
prti mnenje, češ da nameno-
ma izvajajo sečnje v teh goz-
dovih, da bi jih ob eventual-
nem vračanju lastnikom, vr-
nili izsekane.
Tak način pisanja zagoto-
vo zavaja del javnosti, ki ne
pozna dovolj gospodarjenja
z gozdovi.
Gozdovi so po zakonu bili
in bodo pod posebnim z za-
konom določenim varstvom.
Gozdarjem je naloženo, da
pri gospodarjenju z njimi
ravnajo tako, da se zagotav-
lja načelo trajnost, poveča-
nje prirastka in donosa in
skrbi za splošne koristne
funkcije gozdov. Tudi
v obravnavanih primerih je
bila ta osnovna zahteva pol-
no upoštevana.
Z navedenimi gozdovi se
gospodari po uradno potrje-
nih gozdnogospodarskih na-
črtih. Izvajani ukrepi so bili
inšpekcijsko pregledani.
Sečnja je bila opravljena
v skladu z določenim eta-
tom. Zgrajene so bile pro-
metnice, ki omogoČ£yo go-
spodarno ravnanje z goz-
dom, v enem izmed navede-
nih primerov pa je zgrajena
gozdna cesta tudi odprla do-
stop do njegove kmetije.
Pri tem je potrebno tudi
poudariti da so veljavni
gozdno gospodarski načrti,
ki urejajo gojitev gozdov, iz-
koriščanje, promet z lesom,
transport, vzdrževanje gozd-
nih prometnic ob upošteva-
nju splošnih koristnih funk-
cij zakonsko sankcionirani,
kar pomeni, da gozdno go-
spodarska organizacija za-
konsko, materialno in moral-
no odgovaija za njihovo
uresničevanje.
Očitki, ki so v navedenem
prispevku usmerjeni na
gozdno gospodarstvo, ki mo-
ra z gozdovi ravnati gospo-
darno po veljavnih zakon-
skih zahtevah in strokovnih
načelih, niso naslovljeni na
pravi naslov. Tudi v zaključ-
ku prispevka je omenjeno
bistvo tega problema, ko se
nekako ugotavlja, daje seda-
nja oblast tista, ki bi morala
svoje predvolilne obljube
izpolniti tudi v tem, da bi se
zakonsko uredilo poravna-
vanje eventualnih krivic tudi
na področju lastništva
gozdov.
Zato odločno odklanjamo
tako vsebino obveščanja jav-
nosti, ki z namigovanji in
enostranskimi mnenji po-
skuša gozdarstvu kot stroki
in gozdarjem kot delavcem
naprtiti krivdo za pretekle,
sedanje in bodoče razmere.
EDO PULKO,
dipl. gozd. ing.
Celje
PREJELI
SMO
Rešimo gozdove!
ZELENI VELENJA smo
seznanjeni z intenzivno seč-
njo dreves tudi v gozdovih
Šaleške dohne, ki so v »druž-
beni« lasti. Po nekaterih po-
datkih obstaja možnost, da
se plani sečnje sproti prila-
gajajo političnim in zakon-
skim razmeram ter potre-
bam. Intenzivni posek bi n^
tako potekal v gozdovih, ki
bodo po novi zakonodaji
z gotovostjo vrnjeni osebam
ali dedičem razlaščenih
oseb. (Gre za razlastitve
opravljene po letu 1945.)
Tam, kjer je posek oprav-
ljen, pomeni, da bodoči last-
niki takšnega gozda od 10 do
30 let ne bodo mogh delati
drugega, kot čistiti ter vzdr-
ževati gozd.
ZELENI smo zainteresira-
ni, da se z gozdovi gospodari
skrbno in racionalno. Prepri-
čani smo, da je gospodaren
posameznik v večini prime-
rov najskrbnejši lastnik goz-
dov, saj teh zelenih površin,
pljuč nas vseh, ne vidi zgolj
kot trenutno tržno maso le-
sa, ampak kot trajen kapital,
ki se ob pametnem gospo-
darjenju neprestano obnav-
lja! Zato se zavzemamo, da
se opravi vračilo »podržav-
ljenih« gozdov pravim last-
nikom čimprej in korektno.
Gozdovi pa naj ne bi bili do
skrajnosti razredčeni, saj se
bo le na tak način povečala
motivacija bodočih lastni-
kov, da bodo gozdove čuvali,
ne ropali.
Zato smo ZELENI VELE-
NJA v velenjski skupščini
19. 6. 1990 sprožih pobudo,
da se te stvari uredijo, ven-
dar zaradi zakonskega vaku-
uma o tej stvari ni bilo mož-
no formulirati ustrezne, ob-
vezujoče sklepe za občinske
izvršne organe in izvajalce
sečnje. Kljub temu ne name-
ravamo vreči puške v koruzo
pa zato želimo dobiti še več
podatkov o domnevni preti-
rani sečnji.
Pozivamo vse zainteresira-
ne, bodoče lastnike, dediče
in potencialne dediče razlaš-
čenih gozdov, da se nam
oglasijo s polnim imenom
ter naslovom. Želimo, da
opravijo pregled gozda, ki
jim je pripadal pred razlasti-
tvijo ter nam na kratko spo-
ročijo, kaj se v gozdu dogaja.
Če tega ne morejo ali ne želi-
jo opraviti pisno, naj nam
pošljejo samo naslov in mo-
rebitno telefonsko številko,
da se bomo oglasih pri njih
ter sprejeli ustne informaci-
je. Za tajnost vseh informacij
jamčimo, v kolikor pa bi se
pokazala potreba po javni
objavi le-teh, tega nikakor ne
bomo storili brez privoljenja
prizadetih.
Prosimo vas, da nas o teh
stvareh obvestite vsaj v roku
treh tednov.
Po tem roku bomo organi-
zirah SKLIC VSEH, ki se
nam boste o tej zadevi ogla-
sili. Organizirali bomo
PRAVNO PODPORO ter na
ta način skušah premostiti
težave ter preprečiti inten-
zivno sečnjo, dokler se ne
sprejme republiški zakon, ki
bo te zadeve urejeval.
ZELENI VELENJA
Titov trg 4/II, p. p. 140
63320 Titovo Velenje
Kdo laže?
Za nami je 5. prireditev, ki
jih organiziramo v sklopu
Kulturnih večerov na Brec-
ljevem, kjer smo se ob suše-
nju lanu, tericah, ki so lan
trle in predicah, ki so ga na
kolovratih spredle in ob fol-
klorni skupini iz Kostrivnice
in ansamblu Trio Janč iz Ro-
gaške Slatine zabavali
v zgodnje jutranje ure.
Prireditev je uspela, ven-
dar je ostal grenak priokus,
saj organizatorjem ni uspelo
v celoti izvesti zamišljeni
program, ker se Ivan Kram-
berger kot gost večera prire-
ditve ni udeležil kljub zago-
tovilom, ki jih je dal organi-
zatorjem tako pisno kot po
telefonu, zato se žehmo še
enkrat opravičiti vsem, ki so
se prireditve udeležih z na-
menom, da med ostalim vi-
dijo in shšijo tudi dobrega
Ivana.
Ta obljube ni držal. S to
gesto je Ivan Kamberger do-
kazal, da vseskozi manipuh-
ra z množicami v svojo korist
- vsaj do sedaj oziroma kako
dolgo še?
Pa še nekaj o očitkih neka-
terih Šmarčanov, ki se imajo
za »kulturne« in poveličujejo
samo eno resnico glede po-
vabila Krambergerju in pod-
tikanj, ki so sledila temu. Mi-
slimo, da imamo kot organi-
zatorji vso pravico, tako mo-
ralno kot iz ostalih vidikov,
da povabimo na večere, ki
jih organiziramo kogarkoh,
predvsem pa tiste osebnosti,
ki si jih ljudje žehjo.
Naj na koncu povabimo
vse, ki jih podobne priredi-
tve zanimajo, da še pridejo
na Brecljevo ter se zahvali-
mo vsem, ki so prireditev po-
magali oblikovati in so jo
materialno omogočih.
SLAVKO JAVORIČ,
Šmarje
Sliupine za
samopomoč
v Sloveniji imamo vehko
organiziranih ustanov (56),
ki poskrbe za stare ljudi, ko
ne morejo več živeti v matič-
nem okolju. V teh ustanovah
je zelo visok materialni stan-
dard, manj pa je v domovih
poskrbljeno za uresničitev
osebnosti. Najbolj stanoval-
ce doma moti izguba indivi-
dualnosti, odtujitev od do-
mačega okolja, sorodnikov,
opustitev priljubljenih de-
javnosti, tog hišni red, ki jim
ne daje občutka svobode,
preveč ljudi na enem prosto-
ru in obremenitev otrok pri
doplačilu domske oskrbe.
V domu upokojencev Pol-
zela, ki ima 230 stanovalcev
teče nova oblika skupinske-
ga dela - skupine za samopo-
moč - katerih namen in cilj
je negovanje pristnih odno-
sov med ljudmi ter tesno pri-
jateljsko medsebojno pove-
zanost.
Številni so vzroki, da gre-
do starostniki v dom. Najpo-
gosteje pa se kažejo zlasti bo-
lezen in s tem v zvezi nespo-
sobnost, da skrbe zase, neso-
glasje v skupnem gospodinj-
stvu z otroki, osamljenost,
slabe stanovanjske razmere
in utesnjenost, pri moških
pa še želja po gospodinjski
oskrbi.
Odhod v dom je čustveno
boleč in vedno kritičen. Le
ena četrtina starih odide
v dom »lahko in brez dušev-
nih stisk«. Počutje starejših
ljudi v domu pa zelo po-
membno vpliva tudi na od-
nose do stanovalcev in oseb-
ja. Prejšnji socialni stiki
namreč prično pešati in se
celo izgube, zato je še hujša
osamljenost tistih, ki težko
navezujejo stike z drugimi,
nimajo otrok, sorodnikov,
znancev. V težkem položaju
so zlasti bolni, ki so prikle-
njeni na posteljo. Starostniki
so izpostavljeni tudi pomanj-
kanju raznoterih vzpodbud
za dejavnost, ki jih je bilo
v domačem okolju na pre-
tek. Posledica tega je obču-
tek, da je v domu njihovo
življenje nesmiselno, posta-
nejo nezadovoljni, so potrti
in izgubijo interese še za ti-
ste dejavnosti, ki v domu so.
Dejavnosti v Domu upo-
kojencev Polzela so se ob so-
delovanju Centra za socialno
delo občine Žalec razširile
v novo obliko in sicer so se
oblikovale štiri skupine sta-
rostnikov za samopomoč, ki
šteje približno 50 stanoval-
cev doma in pet strokovnih
delavcev, ki so skupinovo-
dje. To je nova obhka sorod-
stva, prijateljstva in opora
pri premagovanju začetnih
težav ob vključitvi stanoval-
cev doma v za njih novo, tuje
okolje. V vsaki skupini je
približno 10-15 stanovalcev
ter voditelj skupine. Razgo-
vori so usmerjeni v medse-
bojno spoznavanje ter krepi-
tev medsebojnih odnosov ta-
ko, da se ustvarja nova obli-
ka »družinske povezanosti«.
Dejavnost je organizirana ta-
ko, da vsak član skupine pri-
de do izraza, saj so teme raz-
govorov o vsakdanjem živ-
ljenju, njihovih izkušnjah,
doživetjih, spominih. Delo
v skupini traja časovno eno
uro, nakar se vsi člani sku-
pin zbero v skupnem prosto-
ru in se srečanje zaključi
s približno enournim skup-
nim prepevanjem sloven-
skih narodnih pesmi. Teh
srečanj, ki trajajo od 1. febru-
arja letos dalje, se stanovalci
doma zelo vesele, že čutijo
pripadnost skupini, prijatelj-
stvo se krepi, pa tudi obču-
tek širše povezanosti z drugi-
mi stanovalci se povpA
Podobno obhko del
tudi Dom upokojenci?,!^
la, kjer smo dobiU pr^lS
kretne informacije ij^ ^\
bude. Vodja tega proje^
je dr. Jože Ramovš z U • I
zitetnega zavoda v Lini!!'.^
Starostnikov
v Dom upokojencev ^
gova izločitev iz matii!
okolja, ločenost od soS
kov, znancev, sosedov ^
gosto vpliva na stagnaci,''
nagel upad vitalnih osi"
interesov, zato so prav ;
pine za samopomoč
in ena od poti za preso«"
teh stisk. Vsakdo
smrti razvijati in plemSil
svojo osebnost ter nan^
vse za boljše, bolj (:\^^^
odnose med ljudmi, ^
tudi osrečuje. j
IRENA POTOM
Center za soM
delo občine a
Končno sanaciji
Vogiajne    i
Vsako leto smo prid
plavljanju Vogiajne naj
bolj ogroženem območju,
Opoke do Šentjurja.
V preteklem letuje Vogl
na prestopila svojo stm
petkrat in vsakokrat z^,
tem območju 80 hektajji
kmetijskih zemljišč |
ceste.
Najbolj ogrožena je kme
ja pri Tereziji Mulej, kjer
voda razlije tudi okoUhi
ter vseh gospodarskih posi
pij. Zaradi pogostih poi5
so bili na tej nekoč zelo m
ni kmetiji prisiljeni prod
vso živino, saj jim je vod
ujma uničila celoten le!
pridelek.
Med najbolj prizadeti
zaradi poplavljanja Voglaj
je tudi Jožica Busar, kiji
glavni vir dohodka prideli
zelenjave za celjsko tržni
Lahko si predstavljamo nj
napor - preživljati šestčli
sko družino s tremi šok
veznimi otroki.
Ne bom več navajal pit
detih kmetov, ki še vedi
pogumno vztrajajo in skrbi
obdelujejo zemljo v um
da jim bo to leto naraMl
zanesla. m
Novoizvoljeni člani ^
Štore smo si zadah Kot P
oritetno nalogo odpravo t«
velikega problema.
7. junija letos sem obia
pristojne organe NlVi^
Celje. Povedah so mi, dat
do problem poplavljanja
ših z izgradnjo mehkega]«
na Opoki (pri večji koW
vode se jez avtomatsko i
ža) ter s čiščenjem stm
(poglobitev) in izravna
najbolj kritičnih pred«
struge.
Izdelava mehkega jez«
zajeta v planu vodnega!
spodarstva za leto 1990.
Izdelana je kompletna J
nična dokumentacija m P
dobljena vsa soglasja po"^
na za pridobitev lokaciJJ
ga in gradbenega dovoD^™
Z navedenim problem"
PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME IN
PISARNIŠKE MEHANIZACIJE
63000 CEUE, Partizanska 35, tel.: 063/21-614
Razpisujemo delovno mesto
komercialista
Pogoj: srednja tehnična, ekonomska ali komercialna
šola, 3 leta delovnih izkušenj pri prodaji pisarniške
opreme, pasivno znanje nemškega jezika ter izpit
B kategorije.
Poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe pošlji-
te v 8. dneh na gornji naslov.
Kandidate bomo obvestili v 15. dneh po sprejemu
sklepa.
^,5l^A BRALCEV - ROMAN
28. JUNIJ 1990 -STRAN 11
ovijanja Vogl^ne smo
nor seznanili še štiri insti-
v občini in republiki,
"•^^riiu, da se končno sred-
aP^^ge zbirajo v te name-
iv^' republike vrne-
v našo dolino.
y^       EMIL BUČAR,
Štore
»gdsednikom
ll^venskih občin
nbračamo se na Vas, ker
clclepu slovenske skupš-
If Jo je odločitev o krče-
'!''^sredstev za družbene de-
'losti prepustila občinam,
JJJjg slovenske kulture leži
v Vaših rokah,
^vedamo se skrbno te-
jnega in zapletenega polo-
^ v katerem se je znašlo
Kensko gospodarstvo, in
r^vidamo Vam bremena,
tste ga prevzeh na svoja
Lna z vodenjem svojih
Kj, v tako nehvaležnih
Uerah.
kulturniki ne žehmo biti
p-eiigirani, ravno tako pa
(želimo biti še nadalje de-
ii\.eligirani in oropani mož-
^ za normalno opravlja-
le svojega dela in dostojno
leživetje.
golj kot pohtiki na repu-
jild ravni ste ravno Vi tes-
ipovezani s prakso in real-
^0 naše družbene situ-
je. Gotovo so Vam znani
^tki o skrbno nezavidlji-
p finančnem položaju slo-
sske kulture, ki po vseh
jneijalnih kriterijih moč-
zaost^a ne le za gospo-
stvom, temveč tudi za
iigimi družbenimi dejav-
6tmi. Zato je Slovenski
iltumi zbor sklenil doseči
Biačenje položna kulture
iugimi družbenimi podsi-
sni, za strateški cilj pa
K) si zastavih zvišanje
abenega prispevka za
lituro na mednarodni stan-
dard UNESCA, ki znaša
1,5% nacionalnega dohodka.
Zakžo moreOo osebni do-
hodki delavcev, zaposlenih
v kulturi, zaost£uati 30% za
povprečjem v gospodarstvu
ter 10 do 20% za drugimi
družbenimi!?
Odnos slovenske družbe
do kulture se odraža tudi
v tem, da se mnogi samostoj-
ni umetniki in kulturni de-
lavci že borijo za golo preži-
vetje. Zato protestiramo zo-
per žalostno dejstvo, da v le-
tošnjem letu priliv sredstev
za kulturo zaostaja za spreje-
timi kulturnimi programi,
kar že ogroža dejavnost
mnogih kulturnih ustanov,
predvsem pa obstoj tistih
oblik kulture, ki iščejo in
raziskujejo nove kulturne
vrednote brez institucional-
nega kritja.
Morda se Vam zdijo ti pro-
blemi nekoliko odmaknjeni,
saj je - za razUko od šolstva
in zdravstva, katerih proble-
me konkretno čutite na svo-
jem občinskem območju
- kultura bolj ali manj orga-
nizirana na nacionalni ravni.
Kljub vsemu Vas prosimo,
da se spomnite, kako je kul-
tura korenina naše nacional-
ne zavesti. In če slovenski
narod ne bo omojgočil preži-
vetja svoji kulturi, potem ga
ne bo več. Slovenskega naro-
da namreč.
Zaupamo v Vašo presojo,
da boste s svojimi odločitva-
mi zavarovali vitalne intere-
se slovenske kulture.
Prejmite izraze našega
spoštovanja v skupnem na-
poru za uveljavitev demo-
kracije ter višjo kvaliteto in
kulturo našega življenja!
LOJZE LEBIČ,
Svet Slovenskega
kulturnega zbora
Pobuda za izlete
Rdečeg križa
Odbor Rdečega križa KS
Aljažev hrib je 5. junija opra-
vil lepo nalogo, ki jo kaže ne
samo ponoviti, ampak njen
namen globoko v srcu gojiti
in jo opravljati, za vzpodbu-
do starejšim članom organi-
zacije in za zgled podmlad-
ku. Podmladka na žalost ni.
Tudi če obstaja, ne vemo
zanj. Če obst^a, bomo zanj
kmalu slišali. Če ga še ni, ga
bomo ustvarili. Tega dne se
je celotni odbor RK spomnil
svojega najmanj 37-letnega
aktivista in dolgoletnega
predsednika. Osem let bo 18.
avgusta, odkar počiva na
svojem visokem Razboru.
Vsi člani odbora so ga junija
obiskah, se na njegovem
zadnjem domu na Razboru
poklonih njegovim delom in
požrtvovalnosti, zasuh grob
z domačim cvetjem iz Celja,
se razgledaU po prekrasni
okohci, nato pa v Radečah
pri Ježu razglabljali o bodo-
čih nalogah Rdečega križa.
Dan je bil sprva pust in
oblačen. Na vrhu Razbora,
kjer počiva naš Albin Della
Mea, odkoder je le korak do
vrha Lisce, izza nje se sluti
globoka dolina Jurkloštra,
kjer je tudi bilo Albinovo
dolgoletno domovanje, proti
jugu pa se lesketa prelepa
savska dolina, tam je bilo le-
po. Naš Albin je že za življe-
nja rad zahajal v te višave,
SeO je bil daleč naokoli znan
kot dober človek. Takega se
spominjamo tudi Jožefinarji,
Skalnoklečani, Selčani in vsi
drugi sosedje, prijatelji in
znanci na in okrog Aljaževe-
ga hriba. Ko nihče »vsega
dobrega« današnjega več-
strankarskega sistema še
slutil ni, je bil Albin človek,
ki je ljubil Slovenijo, Jugo-
slavjo, Tita, vendar zanj ni
bilo razlike med ljudmi, ki
danes postaja vse bolj očit-
na. Predvsem nebogljeni del
človeškega rodu mu je bil pri
srcu. Otroci, starejši, bolni,
lačni, slabo oblečeni. Dolga
leta, še preden je Dedek
Mraz postal institucija, je Al-
bin skrbel za naše malčke,
da so bili vsi enako obdarje-
ni in doživljali pravljični svet
ob nastopu zime (nič mu ni
bilo mar, ali gre za Miklavža,
Božička, ali Mraza). Še večja
skrb mu je bila, pomagati so-
cialno šibkim, bolnikom in
drugim ljudem v stiski. Ka-
dar ni mogel izposlovati
ustrezne materialne pomoči,
je bil ves nesrečen. Zelo po-
gosto je pomagal tem ljudem
tudi z dobro in vse razume-
v^čo besedo. Spominjamo
se ga tudi kot odbornika (da-
nes »delegata«) v občinski
skupščini, ki je 25 let skoraj
na vsaki seji zahteval uredi-
tev »znamenitega« Podvoza
pri pošti. Škoda, vehka ško-
da, da je umrl, ker problem
še sedcO ni dokončno rešen.
Pa ni šlo samo za podvoz.
Tudi za vodo, makadam (ta-
krat še ni bilo niti I m^ asfal-
ta v našem krsou), šolo in še
kaj. Asfalt smo skup^ z njim
še doživeU. Užitno vodo pa
še sedgj pogrešamo.
Mimogrede: Izlet so si
v celoti plačah člani odbora
iz svojega žepa. Upamo, da
ne bo ostalo samo pri pobudi
in da se na Razboru in pov-
sod tam, kjer žive naši dobri
aktivisti, ah pa na njihovih
zadrtih domovih sirom naše
prelepe domovine (Slovenije
in Jugoslavije) še kdsg sreča-
mo. In kdaj tudi skupsg s čla-
ni pomladka Rdečega križa.
Ker se za to zavzema tudi na-
ša predsednika Jožica Gnil-
šek, nam bo gotovo uspelo.
FRANC OGRADI in
JOŽE ZAGORIČNIK,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Varčevalci LB
- pozor!
Vse varčevalce Ljubljan-
ske banke, pa tudi tiste, ki
slučajno zaidejo v LB, da bi
plačah položnice, opozarjam
na strahotne provizije, ki si
jih banka obračunava pri
plačilih s položnicami.
Sem obrtnica in imam
v LB-podružnica Celje žiro
račun. Vsak mesec plačujem
s položnicami s svojega žiro
računa obveznosti. Ugotovi-
la sem, da so že z 12. februar-
jem strahotno povečali pro-
vizije. Primer: pri nakazilu
10 tisoč din si obračunj^o
100 din provizije, pošta pa si
za to nakazilo obračuna 12,30
din. Nekatere druge banke
za takšna nakazila ne obra-
čunavajo provizij, če si var-
čevalec pri njih. Vprašala
sem tudi, kako je s tem v so-
sednji Avstriji. Tudi tam so
tovrstne usluge za varčeval-
ce zastonj.
Vprašam se, kako lahko
stane ista usluga pri LB
osemkrat več kot na pošti?
Problem sem ta mesec rešila
tako, da sem dvignila denar
v LB, položnice pa plačala
na pošti. Pri nakazilu 50 ti-
soč din sem prihranila 400
din. To pomeni, da sem v de-
setih minutah zaslužila 400
din. Po vseh pravili bi mora-
la imeti, kot varčevalka LB
te usluge pri njih zastonj, ka-
kor jih imajo varčevalci Beo-
grajske banke in še nekateri
drugi pri svojih bankah.
Ker za nekatere dinar očit-
no nima nobene vrednosti,
naj zadevo pojasnim še tako-
le - za provizijo, ki si jo zara-
čuna LB za eno položnico
v vrednosti 10 tisoč din, lah-
ko v sosednji Avstriji kupi-
mo skoraj 2 kg kave. Kje na
svetu imajo še takšno raz-
merje?
Ali nam je res vseeno, ka-
ko se LB obnaša do nas?
MILENA RAVNAK,
Strmec
ZAHVALE -
- POHVALE
Nepozabno
popoldne
Minulo nedeljo smo bili
popoldne gostje v discoteki
CIBBY v Storah. Naši mah
maturantje so imeh zaklju-
ček male šole.
Z vzgojiteljico Kristino
Kukovec so staršem pripra-
vili prisrčen program s pe-
smicami in plesom, z drob-
nim prikazom svojega dela
in znanja. Po nastopu je bil
napet srečolov, ki ga je orga-
nizirala in vodila tovarišica
Kukovčeva s kolegicami.
Nagrade so bile bogate in
raznovrstne, prispevali pa so
jih razni sponzorji na pobu-
do vzgojiteljice. Kakšno je
bilo veselje in sreča, smo lah-
ko videli prisotni na hčkih in
svetlika očih očkah malih
slavljencev.
V discu CIBBY so poskr-
beh, da želodčki otrok niso
ostali lačni, ksgti na simpa-
tično dekoriranih mizicah je
bilo polno sendvičev, slad-
karij in sokov.
Ne le za otroke, tudi za nas
starše je bilo to nepozabno
popoldne, vzgojiteljica s so-
delavkami in lastniki disca
CIBBY pa so pokazali, da se
tako velik dogodek, kot je
zaključek priprave na šolo,
lahko organizira in izpelje na
drugačen način.
ŽIVA ZIDANŠEK
.   Celje
^NTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI

prihodu v Dubrovnik se bo oglasil v hotelu boljše^
^te. Predstavil se bo za sina francoskega trgovca,]
^■^erviral več postelj zase in svojega očeta ter družino in\
f si gostoljubje, dokler rhu ne bo postalo vroče pod
'^^rni in se bo čez dan neopazno preselil drugam. Da, \
bo uživati, ker se edino na ta način splača še živeti]
zemeljski krogli, kije polna smradu in golazni.]
uživati v razkošju drugih in na njihov račun. Da,]
i'^^ na njihovega. S
J^fd razmišljanjem je postal zaspan. Zleknil se je na i
*P. zaprl oči in pred seboj zagledal nejasne kroge ter)
l*"^?^, ki so se vrteli s filmsko naglico. Videl je krvavol
'^^^^ kroge, rumeno svetlobo, temo in nekje globoko
m je čutil utrujenost in malodušnost. Vznemirjal gal
P/ometoi vrvež, kije postal hrumeč
.^jnadoma je zaslišal močan pok, nato hitre korake in;
gaje pokonci. Odprl je oči in videl, da se ljudjel
':^^Jajo in opazujejo karambol, ki se je zgodil na\
Pomel si je oči in sedel na klop tik ob stebru. \
je prišel miličnik in odganjal radovedneže, ki sol
,po svoje komentirali dogodek. Ker je na cesti]
>3mboi, miličnikov ne bo v park, se je Vojko speti
''^'lii na klop. Ulegel seje na bok in zaspal.
^^sto poglavje '
jj^°J^a sta zbudila večerna sapa in trdo ležišče. Najprej:
pj(j°^3i zvedeti, koliko je ura, ker bi mu lahko načrt^
dvj ^ vodo, če bi bil prepozen. Čisto blizu je zaslišal^
^^olpne ure. Obrnil se je in opazil, da ga'
^Oiooči gled^o, zato je stresel hlače in začel iskatil
^ °o meglici nad morsko gladino in prihajajočem
Hip^ Je sodil, da bi lahko bilo pol sedmih, pol osmih
k "evetiii. Visoko nad drevjem je našel stolp z uro. i
r^fosem. i
'•oj ^-j     še dovolj časa, da se bo znašel in uresničil
Pomel si je zaspane oči in odšel v bližino]
JlajL Promet ni bi več gost in od obale sem seje slišala \
k ^ ^ojko se ni zmenil zanjo. Šel je po pločniku, kije]
\j ^^ugi strani parkiranih avtomobilov, ter začeli
h je^^^^ vozila. Bila so vseh znamk in starosti. Pogled ■
^^stal na odprtem triumphu, ki je kar vabili
\^^J^stnika, pa zopet audiju, ki se je lesketal v ulični.
Pa • mirno čakali. Tu in tam so se spreha-]
lahnem poletnem koraku. Vojka je začelo^
%q' ^a/co bo z vožnjo, ker ni imel nobenih rezervnih ■
v    ' ^a bi lahko spra vil ukraden a vto v pogon. V žep u ]
je imel nož, ki mu je ostal od nočnega nabiranja, in pa
kos vrvice, s katero je zavezoval vreče.
»To lahko postane hud problem,« je mislil in postal
kar poten in nejevoljen. Torej bo potrebno spremeniti
načrt? Ne, tega pa ne bo storil, ker mora to noč zapustiti
mesto, sicer bo v njem kot v kletki, ki seji lahko vrata
vsak čas zaprejo.
Nenadoma se je ob njem ustavila temno rdeča žaba
z modro streho. Bilje Francoz. Pustil je prižgan motor
in kratke luči ter stekel čez cesto proti hotelu. Vojko je
ostrmel. Prilika, kije edinstvena to noč ali celo to življe-
nje. Obrnil seje s celim telesom naz^ proti avtomobilu,
poskočil, odprl vrata, jih zaloputnil, popustil ročno
zavoro in pritisnil na plin.
»Hudiča, pa mi je le uspelo. Kakšna sreča!«
Mesta ni poznal in to murni bilo všeč. Pred seboj je
imel križišče s stransko ulico. Iskal je smerokaz za Pulo.
Promet je bil redek in le posamezni avtomobili, ki so
prihajali iz nasprotne smeri, so se z njim srečevali v ozki
ulici. Vojka je to motilo. V primeru blokade ne bo mogel
obrniti vozila in pobegniti, priletel bo naravnost v poli-
cijsko kletko. To se mu ne sme zgoditi. Pripeljal je do
večjega križišča, kjer je promet usmerjal miličnik. Imelo
ga je, da bi vprašal, kako bi najlaže prišel do Pule,
vendar sije premislil, ker bi postal miličnik nanj pozo-
ren; tako mlad fant, pa vozi žabo, govori slovensko in
ima avto s francosko registracijo. Večina vozil je zavijala
na desno in v ozadju je na drogu zagledal modro tablo
z napisom Pula. Prav to je tudi iskal. Zmanjšal je hitrost,
dal desni smerokaz in zavil za glavnino vozil. Cesta je
bila ozka, vendar na novo asfaltirana. Hiše so postale
redkejše in cesta širša. Po tem je sklepal, da zapušča
mesto.
Žabo je do sedaj vozil samo enkrat. Pred kratkim je
vozilo popravljal v delavnici, kjer je moral variti notra-
njost blatnika, pa mu je starejši pomočnik dovolil, dajo
je peljal vso pot nazaj v servis. Zdelo se mu je blaženo in
želel sije, da bi takšno vozilo imel ter na njem preisku-
šal svojo moč. Vedel je za prestave, poznal je gumbe za
vključitev in izključitev motorja ter za luči; drugi gumbi
so bih zanj uganka, njihovo delovanje je imel namen
preizkusiti med potjo na odprti cesti.
Iskal je kazalec za bencinski rezervoar. Našel gaje na
levi strani hitrostne ure in je bil žalostno pri miru na
štirih četrtinah. Lastnik je torej gorivo kupil pred krat-
kim. Vojko je pritisnil gumb pod radiem in takoj slišal iz
zvočnika govor, po čemer je sklepal, da je ura nekaj
pred osmo. Pritisnil je na drugi gumb in oglasili so se
zvoki pop glabe, očitno iz kasetnega programa. Da, to bo
pustil, ker ga ta muzika ne bo uspavala. Pritisnil je na
pUn in kazalec seje povzpel na 70, 80, 90,....
»Do Dubrovnika bo poln tank zadostoval, četudi žaba
porabi povprečno 10 Utrov na 100 kilometrov in ima
zaloge za dobrih 600km, kar je očitno dovolj za vso pot.
V glavo mu je šinila nova misel. Če bo vozil s franco-
sko registracijo, bo hitro postal plen policije, zato je
boHe, če vozilo ustavi, zamenja tabUci ali pa zadnje
številke enostavno prekrije. Hitrost je moral zmanjšati,
ker je opazoval dogodke vzdolž ceste. Samotnega mesta
ni bilo in vožnjo je nadaljeval previdno in oprezno. Če
ne bo šlo drugače, bo moral vsaj pokvariti zadnje luči za
registrsko tablico, da ne bo vidna. Sicer pa tudi to ni
potrebno, ker lahko ob zadnjo tablico avtomobila zata-
kne papir, ki bo tablico skril. To mora storiti, sicer ga
lahko izsledijo.
Sedež je bil pomaknjen preveč nazaj in zanj prenizek,
kar je opazil šele, ko je vozil dalj časa. Z levo roko je
iskal ročico za pomik sedeža in ko jo je našel, si je
prilagodil sedež, nato pa z desno roko poiskal na zad-
njem sedežu blazino. Bolje seje počutil in bilje vesel, da
je tako izn^dljiv. Mesta je bilo konec in tudi posamez-
nih obcestnih svetilk ni bilo več. Prižgal je dolge luči in
iskal prostor, kjer bi lahko ustavil. Prevozil je nekaj
kilometrov, ko je opazil znak za parkiranje. Prižgal je
kratke luči, dal znak s smerokazom, zmanjšal hitrost in
že je bil kakih deset metrov proč od ceste. Odprl je
vrata, pustil goreti zasenčene luči in šel pogledat, kako
svetijo zadnje luči. Desna sploh ni svetila in kar zado-
voljnega se je počutil ob dejstvu, da mu jih ne bo
potrebno zagrinjati. To je dober znak, si je mislil. Pri
vsej stvari pa je odkril tudi slabo stran, ki ga je začela
vedno bolj vznemirjati. Avtomobil je ukradel vozniku,
ki ga je pustil v teku najbrž z namenom, da se vrne in
nadaljuje pot. Ker svojega avta ne bo našel, bo takoj
o tem obvestil mihco, ki lahko že v najkrajšem času
preko UKW zvez sporoči vsem patruljam cestnega pro-
meta,dajebilaukradena žaba take in take barve in s tako
registrsko številko. To pomeni, da ga bodo odslej priča-
kali na posameznih odcepih in bencinskih črpalkah,zato
bo mimo njih moral voziti hitro, drzno in nasilno, če bo
potrebno.
»Kaj pa, če napravijo blokado ceste? Tega ne bodo
naredili, dokler ne ugotovijo kje se avtomobil nahaja. Le
tako ima potem zapora tudi kakšen smisel. To pa je
zapreka, kiji avtomobiUst za volanom ne more ubežati,
če je seveda razstavljena iz obeh smeri. To pa lahko
pričakuje le še nekje na odcepu za Reko, SeT\j, Karlo-
bag, proti Splitu...
V bližini kraja, kjer je ustavil, je opazil še nek^ stoje-
čih vozil z ugaslimi lučmi. Sedel je nazaj v avto, ugasnil
kratke luči in napeto opazoval okolico. Vrata sosed-
njega avtomobila so se odprla in iz njega je stopil unifor-
miran mihčnik ter se očitno napotil proti njemu. Vojko
je to opazil, prižgal dolge luči in speljal. Z lučmi je
osvethl miličnika, ki ga je spoznal po belem pasu in
toku za pištolo. Torej je res, daje bil namenjen k njemu.
12. STRAN -28. JUNIJ 1990

V nekem drugem svetu
obstaja okrutni iiog
življenje je lepo, pravimo, najsvetlejša in največja vrednota, za katero se je vredno
boriti. Resda ni vedno takšno, kot bi si ga želeli. Zna nas za marsikaj opehariti,
spremeniti želje in hotenja v temačen obup, iz katerega ne najdemo izhoda. A večina nas
se v stanju nemoči z vso močjo oprijema upanja, za katerega pravimo, da je pol življenja.
Živimo v pričakovanju jutrišnjega dne, drobcene spremembe na bolje ali celo čudeža.
Cigan se radosti v dežju, ker ve, da za dežjem posije sonce. To preprosto logiko prenesti
v tok našega življenja se, kajpak, ne da, jo je pa mogoče modificirati na tisoč načinov,
katerih skupni imenovalec je še vedno upanje, ki ga mora spremljati vera v koga ali
v kaj. In dovolj odgovoren odnos do življenja; zato je še kako pomembno, da si vsakdo
poišče odgovor na vprašanje, zakaj je njegovo življenje potrebno in kaj mu lahko daje
smisel.
Pa kljub temu so med nami ljudje, ki razmišljajo o smrti kot edinem možnem izhodu iz
brezupa sedanjosti in prihodnosti, in razmeroma veliko jih je, ki so nit svojega življenja
pretrgali s samouničenjem, s samomorom. Zakaj se dogajajo takšne stvari? Se da kako
pojasniti takšno uničevanje glede na to, da ga je težko opravičiti? Je dovolj, da se
zadovoljimo s preprosto deflnicijo, da je samomor dejanje, s katerim se človek usmrti?
Poznamo namreč tudi oblike samouničevalnega vedenja, ki prav tako skrajšujejo člove-
kovo življenje, le da se človek takšnega namena ne zaveda. Še in še vprašanj, ki kljub
številnim raziskavam strokovnjakov, ne dajejo dokončnih odgovorov, ker živimo
v svetu, ki ga pogojujejo številni dejavniki, bolj in manj spreminjajoči in ki vplivajo
tudi na problematiko samomorilnosti. Gre za zgodovinsko, geografsko, kulturno, etično
in moralno, religiozno, osebnostno, ekonomsko in še mnogokatero pogojenost dejanja,
o katerem se je William Shakespeare vprašal: »Je greh, prikrasti se v skrivnostno hišo
smrti prej, predno si smrt sama ne drzne, da nas obišče?«
Zgodovina Je
zapisala...
EUzabetanski pravnik Ful-
beck je leta 1601 zapisal, da
»samomorilca od vleče konj
do sramotilnega mesta, tam
pa ga obesijo na vishce, s ka-
terih lahko truplo odstranijo
le oblasti magistrata«. Samo-
morilec je torej uvrščen med
najhujše zločince.
V Franciji, odvisno od lo-
kalnih predpisov, so truplo
obesili za noge, ga zažgali,
vlekh po uhcah ah ga vrgl na
smetišče.
Celo v Atenah, za časa Pla-
tona, so samomorilce zažiga-
h izven mesta in trupla poko-
pavali daleč stran od ostalih
grobov. Roko, s katero je bi-
lo izvršeno samomorilno de-
janje, so odsekah in zakopali
stran od trupla. Nič kaj dru-
gače ni bilo v Tebah, Šparti.
Francoski Sončni kralj je
leta 1670 sam vnesel v ko-
deks kazenskega prava naj-
grozovitejše postopke degra-
dacije telesa samomorilca.
Tudi v Angliji je bil v tem
času samomorilec označen
kot najtežji zločinec. Kljub
posmehu Voltaira in Monte-
squieja, so takšni zakoni
v Franciji veljah vse do leta
1770.
Pojmovanje samomora
kot zločina je stopilo v krš-
čanstvo kot zakasnela ideja.
Cerkev je šele v šestem sto-
letju obsodila takšna dejanja
pod biblijsko šesto zapove-
djo: Ne ubijaj!
Negativen odnos do ljudi,
ki si sami strežejo po življe-
nju, je v bolj ali manj civilizi-
ranem svetu ostal še do da-
nes. Pred petnajstimi leti, ob
prvi terenski raziskavi samo-
morilnosti pri nas, je anke-
taiju pripovedovala mati
mladega dekleta, kije storilo
samomor, kako jo je soseda,
ko je bilo truplo še na parah,
ogovorila: »Imate, kajne, mr-
hovino v hiši?« To spominja
še na zakon Jožefa II (1787),
ki ukazuje, da je treba samo-
morilčevo truplo pokopati
izven pokopališča in da naj
ta posel opravi konjederec.
Samomor ni povsod
enako doma
Nekateri avtorji omenjeno
zemljepisni položaj dežele
kot dejavnik pogostosti sa-
momorov. Življenje v Norve-
ški, gorati dežeh, obdani
z morjem in kjer so zime dol-
ge in je obdelovalne zemlje
malo, terja od ljudi trši boj
z naravo, zato bi šibki ljudje
tam ne mogh obstati. Med
Skandinavci veljeuo Norve-
žani za nsObolj trdne in nso-
bolj rehgiozne. In čeprav je
dežela redko naseljena, lju-
dje ne žive v osamljenosti.
TVdota življenja jih zbližuje,
razlike med socialnimi sku-
pinami so majhne. V takšnih
kohščinah je možno iskati
razlago za nizko samomoril-
nost Norveške, najnižjo med
Skandinavskimi deželami.
Vendar pa govore o neugod-
nih podnebnih razmerah in
o dolgih zimah tudi finski
strokovnjaki, ki se ukvarjajo
s samomorilnostjo. Za Fin-
sko pa je znano, da je dežela,
ki jo samomor najbolj ogro-
ža. Možna razlaga je v zem-
ljepisni legi, ker leži Finska
geopolitično med vzhodom
in zahodom, v zgodovini pa
so jo pretresah sunki z obeh
strani. Tako so bih spori in
agresija dolga stoletja po-
membna vsebina finskega
ljudstva.
Argentina je ob koncu
prejšnjega stoletja beležila
visok kohčnik samomora,
kar nekateri preučevalci po-
vezujejo z močnim priselje-
vanjem in hudimi notranjmi
trenji, ki jih preživlj^o emi-
granti, ko se jim želje in pri-
čakovarya sesujejo ob sooče-
nju z možnostmi, ko mor^o
spreminjati svoje vrednote
in vzorce obnašanja, vsi ti
konfhkti v njih pa kopičijo
frustracije zaradi neuspeš-
nosti.
Družba, v kateri je družina
v krizi, je bolj obremenjena
s samomori kot tista, kjer so
se ohranile njene svetle
vrednote. Tesna povezanost
družinskih članov je po-
memben varovalni dejavnik,
strokovnjaki pa se pri tej tr-
ditvi najraje ustavijo ob so-
sednji Italiji, kjer je kohčnik
samomora nizek.
Pomembno je tudi vpraša-
nje družbenega odnosa do
samomora, kjer se še danes
srečujemo z ostrimi obsoja-
nji samomora pa vse do pozi-
tivnega vrednotenja tega po-
java. Religije, na primer, so
na eni strani vabile v samo-
mor z vero v krasote posmrt-
nega življenja, na drugi pa
samomorilca izenačevale
z morilcem. N? protno pa so
v Indiji vedno strpno gledali
na samomor, saj je v ved-
skem obdobju (okoh leta
1200 p. n. š.) veljalo, da je nso-
lepša žrtev bogovom člove-
ško življenje samo. Tudi
askeza, ki jo priporoč^o ne-
katere jogijske šole, je bhzu
posrednega samouničenja.
Podobna, z rehgijo odprta
strpnost do samomora, je
vladala tudi na Japonskem.
Okoh leta 1930 je bila ta de-
žela prav pri vrhu svetovne
lestvice količnikov samomo-
ra. V 15. stoletju so se mnogi
budisti sekte Jyodo utaplja-
h, ker so sledih nauku:
»Odreci se umazanemu sve-
tu in radostno vstopi v Čisto
deželo.«
Našteh smo le nekaj kul-
turnih vidikov samomoril-
nosti v razhčnih deželah, jih
je pa še mnogo, kot na pri-
mer vzgoja otroka, razširje-
nost alkohohzma, agresiv-
nostni potencial nekega na-
roda ipd.
Leonardo da Vinci tudi ta-
kole razmišlja v svojih zapi-
sih: »Opazujemo človeka,
kako nenehno zre z radostjo
v vsako novo pomlad, polet-
je, pa v prihaj^oče mesece
in leta, z občutkom, da stvari
in dogodki, po katerih hre-
peni, prih^ajo prepočasi, pri
tem pa ne doume, da gre
pravzaprav svojemu lastne-
mu uničenju naproti. Toda
to hotenje je v bistvu duh
elementa, ki se - uklenjen
v človekov živi organizem
- nenehno želi vrniti k svoje-
mu viru.« V tej mish je nEgti
idejo o smrtnem nagonu,
s katero pa se je veliko uk-
varjal Sigmund Freud, pri-
bližal pa se mu je tudi
Schoppenhauer, ki ugotav-
lja, da je »smrt pravi nasle-
dek in s tem tudi cilj življe-
nja«. Pa pustimo ob strani
filozofska vprašanja.
Številke, podolia
današnjega časa
Nekateri avtorji ugotavlja-
jo, da se na svetu zgodi okoli
tisoč samomorov dnevno, ah
celo 500 tisoč letno. To po-
meni, da si vsakih 90 minut
en človek vzame življenje.
Te ocene so na osnovi števila
prijavljenih samomorov, ra-
čunati pa je treba še z nezna-
no, t. i. »črno številko« nepri-
javljenih primerov. Domne-
vajo, da se na en uspeh sa-
momor zgodi najmanj pet sa-
momorilnih poskusov. Četr-
tina ljudi, ki so poskusili sa-
momor, dejanje kasneje po-
novi in nekako četrtina teh,
ki so končah svoje življenje
s samomorom, je za življenja
že poskušala samomor.
Po uradni statistiki si v Ve-
hki Britaniji tedensko vzame
življenje najmanj devetinde-
vetdeset oseb, k temu pa ve-
lja dodati od dv^set do pet-
deset ljudi, ki jih uradna sta-
tistika ne zajema. V ZDA so
te številke štirikrat večje.
Stopnja samomorov na sto
tisoč prebivalcev (količnik
samomora) pa je v obeh de-
želah skoraj enaka. Na Mad-
žarskem je ta stopnja več kot
dvakrat večja.
In številke
v Sloveniji?
število samomorov v Slo-
veniji   še  vedno  narašča.
V obdobju od leta 1976 do
1980 se je koeficient samo-
mora takole dvigoval:
1976 - 30,6
1977 - 31,7
1978 - 31,8
1979 - 32,9
1980 - 34,4
In že smo pred žalostno
ugotovitvijo, da se je, odkar
so 1873. leta na Kranjskem
zabeležih koeficient samo-
mora 3, le-ta zvišal kar za
enajstkrat.
Rečemo lahko, daje Slove-
nija ena od s samomorom
njohuje obremenjenih ob-
močij na svetu. V svetovni
statistiki samomorov (1976.
leta) je Madžarska s koefici-
entom 40,6 na prvem mestu,
druga pa Danska s koeficien-
tom samomora 23,9.
V letu 1980 si je v Sloveniji
vzelo življenje 657 oseb, kar
je blizu števila smrtnih ne-
sreč v cestnem prometu, sa-
momorilnih poskusov pa je
bilo v tem letu 553. Dve leti
pozneje si je v naši republiki
vzelo življenje 679 oseb (672
poskusov), leta 1984 sta bila
zabeležena 702 samomora
(726 poskusov), leta 1985 se
je število samomorov zmanj-
šalo na 686 (605 poskusov),
leta 1987 pa smo v naši repu-
bhki zabeležih 684 samomo-
rov in 555 poskusov samo-
mora. S samomori je bilo to-
rej najbolj obremenjeno leto
1984, najmanj pa 1979. leto.
Strokovnjaki, ki se s to pro-
blematiko dnevno ukvarjajo
pa ob statističnih podatkih
opozarjego, da pri nas vs£y še
kakih tri tisoč, lahko pa da
tudi devet tisoč oseb letno
boli ali manj očitno pokaže
samomorilni namen, dejanja
pa ne dokonča.
Povsod po svetu in tudi pri
nas se v večjem številu za
samomor odločjgo moški (iz-
jeme so zelo redke), pri po-
skusih samomora pa je to
razmerje obratno: več je
žensk.
Celjska regija
v Slovenskem vrliu
z dokaj točnimi letnimi sta-
tističnimi podatki o samomo-
rih in samomorilnih poskusih
razpolagajo v slovenskih Upra-
vah za notranje zadeve, pri če-
mer je treba poudariti, da prav
celjska v tem pogledu prednja-
či in se v problematiko tudi
nsubolj poglablja. In kakšna je
regijska primerjava za obdobje
od 1980-1987? (Navajamo le
štiri leta in šest primerjalnih
občin oziroma območij Uprav
za notranje zadeve)
V letu 1988 so v UNZ Celje
zabeležih 90 samomorov (61
moških, 29 žensk) lani pa 105
(84 moških in 21 žensk), kar
pomeni povečanje za 14 od-
stotkov. Lani je bilo na Celj-
skem 34 poskusov samomo-
rov, med katerimi so bile tri
mladoletne osebe.
Po številu samomorov je bila
lani na prvem mestu občina
Šmarje pri Jelšah, sledijo pa ji:
Celje, Slovenske Konjice, Ža-
lec, Šentjur, Velenje, Laško in
Mozirje.
Zanimiv je tudi podatek, da
je koeficient samomora v ob-
dobju od leta 1975 a
v občinah celjske regij^^
meznih letih največji >,J'I
Leta 1977 je bil v Laš£
v Mozirju pa leta 1975 1
Območja UNZ Novo.
Krško, Slovenj Gradec
Trbovlje in Murska Sok
bila lani z nadpopreijjj
eficientom samomora T'
poprečnim koeficienw*
skuša samomora. S sanfl
rilnimi poskusi je nEobJ^
menjeno območje UNz f
Ijana-mesto (51,7), najnu^
koprsko (1,0). Leta 1987 j?,
največ samomorov reei«^
nih na območju UNZ £
(125), najmanj pa na obT,
UNZ Postojna (12). i^J
koeficient samomora na j
v letu 1987 zabeležen nf
močju UNZ Trbovlje I
najnižji pa na območju K
ne (23,8). *
Zakaj Slovenci mai
radi živimo?
Predolg bi bil vpogled ^
štete  študije  najrazlifne
strokovnjakov, zato le
misli in mnenj znanih slo\
skih mož. znanstvenikov
Debenjak meni, dajei
na represija, ki jo je sloi
narod prestajal, privedla
ga, da se je ryegova agv
sla obrnila navznoter.
Kerševan: »Tudi da«
šiijene predstave ali sta
Slovencev (o samih sebi)
delovnih, redoljubnih, hI
nih, a tudi negotovih, nezj
voljnih, napetih in zapetih
di usmerjenih v uspeh in
hodnost, je bliže (stereotip
protestantski delovni men
teti kot stereotipu »zadoi
nega Kranjca« ...
Paternu: »Že od svoje |
skupne zavesti naprej so
Slovenci vedno znova ogrt
narod; čezenj so segle sit
vse obhke osvajalne pu
lovščine evropske in dei(
tudi azijske zgodovine; poli
na stvarnost je spet in sp«
nikala njihov obstoj in iijil«
bodočnost. Zaradi vsega!
so si morah Slovenci iskatii
trdilo za ta svet tudi ne!q«
naj tega sveta, najt«
v privzdignjenih, odrešm«
ideologijah. Ta navezanost
obstajanje, ki je v bistvu \t
ško, dogmatično in notn
nesvobodno, je ostala ni«
sestavina naše notrai\je ni
ve, pa naj se tega zavedamo
ne.«
Trstenjak meni, da je Slo
nec v dilemah sodobne pof
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH /
Postavitev temeljnega kamna za Het^^^
Začetek gradnje Narodnega doma (1895) in ustano^^
na ni^i gimnaziji v istem letu, sta celjsko nemštvo vzP^
akcij: izgradnje Nemškega dijaškega doma in Neni*''^
podporo Sudmarke reahzirana že v naslednjern
počasneje. Marca 1898 se je ustanovilo društvo N^"
sredstev za postavitev Nemške hiše, vendar je vsota ^
v začetku leta 1905 narasel na 180.000 K, se je dnj'^
gradrxjo. Spomladi so začeli rušiti staro Guggen^lj^
slavnostno postavili temeljni kamen novega P°f%i
celjski fotograf Johann Martin Lenz, so se udele*|JJ^
Štajerske, s kratkim nastopom pa so ga popestrili ^
skega društva Schubertbund, ki so dan poprej pr^'" I
28. JUNIJ 1990 -STRAN 13
\   n otrok-ki
>5ane bi
f"^':! svoje
'i'"!! enakimi.
zanj je
("^nestinobe-
"'mozaik ka-
tfveUkosti,
"^e danes je
'.zahoda, kaj-
^^Užkimi Slo-
^. Kosova, ali
^>rnogorci in
,pjanicajezi-
ftakšna kot
. In še ka-
[na Slovence:
^ SI ta maj-
hni mogel iz-
Jj, jo zadržati
jogaobd^a-
S^e sileBil
^je ljudstvo
 značilnosti^.arovale me-
(vef le moral-
^dstva.
Vojvodina sta
^^^e območji
j^oma sa-
giroma 25,7)
55SOVO in Ma-
5,5 v letu
las zdai
m
savah Ameri-
; tridesetih le-
gsamomorov
r kljub dej-
^lomorov
al dokaj
ših pO'
leto sa-
mladih
(ium in štiri-
E starosti, od
t poskusov
anomorilnih
rave poveza-
li otroki, ko-
fein konfhk-
liiko. Nasilja
Bdi v sloven-
ilto-in sploh
lin marsikje,
"•jfu starejših,
v svet oma-
ji jim ta
ič lepega
ienkrat še ne.
^ani ideologi-
'^iti v resnič-
tme za mlade-
' nas lahko u-
fLAAGREŽ
'Dl MASNEC
|Hii5
'Jnic
cele
Slavist,k i >nezna< slovenščine
Miselno pohajkovanje z Matejem Rodetom
Gotovo ga poznate. Vsaj na videz.
Šarmantnega gospoda, višje postave,
s sivo bradico, ki ga je pogosto videti
na celjskih ulicah, še pogosteje pa
v študijski knjižnici. Tisti, ki ste po
letu 1960 drgnili klopi celjske gimna-
zije, pa sploh veste, kdo je Matej Rode.
Tovariš profesor? Ne, recimo raje go-
spod profesor. Tisti tovariš mu ni ni-
koli zares pristajal.
V mesecu juniju je Matej Rode dopol-
nil šestdeset let, junija pa je bila v avli
celjske študijske knjižnice na ogled raz-
stava Iz slavistove delavnice, ki nas kro-
nološko popelje skozi njegovo ustvarja-
nje. Rojen je bil v Črni gori, iz ruščine je
diplomiral na Filozofski fakulteti, leta
1981 še iz slovenskega jezika in književ-
nosti, piše tudi članke, igre, se ukvarja
s teorijo prevajanja in s slovarskim de-
lom, prev£oa iz bolgarščine in ruščine,
in še sem verjetno k^ pozabila.
Zase pravi, da je introvertirana oseb-
nost, in takole na prvi pogled se zdi, da
svojega dela ne ceni prav. Toda le na
prvi pogled. Matej Rode je reahst, je
človek, ki ničesar ne poveličuje. Zmer-
nost in trezen pogled na svet in stvari,
ki jih počenja, sta mu, tako se zdi, vodi-
lo. Gotovo se bo na svoj prijeten način
nasmejal in odkimal z glavo, ko bom
zapisala, da zanj velja tale misel Mora
Jokala: »Veliki duh ni velik zato, ker bi
pričakoval nagrado v času življenja ali
po smrti na onem svetu, ampak zato,
ker ne zna biti meohen. »In mimogrede,
če se boste spraševali, zakaj me Matej
Rode tika, pojasnilo, da to izvira še iz
obdobja, ko sem bila dijakinja gimna-
zije.
Priznati moram, da me je preseneti-
lo, ko sem na vaši razstavi izvedela, da
ste rojeni v Črni gori. Kako dolgo ste
živeli tam in kdaj ste se naučili slo-
venskega jezika?
M. Rode: Moj oče je bil v Črni gori pri
mornarici, moja mati pa je bila tam
v službi, zato sta se seznanila in poročila
v Črni gori, kjer sem se tudi rodil. Ko pa
je komanda mornarice prešla v Beo-
grad, smo se presehli v Zemun, kjer
sem preživljal mladost od četrtega leta
dalje. Med vojno smo bili leto dni v Za-
grebu, vendar oče tam ni zdržal in smo
se vrnih. Leta 1943 so mi ubili očeta,
leta 1944 pa sem bil ena izmed jugoslo-
vanskih vojnih sirot, ki so jih poslali
v Bolgarijo. Pravzaprav pri nas o tem
zelo malo vemo, čeprav je Bolgarija ta-
krat sprejela 12 tisoč jugoslovanskih si-
rot. Eno leto sem bil torej v Bolgariji, ko
mi je bilo 15 let, pa sem se vrnil v Slove-
nijo. Slovenščine sem se naučil šele
s petnEostim letom, to pa mi še danes
povzroča kompleks, da je ne znam. Za-
nimivo je, da imam dnevnik iz leta 1944,
ki sem ga pisal še v ciriUci.
Kako to, da ste potem postali sla-
vist?
M. Rode: Moje mladostne sanje so bi-
le postati novinar. Takrat je bilo to mo-
goče le, če si dokončal višjo šolo, ki je
bila v Beogradu. Ker možnosti za študij
v Beogradu nisem imel, sem si rekel, da
mi je pač vseeno, kam grem, da sem že
tohko sposoben, da bom nekaj dokon-
čal. In sem se vpisal na ruščino, ker sem
jo že malo znal, malo sem znsd bolgarš-
čine in sem si mislil, bo že nekako. Tako
sem končal ruski jezik in književnost.
Leta 1948, ko sem se vpisoval, je bilo
vehko vpisanih, potem pa so zaradi po-
litičnih preobratov svojo odločitev
množično spreminjali. Jaz je nisem. Že
kot študent sem dve leti opravljal delo
vzgojitelja v internatu, potem pa sem se
v neki brigadi seznanil z bodočo ženo,
bila je Celjanka, in sem se kasneje zato
iz Ljubljane preselil v Celje. To pa je bil
dejansko moj polom, namreč odločitev,
da bom zapustil Ljubljano. Tako mi je
vedno ostalo neko hrepenenje, poveza-
no z mislijo, da bi bilo vse drugače, če bi
ostal tam.
Ste se takoj po prihodu v Celje zapo-
slili kot profesor na celjski gimnaziji?
M. Rode: Ko sem prišel v Celje, je bilo
z ruščino že tako hudo, daje niso skoraj
nikjer več učili. Zato sem se zaposhl na
osnovni šoli in medtem iskal priložnost,
kako bi se tega rešil. Moja fiksna ideja
je bila, da moram proč, da moram poče-
ti nekaj drugega. Pa sem prišel na idejo,
da bi se lotil bolgarščine. Malo sem za-
čel prevajati, tudi denar sem potrebo-
val, in sem se toliko zapletel vanjo, da
so me Bolgari povabih k sebi za en me-
sec. V Ljubljani so takrat nameravah
odpreti lektorat za bolgarščino. Leto
dni sem bil zato v Bolgariji na speciali-
zaciji v veri, da bom lahko delal na lek-
toratu, ki ga kasneje sploh niso odprh,
pač pa so namesto tega odprli oddelek
za makedonščino. In tako je Matej Rode
ostal brez pravega dela...
Nato se je ponudila ideja, da bi delal
na pedagoški akademiji v Mariboru,
kjer so imeli ruščino. Leto in pol sem se
nekžykrat tedensko vozil tja, ker sem
opravljal polovično delovno obveznost
v Celju, polovično pa na Pedagoški aka-
demiji. Potem so to delno ukinili, zapo-
slili drugega človeka, skratka, s tem od-
delkom ni bilo nič. Tako sem s svojo
ruščino ostal brez kruha, brez možnosti.
Izkoristil pa sem vsako priložnost, da
sem odšel iz Celja, zato sem obiskoval
razne kongrese, tečaje, srečanja. Da bi
šel nekam generalno, ni bilo mogoče
zaradi družine. Leta 1962 sem se zapo-
slil na celjski gimnaziji, kjer sem učil
ruščino in slovenščino do leta 1981, ko
sem jo zaradi šolske reforme zapustil.
Ker nisem imel diplome iz slovenščine
in ker je bilo na voljo dovolj slavistov,
sem moral iti in sem se zaposhl na
Zdravstveni šoh. No, mimogrede, da
sem sploh lahko dobil mesto na srednji
šoh, sem pa leta 1981 hitro naredil še
eno diplomo, tokrat iz slovenskega jezi-
ka in književnosti. Tako, papirček sedaj
imam, ampak, seveda, ostal sem na
zdravstveni šoli.
Je bilo to boleče?
M. Rode: Ah, ne. Szg veš, kakšen je bil
problem te gimnazije. Pohtika je to že-
lela razbiti. Ni šlo le za šolo, temveč tudi
za kadre. In jaz sem to razumel. Navse-
zadnje pa mishm, da je za delo takšna
damska šola, kot je zdravstvena, v pri-
merjavi s tehniško, na primer, kjer so
gospodje, veliko prijetnejša. Disciplina
in podobno...
Rekli ste, da je bila vaša velika želja
postati novinar. Zakaj pa se kdaj kas-
neje niste pričeli ukvarjati z novinar-
stvom?
M. Rode: Vidiš, to je pa tisti moj pro-
blem, ker sem vedno ostajal sam. Ko
sem prišel v Celje, sem vedno mislil, da
ga bom nekoč zapustil, in se nanj nisem
navezal, tako da nimam pravzaprav nik-
jer pravih prijateljev, nimam pa tudi
strokovne opore. Ko sem videl, da ne
bom mogel iti nikamor, sem se moral
s tem sprijazniti in to nadomestiti s čim
drugim, da bodo ljudje vedeli, da sem,
da obst^am. Vedno pripovedujem
zgodbico, kako sem se odločil, da se
bom lotil znanstvenega dela. Rekel sem
si namreč, da vsi ne morejo biti Trigla-
vi, nekje morajo biti neke Šmarne gore,
potem morajo biti pa tudi krtine. To
pomeni, da si brskal, brskal, brskal, pa
ie nastal nek kupček, in si šel zopet
drugam brskat, brskat, brskat, pa je zo-
pet nastal kupček, toda nikoh se nisem
koncentriral na kako določeno področ-
je. Moje osnovno gibalo je bilo nekaj
napisati zato, da bom potem nekam lah-
ko šel. Za kongrese si se moral pripravi-
ti, preštudirati določene stvari, da si
lahko tam sodeloval, pa je nastala ena
krtina, in tako dalje.
Med številnimi članki, ki ste jih na-
pisali, je tudi tisti, v katerem skušate
razmišljati, zakaj je ruski jezik v naših
šolah zapostavljen. Vas to osebno pri-
zadeva?
M. Rode: Ne, nisem bil osebno priza-
det. O tem sem razmišljal pač za neko
konferenco Društva tujih jezikov. In
sem ugotovil, da imamo Slovenci o Ru-
sih nek predsodek, vedno nek predznak
minus, pa njosi gre za blago ali za karko-
li. Jaz tega nisem doživljal tragično, če-
prav vem, da obstsO^o ljudje, ki to do-
življajo tako. Jaz sem pač motiv tega
stereotipa ruščine uporabil pri Plenumu
kulturnih delavcev, dobiš neko idejo, ki
jo nato razprodsgaš naokoli. To niso vi-
soke ideje, ha, ha, ha, tega, veš.
Veliko ste prevajali...
M. Rode: Ne ne, nisem, zelo malo sem
prevajal. Že kot študent sem igral v tea-
tru. Z Jamnikom in Komnom smo bili
skupaj, pripravih smo nekaj predstav,
potem sem pa odnehal. Nato sem začu-
til, da bi se k^ dalo narediti z dramskimi
besedili. In sem ugotovil, da ni lutkov-
nih iger. Zato sem jo napisal. Ko sem
ugotovil, da se da to prodajati na radiu,
sem pričel veliko dramatizirati. Ko mi je
zmanjkalo lastnih idej, sem dramatiziral
še neprevedena dela, potem pa sem pri-
čel prevajati. Mislil sem, da bo to nekaj.
Pa je ostalo vse v krogu mladinske knji-
ževnosti. Ko sem šel v Celje, pa... Saj
veš, ko nisi več tam, je to počasi ugasni-
lo. Nato so prišla obdobja bolgarščine,
pa ruščine, čas, ko sem se ukvarjal s fra-
zeologijo, prav s slavistiko sem se inten-
zivno ukvarjal, in sledil je čas, ko sem
ugotovil, da ljudje ne vedo ničesar o te-
oriji prevajanja. To mi je znova ponudilo
priložnost, da bi šel v Subotico, zopet je
šlo za motiv, da bi nekam zbežal. Danes
imam tega gradiva veliko in mogoče ga
bom nekoč zbral za knjigo.
Ljudje premalo vemo, kaj je prevaja-
nje, kajne?
M. Rode: Da, ljudje sploh ne vedo, k^
je prevajalec. Mishjo si, da če znaš nek
jezik, lahko že prevajaš. To sploh ni res.
To sem že skušal dopovedati dijakom
v srednji šoli. Prevajanje je posebna
oblika ustvarjanja, posebna obhka rabe
jezika, ki se loči od mišljenja in od vsak-
danjega sporočanja ter od umetniškega
izrsižanja, posebna oblika je to, ki nosi
v sebi zakonitosti.
Prevajalcu verjetno ni vseeno, kaj
prevaja?
M. Rode: Želje... Večina ljudi prevaja
tisto, kar dobi. Redki so, ki si privoščijo
prevcuanje po lastni želji. Recimo Johny
Menart je že takšen, ki ne prevjga zato,
da bi prevajal. On prevaja le tisto, kar
doživi, kar mu je res bhzu. Danes, žal, ni
mogoče, da bi se človek tu kaj posebej
izživljal. Tudi jaz tega nisem niti mogel
niti poskušal. Dejansko sem prevajal za
denar. Ko sem prevegal finski ep KaJeva-
la iz ruščine v slovenščino-to ni preverja-
nje. To je goljufija, to je kruh.
Se danes še ukvarjate s prevaja-
njam?
M. Rode: Umetnostnih besedil ne pre-
vajam več, ker nimaš kaj in komu. To je
toliko dela, truda. Sedaj imam štampilj-
ko, da sem sodni tolmač za ruski in bol-
garski jezik, in to delam v primeru kakš-
ne nesreče, ko moram prevesti kakšen
dokument in podobno. Drugače pa zase
v tem ne vidim perspektive. Poleg tega
je tu še moj kompleks slovenščine in
potem počnem to samo, če je sila, če ni
boljšega. Sem pa v dežeh slepih enooki
kralj, ha,ha.
Gotovo govorite še kakšen jezik po-
leg bolgarščine in ruščine?
M. Rode: Ne. Učil sem se malo nemš-
čine, pa angleščine in italijanščine. Z an-
gleščino sem imel celo težave, v osmem
razredu sem preprosto ugotovil, da to ne
gre, in sem se odločil, da bom imel po-
pravni izpit. Sreča je bila, da so se našh
ljudje, ki so vedeh, da nisem neumen, in
so rekli, hja, pa to nima smisla, ta an-
gleščina, in je Matej Rode potem po sre-
či opravil maturo. Torej nisem takšen
pohglot, kot ljudje morda mislijo: Ah, ta
pa zna sto jezikov!
Če obvladate ruski in bolgarski jezik
in če ste se s tem precej ukvarjali, ver-
jetno čutite posebno naklonjenost do
obeh narodov?
M. Rode: Ne, vsak jezik je lep, ampak
jaz posebnega odnosa do jezika nimam.
Pri vsakem narodu srečaš dobre in sftbe
ljudi, da bi omenjena naroda koval
v oblake, ne, tega ne počnem, ali pa na
primer njihovo hteraturo. Razen tega
njihovo literaturo zelo malo poznam. Ni-
sem se poglobil v rusko hteraturo, pa
tudi sam sem takšen človek, da nisem
pretirano čustven do teh stvari. To so
zopet neki stereotipi, češ tisti, ki nek^
ve o tem, mora biti pa navdušen.
Kljub drugačnim ambicijam ste ven-
darle velik del svojega življenja preži-
veli v pedagoškem poklicu. Ste se vse-
mu navkljub našli v njem?
M. Rode: Vedno sem hotel biti pošten,
zadevo sem pošteno opravljal. Ima pa
pedagoški pokhc zakonitost, to je, da si
med štirimi stenami ti gospod. Človeku
s kompleksom to neksu pomeni, torej,
da si ti nekdo, da lahko delaš, kar hočeš,
prosim, nikoh nisem tega zlorabljal, am-
pak občutek, da sem jaz nekdo tam
v razredu, je bilo tisto, kar me je držalo
pri tem poslu. Tudi nevem kakšna ljube-
zen do mladine me ni prevevala. To je
bil moj posel, skušal sem ga pošteno
oprav^ati, kadarkoh pa sem lahko kam
špricnil, sem pa šel. Zato je bila včasih
tudi pri kolegih zamera, ker so me mora-
li suplirati. Srečo sem imel, da sta me
ravnatelja Zupančič in Puncer vedno
razumela.
Slavisti so običajno zelo čustveno
navezani na materin jezik, je tudi z va-
mi tako?
M. Rode: Jaz takega odnosa do litera-
ture nisem nikoli občutil. Res, da je ni-
sem nikoh študiral, večinoma sem v pr-
vih letnikih učil svetovno književnost in
teorijo, tako da se ni bilo treba nikoh
razkazovati. Sed^, ko na zdravstveni šo-
h učim 3. in 4. letnike, pa sem imel vča-
sih težave, ker nisem mogel, nisem znal
tako poveličevati slovenskih avtorjev in
jezika. Pa sem jim pripovedoval druge
stvari, na primer o teoriji prev^anja, na-
mesto da bi se ure in ure razneževal ob
Prešernu. Ne bom sedaj rekel, da je to
dobro, nekso tega bi gotovo moralo biti,
vendar jaz tega nisem počel.
Na kaj od vsega, kar ste v življenju
naredili, ste najbolj ponosni, na katera
dela?
M. Rode: Nisem, Nataša, nisem. Ker
so to vse krtinice! Sem pa tapravi krt, ki
gre in rije in nima nikoh sistema, da bi
napravil tri krtine zapovrstjo. Dejansko
nisem ničesar naredil, res je tako. Niče-
sar ne morem pokazati. Sprašuješ, kate-
ro knjigo sem pisal? Z mojim imenom je <
izšla samo ena. Meh za smeh, lutkovna \
igra za otroke. Res sem napisal vehko
člankov in podobnih sestavkov, če bi to
zbral, bi bilo tega veliko, vendar tega ni,
ker ni reda, ker ni sistema, ker nisem
imel nikogar, ki bi me vodil, usmerjal.
Neprestano govorite o kompleksu, ki
da ga imate, češ da ne znate slovenske-
ga jezika?
M. Rode: To ostane, jaz to začutim, ko
pišem, ko moram korigirati. Zanikani
predmet mi ne gre, z dvojino imam teža-
ve, to je posledica otroštva v srbohrva-
ško govorečem okolju.
Sedaj se izteka šolsko leto in tudi
septembra ga za vas ne bo več, saj sto-
pate v pokoj. Že razmišljate, kaj boste
počeli?
M. Rode: Sedeg se počutim ob tem vse
bolj nelagodno, ker ne vem, k^ bom
počel. Idejo imam, da bi napisal knjigo
iz teorije prevajanja, pa o jugoslovan-
skih otrocih, ki so bili v Bolgariji, obi-
skoval bom kakšne kongrese... aktiven
bom v društvu prevajalcev, pripraviti bo
treba kakšen seminar, pogovor z mladi-
mi prevajalci, da bodo sploh vedeli, kaj
prevajajo...
S čim pa se še ukvarjate v življenju,
kaj vas razveseljuje?
M. Rode: Ne dosti, ker ni časa. Razen
tega pa nisem garač. Delal sem vedno
počasi, tako da sem vse opravil. Postavil
sem si cilj, do tega in tega kongresa
mora biti to napravljeno, potem pa sem
počasi delal. Nič takšnega ni, kar bi člo-
vek obešal na zastavo.
Živite torej lepo življenje, takšno
pač, kakršno vam ustreza?
M. Rode: Ja, vedno sem si mishl, bo že
kako. V politiko se nisem nikoh aktivno
vključeval, nikoli nisem bil komunist,
čeprav je ideja komunizma v moji glavi
predstavljala neko idealno podobo sve-
ta. Tudi versko nisem bil obremenjen,
zato mi to, da nisem bil član Zveze ko-
munistov ni hodilo napoti. Sem čisto
hberalen tip, za katerega se nikoh ni
nihče zanimal. S tem pa tudi nimam
nobenega bremena.
Kaj pa počitnice, kako jih preživ-
ljate?
M. Rode: Na raznih potovanjih, semi-
narjih vBolgariji in Rusiji, drugače pa
z ženo hodiva že dvžuset let s šotorom
v Barijole pri Puli. Tam si lepo prost, na
nič nisi vezan, greš v mesto, nakupuješ,
počasi kuhaš... O ja, tudi sam rad k£y
skuham. Še posebej poleti, ko lahko ma-
lo kombiniraš.
NATAŠA GERKEŠ
14. STRAN - 28. JUNIJ 1990

KAKOVOST IN PRIHRANEK
S SLOVENIJALESOM
Velika izbira
na enem
mestu.
Ste kupec italijanskih keramičnih
ploščic?
Prihranite si čas in denar in obiščite salon italijanskih
keramičnih ploščic v trgovini »SLOVENIJALES« v Medlogu
18 pri Celju, kjer boste izbirali in izbrali po konkurenčnih
cenah najboljše za vašo kopalnico, poslovni prostor, zunanjo
teraso in podobno. Pri plačilu z gotovino nudimo 10% popust.
v
Ce ste pred dilemo s čim pokriti streho
novogradnje ali zamenjati dotrajano kritino, vam priporočamo
nakup, tegole, uvoz iz Kanade, po reklamni ceni 95,00 din plus
prometni davek. Pri plačilu z gotovino nudimo 5% popust.
Akcijska prodaja stavbnega pohištva
proizvajalcev
IN LES Ribnica in KLI Logatec, s popustom pri plačilu
z gotovino 20% . Popust za vrata in ostalo stavbno pohištvo
5%.
Izkoristite tudi ugoden nakup bojlerjev GORENJE- TIKIpo
znižanih cenah.
Pri plačilu v petih dneh pa velja popust za ves material, tudi za
člane stanovanjskih zadrug.
Pri nakupu nad 30.000,00 din nudimo brezplačno dostavo na^
dom do 50 km.
v četrtek zadnji
EL-čki
- Šolsko leto se je izteklo,
tudi mi smo hoteli naše Elč-
ke že končati, a žal, prijav je
bilo toliko, da vseh razredov
nismo mogh »obdelati« zdaj
pa ste nam ušh na počitnice.
Nič zato. Napako bomo po-
pravih, takoj ko se spet od-
prejo šolska vrata. Na Radiu
Celje pa bomo v četrtek ob
13.30 zavrteli še melodije
treh lestvic, ki jih v drugačni
obliki kot običajno objavlja-
mo na tej strani.
7. b OŠ Franjo Vrunč Gori-
ca pri Slivnici je izbral Tajci
in Hcude da ludujemo ter To-
ta Cotugna in Insieme 1992.
Med knjigami obožujejo
zbirko Pet prijateljev, med
filmi pa Ramba.
Učenci 2. in 4. razreda OS
Šmihel nad Mozirjem so
prav tako izbrali Tajci, med
knjigami Pet prijateljev,
med filmi pa vesoljčka z ime-
nom E.T.
4.Č razred OŠ Pranja
Vrunča s Hudinje je izbiral
takole: Frei zu leben - Chris
in Daniel, Give a little love
back to the world - Emma in
Insieme 1992 - Toto cotug-
no. Prebirah so najr^e Bra-
tovščino sinjega galeba, gle-
dah pa film: Dirty dancing.
Jaz znam, ti pa ne
Znam se veliko smejati, drugi
pa ne. (Patrik)
Jaz znam žvižgati, Franjo pa
ne. (Primož)
Znam narediti taborniški
ogenj, ti pa gotovo ne. (Denis)
Jaz ujamem muho, moja sose-
da pa ne. (Mojca)
Jaz napravim špago in kolo,
moje sošolke pa ne. (Petra L.)
Igram karte, moj sošolec pa ne.
(Simon)
Znam kuhati razne stvari, se-
strica pa ne. (Jasna)
Znam lepo pospraviti sobo, se-
stri pa ne uspe. (Sintija)
Upam plavati v globoki vodi,
brat pa ne. (Nevenka)
Znam drsati, Primož pa ne.
(Fraryo)
Dopisniški krožek
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Alfa ostaneta
v Celju
Zadnja Alfova nagradna
igra je prinesla srečo najprej
Katji Taler iz Celja, Okrogar-
jeva 7, ki je pravilno odgovo-
rila na nagradno vprašanje.
Katja nam je potem pomaga-
la pri žrebu in izbrala števil-
ko 162. Tega števila ni vpisal
nihče med tistimi, ki so na
naš naslov poslah kupone
pač pa smo imeli kar nekaj
enako »oddaljenih« števil:
159 - med temi smo izžrebah
Nacija Mutca iz Celja, Tkal-
ska 3.
Hura, počitnice       f.«« edi uass,

28. JUNIJ 1990 - STRAN 15
^ek pop
jja redkih glasbenih skupin, ki ima prak-
ij^vse sobote in nedelje zasedene za igra-
Kjovesehcah je ptujski ansambel Prerod,
■jižalci jih z navdušenjem sprejmejo
Kod, kjer se prikažejo. Kot pravijo je
p i\jihovega uspeha scenski nastop, saj
b večer tudi po šestkrat preoblečejo,
Eve točke so polne humorja. Tako im^o
ptisti poslušalci, ki ne plešejo, od veseh-
liveliko užitkov. Seveda pa so nastopi ve-
zani tudi na glasbo in od časa do časa se
zaprejo v studijo ter posnamejo kakšen ko-
mad. Pred dnevi je izšla njihova druga kase-
ta Prlek pop II, na kateri so njihove lastne
skladbe z narodno in zabavno vsebino.
Menda so jih v kratkem času prodali 5000
izvodov, kar bi lahko bilo tudi propagandno
natolcevanje. Fantom bomo seveda verjeli
na besedo, s^ se konec koncev njihova po-
pularnost meri tudi s številnimi radiskimi
in TV nastopi.
EDI MASNEC
tliateau s kaseto
^ejšnjo soboto so v veleryski trgovini in gostilni M 4 člani
^njske skupine Chateau predstavili svoj prvenec, kaseto, ki
"ijo izdali pri novomeškem studiu Sraka. Gre za zbirko njiho-
Ji^skladb, ki so jih izvajah v živo v zadnjih štirih letih, nazadnje
^(u na Pop delavnici. Chateau se z novejšimi skladbami že bolj
«Mižujejo pop-rocku, sami pa pravijo, da bodo naslednji glas-
*ni podvig obarvaU še bolj rockersko.
BP, Foto: LUCAS
CLUB CASABLANCA vas vabi
v četrtek, 28. junija na predstavitev šampanjca firme Heres in počitniškega programa Slovenijaturista Celje,
v petek. 29. junija pa na House partv z nagradami.
Harmonikarji v Laškem
v nedeljo bo v Laškem izbirno tekmovanje harmonikar-i
jev, ki bi želeli nastopiti na zaključnem tekmovanju za Zlato j
harmoniko 2. septembra na Ljubečni. Harmonikarji se za j
nastop lahko prijavijo še v soboto, v nedeljo ob 16. uri pa se |
bo tekmovanje pričelo pred Zdraviliščem v Laškem. '
Če bo vreme slabo bo prireditev v jedilnici Zravilišča. Gre
za eno v vrsti izbirnih tekmovanj, ki se bodo do 15. julijai
zvrstila v krajih po Sloveniji, pred finalnim tekmovanjem na;
Ljubečni pa bosta še dve polfinalni. i
N.G.^
GASILSKO DRUŠTVO MATKE
IN ZKO ŽALEC
prirejata v nedeljo 15. 7. 1990 ob 14. uri na igrišču
v Matkaj)
IZBIRNO TEKMOVANJE ZA
LJUBEČNO IN TEKMOVANJE ZA
HARMONIKO SAVINJSKE DOLINE
Vsi, ki igrajo na diatonično harmoniko in želijo na
tem tekmovanju nastopiti, naj se do 10. 7. prijavijo na
naslov Marjan Golavšek, Matke 34, 63312 Prebold,
telefon 723-615.
Najboljše čakajo nagrade in priznanja.
Vabljeni _
VIO ŽALEC
TOZD OSNOVNA ŠOLA
PETER ŠPRAJC-JUR
ŽALEC
RAZPIS
Svet TOZD OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec
razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
POMOČNIKA RAVNATELJA
Poleg splošnih pogojev po zakonu o osnovnem šol-
stvu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
- strokovni izpit
- 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem
delu.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v 15.
dneh po objavi na naslov:
Svet TOZD OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec
Šilihova 1, Žalec.
Nastop dela: 16. 9. 1990.
Lestvici Radia Ceije
zabavne melodije:
1 INSIEME 1992 - TOTO GOTUGNO (6)
2 HOW CAN WE BE LOVERS - MICHAEL BOLTON (5)
3 KINGSTONE TOWN - UB 40 (5)
* LILLY WAS HERE - DAVID STEVVART AND CANDY
. DULFER                                                 ^ (7)
5- teško je biti andžeo - atomsko sklonište (6)
^ hold on - vvilson phillips (2)
i- id rather go blind - sydney vungblood (8)
i jaz nimam noč za spanje - šank ročk (10)
3 what are you doing with a fool like me -
cocker (1)
'° WHAT DID i do to Y0U - lisa STANSFIELD (1)
^**Wlca zabavnih melodij |e na sporedu Radia Celje vsako
•''boto ob 17.30.
^ortiače melodije:
j, Mati ČAKA vas-BORIS KOVAČIČ (8)
; ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN - DOBRI ZNANCI (6)
[ GUŽEKJENALIT-MIHELIČ (7)
; 2 OPLOTNIŠKEGA MOSTA-BRATJE IZ OPLOTNICE (4)
R Babica, želimo ti vse najbouše - alpski kvintet (6)
5 GODEC-NAGEU (7)
KORAJŽNO BOM ZAPEL - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI
B KVINTET (5)
i ;SE SE UREDI - FANTJE Z VSEH VETROV (2)
10 TOPLE NOČI-KLINC (2)
" TIBOŠMOJA-KLAVŽAR (1)
^**vica domačih melodij Je na sporedu Radia Celje vsak
^■^■^^deljek ob 17.30.
Prediogi za lestvico zabavnih meiodij:
WHATS A VVOMAN - WAYA CON DIOS
RHYTM OF LIFE - OLETA ADAMS
VZEMI SOLZO ZA SPOMIN - MAGNET
Prediogi za lestvico domačih meiodij:
SPOMIN NA VINTGAR - SLOVENSKI MUZIKANTJE
FRANC, PREVEČ KADIŠ - MUŽENIC
LEPO JE ŽIVETI, LEPO JE ZAPETI - EDVIN FLISER
KOVINOTEHNA CELJE
Mednarodno trgovsko
podjetje p. o.
Delavski svet
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1. Direktor sektorja instalacij
2. Direktor sektorja poslovnih
centrov
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
Pod 1.:
- VH. ali VI. stopnja strokovne zahtevnosti ekonom-
ske ali tehnične smeri
Pod 2.:
- VII. stopnja strokovne zahtevnosti ekonomske ali
tehnične smeri
Pod 1. in 2. pa še:
- 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalo-
gah v enaki ali sorodni dejavnosti
- da so usposobljeni za vodenje, organiziranje in
razvijanje delovnega procesa
- da predložijo program dela za mandatno obdobje.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj pošljejo
ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 30.
dneh po objavi razpisa na naslov: KOVINOTEHNA,
Mednarodno podjetje Celje, Mariborska c. 7, Kadrov-
ska služba (za razpisno komisijo).
Sklep o izbiri bodo kandidati prejeli po pošti v 8.
dneh po odločitvi.
16. STRAN - 28. JUNIJ 1990
•V
Solidarnost
v Emu so solidarno
z neposrednimi delavci
štrajkali tudi tisti iz ad-
ministracije.'
Končno tudi oni misli-
jo, da si zaslužijo plače.
Na nišanu
Zrečani se v bodoče
ne bodo več počutili ta-
ko ogrožene v konjiški
občini. Iz parka v Slo-
venskih Konjicah bodo
namreč odstranili tank.
Nekateri so namreč
znali trditi, da je cev tega
tanka usmerjena prav iz
Slovenskih   Konjic    v
.Zreče,....^
Nagradni razpis
1. nagrada 100 din
2. nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali)
ne rešitve, ki bodo v naše uredJl^
spele do torka, 3. julija 199o ^
dopoldan. Rešene križanke lahk^
sete tudi osebno v poštni nabirab?!
na vhodnih vratih naše hiše Nt2i
kuverto napišite NAGRADNA loJ
KA in svoj točen naslov.        ^
Rešitev Icrižanice
VODORAVNO: NlSA, SKft
ACIS, ARALICA, ŠMARTINSiS
JEZERO, TORERO, OSAKA, i
ROBERT, HK, OČNICA, ALB
ANODA, NAN, SARM, IVANc
KRI, AFTA, KAČ, LOKI, ALO.
izid žrebanja
1. nagrado 100 din prejme: Ivani
maj, Bezovica 6, 63212 Vojnik
2. nagrado 50 din prejme: Joži«
Trubarjeva 53a, 63000 Celje
3 nagrade po 30 din pa prejmejoi
Fišer Zajasovnik 7, 61222 Trojan«
nest Speh, Prešernova 9,63330 MoJ
Marjana Fehcijan, Ločica 48, fj
Vransko.
Nagrajencem iskreno čestitamo^
Nagrade boste prejeh po poštilil
UPAM, DA BOMO VSEENO NAŠLI CILJ,
ČEPRAV VSE MANJ SLEDIMO ZVEZDI.
V svojo bazo
Celjski župan se je v petek spet
vrnil v Emo.
Tokrat je imel tam težje delo kot
tedaj, ko je bil tam še zaposlen.
Glave pddajo
v Titovem Velenju so padle tri gla-
ve za lepše okolje.
Iz skupščinske dvorane so odstra-
nili doprsne kipe Tita, Kardelja in
Leskoška in na isto mesto postavili
zelenje.
Iz Štor v Švico
Po Celju so se razširile govorice,
da je direktor štorske železarne
Srečko Senčič pobegnil v Švico.
Njemu pač ni treba v Švico, da bi
videl kolika ura bije slovenskemu že-
lezarstvu.
Riše Samo Kralj
HOROSKOP
OVEN
Ona: Vsaka ljubezen je na nek način slepa in se
vd^a nekontroliranim čustvom. Tvoja sreča pa je
predvsem v tem, da imaš pametnega in razumeva-
jočega partnerja, zato je tvoj strah popolnoma
odveč.
On: Vse predolgo si se zanašal na svojo srečo, sed^
pa boš okusil tudi malo grenkejšo stran življer^ja.
Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na
koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna prese-
nečenja. ^
BIK
Ona: Tvoje sedar\je razmerje se bo nevarno zamaja-
lo. Če ti je še k^ do tega, bo potrebno napeti vse
sile, sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa je dejstvo,
da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita, popravne-
ga izpita pa ne bo.
On: Izogibaj se provokatorjev, ki te hočejo na vsak
način zmesti in zapeljati na napačno pot. Pred-
vsem pa boš postavljen pred dilemo, ali naj daš
prednost ljubezni, ali pa poslovnim zadevam. Od-
ločitev bo težka!
DVOJČEK
Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla
iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo
prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto
pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi.
On: Jutrar\ji pozdrav neznane lepotice ti bo ponov-
no vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da ven-
darle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakuj
preveč, ampak se sreče nav^^j postopoma. Pri-^
hodnost je vsekakor tvoja.
RAK
Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skup^
dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe
dognalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že
skrajni čas, da storiš neke^j tudi zase in za svojo
srečo.
On: Povsem po sreči se boš izmazal iz zelo neprijet-
ne situacije, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takš-
nim situacijam v bodoče izognil. Je že res, da je
tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počneš,
pretiravanje. ^
• LEV
Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo
odkrilo marsikaj takega, kar bo presneto uporab-
no. Konec tedna se boš sicer odlično zabavala,
vendar pa ima vse svoje meje. Pazi, da ne boš na
koncu prevarana prav ti sama.
On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ
kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da
im^o norci srečo. Nikar se ne obotavlja in ne
čak^j na prihodnji m^, s^je ta še zelo daleč.       I
DEVICA
Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje
odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušeO ujeti nemo-
gočega, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo te-
be. In ta dan sploh ni tako daleč, kot pa si misliš.
On: Napeti odnosi v službi te bodo privedli po-
vsem drugam, kot pa bi si želel ti sam. Nikar se ne
obotavlja, ampak se poskusi čimprej pametno po-
govoriti. Nameravana investicija sicer ni slaba,
vendar bi kazalšo še malce počakati. <
• TEHTNICA
Ona: Preveč se ženeš in poskušaš dokazati, da si
v vsem netjboljša. Pusti težave tudi ostalim, sama
pa se posveti bolj zanimivim rečem in za spremem-
bo tudi uživaj. Kajti nekdo te že dalj časa prav
željno opazt{je...
On: Preveč si se zanesel na svojo iznajdljivost, ki te
je sedaj pustila na cedilu. Realizacijo poslovnih
načrtov pa r^e prepusti komu drugemu, s^ se ti
lahko k^ hitro zgodi, da boš vse skup^ pošteno
zavozil.
• ŠKORPIJON
Ona: V tvoji bližini se bo spletla ljubezenska zveza,
ki pa ti sploh ne bo všeč. Toda nikar ne povej tega
naravnost, s^ si lahko nakoplješ obilico težav. Ra-
je malo počakaj, da se ogenj vsaj malo ohladi.
On: Na noben način ne boš privolil v kompromis,
s^ si prepričan, da je tvoja pot edina pravilna. In
finančni učinki tvoje ideje bodo to tudi obilno
dokazali, zato nikar ne popuščaj, ampak vztrajaj. \
• STRELEC
Ona: Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupaš, te bo
razočaral in ti pokazal, da zna biti prav presenetlji-
vo podel Še najbolje bo, da stisneš zobe in mu ne
pokažeš svoje zadrege. Predvsem pa pomisli na
maščevanje...
On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge,
kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po
drugi strani pa ti bo v ljubezni vse to obilno povr-
njeno, pa čeprav na nekoliko drugačen način, a še
lepši kot ponavadi. ,
• KOZOROG
Ona: Poskusila se boš otresti spominov 1^5
klost, a ti tega ne bo uspelo v ceioti u/Tj^
Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridoD''
naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga
odbija.
On: Nikar ne postavljaj svojega ugleda
ScJ sedaj ni ravno čas, da bi se igral s srečo-   .
r^e z malo boH sigurnimi naložbami, k'
našsjo manjši dobiček, pa je zato ta sig^^^
• VODNAR
Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a g
stari navadi domišljavo zavrnila. Toda ou
da bi se streznila in dojela, da tako P^"^ pjut'
šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar f
On: Mislil si že, da je vsega konec, P^^t^ftof.
znova silovito prebudilo nekdaiije čustv - ^
ti bo celo uspelo, ssj je prijateljica seo,^^
manj trmasta. Seveda pa bodi previden
vsem realen. ,
• RIBI;
Ona: Nikar se ne opravičuj, s^ si
govorila predvsem tisto, kar ti je narekom
srce. Je že res, da si včasih muhasta in n^P ji
Ijiva, toda tvoje ravnanje je bilo p?o sedaj >
iskreno.
On: Bližajo se U trenutki, ko boš do vr^^m
Toda na nek način ti bo to tudi všeč, sajr^p/
končno dokazal svojo resnično vrednost"!^'
nosti. Slaba stran pa je, da bo trpela 1)^"^
plat življenja.

28. JUNIJ 1090 - STRAN 17
2PRAVILNE RASTLINE
gaigant
ngiigani (Alpinia ofllcinaruni Hance) tudi spada
, družino ingverjevk, le da raste na Kitajskem. Je
♦rajnica- V zemlji ima približno meter dolgo in 2 cm
Hcbelo koreniko. Ta se plazi vodoravno pod zemljo in
r jnočno razvejana. Korenika je pokrita z svetlo
J^p^enimi luskami. Iz nje poganjajo številna stebla,
y so visoka do meter in pol. Nosijo dvoredno razpo-
rejene, do 30 cm dolge, zelo ozke suličaste liste, ki
niso širši od 2 cm. Na vrhu stebel so zelo lepi beli
cvetovi združeni v 10 cm dolgem socvetju. Iz cvetov
je razvije okroglast plod.
Tudi pri galgantu se nabira korenika in to vedno od
starejših rastlin. Koreniko izkopljejo in razrežejo na
niajhne koščke velike do 5 cm in jih posušijo v senci rta
prepihu. Korenika ima zelo intenziven vonj in oster,
Jačimbni okus.
Korenika vsebuje eterično olje, sestavljeno iz seskvi-
terpenov, nato snovi ostrega okusa, ki so sestavljene iz
kompleksne mešanice raznih snovi, (prej poznana kot
galangol). Te snovi so razhčni diarilheptanoidi, poleg
tega pa se nahaja v koreniki fenilalkanom gingerol,
flavonoidi, steroli, sterolghkozidi, sluzi, čreslovine itd.
Galgant je starodavna kitajska zdravilna rastlina in
sojo Kitajci uporabljali že v starem veku. V Evropo so
jo prinesli arabski zdravniki v srednjem veku. Danes
se korenike uporabljajo kot stomahik in tonik pri
pomanjkanju apetita, pri težavah, ki jih povzroča
napihnjenost, pri pomanjkljivem izločanju želodčne
kisline. Aromatične ostre snovi v drogi dražijo sluz-
nico prebavnih organov ter s tem vzpodbujajo žleze da
močneje izločego prebavne sokove. Danes je galgant
sestavni del tako imenovane švedske grenčice, ki se
namaka v alkoholu.
Za čas vzamemo en gram drobno zrezane korenike
in jo prelijemo s skodehco vrele vode, pokrijemo in
pustimo, da se ohladi. Za jačanje organizma in za
povečanje apetita popijemo po skodelico tega aroma-
tičnega čaja pred jedjo.
Čeprav je galgant pri nas skor;^ nepoznan, z njego-
vimi pripravki uspešno odpravljamo neješčnost, bla-
žimo težave, ki jih povzroča pomanjkanje želodčnih
sokov, slabo delovanje črevesja, pomanjkanje žolča
itd. Drugače se galgant uporablja kot začimba v azijski
kuhinji in imenitno izboljša okus raznim jedem.
BORIS JAGODIC
RECEPT TEDNA
FostrvI v slanini
I Potrebujemo: 4 večje očiščene postrvi, sok ene limone,
ličko soli, strok česna, 4 žličke sveže sesekljanega kopra,
i žličke sveže sesekljanega peteršilja, 60 g skute, 100 g
lesnate slanine v tenkih rezinah, z šalotki, žlico masla, 1/
II juhe in dve žlici mleka.
Pečico segrejemo na 200 °C. Postrvi znotraj in zjinaj umi-
,«ino, polijemo z limoninim sokom in posolimo. Česen olu-
pimo in sesekljamo. V mleku zmešamo česen, koper, peter-
iilj in skuto ter s to mešanico nadevamo ribe. Ovijemo jih
^rezinami slanine in jih zložimo drugo poleg druge v veliko
•epregomo posodo. Damo jih v segreto pečico in pečemo na
srednji letvi 25 minut. Šalotki olupimo, zrežemo na kocke in
na maslu opražimo, da ^osteklenijo. Zalijemo jih z juho
^sto tekočino pokapamo ribe, 10 minut preden so pečene.
Zraven ponudimo ocvrt krompir in solato iz rdečega radiča.
MAMICA, KUPI Ml PSA
Piše FRANC CESTNIK
^ser
lahk^^^^.je ponavadi rumenkastorjave barve, ah progast,
ima tudi nekaj svetlih lis. Mišičast je in zelo močan
§a ip ^^^^ hitro teče. Zaradi kratke dlake je vedno čist, če
Bok skrtačimo.
^žgQj^^LJe izredno pameten in poslušen, če je pravilno
I^a jg 1^0 pozne starosti je dobovoljen in zabaven, ves čas
HJegovo srce pri človeku.
PREŽIVITE ZASLUZENI DOPUST
BREZ SKRBI!
SEF LJUBLJANSKE BANKE VAM V ČASU
ODSOTNOSTI VARUJE DRAGOCENE
PREDMETE IN DOKUMENTE.
VSE INFORMACIJE DOBITE V CELJSKI
MESTNI HRANILNICI ALI NA TELEFON 26-815.
MODNI KOTIČEK
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
že nekaj tednov prelagamo
v predalu zapis Za vroči čas
- vroče hlačke, danes pa smo
se le opogumili in ga tudi ob-
javljamo. Nič ne de, če se v na-
sledryih dneh še nekajkrat
oglasi dež, poletje je tu in son-
ce ter vročina se menda že ne
bosta dala kar tako odgnati.
Sicer pa je v naše uredništvo
spet prišlo vrsto modnih vpra-
šanj z nagradnimi kuponi (ne-
k^ pa je bilo le kuponov, ki
smo jih seveda odločno vrgli
v koš), na katere bo Vlasta
Cah-Žerovnik odgovarjala
v Opoldanski mavrici Radia
Celje že v soboto, 30. junija.
Kot kaže, bomo spet govorili
o modi za poletje. Kar nek^
vprašanj je namreč spet pove-
zanih s kopalkami in modo za
na plažo, radi pa bi osvetlili še
tisto poletno modo, ki ni veza-
na na vodo in morje. Tudi
v mestu, na delovnem prosto-
ru, je treba izbrati čimbolj pri-
merno oblačilo, in zak^ se ne
bi potrudih ter udobna, zračna
oblačila navdihnih še z modni-
mi zakonitostmi.
Sicer pa bomo v soboto go-
vorili še o tem, kako obleči no-
sečnice v poletnih mesecih,
kotiček zase pa so si tokrat pri-
služili tudi malčki (ki so, a le
na plaži, še n^bolj ljubki kar
brez vsega).
Da ne pozabimo! V soboto,
približno ob 12. uri, bomo na
valovih Radia Celje določili
novega izžrebanca, ki mu bo
Vlasta Cah-Žerovnik spletla
poletni pulover.    Uredništvo
Za vroči čas
- vroče lilačke
Ali se jih še spominjate?
V sedemdesetih letih so dvig-
nile veliko prahu in odkritega
zgražanja moralno neoporeč-
nih občanov, ki so trdili, da je
»Šorc« še bolj pregrešen od
mini krilc. Ampak veselje je
bilo pa vseeno pogledati v vro-
če hlačke napravljeno mladen-
ko, še posebno, če ji je takšno
obiačilce resnično prist^alo.
To zadnje si zapišite v omaro
in na ogledalo vse tiste, ki vas
bo ta staro - nova novost po-
novno ali pa prvič navdušila.
Za nošryo vročih hlačk potre-
bujete mladost in vitkost,
predvsem pa nima tuk^ k^
iskati najmanjša kohčina celu-
Uta! Sicer pa zgornjega naslova
ne vzemite tako strogo, s^ se
vroče hlačke lahko nosijo tudi
v »hladnejši« verziji.
V glavnem so iz pohestra in
volnenih materialov, nosijo pa
se v kombinaciji s safari ah
stretch bluzami, športnimi
suknjiči, v kolekciji Maria Va-
lentina pa se najdejo tudi kot
mehki usnjeni ali svileni kom-
pleti.
Potovanja, ki vam bodo
ostala v spominu
DOLINA RENA - NIZOZEMSKA, 6 dnir
avtobus, odhod 22. 8.
- bogat program ogledov pod strokov-
nim vodstvom, cena 3.990,00
AŽURNA OBALA - ŠPANIJA, 6 dni, avto-
bus-letalo, dohod 12. 9.
- ogledi Niče, Monaca, Cannesa, oddih
v Lloret de Maru, možnosti fakultativ-
nih izletov v Barcelono, Andoro, obisk
flamenka, cena 2.900,00 ^
Pričnite poletje ceneje:
15% popust za odhod 1. 7.
HOTEL JADRANKA SELCE, 10 polnih
penzionov že za 2.890,00
HOTEL SUTJESKA, BASKA VODA, 7 pol- •
nih penzionov za 2.125,00
LETOVIŠČE SAVINJA MAKARSKA
namestitev v zasebnih sobah s polnim
penzionom 1.650,00 tedensko        ••jg
POKLIČITE NAS, PODROBNEJŠE PRO-
GRAME VAM POŠLJEMO TUDI NA DOM!
-v Modernih intcrierih-
stopamo še korak bliže
k svojim kupcem
Poleg že sicer nižjih
proizvajalčevih cen,
ugodnih pogojev pri
6-mesečnem obročnem
odplačevanju in 10%
popustu pri plačilu z gotovino
VAM SEDAJ PONUJAMO ŠE
DODATNE UGODNOSTI.
RAZLIČNI POHIŠTVENI PROGRAMI,
KI JIH BOSTE KUPILI PRI NAS
OD 20. 6. DO 20. 7.,
BODO ZA VAS CENEJŠI
ŠE ZA DODATNIH
20-30%
Zavod SRC Golovec
- BAZEN zaprt!
- SAVNA od 10. junija naprej
zaprta
- KEGLJIŠČE Od 17. junija
naprej zaprto zaradi letnega
remonta
- TENIS V dvoranah vsak dan
Od 7. dO 23. ure
- TENIS - peščena igrišča vsak
dan od 7. do 21. ure
- AVTO SEJEM vsak torek od
13. do 19. ure, sobota od 6.
do 14. ure
Rezervacije teniških igrišč na
tel. 33-233, int. 32.
18. STRAN-28. JUNIJ 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SP^

KUMARICE
Piše
Nada Kumar
Darwin je mislil na nas
s spremembami in spreminja-
nji je križ podolgem in počez. Ka-
kor si ljudje po eni strani kar na-
prej želimo nekaj novega in dru-
gačnega, boljšega, tako se po dru-
gi strani določenih stvari navadi-
mo kot dobro uhojenega čevlja.
Še opazimo ne, da so njegove pete
že hudo zlizane.
Kolikokrat smo se na radiu mo-
rali zagovarjati pred poslušalci,
ko smo ukinili ali spremenili to
ah ono oddajo. Nismo imeli vse-
lej prav, tudi to smo bih priprav-
ljeni priznati in popustiti željam
poslušalcev. Poskusili smo uvr-
stiti kmetijsko oddajo v sobotno
dopoldne, saj podobno oddego
v nedeljskem terminu predvaja
televizija. Pokazalo seje, da imajo
kmetje čas samo v nedeljo, torej
smo se spremembi odrekli.
A n^večkrat se je izkazalo, da
so spremembe vendarle dobrodo-
šle in prave. O glasbi sem pisala
že prejšnji teden, a tudi danes ne
morem mimo nje. Koliko telefon-
skih klicev, kritik in razburjanj
smo doživeli, ko smo spremenili
naš glasbeni koncept, črtali nek^
najbolj vulgarnih popevčic, začeh
slediti novim hitom in kakovostni
komerciah. Kljub negodovanju
smo vztrajali in danes se razmerje
med grajami in pohvalami že
močno nagiba k slednjim.
Poletni čas bo tudi prinesel
spremembe na našem radiu: vro-
čino bomo kar se da uspešno pre-
ganjah z več glasbe in manj go-
vorjenja, z lahkotnejšimi temami
in kontaktnimi oddajami. Saj bo-
mo vendar na dopustu, pa četudi
kar doma!
Medtem ko bomo pretegovah
noge in zračih od političnih domi-
shc in peripetij prenapolnjena
ušesa in možgane, bomo kar po-
zabih na vse spremembe, ki so
nas pretresale v vroči slovenski
pomladi.
Ko se je rdeči slovenski komu-
nizem začel barvati v rumeno in
modro, se nihče ni čudil, kajti
preobrazba je bila takorekoč neiz-
bežna. Shšati je bilo le nekaj take-
ga, kot o volku in njegovi koži
- ampak pustimo predvolilne
igrice in podtikanja. Ce se partiji
ni nihče čudil pa se danes vsi ču-
dijo (in nekateri tudi zgražajo)
nad tem, kako so akordi nekdanje
opozicije po volitvah nenadoma
zazveneli v nekam čudno znanih
intonacijah oblasti.
Še prej so se vsi čudih, kako so
nekateri osebki iz škrlatno rdečih
praporščakov nenadoma postaja-
li ne samo modri in rumeni, am-
pak tudi vseh drugih barv in od-
tenkov.
Še najbolj od vseh teh preo-
brazb in sprememb pa so se čudili
in se še čudijo kameleonstvu sin-
dikatov, ki so se iz partijskega la-
kaja čez noč spremenili v svobod-
ne branitelje in osvoboditelje de-
lavskega razreda in njegovih
pravic.
K^ pa se je tu sploh treba ču-
diti?
Ne se hecat! Saj je vendar papa
Danvin že kd^ dokazal, da je
uspešno prilagajanje temelj preži-
vetja.
RADIO CELJE
četrtek, 28. 6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poroči-
la, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violin-
skim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 29. 6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti-
la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski
kotiček, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za
najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Do-
godki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi.
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek
sporeda.
Sobota, 30. 6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavri-
ca, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odme-
vi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 1. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, obvestila,
8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poro-
čila, 10.30 Biseri kulturne dediščine, 11.00 Kmetijska odda-
ja, 12.30 Iz domačih logOv (Jure Krašovec), 13.00,^
13.05 Čestitke in pozdravi. \^
Ponedeljek, 2. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Porodil
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, S.oog;
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska ^
13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za nai2
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki jj
vi (prenos RU), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30f
z violinskim ključem - Lestvica domačih melodij
Zaključek sporeda.
Torek, 3. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Ob«,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne!
10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti, 11 OOOpoi^
mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13
najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila.isj
godki in odmevi (prenos RU), 17.00 Kronika, osm,
17.30 Odprto z violinskim'ključem, 19.00 Zakljutej
reda.
Sreda, 4. 7.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila, 8.15 Oby
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite i«
šajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica
Danes do 13-tih (prenos RU). 13.30 Za najmlajše'
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
(prenos RU), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odpno,
olinskim ključem - ročk gverila, 19.00 Zaključek spori
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do
nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekveil'
100,3 In 95,9 MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kHi
RADIO ŠMARJE
Četrtek, 28. 6.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RU), 14.00 Novice, iz našega
arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RU), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. Pogovor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila,
obvestila. Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvesti-
la, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 29. 6.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RU), Nove in stare glasbene
uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in glasbila, EPP, Mla-
di za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), Moč
glasbe, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka,
18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 30. 6.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RU), obvestila, EPP, 15.30 Do-
godki in odmevi (prenos RU), 16.00 Naši poslušalci česti-
tajo in pozdravljajo. Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku"
ter pri rožah. 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca,
18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 1. 7.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila,
9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska
oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši posio
čestitajo in pozdravljajo.
Ponedeljek, 2. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30
13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 14.00 Novice, ob
la, šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.oq
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Šport, 18.00 Dani
vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 2ak|
ček sporeda. '
Torek, 3. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13,
Danes do 13-tih (prenos RU), 14.00 Novice, obvestil
kultura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Na
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura, 17(
Poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 Danes seva
predstavlja.... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 ZakijuSt
sporeda.
Sreda, 4. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, i3[
Danes do 13-tih (prenos RU), 14.00 Novice, obvestil
EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Na
poslušalci čestitajo In pozdravljajo. Osrednja tedenskaa
tualna oddaja, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danesi
vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00Zaklf
ček sporeda.
Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, ob ned
Ijah pa tudi na frekvenci 1566 kHz.
RADIO VELENJE^^^B
Petek, 29. 6.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osred-
nje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi
imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in
pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja
Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 1. 7.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude
luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom
med vami; 12.00 Od vrat do vrat (najprej bomo odgovorili
na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj
za tem pa po telefonu 855-963 sprejemali takšna va
vprašanja, na katera sami ne uspete dobiti odgovore
12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke
pozdravi.
Ponedeljek, 2.7.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Mui
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj.kj
kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedel|k(
šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje
Sreda, 4. 7.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hu(
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj,l()
kaj; 16.30-19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje,vm
ob 17. uri nasveti vrtnarjem.
Soneta, SO.pnll
LJUBLJANA II
8.35-.12.40 in 15.00-1.45 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE.
RADOVEDNI TAČEK: VRATA; 9.15 LONČEK KUHAJ; ČOKO-
LADNA ZMRZLINA; 9.25 ZBIS: MLADENIČ IN VILA; 9.35
CICIBAN, DOBER DAN: ŠALICA ALI MALA ŠALICA; 9.50
ČUDEŽNA LETA, ameriška nanizanka, 2/18; 10.15 ZGODBE
IZ ŠKOUKE, 26. oddaja; 10.45 TEDNIK; 11.45 VEČERNI
GOST, POGOVOR S SILVIJO LUKS J2.30 VIDEO STRANI;
15.15 VIDEO STRANI; 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.55
POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank, MATI IN SIN, av-
stralska nanizanka, 1/14, NEKDO JEZDI MIMO, amer. nani-
zanka, 11/13, NORI HOTEL, angl. nanizanka, 2. del; 18.00
TV DNEVNIK 1; 18.10 IZ TUJIH KUHINJ, izobraževalna seri-
ja, ponovitev, 3/9; 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE.
CVETLIČNE ZGODBE, ponovitev; 19.10 RISANKA; 19.20 TV
OKNO, 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 UTRIP;
20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 ELENI; 22.30 TV DNEVNIK 3;
22.50 MISS SLOVENIJE '90; 23.30 POLETNA NOČ, MATI IN
SIN, avstralska nanizanka, 2/14, NEKDO JEZI MIMO, ang.
nadaljevanka, 12/13, NORI HOTEL angleška nanizanka, 3.
del; 1.35 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 ITALIA 90, prenos, ČETRTFINALE; 18.55 DANES SKU-
PAJ, odd. TV ZG; 19.30 TV DNEVNIK; 20.10 HITI MESAMA
'89, Zab. glasbena oddaja TV BG; 20.35 ITALIA 90, ČETRT-
FINALE; 23.10 KRONIKA FILMSKEGA FESTIVALA V PULI;
23.30 EVROSONG, zabavna oddaja; 0.45 PODELITEV NA-
GRAD S FESTIVAU SPLIT '90 (dO 1.30)
ZAGREB I
9.30 TV KOLEDAR; 9.40 ČEBELICA MAJA, risanka; 10.05
BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 12.05 SAGA
O FORSVTHIH, angleška nadaljevanka; 13.00 PORTRET B.
GAVELLA; 14.30 HENRV, kanadski film; 16.00 NARODNA
GLASBA; 16.35 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 16.45 TV
DNEVNIK 1; 17.00 TV DRAŽBA; 17.30 HRVAŠKI PISCI NATV
EKRANU, M. Krleža: TOMO BAKRAN, 2. del; 18.30 TV
DRAŽBA; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.15 ST.
IVES, ameriški film; 21.55 TV DNEVNIK 3; 22.15 FESTIVAL
ZABAVNE GLASBE SPLIT '90, PRENOS; 0.00 POROČILA
ZA GOSTE IZ TUJINE; 0.05 BARVA NOČI, nočni program.
DOOGIE, ameriška nanizanka, VIOLINE SO UTIHNILE,
amer. nadaljevanka; 2.05 POROČILA
ZAGREBU
13.30 TEST; 13.50 TV KOLEDAR; 14.00 SVET TIŠINE; 14.45
DANES SKUPAJ; 15.15 GLASBENO PESNIŠKE IGRALNICE;
16.30 ITALUA 90; 16.45 Firence: ČETRTFINALE; 19.30
DNEVNIK; 20.00 ALO, ALO, 17. del; 20.30 POROČILA; 20.35
ITAUJA 90; 20.50 Rim: ČETRTFINALE; 23.00 PREGLED
DNEVA; 23.10 KRONIKA PUUSKEGA FILMSKEGA FESTh,
VALA; 23.55 EUROSONG; 0.45 SPLIT 90 i
KOPER:
10.00 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA (pono-
vitev); 11.30 MOTOCIKLIZEM, V. N. Holandije 125 cc / nep.
prenos; 12.15 JUKE BOX (ponovitev); 13.00 MOTOCIKLI-
ZEM, V, N. Holandije 500 cc / nep. prenos; 13.45 SOTTOCA-
NESTRO - oddaja o košarki (ponovitev); 14.30 MOTOCI-
KLIZEM, V, N. Holandije 250 / nep. prenos; 15.15 TENIS,
VVIMBLEDON / nep. prenos; 18.50 TV NOVICE; 19.00 TENIS,
VVIMBLEDON / nep. prenos; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00
TENIS, WIMBLEDON (povzetek); 21.45 HIGHLIGHTS; 22.00
TV NOVICE; 22.15 MOTOCIKLIZEM, V. N. Holandije 125,
250, 500 cc (povzetek), MOTOICKLIZEM, V. N. Holandije
SIDECAR / posnetek
AVSTRIJA I!
9.00 POROČILA in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Tiho-
tapska tolpa, 1. del; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE;
10.00 FRANCOŠČINA; 10.30 RUŠČINA; 11.00 JAZ IN MOJA
ŽENA, (Avstrijski film, 1953); 12.35 NOČNI STUDIO, ponovi-
tev; 13.35 POROČIU; 13.45 Ml, ponovitev; 14.15 PEVCI
V TRSTJU; 14.20 VESELA VDOVA, (The Merry Widow
- ameriški film, 1952); 16.00 OTROŠKI VVURLITZER; 16.55
MINI ČAS V SLIKI; 17.05 ODŠTEVANJE, oddajo o okol>:
mlade; 17.30 KAPITAN SMODNIK NA ČRNI SVINJI, nsč-
serija; 17.35 MUPPET SHOW, gost: Charles /\znav;.
18.00 KUHARSKE DOBROTE; 18.24 VPRAŠANJA KRIS'.'
NOV, odgovarja kaplan August Paterno; 18.30 TOMINJE-
RY, risanke; 18.55 DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE, lU
MILIJONSKO KOLO, vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIlC
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 VESELO POLf
zabavnoglasbna oddaja s Helgo Papouschek, Guggi Lo»
ger, Ervvinom Strahlom in drugimi.; 21.50 AMERIŠKI VC
KODLAK, (An American Werewolfe in London - amenJi
britanski film, 1981); 23.20 POROČILA; 23.25 MOŽ.'«.
USTRELIL LIBERTVJA VALANCEA, (The Man Who SJ
Liberty Valance - ameriški vestern, 1961); 1.20 EX LIB«
AVSTRIJA II
15.45 BORZNA POROČIU; 16.00 NAGRADA INGEBO/
BACHMANN 1990; 16.30 KDO ME HOČE? - ŽIVALI ISCE-
DOM; 16.45 ŠPORT, SP V NOGOMETU 1990, četrtfma«
Firenc; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKM: 1'^
VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DIDIJEV SHOW, šale m s'';
z Dietrom Hallervordenom; 20.45 SP V NOGOMETU i?*
četrtfinale iz Rima; 23.00 COMEDV EXPRES, 2. del
X - LARGE, Big Motion - prerez programa avantgardi*
gledališča v okviru letošnjih Dunajskih slavnostnih tedn''
0.35 JAZZ INTERNATIONAL, Friedrich Gulda in njegov
radise Band; posneto pred dunajskim rotovžem v o*«''
slavnostnih tednov; 1.40 EX LIBRIS
NBdella, h /ir/f/
LJUBLJANA 11
9.20-13.10 in 15.45-23.10 TELETEKST RTV UUBUANA;
9.35 VIDEO STRANI; 9.45 OTROŠKA MATINEJA ŽIV ŽAV;
10.35 PET PRIJATEUEV, angleška nanizanka 1/13; 11.05
ZGODBE IZ MEST - STOLAC zabavnoglasbena oddaja;
11.40 ALPSKI VEČER 90, 4. oddaja; 12.00 KMETIJSKA
ODDAJA TV Zg; 13.00 VIDEO STRANI; 16.00 VIDEO STRA-
NI; 16.10 FORMULA 1, francoska nadaljevanka (12. del/13);
17.10 BRATJE SACKETT, ameriški film; 19.05 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05
B. D. Feijoo - J. B. Stagnaro: POT NA JUG, 2. del Jugoslov.-
argentinske koprodukcije TV NS; 21.05 ZDRAVO; 22.40 TV
DNEVNIK 3; 23.00 VIDEO STRANI
LJUBLJANA ll:
10.00 ODDAJA ZA JLA in ZGODOVINA LETALSTVA (do
13.00); 16.30 ITALIA 90, četrtfinale; 18.55 JUGOTONOV
KLUB, TV ZG; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TE PRESENETLJI-
VE ŽIVALI: ROP PRI BELEM DNEVU, angleška dokumentar-
na serija; 20.30 LUMEN (plesna skupina Arruba); 20.40
ITALIA 90 četrtfinale; 23.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (do 24.00)
ZAGREB l:
9.30 POROČILA; 9.35 ŠPORT BILLY, risana serija; 10.00
NEDEUSKO DOPOLDNE ZA OTROKE V DOBRI DRUŽBI;
11.00 KMETUSKA ODDAJA; 12.00 NEVARNI ZALIV, kanad-
ska nadaljevanka; 13.00 UMETNIŠKI KLUB 3; 14.00 PORO-
ČILA; 14.05 NEDEUSKO POPOLDNE; 16.05 ODKRIVANJE
SVETA, ZNANSTVENA SERIJA; 17.00 ZAKAJ, češkoslovaški
film; 18.45 TARZAN, risana serija; 19.10 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 VRNITEV ARSENA LUPINA, francoska
nanizanka; 21.05 JOSE FELICIANO, zabavnoglasbena od-
daja; 21.35 TV DNEVNIK 3; 21.55 INFORMATIVNA ODDAJA
ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.00 BARVA NOČI, nočni program,
DOOGIE, ameriška nanizanka, POPOLNI UMOR, ameriški
film; 0.00 POROČILA
ZAGREBU
9.25 TEST; 9.45 TV KOLEDAR; 9.55 POROČILA; 10.00 DA-
NES ZA JUTRI in ZGODOVINA LETALSTVA; 13.00 BARVA
OČI, ponovitev; 15.00 ŠPORTNO POPOLDNE; 16.30 ITALI-
JA 90; 16.45 Milano: ČSFR - ZRN; 19.30 GLASBENA OD-
DAJA; 20.30 POROČILA; 20.35 Neapelj: ČETRTFINALE;
23.00 ITALIJA 90: Pregled; 23.10 KRONIKA PUUSKEGA
FILMSKEGA FESTIVALA
KOPER;
10.00 JUKE BOX (ponovitev); 10.30 TENIS, VVIMBLEDON
(ponovitev); 14.30 ZLATI JUKE BOX (ponovitev); 16.00 TE-
NIS, East Bourne; Ženski turnir; 17.00 SPEEDV (ponovitev);
17.30 HOKEY NHL (ponovitev); 18.30 TV NOVICE; 19.00
SUPERCROSS (ponovitev); 20.00 RAZISKOVALNA BAZA
(ponovitev); 20.30 FOOTBALL NCAA; 22.00 TV NOVICE;
22.15 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA (pono-
vitev); 23.45 TENIS - ATP TOUR, Manchester (ponovitev);"
ponedeljek
AVSTRIJA I i
8.30 SP V NOGOMETU, vrhunci včerajšnjega dne; 9.00
POROČILA; 9.05 AVSTRIJA II, dokumentarna serija; 10.40
TEDNIK z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00
TISKOVNA KONFERENCA; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO
VIENA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30
ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 KUHARSKE DOBROTE, po-
novitev; 13.25 1000 MOJSTROVIN, Adolf fon Menzel: Kon-
cert za flavte; 13.35 DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Tiho-
tapska tolpa, 2. del; 14.00 KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN,
(Bebert et lomnibus - francoski film, 1963); 15.30 HIŠA
V JERUZALEMU, 12. del; 15.35 HELMI - OTROŠKI PRO-
METNI KLUB; 15.40 SMRKCI, risanka; 15.55 SMEŠNE IN
NAGAJIVE PRAVUlCE, lutkovna igrica; 16.25 MINI ČAS
V SLIKI; 16.35 NAJBOLJŠE ZGODBE JIMA HENSONA, Tri
vrane; 17.00 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po
srcu ostali mladi; 17.45 X-LARGE; 18.30 KNIGHT RIDER,
Skrivnostni robot; 19.15 LOTO 6 IZ 45 Z JOKERJEM; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 POČA-
KAJ, DA SE STEMNI, (Wait UnitI Dark - ameriški film,
1967); 22.05 VIZIJE; 22.15 DUNAJSKE SKICE. Baletni prizori
na glasbo Josefa Straussa in Johanna Straussa sina
letom Dunajske državne opere, posneto 1984: 23^'
GRADA INGEBORG BACHMANN 1990; 0.00 ZAH0D|:-.
SANTA FEJA, Šerif Torrance vidi dvojno.; 0.25 PORC' •
AVSTRIJA 11^^^^^
9.00 POROČILA; 0.05 KULTURNI TEDNIK; 0.30 CELE^J^
film Percyja Adlona; 11.15 BALETNIKI, 1. del: Po\'%i*
klic; 12.05 SERGEANT EARLVS DREAM; 12.50 COMr .
RANIMATION, Prix Ars Electronica 89; 13.00 DOBtf^..
KOROŠKA, oddaja za koroške Slovence; 13.30 su .
AVSTRIJE; 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE - SP V NO^^jji
TU 1990, četrtfinale iz Milana (ob 17. uri); 18.55 KRi»
V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V    ^
19.48 ŠPORT; 20.15 NAJBOUŠE IZ DIDIJEVIH ODO^^f
in skeči z Dietrom Hallen/ordnom; 20.45 SP V NO""-^^
1990, četrtfinale iz Neaplja; 23.00 SERIE ROSE. ^'"gp)
Celentano: Ljubezenska preizkušnja; 23.30 MEji.
LUTKA, (Lours et la poupee - francoski film. 19'*"'
POROČILA
^^^VIZIJSKI SPORED
28. JUNIJ 1990 -STRAN 19
LJUBLJANA II
8 35-10.40 in 14.00-0.30 Teletekst RTV Ljubljana; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE, ZGODBE:
OTROŠTVO v AGRAMU, 7/9; 9.30 UTRIP; 9.45 ZRCALO
TEDNA; 10.00 SLOVENSKA UUDSKA GLASBILA IN GOD-
CI VIOLINSKE CITRE, ponovitev; 10.30 VIDEO STRANI;
14.15 VIDEO STRAN114.25 ZDRAVO, ponovitev; 15.55 PO-
LETNA NOČ, ponovitev nadaljevanka, MATI IN SIN, avstral.
nanizanka, 2/14, NEKDO JEZDI MIMO, angl. nadaljevanka
12/13, NORI HOTEL, angleška nanizanka, 3. del, 18.00 TV
DNEVNIK 1, 18.10 UTRIP; 18.25 ZRCALO TEDNA; 18.40
RADOVEDNI TAČEK: LUNA; 18.50 CVETLIČNE ZGODBE:
RUMEN KANARČEK, 6/13; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 TOMISLAV
OSMANLI: SKOPSKE PODOBE IZ SANJ, drama TV Skopje;
21.35 AMERIŠKO PLESNO GLEDALIŠČE, ALVINA AILEVA
_ FEVER SVVAMP, balet; 21.50 TV DNEVNIK; 22.15 POLET-
NA NOČ: MATI IN SIN, avstral. nanizanka, 3/14, NEKDO
JEZDI MIMO, 13. - zadnji del angl. nad, NORI HOTEL,
angleška nanizanka, 4. del; 0.20 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
13.55 VVImbledon: TENIS, prenos; 16.30/17.00 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.55 ZGODOVINSKI
PARKI HRVATSKEGA ZAGORJA, dokumentarna oddaja TV
ZG; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE, 20.30 KAVARNA,
ponovitev; 21.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 22.00 SATELIT-
SKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (DO 24.00)
ZAGREB I
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev, 1/14;
10.30 RISANKE; 11.00 POROČILA; 11.05 POLETNI PRO-
GRAM, 12.35 RISANKA; 12.45 CHUKA, ameriški film; 14.35
POROČILA; 14.45 BARVA NOČI, NOČNI PROGRAM, pono-
vitev; 16.50 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 JUŽNO OD RUSIJE: UZBEKISTAN IN KAZAH-
STAN; 17.50 ČAROVNIŠKI ČRNILNIK, oddaja za otroke;
18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 TELE-
DISH. dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 OČE IZET, TV drama; 21.00 ARGUMENTI,
zunanja politika; 21.40 TV dnevnik 3; 22.00 INFORMATIVNA
ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.05 BARVA NOČI, nočni
program: DOOGIE, ameriška nanizanka, FANTOM IZ OPE-
RE, ameriška nadaljevanka, 1/4; 0.05 POROČILA
ZAGREBU:
13.20 TEST; 13.40POROČILA; 13.45 TV KOLEDAR; 13.55
VVimledon: TENIŠKI TURNIR; 20.00 ALO, ALO; 20.30 PORO-
ČILA; 20.35 ŠALOM, DOBRODOŠLO RUSKI ŽIDJE V IZRA-
EL, reportaža; 21.10 CIKLUS ITALIJANSKEGA FILMA: GO-
SPE V ČAST; 23.05 KRONIKA PUUSKEGA FILMSKEGA
FESTIVALA
KOPER:
12.00 FOOTBALL NCAA (ponovitev); 13.30 JUKE BOX (po-
novitev); 14.00 TENIS, V\/IMBLEDON / nep. prenos; 18.50 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00
TENIS, VVIMBLEDON (povzetek); 22.00 TV NOVICE; 22.15
ZLATI JUKE BOX (ponovitev); 23.45 HOKEY NHL; 00.45
RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev)
AVSTRIJA I
8.30 SP V NOGOMETU 1990, vrhunci včerajšnjega dne; 9.00
POROČILA in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Zmagova-
lec; 9.30 SLIKA AVSTRIJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 POČA-
KAJ, DA SE STEMNI, ponovitev, (Wait Unitil Dark - ameri-
ški triler, 1967); 12.15 NOČNI STUDIO, Priče stoletja - po-
govor z Robertom Jungkom, ponovitev; 13.15 POROČILA;
13.20 PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev; 13.50 TEDNIK, po-
novitev; 14.10 KAPRUN - ELEKTRIKA ZA EVROPO, zapis
o gradnji elektrarne; 14.20 BATMAN, Pingvin dela čistko;
14.45 VESOUSKA LADJA ENTERPRISE, Kaj to šumi?;
15.30 Otroški program; 15.35 FRAČJI DOL, z lutkami Jima
Hensona; 16.00 DARTAGNAN IN TRIJE MUŠKETIRJI, Mali
S hitrim mečem - risana serija prosto po Alexandru Duma-
su; 16.25 KINGSTONTOVVN OB GRAMOZNI JAMI, Susi
omedli; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniška
oddaja, 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER,
Kitajski tunel; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 HOTEL PARADIŽ,
Osumljena umora; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE
SPECIALITETE; 21.15 HUNTER, Težki porod; 22.00 POGLE-
DI S STRANI; 22.10 Cikel: Doinel: 400 UDARCEV, (Les 400
coups - francoski film, 1958); 23.50 EDDIE ANG THE CRU-
ISERS, (Ameriški film, 1983); 1.20 ZAHODNO OD SANTA
FEJA, Novi šerif v North Forku; 1.45 POROČILA
AVSTRIJA II
13.55 ŠPORT, TENIS - VVIMBLEDON; 17.30 LIPOVA ULICA,
Ponovno rojstvo; 18.00 TOM IN JERRY, risanka; 18.30
VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SIKI
1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDE-
UEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITE-
TE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin, 22.00 ČAS V SLIKI
2; 22.25 PO SLEDOVIH PRVIH -RDECEKOŽCEV«; 23.10
MESTO NA GORI, Kabbala - Židovska mistika v Safedu;
0.05 BENNY HILL, oddaja angleškega komika; 0.30 PORO-
ČILA
LJUBLJANA 11
.35-10.20 in 15.00-0.45 Teletekst RTV Ljubljana; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK, SPORED ZA OTROKE IN
MLADE
ZGODBE IZ ŠKOUKE, 27. oddaja; 9.35 ROČK KOMPAS,
ponovitev, 1/4; 10.20 VIDEO STRANI; 15.15 VIDEO STRANI;
15.25 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev
nadaljevank, MATI IN SIN, avstral. nanizanka, 3/14, NEKDO
JEZDI MIMO, 13. - zadnji del angl. nad., NORI HOTEL,
angleška nanizanka, 4. del; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10
ZLATA PTICA: Sedemletnica; 18.20 F. Milčinski: VESEU
ZGODBA O ŽALOSTNI PRINCESKI; 19.10 RISANKA; 19.20
TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.47 VREME; 19.55 ITALI-
JA 90, POLFINALE; 22.05 TV DNEVNIK 3; 2230 POLETNA
NOČ; MATI IN SIN, avstralska naniz., 4/14, POROTNIKI
V SENCI, franc. nadaljevanka, 1/7, NORI HOTEL, angleška
nanizanka, 5. del; 0.35 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
14.55 VVimbledon: TENIS, PRENOS; 17.30 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.551. MEDNARODNI
FESTIVAL PEVSKIH ZBOROV: NAREČNA PETJA, Ljubljana
•90.1/4; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05
PLES JUNAKOV, balet v izvedbi Boljšoj teatra iz rimskega.
koloseuma; 22.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI (do 24.00)
ZAGREB I-
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev; 10.30
RISANKA; 11.05 POLETNI PROGRAM; 12.35 RISANKA;
12.45 POLETNI PROGRAM: SILNICE; 13.30 PRISTANIŠKI
DOKI, amer. film; 14.35 POROČILA; 14.45 BARVA NOČI,
nočni program, ponovitev; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20
MUZEJI IN GALERIJE: UMETNOST STANOVANJA; 17.50
KOT NA FILMU, dokum. film za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN
ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 ZNANOST; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 MOJA
POSLEDNJA SANJA, francoska nadaljevanka; 21.10 DIALO-
GI, kontaktni magazin; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 INFOR-
MATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.35 BARVA
NOČI, nočni program, DOOGIE, ameriška nanizanka, FAN-
TOM IZ OPERE, amer. nadaljevanka, 2/4; 0.15 POROČILA
ZAGREBU
14.20 TEST; 14.40 POROČILA; 14.45 TV KOLEDAR; 14.55
VVimbledon: TENIŠKI TURNIR; 19.30 ITALIJA 90; 20.00 Ne-
apelj: POLFINALE; 22.00 POROČILA; 22.05 TUDI TO JE
UUBEZEN; 22.30 GLASBENE DRAGOCENOSTI; 23.00
KRONIKA PUUSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA; 23.45
ZBORSKE SVEČANOSTI V NIŠU
KOPER:
12.00 TENIS, VVIMBLEDON (ponovitev); 15.00 TENIS, VVIM-
BLEDON / nep. prenos, 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA
MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, VVIMBLEDON
(povzetek); 21.45 HIGHLIGTS; 22.00 LOTO; 22.15 EURO-
GOLF; 23.15 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA
(ponovitev); 00.45 FISH EVE (ponovitev)
AVSTRIJA I:
9.00 POROČILA in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Le-
opardova koža; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00
ŠOLSKA TV; 10.30 Cikel Doinel: 400 UDARCEV, ponovitev,
(Les 400 coups - francoski film, 1958); 12.05 ŠPORT V PO-
NEDEUEK, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovi-
tev; 13.40 Z VETROM OKOLI SVETA, Biser Indijskega oce-
ana - Sešeli; 14.25 BATMAN, Velik ropa vlaka, 1. del-14.50
VESOUSKA LADJA ENTERPRISE, Metamorfoze; 15.30
Otroški program; 15.35 ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, risana
serija po knjigi Lewisa Carrolla; 16.00 D,ARTAGNAN IN
TRIJE MUŠKETIRJI, Dvoboj s tujcem, risanka; 16.25 KING-
STON TOVVN OB GRAMOZNI JAMI, Prepir zaradi zaboja;
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški pro-
gram; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER,
Drugi obraz; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DA ALI NE, oddjao
vodi Joachim Fuchsberger; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI;
21.07 MILIJONSKI DEDIČ, Raje bogat, toda srečen; 22.05
POGLEDI S STRANI; 22.15 UJETNIK DVORCA ZENDA, (The
Prisoner of Zenda - ameriški film, 1952); 23.50 POROČILA;
23.55 FORMULA ZA SMRT, (1. del nemško-francosko-itali-
janskega filma, 1959); 1.30 ZAHODNO OD SANTA FEJA.
Millyjin brat; 1.55 POROČILA
AVSTRIJA II
14.30 ŠOLSKA TV; 15.00 ŠPORT, TENIS - VVIMBLEDON;
17.30 ORIENTACIJA; 18.00 TOM IN JERRV, risanke; 18.30
VVURLITZER, 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLI-
KI 1; 19.53 ŠPORT, SP V NOGOMETU 1990, polfinale iz
Neaplja; 21.45 POROČILA; 21.50 REPORTAŽE IZ TUJINE,
oddaja zunanjepolitične redakcije; 22.35 KLUB 2, PORO-
ČILA
LJUBLJANA l_ M
8.35-11.25 in 15.30-0.40 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI, TV MOZAIK, SPORED ZA OTROKE IN
MLADE, B. Vovk: RADOVEDNI SLONČEK; 9.45 T Osmanli:
SKOPSKE PODOBE IZ SANJ, drama TV Sk; 11.15 VIDEO
STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, pono-
vitev nadaljevank, MATI IN SIN, avstral. nanizanka, 4/14,
POROTNIKI V SENCI, franc. nadaljev., 1/7, NORI HOTEL,
angleška nanizanka, 5. del; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV
MOZAIK, PO SLEDEH NAPREDKA, SPORED ZA OTROKE IN
MLADE, MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, ANGLEŠKA
SERIJA, 1/13; 19.12 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.47 VREME; 19.55 ITALIA 90; 22.00 POLFINA-
LE; 22.05 TV DNEVNIK 3; 22.25 POLETNA NOČ: MATI IN
SIN, avstralska nanizanka, 5/14, POROTNIKI V SENCI, franc.
nadalj., 2/7, NORI HOTEL, angleška nanizanka, 6. del; 0.30
VIDEO STRANI
LJUBLJANA IM
13.55 VVIMBLEDON: TENIS, prenos; 17.00 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 IZ TUJIH KU-
HINJ: ŠVEDSKA, izobraževalna serija, 5/9; 19.30 TV DNEV-
NIK; 20.00 PEKEL NA PACIFIKU, ameriški film; 21.40 SVET
POROČA; 22^ SATEUTSKl PROGRAMI - (do 24.00)
ZAGREB I
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev; 10.30
RISANKA; 10.50 POROČILA; 10.55 Nikšič: TRADICIONAL-
NO SREČANJE, REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN, prenos
ob dnevu borca; 12.00 POLETNI PROGRAM; 13.20 EVRO-
SONG; 14.05 CVET OLEANDRA, dramska serija; 14.50 PO-
ROČILA; 15.00 BARVA NOČI, nočni program, ponovitev;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 ODDAJA ZA OTROKE; 17.45
ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.10 DOKUMENTARNA ODDAJA;
18.40 RISANKA; 18.45 TIBETANSKE IMPRESIJE, ODDAJA
TV Lj; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 PRINC
MESTA, ameriški film; 22.45 TV DNEVNIK 3; 23.05 INFOR-
MATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.10 BARVA
NOČI, nočni program, DOGIE, ameriška nanizanka, FAN-
TOM IZ OPERE, amer. nadaljevanka, 3/4; 1.10 POROČILA
ZAGREBU
13.20 TEST; 13.40 POROČILA; 13.45 TV KOLEDAR; 13.55
VVimbledon: TENIŠKI TURNIR; 19.30 ITALIJA 90; 19.45 Tori-
no; POLFINALE; 21.00 POROČILA; 22.05 TUDI TO JE UU-
BEZEN, ponovitev 2. dela; 22.40 GLASBENE DRAGOCENO-
STI; 23.00 KRONIKA PUUSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA,
KOPER^B
12.00 TENIS, VVIMBLEDON (ponovitev); 14.00 TENIS, VVIM-
BLEDON / nep. prenos, 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA
MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, VVIMBLEDON
/ nep. prenos; 20.45 HIGLIGHTS; 21.00 TENIS, VVIMBLE-
DON (povzetek); 22.00 TV NOVICE; 22.15 SUPERCROSS,
Oklahoma; 23.15 FISH EVE (ponovitev); 23.45 ZLATI JUKE
BOX (ponovitev)
AVSTRIJA I
8.30 SP V NOGOMETU, vrhunci včerajšnjega dne; 9.00 PO-
ROČILA in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Računalniški
čipi; 9.30 FRANCOŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 MED-
VED IN LUTKA, ponovitev, (Lourset lapoupee - francos.ki
film, 1970); 11.55 EKOLOŠKI SISTEMI; 12.15 REPORTAŽE
IZ TUJINE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovi-
tev 13.40 EVA JE ŽIVELA V AFRIKI, Človekova evolucija;
14.25 BATMAN, Veliki rop vlaka, 2. del; 14.50 VESOUSKA
LADJA ENTERPRISE, Grad duhov v vesolju; 15.30 Otroški
program; 15.35 HEATHCLIFF IN RIFFRAFF, Heahtciiff in
duh, Riffraff v kameni dobi, risanki; 16.00 DARTAGNAN IN
TRIJE MUŠKETIRJI, Tvegana dogodivčina v Parizu, risanka;
16.25 KINGSTONTOVVN OB GRAMOZNI JAMI, Ples; 16.55
MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program;
17.55 BARBAPAPA; 18.00 TOM IN JERRV, risanke; 18.30
KNIGHT RIDER, Tatovi živine; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15
DROMBUSCHEVI, 5. del: Poraženec; 21.45 POGLEDI
S STRANI; 21.55 Cikel: Doinel. ANTOINE IN COLETTE,
(Kratki francoski film, 1961/62); 22.25 Cikel: Doinel, UKRA-
DENI POUUBI, (Baisers voles - francoski film, 1968); 23.55
POROČILA; 0.00 FORMULA ZA SMRT, (2.-zadnji del nem-
Sko-francosko-italijanskega filma, 1959); 1.25 ZAHODNO
OD SANTA FEJA, Kdo je George Veal?; 1.50 POROČILA
AVSTRIJA II
13.25 VARNOST NE POZNA MEJA, 1. del: 24 ur dnevno...;
13.55 ŠPORT, TENIS - VVIMBLEDON; 18.30 VVURLITZER;
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53
ŠPORT, SP V NOGOMETU, polfinale iz Torina; 21.45 PORO-
ČILA; 21.55 DVA NA CESTI, (Corvette Summer - ameriški
film, 1978); 23.35 JOUR FIXE, Pogovor s filozofom Odom
Marquardom; 0.35 JAZZOVSKO POLETJE, Keyboard Sum-
mit Live, Friedrich Gulda igra s Chickom Coreom Joejem
Zavvinulom in Herbiejem Hancockom; 2.15 POROČILA
LJUBLJANA I
8.35-10.30 in 15.30-0.35 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE.
GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka, 12. del; 9.30 ZAKON
V LOS ANGELESU, ameriška nanizanka, 5. del; 10.20 VI-
DEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ.
ponovitev nadaljevank, MATI IN SIN, avstralska nanizanka,
5/14, POROTNIKI V SENCI, francoska nad., 2/7, NORI HO-
TEL, angleška nanizanka, 6. del; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10
TV MOZAIK, TE PRESENETUIVE ŽIVALI: PORTRET JAZ-
BECA, KI ŽIVI V MESTU, angl. poljudnoznanstvena serija, 2/
6; 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, ČUDEŽNA LETA.
ameriška nanizanka 3/18; 19.10 RISANKA; 19.15 DOBRO JE
VEDETI; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 E.
VVaugh: VNOVIČ V BRIDESHEADU, angleška nadaljevanka,
9/13; 21.00 SLOVENSKI MADRIGALISTI - SLOVENSKE NA-
RODNE IN DOMOUUBNE PESMI; 21.30 MINIATURE; VEČ
KOT 12 STOLOV; 21.55 TV DNEVNIK 3; 22.20 POLETNA
NOČ, MATI IN SIN, avstralska nanizanka, 6/14, POROTNIKI
V SENCI, franc. nadaljevanka, 3/7, NORI HOTEL, angleška
nanizanka, 7. del; 0.25 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
14.55 VVimbledon: TENIS (polfinale ženske) prenos; 18.00
SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 BOJ ZA OBSTANEK, angleška poljudnoz-
nan. serija, 6/12; 20.25 HORMONI - POSLANCI ŽIVUENJA.
poljudnoznanstvena oddaja; 21.10 VEČERNI GOST: POGO-
VOR S SAŠOM MIKLAVCEM; 21.50 REGIONALNI PROGRA-
MI TV UUBUANA, STUDIO UUBUANA (do 23.50)
ZAGREBU
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev, 4/14;
10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 11.05 POLETNI PRO-
GRAM; 12.35 POLETNI PROGRAM; 12.35 HE MAN, risana
serija; 13.00 RENESANČNO KIPARSTVO NA HRVATSKEM;
13.35 VRNITEV ARESNA LUPINA, franc. nanizanka, ponovi-
tev; 14.35 POROČILA; 14.45 BARVA NOČI, nočni program,
ponovitev; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRAŽEVALNI
PROGRAM; 17.50 ČAS HAJDUKOV, otroška serija; 18.25
ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 KULTURA
OBLAČENJA; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
SPEKTER, politični magazin; 20.50 VAROŠARIJE, zabavno-
glasbena oddaja; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.10 INFORMATIV-
NA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.15 BARVA NOČI.
nočni program, DOOGIE, ameriška nanizanka, FANTOM IZ
OPERE, amer. nadaljevanka. 4/4; 0.15 POROČIU
ZAGREŠII
14.30 TEST; 14.40 POROČILA; 14.45 TV KOLEDAR; 14.55
VVimbledon: TENIŠKI TURNIR; 19.30 DNEVNIK; 20.00 TUDI
TO JE UUBEZEN, 3. del; 20.25 DOKUMENTARNA ODDAJA;
20.45 POROČILA; 20.50 CIKLUS ITALIJANSKEGA FILMA:
ZGODILO SE BO JUTRI; 22.20 KRONIKA PUUSKEGA FILM-
SKEGA FESTIVALA
KOPER!
12.00 TENIS, VVIMBLEDON (ponovitev); 15.00 TENIS, VVIM-
BLEDON / nep. prenos, 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA
MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, VVIMBLEDON
(povzetek); 22.00 TV NOVICE; 22.15 FOOTBALL NCAA;
23.45 HOKEV NHLj M.45 JUKE 90X (ponovitev)
AVSTRIJA I
8.30 SP V NOGOMETU, vrhunci včerajšnjega dne; 9.00
POROČILA in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Drvarji;
9.30 ZEMUA IN UUDJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 Cikel
Doinel: ANTOINE IN COLETTE, ponovitev, (Kratki francoski
film, 1961/62); 11.00 CIKEL: Doinel, UKRADENI POUUBI.
ponovitev, (Baisers Voles - francoski film 1968); 12.25
KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.10 POROČILA; 13.20
NOČNI STUDIO, Vedenje je moč - Vedenje je sla, ponovi-
tev; 14.15 POPAJ, risanka; 14.20 BATMAN, Tut; 14.45 VE-
SOUSKA LADJA ENTERPRISE, Bitka za Organio; 15.30
Otroški program; 15.35 PERRINE, Dedov hladni obraz - ri-
sana serija po knjigi Brezdomci Hectorja Malota; 16.00
DARTAGNAN IN TRIJE MUŠKETIRJI, Nevarno življenje ju-
nakov - risanka; 16.25 KINGSTONTOVVN OB GRAMOZNI
JAMI, Tat saksofona; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN
TI, počitniški program; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 TOM IN
JERRV, risanke; 18.30 KNIGHT RIDER, Skrivališče Cadiz;
19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME;
20.00 KULTURA; 20.15 TELE-AS, veliki kviz, ki ga vodita
Carolin Reiber in Peter Rapp; 21.15 KULINARIKA; 21.20
JOLLV JOKER, vodi En«in Fischer; 22.05 POGLEDI S STRA-
NI; 22.15 Videoteka: DOGODIVŠČINA POGUMNEGA VOJA-
KA ŠVEJKA, 10. del nadaljevanka po romanu Jaroslava
Haška; 23.15 POROČILA; 23.20 KDOR SEJE NASlUE,
(Strawr Dogs - ameriški film, 1971); 1.10 POROČILA
AVSTRIJA II
14.55 ŠPORT, TENIS - VVIMBLEDON; 18.30 VVURLITZER;
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53
VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DOMAČE REPORTAŽE; 21.15
KULINARIKA; 21.20 SPEKTRUM; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25
KLUB 2 POROČILA
LJUBLJANA I- M
8.35-11.40 in 15.30-1.35 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE;
KUUKČEVE DOGODIVŠČINE: KUUKEC SE ZMOTI; 9.30
BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznanstvena serija, 6/12;
9.55 HORMONI - POSLANCI ŽIVUENJA, poljudnoznan-
stvena oddaja; 10.40 E. VVaugh: VNOVIČ V BRIDESHEADU,
angleška nadaljevanka, 7/13; 11.30 VIDEO STRANI; 15.45
VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadalje-
vanka, MATI IN SIN, avstralska nanizanka, 6/14, POROTNIKI
V SENCI, franc. nadaljev., 3/7, NORI HOTEL, angleška nani-
zanka, 7. del; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV MOZAIK,
SAFARI V MESTU: LOV NA PONIRKE, angleška poljudnoz-
nanstvena serija, 3/6; 18.40 PET PRIJATEUEV, angleška
nanizanka, 2/13; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.30
RUMENA REKA, japonsko-kitajska dokum. nadaljevanka, 6/
10; 21.15 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. nanizanka, 8/42;
22.00 TV DNEVNIK 3, 22.25 POGLEDI; 23.20 POLETNA
NOČ, MATI IN SIN, avstralska nanizanka. 7/14, POROTNIKI
V SENCI, francoska nadalj., 4/7, NORI HOTEL, angleška
nanizanka, 8. del; 1.25 VIDEO STRANI
LJUBLJANA III
13.55 VVimbledon; TENIS (polfinale moški) prenos; 19.00
ALPSKI VEČER '90, ponovitev 4. oddaje; 19.10 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 KONCERT SIMFONIKOV RTV UUBUANA posnetek;
21.00 VPRAŠAJTE ZIS; 22.00 TENIS, posnetek iz VVimbledo-
na; 22.15/22.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE-
NOSI (do 01.30)
ZAGREB I
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev; 10.30
RISANKA; 10.45 IZ SVETA ZNANOSTI; 11.00 POROČILA;
11.05 POLETNI PROGRAM; 12.35 KRISTALNA KROGLA,
ameriški film; 14.00 PESNIK NA SREBRNI CESTI, dokum.
serija; 14.35 POROČILA; 14.45 BARVA NOČI, nočni pro-
gram, ponovitev; 17.00 TV DNEVNIK 1,; 17.20 ZNANSTVENI
RAZGOVORI; HIDROELEKTRARNE NA KRKI IN DRAVI;
17.50 ODDAJA ZA OTROKE; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.40 RISANKA; 18.45 MUPPET SHOVV; 19.10 .93«, oddaja
O zaščiti pred požarom, 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 V CITV-
JU, angleška nadaljevanka; 21.00 ZABAVNA ODDAJA; 21.45
TV DNEVNIK 3; 22.05 KULTURNI MAGAZIN; 23.05 INFOR-
MATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.10 BARVA
NOČI, nočni program, DOOGIE, ameriška nanizanka, VLAK,
1. del nadaljevanke; 1.10 POROČILA
ZAGREB II
14.20 TEST; 14.40 POROČILA; 14.45 TV KOLEDAR; 14.55
VVimbledon: TENIŠKI TURNIR; polfinale; 19.30 DNEVNIK'
20.00 TUDI TO JE UUBEZEN, 4. del; 20.25 DOKUMENTA-
REC; 20.45 POROČILA; 20.50 TV RAZSTAVA; 21.00 VPRA-
ŠAJTE ZIS; 22.00 KRONIKA PUUSKEGA FILMSKEGA FE-
STIVALA; 22.45 ZBOROVSKE SVEČANOSTI V NIŠU; 23.45
CIKLUS ITALIJANSKEGA FILMA: DEČEK IZ KAUBRIJE
KOPERM
12.00 TENIS, VVIMBLEDON (ponovitev); 14.00 TENIS,
VVIMMBLEDON / nep. prenos; 18.50 TV NOVICED; 19.00
ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, VVIM-
BLEDON (povzetek); 22.00 TV NOVICE; 22.15 RAZISKO-
VALNA BAZA (ponovitev); 22.45 SPEEDV; 23.15 EURO-
GOLF; 00.15 ŠPORT
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, serija;
9.30 RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 KLIC DIVJINE,
(Lure of the VVilderness - ameriški film, 1952), 12.00 DO-
MAČE REPORTAŽE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10
SREČAf^E Z NARAVO, oddaja o živalih v sodelovanju
z WWF; 13.40 NENAVADNI ŽIVALSKI SVET. Kukavičja jajca;
13.45 POLETJE NA FLORIDI, (Follovv That Dream - ameri-
ški film. 1962); 15.30 OTROŠKI PROGRAM; 15.35 INŠPEK-
TOR GADGET, risanka; 16.00 DARTAGNAN IN TRIJE MU-
ŠKETIRJI, Tik pred ciljem, risanka; 16.25 KINGSTONTOVVN
OB GRAMOZNI JAMI, Maščevalec Ingo; 16.55 MINI CAS
V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, poletni program; 17.55 BARBAPA-
PA 18.00 TOM IN JERRV, risanke; 18.30 KNIGHT RIDER,
Vedno bom tvoj prijatelj; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 EVROPSKI
POLICISTI; PRAVIČNOST ZA ELISO; 21.10 ZANIMIVOSTI;
21.20 ZAKON V LOS ANGELESU, Poroka z gorilo; 22.10
POGLEDI S STRANI; 22.00 TRAILER, oddaja za ljubitelje
filma; 22.50 HONDO, (Hondo and the Apaches - ameriški
vestern, 1966); 0.10 BENNV HILL, oddaja angleškega komi-
ka, 0.40 ZAHODNO 00 SANTA FEJA; 1.05 POROČILA
AVSTRIJA u^^^^^^m
13.55 ŠPORT, TENIS - VVIMBLEDON; 19.00 LOKALNI PRO-
GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT;
20.15 GORSKE GORILE - UUDJE OPICE; 21.00 MEDIJ,
radijske in televizijske zgodbe, 21.20 BLIŽNJI POSNETEK,
oddaja ob tv programu; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT;
22.50 DESETA ZAPOVED, film Krzysztofa Kieslovvskega;
23.55 LETEČI CIRKUS MONTVJA PVTHONA, humoristična
serija; 0.25 ŽIVUENJE JE NAKUUČJE, portret režiserja
Krzysztofa Kieslovtrskega; 1.35 POROČILA
20. STRAN - 28. JUNIJ 1990

Cestno podjetje za ceste in okolje
DAN CESTARJEV SLOVENIJE 28. JU-
NIJ cestarji CP Celje praznujemo svečano
in delovno. Delavci podjetja z 10, 20 in 30
letno delovno dobo sprejemajo ta dan če-
stitke in jubilejne nagrade. Vodilni team
podjetja pa pripravi za ta dan neke vrste
inventuro uspehov.
Razvoj cestnega omrežja
v regiji
Cestno podjetje Celje upravlja in vzdržuje
v 8 občinah celjske regije skupaj 2326 km
cest, kar predstavlja 14% vseh kategorizira-
nih cest v Sloveniji. Od tega je 173 km
M (magistralnih) cest, ki so vse asfaltirane,
407 km R (regionalnih) cest od katerih je še
77 km v macadamu (ali brez asfalta) in 1.745
L (lokalnih) cest, od katerih odpade na ma-
cadam 654 km (L) cest. (Tu moramo dodati,
da del teh manj frekventnih L cest vzdržuje-
jo KS same v dogovoru z nami). Tako iz teh
podatkov izhaja, da imamo v celjski regiji
moderniziranih (asfaltnih) 1595 km, magi-
stralnih (M), regionalnih (R) in lokalnih (L)
cest ali 7,110.000 m^ asfaltnih cestnih povr-
šin. (CP Celje je moderniziralo nad 90% teh
cest. V navedenih km pa niso zajete mestne
uhce, trgi in druge prometne površine naših
mest v regiji, ki po zakonu o cestah ne spada-
jo med razvrščene ceste).
Navedene modernizirane ceste so različ-
nih ustrojev in širin. Razumljivo je, da smo
pri projektiranju in izvajanju (gradnji) zaradi
pomanjkanja denarja pogosto improvizirali
(improvizirajo tudi mnogo bogatejši narodi
od nas), vendar nismo dopuščali, da bi bile te
improvizacije družbeno škodljive. Uspevah
smo naše investitoije prepričati do katere
meje lahko gremo, in to bo tudi v bodoče
morala biti ena izmed naših pomembnih in
nepogrešljivih nalog.
Plani RUC-a (Repubhške uprave za ceste)
za M (magistralne) in R (regionalne) ceste,
ter plani občin (oziroma KS) za ceste za le-
tošnje leto so javnosti bolj ali manj poznani,
saj so bili v letnih planih občin objavljeni.
Značilno za njih je to, da so zaradi pomanj-
kanja denarja skromnejši od planov prete-
klih let in da so se z ozirom na predloge
podane in sprejete na regijskem posvetu
o cestah v novembru 1989, nekateri odseki
cest več kot razpolovih.
S povečanjem bencinskega dinarja in cest-
nih taks kot je predloženo obstaja dokaj real-
na možnost, da navedeni program realizira-
mo v višjem % v drugem polletju.
Za Celje, celjsko regijo in CP Celje je iz-
jemnega pomena srednjeročni plan izgra-
denj, AC (avto ceste) rekonstrukcij in mo-
dernizacij, M (magistralnih) in R (regional-
nih) cest za obdobje 1991-1995, s posebnim
povdarkom na izgradnji AC (avto ceste) Ce-
Ije-Ljubljana.
Občina je RUC (Repubhška uprava za ce-
ste) poslal seznam odsekov cest za katere
predlagajo določene stopnje ukrepov, ker
zahtevajo postopek za poseg v prostor (brez
obnov in modernizacij), vse skupaj pa bi n^
bila nekakšna orientacija, ki zavisi od niza
faktorjev (projekti, finančna sredstva, zem-
ljišča itd.). Ne glede na to smo v strokovnih
službah CP Celje pripravih dopolnitev na
poslano gradivo, ker smatramo, da je treba
že sed^ čimbolj kvalitetno pripraviti osnove
za plan, sicer se nam lahko zgodi da se bodo
stvari zavlekle (v 1.1991) kar se je v preteklo-
sti že dogajalo. Gradivo smo dostavih svetu
osmih občin celjskega območja in tako je že
na konstitutivni seji sveta tekla razprava
o tozadevni problematiki.
Izgradnja cestne infrastrukture ni samo
strokovna zadeva planeijev, projektantov in
izvajalcev del v Sloveniji, temveč je to tudi
gospodarsko in pohtično vprašanje. Uspeh
realizacije izgradnje AC Celje-Ljubljana in
programa rekonstrukcije in modernizacije
M (magistralnih) in R (regionalnih) cest bo
v vehki meri zavisel od aktivnosti in prodor-
nosti skupnega nastopa stroke, upravnih in
političnih struktur Celja oz. celjske regije
kot celote.
Razvoj podjetja
Razvoj podjetja CP Celje načrtujemo siste-
matično od 1. 1977, ko smo po večletnih im-
provizacijah uspeli reorganizirati podjetje
- TOZD-e smo tehnološko zaokrožili, omejili
avtarkijo TOZD na minimum in izvedb prvo
kadrovsko konsolidacijo vodilnega teama.
S tem so bili dani pogoji za izvajanje načrt-
nega razvoja, da smo iz barak in dotr^anega
avtostrojnega parka in surovinske baze po-
stopno iz leta v leto dograjevali firmo, ki je
danes sposobna slediti razviti Evropi tako na
področju tehnologije, produktivnosti, kvali-
tete in znanja. To ni bila lahka pot, nič nam
ni bilo podarjenega, bilo je potrebno siste-
matično vstr^no dolgoletno trdo delo, po-
trebna je bila selekcija kadrov, permanentna
vzgoja organizatorjev proizvodnje, (menan-
žeijev raznih stopenj), formiranje vodilnega
teama, ki je mlad pa tudi iskušen, z dovolj
pridnosti in znanja in s kulturo odnosov, ki
je postala danes značilnost celotnega kolek-
tiva delavcev CPC.
Osnove za dimenzioniranje Cestnega pod-
jetja Celje so:
zimska služba, ohraryanje (letno vzdrževa-
lce) obstoječe cestne mreže, sposobnost iz-
vajanja modernizacij, rekonstrukcij na raz-
vrščeni cestni mreži (M -I- R + L) ter gradnja
ostahh prometnih površin. Za to so potrebni
kadri, oprema, stroji, vozila in surovinska
baza. Vseh zaposlenih nas je danes 590 in to
raznih profilov od 1. pa do VII. stopnje izo-
brazbe. Organizirani smo v 4 obrate - to so:
Vzdrževanje in varstvo cest. Gradnje, Asfalt-
kamnolom in Vzdrževanje mehanizacije. Po-
leg tega so še Skupne službe s sektorjema:
kadrovsko splošni in gospodarsko računski,
ter dve samostojni službi: »Ingeniring« in
»Komerciala«.
V proizvodnji so nižje enote v Vzdrževar^u
in varstvu cest delovodstva in sektorji,
v Gradnjah gradbišča in sektorji, v obratu
Asfalt kamnolom so OE kamnolom in asfalt-
na baza, v obratu Vzdrževanje mehanizacije
pa mehanična delavnica in kovinska delav-
nica.
Letni plan podjetja je predviden z 240 mi<i_
prihodka, kar bo v letšnjem letu zelo težko
doseči. Približno 50% plana pokrivamo s po-
godbami RUC (Republiške uprave za ceste)
ostahh 50% prihodka pa moramo ustvariti
v prostoru regije Celje in tudi izven rxje.
Glavni cilji srednjeročnega razvoja
1991-1995 so: - zamenjava postrojerya proiz-
vodrye asfaltov. Asfaltna baza »Marini« je
stara že 21 let, je tehnološko zastarela in
dotr^ana, ter ekološko problematična, po-
dobno je z AB »Vibav«. Potrebna bo izvedba
manjših dopolnitev, vehkega sušilnika za
CaCl2.
Možen je tudi plasma sušilne tehnologije
in kemične tehnologije. V sredjeročnem pro-
gramu bo pogojno planirana tudi tovarna za
proizvodnjo kalcitnega prahu, ki bi naj pred-
vsem služil ekološkemu saniranju termo-
elektrarne Šoštary. Sodelovali bomo tudi pri
programu proizvodnje dodatkov (dopov) za
izboljšanje lastnosti bitumnov in asfaltov.
Pri navedenih programih so potrebni doma-
či sovlagatelji in tuji kapital brez katerega
določen del programa ne bo mogoče realizi-
rati. V sredr\jeročnem planu bomo predvide-
h izgradnjo cestno vzdrževalnih baz v obči-
nah kjer še te niso izgrajene. Mehanizacijo
obratov »Vzdrževanja in varstva cest« in
»Gradenj in bo potrebno obnavljati, tehnolo-
ško izboljševati, isto velja tudi za obrat Vzdr-
ževanje mehanizacije.
Velik povdarek tako kot do sedaj bo dan
izobraževarvju in selekciji kadrov - redni let-
ni seminarji na Cestnem podjetju Celje se
nadaljujejo. Sedaj je v izdelavi elaborat o ra-
cionalizaciji kadrov. Predvidevamo zmanj-
šanje kadrov v režijski sferi, pri delavcih, ki.
ne dosegajo potrebnih delovnih učinkov in
pri nižje kvalificirani delovni strukturi, ki jo
lahko nadomestimo z ustrezno mehanizaci-
jo. V elaboratu bodo predvidene tudi meto-
de kako doseči ta zastavljeni cilj. Tako ne
bomo nadomeščali določene profile delav-
cev, ki gredo v pokoj ali ki zapustijo podjet-
je, tehnološke viške bomo prerazporedih,
spodbujali bomo privatizacijo za določeno
dejavnost itd. Pred nekjo leti je bilo pri nas
zaposlenih preko 700 delavec, danes nas je
590, cilj v srednjeročnem programu pa bo
530 zaposlenih, ki pa seveda bodo ustvarjali
precej večji bruto pordukt, kot smo ga z 700
delavci. To možnost vidimo v novih progra-
mih in novih tehnologijah, v sovlaganjih in
v tujem kapitalu. Sedaj posodabljamo infor-
mativni sistem (nadaljujemo uv^anje raču-
nalnikov) isto velja za projektivo, komerci-
alo, kadrovski sektor in gospodarsko račun-
ski sektor, obrate, ter voder^e proizvodnje,
kot nam je to že uspelo pri proizvodnji CaCl2
in AB Vibav.
Nedvomno je najbolj racionalna takšna or-
ganiziranost cestnih podjetij ki omogoča, da
v času zimske službe lahko vse kapacitete
obratov v surovinah, strojih, kamionih in
kadrih, ki so potrebni za uspešno opravlja-
nje te nciloge mobihzacijsko skoncentrira-
mo. Spomladi, poleti in jeseni ko so potrebe
za redno vzdrževanje skromne pa vse proste
kapacitete zaposlimo na delih, kijih pridobi-
mo po tržnem principu - to je na obnovah
modernizacijah, rekonstrukcijah cest in na
ostahh delih na urejanju prometnih površin
in prodajo surovin polproizvodov in n« ■
vodov. ^^^^
Elcoiošici program Cestnega
podjetja Ceije
Danes imamo izgrajeno tovaro za prn
vodnjo CaClz (Kalcijevega klorida) z m^'
no letno kapaciteto 4000 ton v prahu i
granulatu. Ta tovarna se sestoji iz kemf,!^
nega in sušilnega procesa. Je plod našpg
znanja, ki smo ga integrirali v slovenskem
prostoru. Imamo več izjemnih sodelavce^
raznih profilov in lastnih kadrov, ki so
uveljavili predvsem z idejami in realizarf
jo skupno nastajajočega projekta. Te pr^
izvodnje ni v Jugoslaviji in tudi v Avstriji
ne. CaCl2 se v cestariji uporablja v zimski
službi in je najučinkovitejše sredstvo prn
ti zmrzah. Alpske države, Skandinavija
ostah del zahodne Evrope in ZDA s Kana^
do CaCl2 uporabljajo že več kot 15 igj
V nekaterih državah je uporaba z zako^
nom predpisana. Gre predvsem za dva
efekta: Prvi je ta, da se poraba NaCl (solii
znianjša n^manj za 2/3 kar pomeni v eko-
loškem pogledu veliko zmanjšanje obre-
menitve okolja oz. onesnaženja zemljišč
ob avtocesti, (problem podtalnice). Drugi
efekt je učinkovitnost CaCl2, ki deluje pri
23% rastopini celo do -30 °C, NaCl (ku.
hinjska sol) pa samo do -7 °C. V sloven-
skem prostoru bi ta razmerja bila sledeča:
Slovenija porabi v normalni zimi letno
cca 30.000 ton soh. Če bi uvedh uporabo
20% rastopine CaCl2 v 1/3 delež in NaCl
v 2/3 delež kar počno na zahodu bi porabi-
U cca 10.000 ton NaCl in 1,300 ton CaClj,
Uporabja pa se tudi 20% čista rastopina
CaCl2. Pojavlja se problem fmanciraiya
naprav za posipanje teh dveh soli skupjg,
kajti sedanje naprave, kijih imcoo cestaijii
v Sloveniji so prilagojene za NaCl (kuhinj,
sko sol). To tehnologijo smo tudi uspešm
reših pri nas na Cestnem podjetju Celji
tako, da imamo 5 kompletov za tovrstno
skupno (CaCl2 + NaCl) posipanje cestišč,
Poleg tega smo sprojektirali in realizira
h stacionarje za skladiščenje CaCl2 ko
rastopino. S tem obvladamo zaenkrat v zi
mi magistralno cestno omrežje v regi
Celje.
Za CP Novo mesto in AC avto cest(
smo izdelah do sedaj po dva trosilna kom
pleta za CP Koper in CP Novo Gorico pi
po enega s stacionarjem. To je pa premal(
saj bi za slovenske AC, M, R in deto
L cesto rabiU najmanj 60 posipalnih enol
Izdelah smo tudi to zadevno študijo z
celo Slovenijo - odredih število stacionar
jev z lokacijo za posipne enote in ekonom-
ski elaborat uporabe nove tehnologije ||
Torej proizvajamo surovino, izdelujemo
naprave za posip in uvajamo kadre, ven-
dar zaenkrat še nismo prodrU zadosti, če-
prav ni tukaj ničesar spornega niti v teh-
nološkem niti v ekonomskem pogledu, da
o efektru čuvanja narave in varnosti
v prometu sploh ne govorimo.
Uporaba CaCl2 na raznih področjih od
kem. ind. do prehrambene industrije je
izjemno široka, tudi izvoz je možen, v Ju-
goslaviji pa CaCl2 skor^ tohko uvažarno
(pa ne za cestarijo) kot smo ga mi sposob-
ni proizvesti, torej plasma ne bo proble-
matičen, škoda je le da ga Slovenci ne
bomo vsaj 1300 ton porabih za ceste m
s tem zmanjšali porabo soli za 19.000 ton.
Za predor Karavanke bo uporaba obvez-
na, dah smo osnovne parametre za staci-
onar. V celjski regiji pa bo CP Celje to
tehnologijo širilo in to bo naš doprinos
čuvanju narave. Mislim, da je to za ekolo-
ge v Sloveniji lahko pomemben izziv.
S tem bi našo informacijo zaključili ^
zeleh bi, da bi imeli več uspeha in podpo-
re pri naših prizadevanjih za boljše in či-
stejše okolje. • ,  , .
Glavni drektor
Cestnega podjetja Qelje.
ANDREJ KAMENSER
GREMO V KINO
KINO UNION
do 28. 6.: LAMBADA - ame-
riški film
do 4. 7.: POLICAJ POD
KONTROLO II. del - ameri-
ški film
MALI UNION
do 30. 6.: BITI ZALJUB-
LJEN - ameriški film
od 2. 7.: ŽELO II. del - ameri-
ški film
METROPOL
do 4. 7.: GRDE SANJE
- ameriški film
28. 6.: SERVIS ZA AVTE IN
MOŠKE - ameriški film
od 29. 6.: ZELO RAZUZDA-
NO DEKLE - ameriški film
Matineja
30. 6.: REŠITELJI - jugoslo-
vanski film
KINO DOM
28. 6.: KROKODIL DUN-
DEE II. del - avstralski film
28. 6.: MOJA LEPA ŠOFER-
KA - ameriški film
od 29. 6. do 4. 7.: MAŠČEVA-
NJE NERCEV - ameriški
film
Mladinski program
od 29. 6. do 2.7.: KALIDOR
IN RDEČELASA BOJEVNI-
CA - ameriški film
KINO VOJNIK
1. 7.: BITI ZALJUBLJEN
- ameriški film
KINO ZRECE
28. 6.: DETEKTIV IN DAMA
- ameriški film
29. 6.: ČLOVEK V BEGU
- ameriški film
30. 6.: LJUBEZENSKA MA-
ŠINA - ameriški film
1. 7.: TANGO IN DENAR
- ameriški film
KINO ŽALEC
28. 6.: KUNG FU FANTJE
- ameriški film
29. 6.: SUPERFANT- ameri-
ški film
30. 6.: DRUŽINSKA
STRAST - ameriški film
1.   7.:   DOVOLJENJE   ZA
UBIJANJE - ameriški film
KINO PREBOLD
28. 6.: LAHKO NA VSAK
NAČIN - ameriški film
29. 6.: DOVOLJENJE ZA
UBIJANJE - ameriški film
1. 7.: KUNG FU FANTJE,
NEVARNE IGRE - ameriški
film
KINO POLZELA
28.   6.:   NEVARNE   IGRE
- ameriški film
30. 6.:  DOVOLJENJE ZA
UBIJANJE - ameriški film
1. 7.: JOHNY 5 - ameriški
film
KINO DOM MOZIRJE
28. 6.:   PROGRAMIRANA
DA UBIJA - ameriški film
30. 6. in 1. 7.: PRINC ODKRI-
VA AMERIKO - ameriški
film
KINO JELKA NAZARJE
30. 6. in 1. 7.: ERICK - ameri-
ški film
KINO LJUBNO
29. 6.: SEKS MED DELOV-
NIM ČASOM - ameriški film
30. 6. in 1. 7.: TRI SIMPATIČ-
NE BARABE - ameriški film
KINO ŠENTJUR PRI CELJU
30.6. in 1. 7.: DEŽEVNI ČLO-
VEK - ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
28. 6.: FANTOM MIDWOOD
MALLA - ameriški film
29., 30. 6. in 1. 7.: JEZUS IZ
N AZARETA - italijansko-an-
gleški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
28. in 29. 6.: SILAK - ameri-
ški film
30. 6.: DVOJČKA - ameriški
film
Nočni kino
29. in 30. 6.: NOČNO ŽIV-
LJENJE - ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
29., 30. 6,1. in 3. 7.: GLEJ NO,
KDO SE OGLAŠA - ameri-
ški film
2. in 3. 7.: PREIZKUŠNJA
HUDIČA  -  jugoslovajf
4. 7.: VRNITEV
GROMA - italijanski fu""
Nočni kino
28. in 29. 6. ter 1. 7.-Vjc^
BOLJŠA        UČITELJ"*^
- ameriški film -rriS-
30. 6. in 2. 7.: PREDST^
LJAMO BARBI - amer'"
film
KINO ŠOŠTANJ „A,rif
30. 6.: NAJBOLJŠA
LJICA - ameriški fil^SvE^
1. 7.:  KITAJSKA 2^"^
- ameriški film       „n ^
2. 7.: GLEJ NO,
OGLAŠA - ameriški fJ'^
KINO ŠMARTNO OB F^^cp
29. 6.: KITAJSKA
- ameriški film

28. JUNIJ 1990 - STRAN 21
zdravilišču Laško si lahko do konca tedna še ogle-
^ prodajno razstavo akvarelov akademskega slikarja
d^'^ 3 Kovačiča iz Brezovice pri Ljubljani,
''•^tiuz^ju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko
^ 1 date razstavo Avstrija v akvarehh Josipa Lipperta iz
"^fnih zbirk starih grafičnih listov Muzeja, ki jih je Roga-
gjatini podaril zbiralec Kurt Miiller iz Švice.
aleriji Mozaik v Zidanškovi ulici 3 v Celju razstavlja
^ ^ia dela Ramo Selimovič. Razstavo si lahko ogledate do
Jca meseca julija.
• Knjiž**'^' Edvarda Kardelja si lahko do sobote, 30.
^ iia še ogledate razstavo Iz slavistove delavnice ob 60-
Jici Mateja Rodeta.
■ razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju bo do
!, septembra odprta razstava Trgovina v Celju.
Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek 29.
'.jjija večer Španske folklore s pričetkom ob 20.30 uri.
.'jupnijski cerkvi v Šentjurju bo v soboto, 30. junija ob
»1)30 uri koncert ženskega pevskega zbora iz Zadobrove
;ri Ljubljani.
občinski matični knjižnici v Šentjurju, bo danes v četr-
.^jt28. junija ob 19. uri predavanje o AIDS-u.
ploščadi pred Namo v Titovem Velenju bo jutri
■ petek, 29. junija ob 19. uri v okviru poletnih kulturnih
Irireditev, nastopila folklorna skupina Cita di trapani iz
iicilije v Italiji, ki sodeluje tudi na letošnjem srečanju
.^[Iclornih skupin v Mariboru.
Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bodo v okviru
ijgaškega glasbenega poletja naslednje prireditve: jutri,
petek 29. junija ob 20.30 večer pesmi in plesov iz Kastilije
- Andaluzije v izvedbi folklorne skupine Villade Madrid
-Španije; v soboto, 30. junija ob 20.30 bo operna pred-
ajava v izvedbi Seirajevske opere; v ponedeljek, 2. julija ob
;i30 bo koncert ameriškega ansambla Anno Domini
Jprogramom črnskih duhovnih pesmi, Countryja, ročka
-balad v torek, 3. juhja pa se bodo pričeli promenadni
ancerti, ki se bodo vrstili vsak dan dopoldan in popol-
dan, razen ob ponedeljkih.
.Kristalni dvorani bo v torek, 3. julija ob 20.30 uri še
iomorni koncert na katerem bodo nastopili: pianist Mein-
rird Prinz, violinist Voshiko Hashimoto in flavtist Damir
3aškovič (vsi z Dunaja).
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju vas vsako prvo
;redo v mesecu vabi med 12. in 18. uro v čitalnico študij-
skega oddelka knjižnice na Muzejskem trgu, kjer so vam
M razpolago rabljene knjige po simbohčnih cenah in za-
stonj.
V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikarskih
iel Hermana Pečariča, katero so iz svoje stalne zbirke na
ogled posredovale Obalne galerije Piran.
V Lažišah nad Rimskimi Toplicami bo v nedeljo, 1.
;ilya ob 10. uri v prostorih OŠ Lažiše, koncert moškega
wskega zbora Kulturno prosvetnega društva Lažiše.
V Zdravilišču Laško bo v nedeljo, 1. julija ob 8. uri
itvoritev razstave akvarelov Franca Markoška.
torza dela
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata
in strica
LOJZETA
MAROVTA
iz Podvrha pri Braslovčah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Prisrč-
na hvala dr. Matjaževi, dr. Voušku in višji medicinski sestri
Kodretovi za nesebično pomoč in skrb v času njegove bo-
lezni. Iskrena hvala gospodu župniku Zidanšku za opravljen
cerkveni obred. Lovski družini Braslovče, moškemu pev-
skemu zbom in govorniku.
Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki ste ga spošto-
vali in imeli radi.
Žalujoča žena Angela in vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, .starega očeta in
pradedka
PETRA
ČREMOŽNIKA
iz Ložnice 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-
ljem in znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu
spremljali na njegovi zadnji poti, ga počastili z lepimi venci in
cvetjem, darovali za sv. maše ter izrazili sožalje. Posebna hvala
kolektivu Klima in sodelavcem Klučavničarja. Prav tako pri-
srčna hvala gospodu opatu za izrečene besede, patru Gabrijelu
za opravljen obred ter govorniku gospodu Kovačiču.
Še enkrat hvala vsem.
Žalujoči otroci Delika, Mimica, Franci, Peter in Rudi
z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta,
brata in svaka
JURETA
MAČKA
iz Rečice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti, in za darovano cvetje.
Posebna zahvala GD Rečica, Strelski družini Rečica, sode-
lavcem kolektiva TIM in BOR Laško za izrečeno sožalje in
denarno pomoč.
Posebna zahvala govornikoma za ganljive besede in godbi
na pihala za odigrane žalostinke.
Žalujoa: žena, $m,       druaiio, brat ter s^tnz dnumaam
Pred Teboj v ponižnosti,
s teboj v zvestobi,
v Tebi - v tišini
V SLOVO
ljubljenemu
ROMANU
tvoja Marta
Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
spomnite se, kako trpel sem
in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Z bolečino v srcih smo se morali
posloviti od našega dragega sina, moža,
očeta, brata in strica
ANTONA
VRBEKA
iz Ivence 19 pri Vojnlku
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-
jateljem in znancem za nesebično pomoč ter izraženo soža-
lje in izrečene tolažilne besede v težkih trenutkih žalosti.
Hvala vsem, ki ste ga v tako vehkem številu pospremili na
njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Prisrčna
hvala duhovniku za opravljen obred, pevskemu zboru za
odpete žalostinke ter govornikoma za poslovilne besede ob
odprtem grobu.
Še enkrat hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino.
Žalujoči mama, žena Viktorija, hči Brigita, sin Viki
z družino, brat Vili z družino, sestra Marinka z družino ter
ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in
stare mame
ROZIKE
GRAČNAR
z Dobja pri Planini
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem ter kolektivu VVO Tončke Čečeve za izrečeno
sožalje in darovano cvetje, hvala Anici in Hermanu Gradič,
Marti in Ivanu Tovornik, Angelci Janša in Olgi Škoberne
za nesebično pomoč, hvala dr. Šmidu in Gospodu župniku
za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala
govorniku Ignacu Volasku za zadnje besede ob njenem gro-
bu. Hvala vsem ostahm, ki so jo pospremili na njeni zadnji
poti.
Mož Maks in hčerka Marinka z družino
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi
drage žene, mame, babice, tete
FRANČIŠKE
ŠKOFLEK
iz Lemberga 16 pri Strmcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem za izrečeno sožalje, nesebično pomoč
v teh težkih trenutkih, za darovano cvetje in spremstvo na
njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala dr. Pantošu ter patronažni sestri Vesni za po-
moč in skrb v času njene bolezni.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, ter pevcem za
zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste kakor koli delili bole-
čino z nami.
Vsi njeni.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna
dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure, sicer
pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečcih.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dcin, razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 1. junija bo dežural dipl. vet. Drago Zagožen,
tel.: 840-179, od 2. julija dalje pa dipl. dipl. vet. Ciril Kralj,
telefon: 840-112.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. ure pa do 7. ure nasledryega dne pa je organizi-
rano dežurstvo. Od jutri, 29. junya dalje bo dežural dipl. vet.
Franci Zapušek, telefon 741-935.
22. STRAN - 28. JUNIJ 1990


motorna vozila
KADET 1,3 letnik 87, reg. do 14. 6.
91, prodam. Telefon 776-353.
PRINC 1200, letnik 72, dobro ohra-
njen, prodam. 34-185.
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno,
ugodno prodam. Šket, Teharje
19.
ZASTAVO 850, letnik 81, prevože-
nih 46.000 km, prodam za
9.500,00 din. Telefon 741-611/22,
dopoldan.
ZASTAVO 750, letnik 82, karambo-
liran, prodam. Telefon 778-087,
od 15. ure dalje.
ŠKODO 100, letnik 72, registrirano
do septembra, prodam ali za-
menjam za APN 6 ali teleta. Te-
lefon (0601) 81-211.
KAWASAKI KLR 250, letnik 88,
prodam. Milan Mlinar, Goriška
ulica 2, Celje.
GOLF DIESEL, letnik 84, ugodno
prodam. Peco Sekulič, Iršičeva
12, Lava.
AVT0125 P, letnik 77, reg. do 18.5.
91, APN 6 in tomos 15 SLC, nuj-
no prodam. Roman Zalokar,
Podpeč nad Marofom 11, 63225
Planina/Sevnici.
LADO nivo, staro 3 leta, kot nova,
prodam. (063) 858-435.
FORD ESCORT 1,3, letnik 1982,
prodam. Telefon 714-811.
ZASTAVO 128, letnik 1986,
43.500 km, reg. do 7/91, prodam
za 45.000,00 din. Dušan Fric,
Prebold 100, telefon dopoldan
723-066, popoldan 723-249.
FIAT 126P, v voznem stanju, ne-
reg., letnik 1978, prodam. Cena
6.000,00 din. Inf. na tel. 38-605.
kako najlažje do
novega ali
rabljenega
avtomobila?
Oglasite se v podjetju
AVTO BRANCE
v Laškem
Tam je trgovina z novimi in
rabljenimi avtomobili (tudi
staro za novo) ter trgovina
z rezervnimi deli (VW, Audi,
Opel IDA).
Vsako soboto od 8. do 12.
ure  avtomobilski  sejem
s servisno-strokovno po-
močjo pri nakupu vozila
(t. i. mini tehnični pregled).
Prodaja in servis vozil:
Brance Laško, tel. 731-282.
Z101 prodam po delih. Telefon 31-
666.
Z 101 GTL 55, letnik 1987, reg. do
28.12. 90, prodam. Telefon 776-
501, 776-616.
DVA TOMOS Avtomatika, izredno
ugodno in nujno prodam. Koli-
bri, pop. nov in nevozen ter
A 3 ML, malo rabljen. Telefon
29-706.
WAUXHALL VIVA, letnik 75, ugod-
no prodam. Možnost kredita.
Telefon 29-737, od 20. ure dalje.
FIAT 850, letnik 1985, reg. do mar-
ca 1991, ugodno prodam. Nata-
ša Viher, Sp. Dolič 5, 63205 Vi-
tanje
OPEL CORSA LS 1,2, letnik 1987,
v beli barvi, limuzina-4 vrata,
prev. 41 000 km, prodam. Pokli-
čite telefon 776-454.
DIANO, letnik 79, reg. do okt. 90,
. prodam. Cena 8.500,00 din. Te-
lefon 33-887, Strenčan.
JUGO 45A, 1986, prodam za 39.000
din. Telefon 741-769.
FIAT 126P, letnik 81, reg. do junija
91, prodam, za 1600 DEM v din.
Telefon 36-701.
ZASTAVO 126P, v garanciji, pol le-
ta staro, prodam. Telefon 32-
471.
Z 101 luks, letnik 78, prodam. Pod-
gorje 58, ogled po 12. uri.
ZASTAVO 101, karambolirano,
prodam po delih. Telefon (063)
776-845.
JUGO 45 koral, letnik 1988, ugod-
no prodam ali zamenjam za R4
z doplačilom. Inf. na tet. 33-511/
348.
KADET, letnik 74, 126P, letnik 84,
prodam. Frece, Trnovlje 124,
Gaje, Celje.
126P, letnik 1981, prodam ali za-
menjam za večji avto. Telefon
36-955.
FIČO, obnovljen, letnik 81, prodam
za 1000,00 din. Milan Korpnik,
Kovinarska 3, Celje.
VISO klub, staro 5,5 leta, reg. do
decembra 1990, prodam. Tele-
fon 741-181, popoldan.
DIANO 6, letnik 78, 83.000 km,
ugodno prodam. Danilo Bartol,
Aškerčev trg 8, Laško.
GOLF BISTRO, tornado Rot, 20
mesecev, Diano, letnik 78, dir-
kalno kolo Rog super, prodam.
Telefon 21-231.
ZASTAVO 750, kleparsko obnov-
ljeno in 126P, letnik 1978, ugod-
no prodam. Podgorje 57, Celje.
ZASTAVO Polly, letnik 85, reg. ce-
lo leto, 24.000 km, prodam ali za-
menjam za R4. Telefon (063) 24-
908.
TOVORNI AVTO prekucnik Man,
ugodno prodam ali zamenjam
za osebni avto. Alojz Ogrizek,
Strmec 3a, pri Vojnlku.
LADO 1300, reg. do junija 1991,
letnik 1985, prodam. Telefon
821-774, popoldan.
VESPO 200 PX, E štarter, 4500 km,
Tomos BT, nov, prodam 25% no-
ve cene. Telefofon 33-265 ali 36-
347.
LADO SAMARO, letnik 87, reg. do
junija 91, cena 65 000 din, ugod-
no prodam. Telefon dopoldan
748-014, popoldan 776-783.
MOTOR APN 6, letnik 87, odi. ohra-
njen, prodam. Telefon (063) 724-
126, od 20. do 22.
MERI 4, novo, prodam. Telefon 31-
239.
LADO RIVO prodam. V račun vza-
mem cenejši avto. Teja Rudel,
Babno 24, Celje.
BMW 323 I, letnik 82, prva reg. jan.
83, odi. ohrajen, z dodat, opre-
mo ugodno prodam. Telefon
(063) 776-077.
OPEL KADET 1,3 S, letnik 86/6, do-
bro ohranjen, prodam ali zame-
njam za Golf diesel, letnik 85
z doplačilom. Telefon 38-921.
VW 1303, letnik 1976, dobro ohra-
njen, ugodno prodam. Telefon
33-928.
Z101 GT 55, letnik 85, cena 30,000
din, prodam. Ogled možen od
18. do 20. ure. Jagar, Tomšičeva
la, Žalec.
Z 101 GT, letnik 85, prevoženih
76.000 km, prodam. Inf. na tel.
712-469, od 17. do 18.
Z 750, letnik 82, prodam. Cena
1500 DEM v din. protivrednosti.
inf. na teL 712-369.
Stroji
TRAKTOR UNIVERZAL 45, dva po-
gona, star 2 leti, 285 ur, prodam.
Telefon 785-207, zvečer.
CIRKULAR z elektromotorjem ali
brez, prodam. Jani Jurkošek,
Griže 124.
ČELNI TRAKTORSKI nakladač,
ugodno prodam. Javeršek, tele-
fon 32-232.
KOSILNICO BCS in Bucher z obra-
čalnikom, prodam. Ivan Škrnič-
ki, Zg. Rečica 40, Laško.
NERABUEN pletllni stroj Stan-
dard z mizo, prodam. Telefon
721-211/25, dopoldan.
PUHALNIK Tajfun, komplet z dvo-
stopenjskim stikalom, prodam.
Telefon 29-232.
TORPEDO DEUTZ 60-06, 1000 ur,
prodam. Telefon 726-001.
STRIŽNO KOSO, malo rabljeno, za
Hondo F 400, prodam. Inf. na tel.
742-134, zvečer.
TRAKTOR. PRIKOLICA, nosilnost
2t, Holder traktor, kosilnico,
v dobrem stanju, prodam. Vinko
Perger, Preserje 10a, Braslov-
če, telefon 721-639.
TRAKTOR ZETOR 47-18, prodam
ali zamenjam za lažjega. Slavko
Jazbinšek, Šentvid 19, Planina/
Sevnici.
ROVOKOPAČ Cario peši, letnik
1974, prodam. Anton Fidler, Je-
rovska vas 16, Podplat.
ENOOSNI TRAKTOR domače iz-
delave, s prikolico, nosilnost
500 kg, prodam za 4.000 din. Sil-
vo Škerget, Razbor 18, Drantje.
TRAKTOR Ferguson, 535 ur, in pri-
kolico Kiper, prodam. Ogled pri
Andrej Sebelak, Hotunje 32, Po-
nikva, telefon 748-129.
STRUŽNICO, starejša izvedba in
Steyer, 18 KM, prodam. Andrej
Častnik, Dobrteša vas 60c,
Šempeter.
posest
POLOVICO STANOVANJSKE hiše
z lokalom, 270 m^ v Braslovčah,
prodam. Telefon 882-789, Miloj-
ko Kumer.
MANJŠO parcelo za vikend poce-
ni prodam. Zorko, Rifengozd 2,
Laško.
PARCELO v Virštanju z gradbenim
dovoljenjem, elektriko in vodo,
prodam. Inf. na tel. 785-191, po-
poldan.
PARCELO na lepi sončni legi v Le-
tušu, prodam pod šifro JUNIJ.
HIŠO v Celju, trostanovanjsko,
z vrtom in garažo, prodam. Mož-
nost tudi za obrt ali lokal. Infor-
macije od 18. dalje na telefon
35-617.
NEDOKONČANO stanovanjsko hi-
šo z delovnimi prostori v Vrbju
pri Žalcu, prodam. Telefon 711-
304, od 14. do 16. ure.
NEDOGRAJENI VIKEND s 1200m^
zemlje In elektriko, prodam. Ani-
ca Verhovšek, Voduce 17, Go-
rica/Slivnici.
NOV VEČJI VIKEND na deželi,
8400 m^ zemlje, 30 km oddaljen
iz Celja, prodam za 60.000 DEM
din. protivrednosti. Telefon
(063) 26-249.
VEČJI VIKEND z vinogradom, 2 km
Iz Polzele, prodamo. Telefon
713-401.
GRADBENO parcelo prodam. Te-
lefon 32-921.
VEČ PARCEL, od lOOOm^ naprej,
v okolici Šentjurja, smer Slivnl-
ško jezero, prodam. Inf. (063)
25-675, zvečer.
HIŠO v Rimskih Toplicah prodam.
Telefon (061)881-012.
HIŠO NA GROBELNEM, 1200m2
zemlje, prodam ali dam v najem.
Primerno tudi za obrt. Ponudbe
na telefon (063) 29-537.
STAREJŠO stanovanjsko hišo pri
Podgradu na Vranskem brez vo-
dovod, napeljave, prodam. Inf.
Franc Strnišnik, Glinje 3 a, Bra-
slovče.
ENODRUŽINSKO pritlično stano-
vanjsko hišo, takoj vseljivo,
8 telefonom, v Lazah/Dramljah,
prodam. Gorazd Sopar, Prelož-
nikova 10, Vojnik, tel. (063) 772-
113.
VIKEND s 4700 m^ zemlje prodam.
Tel. 25-264, popoldne.
Stanovanja
TRISOBNO stanovanje, 80 m^, pro-
dam. Vseljivo julija letos. Tele-
fon 36-958.
TRISOBNO stanovanje ugodno
prodam. Inf. na tel. 723-413, po-
poldan, od 17. do 18., dopoldan
711-211/48.
oprema
KOTNO SEDEŽNO garnituro (tro-
sed - postelja), prodam. 35-729.
OTROŠKO POSTEUO z jogijem,
140xl70cm, prodam. Fanika
VViegele, Laško, Badovinčeva
20, po 16. uri, ob delavnikih.
POHIŠTVO za dnevno sobo, spal-
nico, predsobo, ugodno pro-
dam. Inf. na tel. 21-521/361, do-
poldan.
SUŠILNIK PERILA Gorenje, nov,
prodam po nižji ceni. Telefon
711-257/14, Jošt, dopoldan.
KUHINJSKE ELEMENTE, mizo, fo-
telje, peč Kijperbusch, poceni
prodam. Golež, Linhartova 8.
KUHINJO GORENJE 142, hrastov
furnir, zelo ugodno prodam. Te-
lefon 731-108.
PEČ za centralno Ferotherm z boj-
lerjem, 35.000 Kcal in nov hladil-
nik, prodam. Inf. 701-761.
akustični aparati
- glasbila
ORGLE SOLTON dvomanualne,
elekt. kitaro Solist in TV Gore-
nje, prodam. Telefon 746-255.
HARMONIKO 96, basno, za 7.500
din in elekt. orgle za 3.500 din,
prodam. Telefon 712-460.
TRIVRSTNO DIATONIČNO harmo-
niko, malo rabljeno, B, S, AS,
ugodno prodam. Telefon 21-152,
zvečer.
STOLP Fisher 2x70W, daljinec,
video Toshiba, 4 glave, z doku-
menti, prodam. Telefon 776-353.
BARVNI TV, ekran 51 cm, samo za
3.300 din ter barvni TV JVC,
ekran 36 cm, za 4.000 din, pro-
dam. Telefon 31-162.
DIATONIČNO harmoniko prodam.
Slavko Videč, Mala Breza 54,
Breza nad Laškim.
BARVNI TV iskra mediteran, z da-
ljinskim upravljanjem, poceni
prodam. Tel. 36-841, dop.
Servis SEMIČ,
Šmarje pri Jelšah 69
(063) 821-385
Hitro, strokovno
popravljam pralne stroj
štedilnike, hladilnike,
zamrzovalnike in bojier
Obiščite našo trgovino
z rezervnimi deli.
Cene konkurenčne!
Del. čas 7.30 do 9.___
HARMONIKO, skoraj imI
basno, Hohner AUantM
ugodno prodam. TeleM
226. '
gradbeni materi
GLINOPOR termoizolacijsldi
rial, prodam. Telefon 713*
SiPOREKS, 25 X 30 X 60, iP*
16X14, lege 18x20, *
15X15, vse 28% cenejA
dam. Krašovec, Arciin 4.
KLINKER PLOŠČICE, 8<"^
400kg betonskega želez*'
prodam. Telefon 741-392.1
do 14. in 741-626, od 15*'
BETONSKE  PLOŠČICE
umetni kamen za fasad«
kovce, ugodno prodam.
Ije 99.
GRADBENI MATERIALvvn
40.000,00 din ugodno p
Zamenjam tudi avto.
679, od 10. dalje.
Športni rekvjzj
DIRKALNO KOLO Rog,
znamke Maraton, prod""
fon 39-620.
Živali___^
BREJO TELICO in 9 f^f^j
rožrebico, prodam.
seniško 20, Šentjur.      ^
KOZLA  PLEMENJAKA, »jj^
1 leto, nemške srnaste
potomca lanskoletneg'^^
valca, ugodno prodam-
(063) 723-486. y
. nGLASI - INFORMACIJE
28. JUNIJ 1990 - STRAN 23
.giLl, žrebetnici, stari 4 in
,(noreK) ter bilia (dva), po
7'*'       nadaijno rejo, pro-
3"" Karel šmid, Podpeč 17,
SJnapH Sevnici.
,0 KRAVO, 3. tele, slmental-
l"  prodam. Bernard Pfoder,
jjga 29, Blagovna, Šentjur.
"iVO ® mesecev,
Ivan Rančigaj, Pepelno
Šmartno v Rož. dolini.
niČA SRNICO, prodam. Tele-
yQ tretjič brejo, dobro mlelca-
^ prodam. Franc Majoranc,
jSinsIca vas 66, Štore.
.iVO SIMENTALKO 2 mlekom.
"etko Štamol, Velilta PIrešica
j5, Žalec.
(ilCO. s'**^** ^® mesecev, pro-
Angela Kovač, Kresnilce,
;iore.
i^oi^NICE različnih staro-
ugodno prodam. Inf. na tele-
1„ ,063) 821-276.
.■jQ VOZNO Icravo prodam. Te-
742-398.
^Q.RJAV0 kravo, 8 mesecev
\t\o, prodam. Drago Coican,
3orica 43, Celje.
i^VO sive pasme, brejo 4 mese-
^, prodam. Franc Žagar, Loke
j4, Mozirje.
J-30VNIŠKE nemške progaste
»ksarje, stare 7 tednov, pro-
0. Telefon (063) 741-250, po
t( uri, Branko Hus, Šentjur,
ontke Čečeve 7.
.SODLAKE MUCE prodam. Te-
ilon 741-605.
ijDIČE, nemške ovčarje, brez
wJovnika,   prodam.   Telefon
•(4-174.
{JCI PERUTNINE! Jarkice rjave,
ilare 3 mesece, prodajamo
tsakdan na farmi Pilil), Košnica
■ Celje, telefon 27-175.
OZLIČA za zakol prodam ali za-
nenjam za kožico. Telefon 712-
KO.
TJCO, težko 500 kg, prodam ali
umenjam za lahko. Franc Štan-
t, Podgorje 10, Frankolovo.
(Stalo
FAZNI elektromotor s podat-
tP = 2,2 KW, zvezda-trikot
il/220V, N = 1440 obratov,
Wdam. Cena je ugodna. Tele-
^(063) 701-555.
:?50, letnik 81, videorekorder
itiarp, prodam. Telefon 742-392.
'^IKOLICO adrija 2 -f 1, prodam.
Je dobro ohranjena in garažira-
"«Telefon 701-104.
*0VPRALNI stroj Obodin in šival-"
"i stroj Višnja, prodam. Inf. na
'il (063) 772-001, do petka do-
poldan.
•^^P PRIKOLICO Brako, dobro
"•"anjeno, prodam. Cena 8.000
*" Telefon 701-646 ali 726-375,
petka od 15. ure dalje.
"'^KTOR steyer 18KS, 13KW
' kosilnico in moped Tomos
''M, prodam. Jezovšek, Vrhe
"Teharje.
'°^I-IČA in črno belo televizijo,
"'»dam. Dubravko Mosorka,
Josovelova ulica 17, Celje, pri
^"^'"•(arnl Celje.
'■^^0 PRIKOLICO, malo rablje-
^in starejšo Lado, reg., cena
''>0 DEM din. protivrednosti,
^"»(iam. Telefon 732-058.
yi\CO za osebni avto pro-
Telefon 33-903.
'f KOMBAJN Merics II, vitlo,
'on- parcelo za vikend, 60
prodam. Kličite po 20. uri
. "erna tel. (063) 721-799.
VOZ, nosilnost 11, prodam.
c* 1-500,00 din. Martin Stra-
JJ^ Teharska c. 84, 63000
J AVTOPRIKOLICO, nosil-
b., JOOkg, prodam. Ivan Le-
olzeia 182.
% renaun 4 TL, žen-
p,, '^^^■o, dvokasetni radio in
za vikend, prodam. 746-
te,^^0FA2NI elektromotor 3 KS
''«m'*^° osovino za cirkular pro-
675        ceneje. Telefon 27-
ki,/" 'airez hlodov, čelni na-
k, *'ec SIP 8 in rabljeno opeko
'^'otlam. Srečko Rečnik,
. '^'''•17,Škofjavas.
ROMANA
SALOBIR
OPTIKA SALOBIR
Šlandrov trg 23, Žalec
telefon: 713-250
odprto od 9. do 19. ure
nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure dalje
velika izbira uvoženih in domačih korekcijskih okvir-
jev in sončnih očal
uvožene dioptrijske plastične leče za očala
fotostekla t
če želite bistveno prihraniti pri vašem družinskem
proračunu, obiščite
diskont KARLO
nudimo vam:
- konkurenčne cene vseh prehrambenih artiklov
- bogato in pestro izbiro
- ob večjem nakupu možnost dostave na dom
- priprava nakupa po telefonskem naročilu in še
in še
Vabimo vas od ponedeljka do petka, od 8. do 20,
v soboto od 8. do 17. in v nedeljo od 8. do 11.
Telefon (063) 35-612
APN 6, star 2 leti, srebrne barve,
kot nov in dvojni kasetofon
z razstavljivimi zvočniki,
2x20W contec, prodam. Tele-
fon 732-586.
PARCELO za vikend v okolici Voj-
nika in domače žganje prodam.
Telefon 29-225, od 17. do 19.
ure, razen sobote in nedelje.
PRIKLOP, prtljažnik za viso, pro-
dam. Simon Jazbinšek, strmca
19, Laško.
PEČ ZA ETAŽNO ogrevanje emo
23, rabljeno 2 sezoni, betonski
mešalec LLV 120 V, nov, beton-
sko železo 010 mm, prodam.
Telefon 721-649, po 20 uri.
P0NY EKSPRES PUCH, malo vo-
zen in moško kolo rog s 5 pre-
stavami, skoraj novo, ugodno
prodam. Cena po dogovoru. Te-
lefon 713-211/262, do 14. ure,
Janez Kadivnik, Cesta na Lavo
9, Žalec.
ZA R 4 prodam nov levi sprednji
blatnik. Jazbinšek, telefon 31-
109.
STREŠNA okna, nova, dimenzije:
85 X112 cm, (4 kose), po
2.800,00 din, 55 X 98 cm (2 kosa),
po 2.200,00 din, prodam. Tele-
fon 35-442.
BRAKO PRIKOLICO, staro 1 leto in
zelo dobro ohranjen motor BT
50, ugodno prodam. Telefon 27-
332.
KOMBINIRAN voziček, otroški,
prodam. Telefon 37-777.
ŠKOLJKO za Zastavo jugo 45, be-
le barve, ugodno prodam. Tele-
fon 701-993.
KAMP PRIKOLICO Sprint nujno
prodam. Cena 23.000,00 din.
Šest ležišč. Milorad Sarajlija, Ri-
barjeva 1, Celje.
SILOS EMO in zajčje kletke, pro-
dajam. Inf. na tel. 746-141.
TRAKTOR KRAMER K 15 In jeep
Mahindra z Mercedes diesel
motorjem, v odličnem stanju,
prodam. Cena ugodna. Telefon
26-711, dopoldan, Silvo Centrih,
Loke 39, Tabor.
APN 6 in čelado Nolan, prodam.
Boris Hrvatin, Dol 39, Franko-
lovo.
AVTO PRIKOLICO zelo ugodno in
nujno prodam. Jularič, Trnovlje
178, telefon 33-421/64.
Z 750, dobro ohranjeno, in jerme-
nico za TV, poceni prodam.
Franc Gubenšek, Krivica 50,
Prevorje.
NOVA ZASTEKUENA okna, 60/
60 cm, prodam. Telefon 26-936.
Z101, lepo ohranjeno, R 4, reg. do
maja 91, rezervne dele za Cry-
sler, ugodno prodam. Tica, Raz-
gledna 1, Štore.
KOSILNICO Alpina z žetveno na-
pravo ter mlade prašiče, težke
30 do 40 kg, ugodno prodam.
Ivan Lebič, Šentjungert 20,
Šmartno v Rožni dolini.
KOSILNICO BCS, malo rabljeno,
avto Golf diesel, 1984, dve ple-
menski kobili, ugodno prodam.
Vinko Vranjek, Šmartno 136,
Slovenj Gradec, telefon (0602)
53-656.
pajkec,
razgledna 2, celje,
trgovina na drobno in
komisijska trgovina
vam nudi po ugodnih
cenah:
jupol -30 kg- 322,20 din
jupol -25 kg- 243,00 din
bavalit-40 kg- 245,00
din
emulzija -51- 153,00din
nove spalnice že od
9.900,00 din
nove raztegljive mize od
1.800,00 din
rabljene spalnice že od
6.500,00 din
vrtne garniture po
1.600,00 din ter ostalo
blago
odprto od 12. do 20. ure,
v soboto od 8. do 13. ure
telefon 31-822.      _
KUPIM
OVERLOCH kupim. Šifra KVALI-
TETA.
MOTOR ZA MAZDO 1200, v do-
brem stanju ali komplet z do-
brim motorjem, neregistriran,
kupim. Telefon (063) 28-736, po-
poldan.
STANOVANJA
MLADA ZAKONCA z enim otrokom
nujno iščeta kakršnokoli stano-
vanje, po možnosti na Otoku, ni
pa nujno. Plačilo po dogovoru.
Telefon 28-856 ali šifra SLO-
VENCA.
ZAMENJAM DVOSOBNO stanova-
nje, telefon, centralna, za manj-
še. Ponudbe pod ZAMENJAVA.
V CELJU ali okolici vzamem v na-
jem hišo. Kot zamenjavo dam
trisobno stanovanje. Ponudbe
pod ŠIVANJE.
STAREJŠA MATI samohranilka
z enoletnim otrokom išče garso-
njero ali delno opremljeno sobo
8 kopalnico. Možna kompenza-
cija za pomoč v gospod, opravi-
lih. Šifra PRIDNA, POŠTENA.
SAMSKI ŽENSKI oddam sobico na
Aljaževem hribu, oddaljeno 10
minut od tovarne Toper, za po-
moč v gospodinjstvu. Natanč-
nejše podatke dobite na Jenko-
vi 12, Celje.
ZAPOSLITEV
ZASEBNA TRGOVINA z živili v Žal-
cu zaposli prodajalko. Ponudbe
8 kratkim življenjepisom pod ši-
fro MIMA.
ZA DOBER ZASLUŽEK je potrebno
le malo truda. Telefon (063) 38-
081, popoldan. Zaželjen prevoz.
Dušan Pungaršek, Škapinova
14, Celje.
IZKUŠENEGA kuharja potrebuje-
mo za čas Piva in cvetja. Zapo-
slimo natakarico pripravnico.
Telefon 34-598 ali 27-305.
HONORARNO DELO - prodajo na
terenu (igrače), nudim. Telefon
858-JB02, popoldan.
ZA POMOČ v zeliščni lekarni iš-
čem primerno osebo. Kafra, Zi-
danškova 3, telefon 28-580.
K SODELOVANJU vabim sposob-
nega gostinca - kuharja-ico.
Plača od prometa. Možnost sta-
novanja. Naslov pustite na tele-
fon (063) 778-090.
IŠČEM DEKLE za delo v bifeju. Te-
lefon 32-508, od 7. do 9.
IŠČEVA VSAKODNEVNO popol-
dansko delo. Šifra ZAČNEVA
TAKOJ.
ZA ČIŠČENJE prostorov zaposli-
mo honorrno delavko za mesec
julij, avgust. Del. čas od 13. do
20. Telefon 24-382.
NATAKARICO zaposlim. Gostilna
Plevčak, telefon 701-030, po 11.
uri.
NARODNO-ZABAVNI ansambel
išče kitarista. 856-578.
GOSPODINJE: češnje, višnje za
vlaganje lahko dobite pri Adolfu
Lupušu, Zvodno 63, Celje.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Prevajam strokov-
no angleško literaturo. Telefon
21-971.
STRIŽEM PSE! Telefon vsako sre-
do od 17. do 19. (Kinološko dru-
štvo Celje) 25-705.
V NAJEM dajem večje prostore za
obrt. Inf. na telefon 746-141.
MEDICINSKA SESTRA nudi oskr-
bo in pomoč na domu v dopol-
danskem času. Telefon 776-695.
NAGROBNE spomenike iz uvože-
nega granita izdelujem hitro,
kvalitetno in po ugodnih cenah
na dva obroka. Marjan Amon,
Slatina v Rožni dolini 9 a, tele-
fon 38-672.
STRELOVODI! Nudimo meritve in
montažo po zelo ugodnih ce-
nah. Telefon (063) 24-908, (063)
721-567.
POPRAVILA elektrike na avtomo-
bilih, traktorjih, delovni strojih.
Telefon 721-121, od 14. do 16.
ure.
BREZPLAČNO ODDAM grob
s spomenikom na celjskem
mestnem pokopališču. Šifra LE-
PA LEGA.
PREVAJAM nemške tekste, lekt.
in uspešno instr. slov. jezik za
srednje šole. Telefon 701-993,
723-294.
ZOBOZDRAVNIKU oddam pritličje
hiše za privat. ambulanto v ko-
mercialno zanimivem kraju Sa-
vinjske doline. Ponudbe pod
ZOBOZDRAVNIK.
ROLETE IN ŽALUZIJE izdelujemo,
montiramo in popravljamo. Te-
lefon 24-296.
GARAŽO NAJAMEM v Vojkovi uli-
ci, Čopovi ali v bližini. Telefon
26-262.
ZA VSA FASADNA dela vam mon-
tiram in dajem v najem hitro-
montažni fasadni oder. Telefon
(063) 36-853.
ČE ŽELITE ZAMENJATI stano-
vanjsko hišo ali dvostanovanj-
sko v mestu za večjo, novejšo
na podeželju, kjer je v bližini tr-
govina in bife, se oglasite pri
Posredništvu Viktorija, 21-697.
Dežurstva trgovin
Celje
Ob sobotah je v Celju dežur-
na od 7.30 do 19. ure samopo-
strežna trgovina Savica.
Ob nedeljah pa so dežurne
naslednje prodajalne: proda-
jalna Štručka od 7. do 11. ure,
mesnica Linhartova od 7. do
11. ure, diskont na Mariborski
128 od 8. do 12. ure ter kiosk
pri celjski bolnišnici v času
obiskov.
Laško
Merxove trgovine z živili
v Laškem in Rimskih Toplicah
so odprte ob sobotah do 14.
ure, trgovina na Otoku pa je
vsako prvo soboto v mesecu
odprta do 16. ure.
V Radečah je Merxova Bla-
govnica odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ostale trgovine
z živili pa so odprte samo do
12. ure. Tako je tudi v Zidanem
mostu. Ob nedeljah so vse tr-
govine z živili v Laškem in Ra-
dečah zaprte. V Rečici pri La-
škem je ob sobotah do 17. ure
odprt zasebni diskont Komi,
ob nedeljah pa od 7.30 do 12.
ure.
Ljubečna Celje
telefon (063) 33-421
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
Poslovne skupnosti za
vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije
s sedežem v Celju, Cankarjeva 1/1
RAZGLAŠA prosto delovno mesto
vodja gospodarsko računovodske
službe
POGOJI:
- najmanj  srednješolska  izobrazba  ekonomske
smeri
- najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju fi-
nančno računovodske dejavnosti
- poznavanje dela na računalniku
NASTOP možen TAKOJ ali po dogovoru.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas
s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo prijave do 10. 7.1990 z oznako
»za razpisno komisijo«.
Prijava mora vsebovati:
- vlogo z lastnoročnim opisom dosedanjega dela
- dokazilo o zahtevani izobrazbi
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po končanem
izboru.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec. .  ________________
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kraryc
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Pokbč, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, To^e Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Frai^jo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, LJubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je
30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik, Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografu ne vračamo.
24. STRAN - 28. JUNIJ 1990
KRONIKA- GASiK
NOČNE
CVETKE
• Na sam dan civilne
zaščite se je v hotelu Merx
V Celju zgodil pretep, ki je
kasneje tako zelo vznemiril
pretepače, da so s kr^ja pri-
zorišča pobegnih. Ve se, za-
kaj. Za petami so jim bih
miličniki, a jim junaki za-
gotovo ne bodo ušh. Ve se
namreč tudi, da so to bili
sami vrli Celjani, Andrej
K., Miran V. in Marjan Ž.
Imena sta na svetlo dala
Vojko V. in Zvonimir W.
V vlogi pretepenih, ki sta se
tega neprijetnega dne ogla-
sila na celjski postaji mi-
hce.
• Petek je bil za Fadila
H. slab dan, sicer pa tudi
ostah dnevi niso bili zanj
kaj prida vredni. Nesrečni
Fadil je namreč brezdomec
in brezdelnež in ker smo
pri nas, hvalabogu, pometli
z ideološkimi zmotami in
predsodki, mu zdaj lahko
mirne duše rečemo tudi be-
rač. Miličniki, ki so se
V petkovem popoldnevu
srečali z njim pa so mu
upravičeno naprtiU klate-
štvo. Zdi se, da bo Fadil do-
bil začasno prebivališče,
s katerim pa najbrž ne bo
najbolj zadovoljen.
• Prve petkove minute
je bil Uroš L. iz Celja ste-
klolomilec, za objekt pa si
je izbral izložbeno okno
celjske prodajalne Planika.
Ker revež ni bil kos steklo-
lomilskim veščinam, se mu
je z roke začela cediti kri.
Ta je bila za njim tudi sled,
ki je povzročila srečanje
z mihčniki. Ker Uroš ni
utegnil pobrati niti enega
čevlja iz izložbe, bo odgo-
varjal, ker je poškodoval
tujo stvar.
• Po vzoru predsednika
slovenske vlade je Pavel J.
iz Celja snel v soboto zve-
čer s stene v bifeju Beton
ob Ljubljanski cesti Titovo
sliko. O motivu za to deja-
rxje bo imel priložnost raz-
lagati sodniku za prekrške,
tega pa motiv sam najbrž
ne bo dosti zanimal. Pavel
je kršil javri^ red in mir in to
drži kot pribito.
M. A.
120 let gasilstva v Laškem, a bržkone nad 150
Laško ima z zgodovinski-
mi mejniki smolo, posebej
še s temeljnimi. Listine
o podelitvi trških pravic ni,
pač pa najstarejša listina,
ki Laško kot trg omenja, se-
ga v drevno 1227. leto. Zato
zaradi zanesljivosti datum
na tej listini uporabljajo
kot »rojstvo Laškega trga«.
Smolo imajo tudi gasilci.
Po zadnjem velikem požaru
1869. leta naj bi bih v La-
škem ustanovih gasilsko
društvo - v marcu mesecu.
V Laškem pa gresta »civil-
no« in cerkveno zgodovino-
pisje vsako svojo pot. Tako
so letos pred Floijanovim ol-
tarjem v baročni kapeli Sv.
Frančiška v farni cerkvi ime-
li spominsko mašo v spomin
na velik požar, ki je bil na-
tanko pred 150 leti, 28. aprila
1840. Ta požar je do tal upe-
pelil Laški trg. Vročina je bi-
la tako silovita, da so se
v cerkvenem stolpu topih
bronasti zvonovi...
In zdaj smo pri bistvu.
Zgodovinar Ignacij Oro-
žen, po njem sodobniki prof.
Jože Curk, prof. Miloš Rybaf
in drugi navajeno zanimiv
podatek, da bi takrat zane-
sljivo zgorela tudi laška graš-
čina (sedaj sedež občine),
a jo je pogumni učitelj An-
ton Flis, ki je zadnji med
bežečimi naletel na zapuš-
čeno gasilsko brizgalno ter
z njo začel gasiti graščino,
ki so se je plameni že prije-
mali, rešil uničen,ia.
Torej je Laško imelo gasil-
sko brizgalno vsaj leta 1840,
če ne že prej, kar je zelo ver-
jetno in da so zanesljivo bih
v Laškem ljudje, ki soji znali
streči, čeprav so jo »pustili
na cedilu«; v čast in slavo
korenjaškemu učitelju Anto-
nu Flisu pa v priložnost, da
se je zapisal v zgodovino
mesta.
Tole se zdi vredno omem-
be zato, da bi se v Laškem
končno potrudih sprožiti po-
stopek za raziskavo
koliko je društvo,
gasilska enota v Laški'''
nično stara. %
JURE KRAŠo^
Bogat iubllelni spored
Ob svoji 120-letnici prireja gasilsko dru-
štvo v Laškem v soboto in nedeljo vrsto
prireditev. Tako bodo v petek popoldne
v rastavišču Laškega dvorca odprh razstavo
»120 let gasilstva v Laškem«, nakar bo na
gradu Tabor slavnostna seja k temu jubilej-
nemu dogodku, ki ji bo sledil promenadni
koncert laške godbe.
Sobotni dopoldne bo tekmovalno, i^,
do v Rečici pomerih moči in spretnostjo
niške gasilske enote iz vse Slovenije '
Popoldne bo bolj veselo, ko bo
»Savinje« vrtna vesehca. Sledila ji bo J
ska parada, za tem pa bodo v nedograjf'
objektu na Savinjskem nabrežju izve|j
hko gasilsko v^o.
Na svoje slavje so laški gasilci vabili
stoletna društva, pobratena društva
njimi tudi delegacijo iz Pliezhausnajgf
Gasilci v Vojnlku
24. junija je bila v Vojni-
ku zaključna slovesnost ob
110-letnici gasilskega dru-
štva, ki je bila združena
s proslavo krajevnega praz-
nika Vojnik in Škofja vas.
Posebno presenečenje so
pripravih gostje iz Polskave,
kjer imajo godbo na pihala,
ki jo sestavljajo sami gasilci,
v kulturnem programu pa so
nastopih tudi domači pevci
KUD France Prešeren Voj-
nik. Slavnostni govornik je
bil predsednik društva Jurij
Bojanovič, njegovim bese-
dam pa so se pridružili še
mnogi drugi gostje iz sosed-
njih občinskih gasilskih
zvez, pobratenih društev ter
predstavniki ZR Nemčije in
Avstrije, s katerimi sicer tes-
no sodeluje občinska gasil-
ska zveza Celje. V paradi je
sodelovalo veliko gasilcev,
videti je bilo mnogo različ-
nih gasilskih vozil, največje
zanimanje pa je bilo za pri-
kaz vozila iz leta 1911, ko je
bila še konjska vprega in
ročne svetilke.
Zvezna in republiška priz-
nanja je izročil podpredsed-
nik GZS Vih Tomat, prejeh
pa so jih: zvezno odhkovanje
II. stopnje Jurij Bojanovič,
Rudi Stante, Franc Kases-
nik, Štefan Pohajač. Vinko
Sentočnik in Emil Žlender,
republiško odlikovanje II.
stopnje pa Darko Dobovič-
nik, Alojz Pihh in Aleksan-
dra Vrbič. Občinska odhko-
vanja je izročil predsednik
občinske gasilske zveze Ce-
lje Janko Rebov, dobili pa so
jih: I. stopnje Milena Jurgec,
Anton Polutnik in Franc Vr-
bič, II. stopnje Renata Bele,
Drago Čretnik, Ana Jane,
Franci Kuder, Dragica Ledi-
nek in Branko Zupane ter
mladinsko odlikovanje III.
stopnje Matjaž Pavšar in Ro-
bert Pihh.
Krajevna priznanja Vojnik
(izročil jih je predsednik sve-
ta KS Viki Žgajner) so dobih
gasilsko društvo Vojnik, an-
sambel Francija Zemeta,
KUD France Prešeren, Mar-
tin Dobrotinšek in Ciril Puš-
nik, krajevna priznanja
ŠkoQe vasi (podelil predsed-
nik KS Branko Verdev) pa
za »pridno raznašanje v svo-
jem kraju v šolskem letu
89-90 učenci Aleš Jekl, Peter
Čater, Marko Črepinšek, To-
maž Kmecl in Matej Žerjav.
Štirideset posameznikov,
društev in zvez pa je dobilo
še spominsko priznanje ga-
silski kipec.        T.VRABL
Umor na
zreškem
Pohorju
v nedeljo ob 00.30 uri je
bila Postaja milice Sloven-
ske Konjice telefonično ob-
veščena, da so v vikendu
na Planini na zreškem Po-
horju številka 42 našli mr-
tvega občana, Jožeta Kar-
latca, starega 51 let, nazad-
nje stanujočega v Laškem,
v Kidričevi ulici 42. Karla-
tec je bil po pokhcu mesar,
zaposlen v KZ Laško kot
poslovodja v laški mesnici.
Na kraj dogodka je takoj
prispela miličniška patru-
lja in ugotovila, da obstaja-
jo sumljive okoliščine
v zvezi s smrtjo pokojnega.
Zaradi tega je prispela tudi
komisija UNZ Celje, sku-
paj z dežurnim preiskoval-
nim sodnikom in namest-
nikom javnega tožilca.
Ugotovili so, da gre v tem
primeru za umor, storjen
na grozovit in zahrbten na-
čin, saj je pokojni zadobil
večje število hudih po-
škodb po glavi in ostalih
dehh telesa, Zciradi česar je
na kraju, predvidoma po-
noči, 23. junija, umrl.
Z zbiranjem obvestil so
dejanja osumljeni K. A.,
K. S., F.N. iz Laškega in
K. F. iz Zadobrove pri Ce-
lju. Zoper osumljene so ta-
koj odredih pripor, v sredo
pa so bili s kazensko ovad-
bo predani dežurnemu pre-
iskovalnemu sodniku Te-
meljnega sodišča v Celju.
M.AGREŽ
Priznanja ob dnevu
civilne zaščite
Minuli petek je bil v celjski
Poročni dvorani sprejem ob
20. juliju, dnevu civilne zaš-
čite, ki je bil namenjen pred-
vsem dobitnikom letošnjih
priznanj. Srečanje je pripra-
vil celjski župan, o pomenu
in uspehih civilne zaščite na
območju celjske občine pa je
ob tej priložnosti spregovoril
Miro Trbovc, načelnik ob-
činskega sekretariata za
, ljudsko obrambo Celje.
Zlati znak repubhškega
štaba za civilno zaščito je
prejel Stane Veninšek, bro-
nastega pa Jože Gaberšček.
Občinska priznanja sveta
celjske občinske skupščine
za SLO in DS so prejeh:
Branko Krajnc, Jože Perčič,
Edvard Vranjek in Terezija
Zabukovec. Za dolgoletno in
uspešno delo v občinskem
štabu za civilno zaščito Celje
pa   sta   priznanja   prejela
Aleksander Majcen in i«
Zupančič.
v Laškem so ob dnevu
vilne zaščite podelili pria
nja, zlate značke CZ in p
keto. Seji je prisostvovali
di poveljnik republiške
štaba CZ, Mirko Bogat
Zlati znak civilne zaščite
dobil Jože Zabukovec, p
keto pa Štab civilne zašt
občine Laško. Že na osred
proslavi ob dnevu CZ !
med ostalimi prejela plakf
CZ Zveznega izvršnega j
ta tudi načelnik štaba (
v KS Breze Vili Videc ini
čelnik občinskega štaba (
Laško Rudi Kavzer. Pode
so še 31 priznanj občinsl?«
štaba, zlate značke pa so p
jeli Ferdinand Medved, i
gdan Puser, Izidor Peč(
nik, Matevž Kolar, Center
socialno delo Laško, Obči
ski odbor RK ter Obtig
gasilska zveza. 'm
Avtocesta brez mitnice?
Na prejšnjem zasedanju zborov celjske občinske skupš-
čine so poslanci sprejeli sklep, da bi del avtoceste med
Mariborom in Arjo vasjo, ki je vezan na prihod v Celje,
odprli in vozniki na izstopni postaji v Celju ne bi več plače-
vali mitnine.
Svoj sklep so poslali Repubhškemu komiteju za promet in
zveze, vendar v Celje odgovor še ni prišel. Svojo zahtevo
utemeljujejo s podatkom, da je s savinjskega in šentjur-
skega konca vehko delavcev, ki so zaposleni v Celju,
v službo pa bi se lahko varneje vozih po avtocesti. Mitnico
na izstopni postaji v Celju bi po tem predlogu ukinih,
ustrezno pa uredih tudi režim vključevanja v promet na
avtocesti. IS
Z avtom kar pred občino
Občani iz Velenja se čedalje bolj glasno sprašujejo, ah tudi
nova metla ne more počistiti avtomobilske navlake izpred
upravne občinske zgradbe na Titovem trgu. Avtomobih,
včasih se med njimi znajdejo celo tovornjaki, so počez in
podolgem parkirani sredi zelenice, Velenjčani pa se sprašu-
jejo, kdaj se bo vendarle našel kdo, ki mu prometna ureje-
nost ni zadnja skrb na svetu.
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Miličniki košarkaši
v dvorani Tehniške srednje
šole Maršal Tito so se v petek
na regijskem prvenstvu v ko-
šarki pomerili delavci Uprave
za notranje zadeve Celje oziro-
ma postaj mihce iz Celja, La-
škega, Šentjurja, Šmarja pri
Jelšah, Žalca in Slovenskih
Konjic delavci oddelka za zati-
rar\je kriminalitete in organiza-
cije skupnih služb UNZ Celje.
Prvo mesto so osvojiU delavci
postaje mihce iz Moziija, drugi
so bh Celjani, na tretjem mestu
pa so pristah Laščani.
J. V.
Tae-kDifon-do v Celju
Telovadnica Tehniške sred-
rue šole maršal Tito v Celju bo
v soboto dopoldne prizorišče
četrtega repubhškega tekmo-
vanja v borilni veščini tae-
kwon-do, organizator tega sre-
čanja pa je društvo za borilne
veščine Slavko Šlander iz Ce-
lja. Tekmovanje, na katerem
bodo sodelovali pionirji, pi-
onirke ter člani iz posameznih
slovenskih društev se bo priče-
lo ob 10. uri, razdeljeno pa je
na posamični in ekipni del.
Tokrat gre za prvi krog to-
vrstnih tekmovanj v vseh več-
jih slovenskih mestih po pro-
gramu letos ustanovljene Tae-
kwon-do zveze Slovenije, ki
ima sedež v Mariboru, sicer pa
se ta atraktivni korejski šport
v naši republiki razvija od leta
1974 dalje ter prerašča ostale
oblike karateja.
M. A.

POROČA
Po novem gorijo tudi beilko-
ni. Enega takšnih so celjski po-
klicni gasilci našh na Trubarje-
vi 7, osumih pa so ga kaznive-
ga dejanja požiga. V tem tednu
so gasih tudi na celjskem
mestnem pokopahšču, kjer je
zagorelo grobišče zaradi ne-
pravilno   postavljenih   sveč.
V Šaranovičevi ulici 4 so imeh
opravka s črpanjem vode, ki je
imela le to napako, da je je bilo
preveč. Nerodno zaklenjena
ključavnica je spet privabila
v Milčinskega uhco številka 1.
Zbirno poročilo opravil tega
tedna prinaša še štirinajst naj-
različnejših cestnoprometnih
reševanj, ko so morali, med
drugim, reševati poškodovane
iz avtomobilske zmečkane plo-
čevine. Da so gasilci pozorni in
družabni  ljudje,  ni  dvoma.
V tem tednu so sodelovah na
proslavi ob 110-letnici gasil-
skega društva Vojnik.
M. A.
Balkanci so taki gur-
mani, da morajo biti
celo njihove šale dobro
zabeljene
(P^jo Kanižai 1939)
PROmETNE NESREČE
Z motorjem
v tovornjak
V sredo, 20. 6. dopoldne se je
pripetila prometna nesreča na lo-
kalni cesti v kraju Gaberke, v ka-
teri se je ena oseba hudo telesno
poškodovala.
Voznik neregistriranega mo-
tornega kolesa Jože Stropnik iz
Plešivca je vozil iz Gaberk proti
Plešivcu. V desnem nepregled-
nem ovinku je vozil po levi strani
cestišča in trčil v nasproti vozeči
tovorni avtomobil, ki ga je vozil
Franc Navodnik iz Topolšice.
Motorist se je v nesreči hudo te-
lesno poškodoval, materialna
škoda pa znaša okoli 10 tisoč di-
narjev.
otrok Je skočil na
cesto
Prometna nesreča, katere žrtev
je bil spet otrok, seje zgodila 21.
6. ob 13.10 uri na regionalni cesti
v Titovem Velenju.
Po Partizanski cesti je iz smeri
Šoštanja vozil osebni avto Marko
Unterlehner iz Titovega Velenja.
Pri odcepu ceste k stanovanj-
skem bloku na Partizanski ulici
10 mu je nenadoma z desne stra-
ni prečkal cesto otrok, 8-letna
punčka T. V., ki jo je voznik zadel
in zbil po vozišču. V nesreči seje
otrok hudo telesno poškodoval.
Verižno trčenje
v Šempetru
Ena hudo telesno poškodova-
na oseba ter za okoli 200 tisoč din
materialne škode je žalostna bera
prometne nesreče, ki seje zgodi-
la v soboto, 23. junija na magi-
stralni cesti v Šempetru.
Po magistralni cesti je iz smeri
Vranskega proti Šempetru vozil
tovornjak madžarski državljan
Janoš Szalkai. Ko je pripeljal
v naselje Šempeter, ga je pričelo
na mokri in spolzki cesti zanaša-
ti, tako da je zapeljal na levo
stran vozišča, kjer je trčil v na-
sproti vozeče osebno voziJo.ki
je upravljal Isni Alimi iz ljub
nega (Skopje), nato pa še vos
ni avtomobil, ki gaje vozila Al
na Mogu iz Zabernika pri k
ju. Ker se voznik tovornjakat
po drugem trčenju ni mogel u!
viti, je trčil še v nasproti vM
tovornjak poljske registracije
ga je vozil poljski državljan
non Starczewski. Pri tri«
med tovornjakoma je biy||
Szalkai hudo telesno S
dovan.
Tudi ta teden ni^
minil brez smrtne
žrtve
I^ometna nesreča s smrt»,
izidom se je zgodila v sobotO'
6. ob 20.10 uri na magistra^'
sti izven naselja ZajesovniK
Po magistralni cesti iz
Trojan proti Vranskemu je*'?
osebni avto Srečko Maček
Ija. Izven naselja Zajesoviu^
začel prehitevati pred ry''!"]|j
či tovormak, ki ga je vozil j
Rebemik. V času prehiteva«'^
iz nasprotne smeri pripelJ*^^,
nik osebnega avtomobila >
Vidrih iz Rakeka pri Ceri^
Voznik Vidrih je hotel preP'^
trčenje tako, da se je z vf'
umaknil skrajno desno,
je k^ub temu prišlo med ^ ,
ma do čelnega trčenja, na"^^
je še zaneslo na travnik- * .jj
mobilu Srečka Mačka so d*!^
lesno    poškodovani
otrok  V. M.  iz Celja, ^^ft
M.B., David Tomaž, Tom^^
koš ter Norbert Nagy iz ^>
ske. Prav tako je bil hudo t« jj
poškodovan voznik Srec'' i
ček. V osebnem avtomoc"
driha so bili hudo telesno ^
dovani voznik Vidrih in
ki, petnajstletni Z.V. iz^^;
osemletni J. J. iz Mežice i^j^,
ja Vidrih iz Rakeka, ki je "^j^^*
nesreče  poškodbam V° ^\
Večino poškodovanih s" y|'
Ijali v ljubljanski UKC
v celjsko bolnišnico.       jj'