PREDSTAVLJAMO VAM STROKOVNI OBISK CEŠKE NACIONALNE KNJIŽNICE (Praga, 3. - 5. september 2003) Obisk knjižnice je predstavljal del programa izmenjave kadrov med NUK-om in ceško nacionalko. Udeležili sva se ga Melita Ambrožic, vodja Bibliotekarskega izobraževalnega centra in Alenka Kavcic-Colic, vodja Bibliotekarskega raziskovalnega in razvojnega centra. Namen obiska je bil seznaniti se z managementom knjižnice in njenimi strateškimi smernicami za prihodnji razvoj, z organizacijo in organizacijsko strukturo knjižnice ter njeno razvojno in raziskovalno dejavnostjo in poiskati možnosti skupnega sodelovanja na podrocju raziskav in razvoja ter izobraževalne dejavnosti. Program obiska v ceški nacionalki je pripravila mag. Jaroslava Novakova iz oddelka za mednarodno sodelovanje, razgovorov in obiskov sva se udeleževali vecinoma skupaj, del programa pa loceno, glede na najini interesni podrocji. Aktivnosti in angažiranost kolegov v ceški nacionalki so naju prijetno presenetili, ugotovili sva, da se lahko marsikaj naucimo od njih, in da je veliko podrocij dejavnosti, kjer lahko aktivno sodelujemo. V nadaljevanju na kratko prikazujeva vsebino najinega obiska 1. Ceška Nacionalna knjižnica - organizacija in strateške usmeritve Knjižnica ima 442 zaposlenih, hrani nekaj vec kot 6.000.000 enot knjižnicnega gradiva in se nahaja na dveh lokacijah, in sicer: - javni uporabniški del je v stari barocni jezuitski zgradbi v središcu mesta in je namenjen staremu gradivu, referencnemu gradivu in informacijskim storitvam za uporabnike. Tu hrani knjižnica približno 1.000.000 enot gradiva; - v Hostivaru (na obrobju mesta) je nov kompleks, kjer so posebej pripravljena skladišca za arhiviranje bohemike in manj iskanega gradiva, oddelek za varovanje in zašcito knjižnicnega fonda, restavratorski oddelek, oddelek za digitalizacijo mikrofilmov in citalnica za arhivski fond bohemike. Na tej lokaciji hranijo približno 5.000.000 enot gradiva. Ker število gradiva iz leta v leto narašca (približno 70.000 enot letno) skušajo najti rešitev za dodatne skladišcne prostore na tretji lokaciji, saj bodo skladišca kmalu polna. Kljub temu, da ima knjižnica le nacionalno funkcijo, pokriva tudi informacijske potrebe uporabnikov s Karlove univerze oz. uporabnikov iz visokošolskih ustanov, ki so starejši od 18 let. Knjižnica formalno ne opravlja univerzitetne funkcije, vendar pa Karlova univerza nima osrednje univerzitetne knjižnice in neformalno pricakuje, da bo to funkcijo izvajala nacionalka (kot jo že od svojega nastanka dalje). Knjižnica za izvajanje univerzitetne funkcije tudi ni placana, z univerzo nima formalnih povezav. Zato je izposoja gradiva na dom za študente zelo omejena, predvsem jim knjižnica daje na voljo citalniške izvode gradiva, ki se uporablja samo v prostorih knjižnice. Njeni ciljni uporabniki postajajo podiplomski študenti in znanstveniki oz. raziskovalci, kajti zmanjšanje obsega storitev za dodiplomske študente je knjižnica že postavila med strateške cilje za naslednje plansko obdobje. Tudi ceška nacionalka se sooca s pomanjkanjem financnih sredstev, kar skuša rešiti na razlicne nacine. Okrog 30 odstotkov celotnih sredstev skušajo pridobiti s svojimi storitvami in sredstvi iz projektov. Velik del teh sredstev uspevajo pridobiti iz dotacij in sponzorstev (tako domacih kot tujih), saj je njihov pomemben adut zgradba sama, ki je spomenik neprecenljive vrednosti, in ga z lahkoto tržijo. Tudi z oddajo prostorov nekaj zaslužijo. Ker pa sredstva iz mednarodnih projektov pocasi usihajo oz. se projekti koncujejo, pricakujejo že v naslednjem letu potrebo po racionalizaciji in celo morebitno krcenje števila zaposlenih. Od vseh prihodkov jih namrec kar 50 odstotkov porabijo za place zaposlenih (približno 40 odstotkov za delovanje knjižnice, 7 odstotkov za nabavo gradiva). Sredstva, ki jih pridobivajo iz projektov, so znana šele ob sprejetju proracuna, kar je maja ali še kasneje, zaradi cesar ne morejo pravocasno placati zunanjih sodelavcev – težave so zlasti pri zunanjih izvajalcih, ki niso vec vsi pripravljeni zagotavljati storitve nekaj mesecev brez sprotnega placila. Zakonodaja o obveznem izvodu publikacij jim zagotavlja 5 izvodov vseh publikacij. Od teh zadržijo dva izvoda, ostale tri pa razdelijo drugim depozitnim knjižnicam, med njimi tudi Moravski knjižnici v Brnu (rešitev je podobna kot pri nas, kjer obvezni izvod hrani tudi UKM), s katero imajo posebne oblike sodelovanja. Tudi takemu številu izvodov obveznega izvoda založniki mocno nasprotujejo. Obvezni izvod publikacij uravnavata dva zakona, in sicer Zakon o tiskanih neserijskih publikacijah in Zakon o tisku. V pripravi je predlog za vkljucitev elektronskih publikacijah v institut obveznega izvoda, pri cemer so zelo pesimisticni zaradi mocnega založniškega lobija v parlamentu. Kljub temu že izvajajo obdelavo tega gradiva, za kar sta zadolžena dva sodelavca. Na sreco ob lanski katastrofalni poplavi knjižnica (zaradi pravilne zašcite s premicnimi zidovi) ni utrpela poškodb. Kljub temu je voda tekla iz kanalizacije in jim unicila informacijsko oz. tehnicno opremo v kletnih prostorih. Ta izkušnja jih je privedla do tega, da skrbijo za kopijo elektronskega arhiva, ki jo po novem hranijo na drugi lokaciji, v Hostivaru. Pogled na organizacijsko strukturo knjižnice nam pove, da ima knjižnica precej obsežen vodstveni kader, ki ga po eni strani terja velikost knjižnice in obseg njene dejavnosti, po drugi strani pa sistem financiranja – place knjižnicarjev so zelo nizke in le s posebnimi dodatki jih je mogoce vsaj malce zvišati. Kljub mocni hierarhicni strukturi oz. organizaciji knjižnice, sva dobili vtis, da knjižnica deluje ucinkovito in z organizacijsko kulturo nimajo posebnih težav. 2. Podrocje managementa projektov Od evropskih programov sodeluje knjižnica v CALIBER, EUREKA in CULTURE 2000. Vendar pa se ne trudijo vec intenzivno, da bi sodelovali v programih EC, saj menijo, da se je zelo težko vkljucevati vanje, sodelovanje v projektih pa zahteva pretirano administracijo. Raje kandidirajo za domaca sredstva oz. sredstva njihove vlade, kjer imajo dober uspeh, saj je prakticno vsa dejavnost knjižnice nacionalnega pomena in lahko participirajo v projektih z razlicnih podrocij. Predvsem se prijavljajo na programe Ministrstva za kulturo (projekti trajajo od 5 do 7 let), sredstva pa pridobivajo tudi iz drugih virov, gre za krajše projekte in bolj konkretne programe. Mag. Knoll, ki je zadolžen za raziskovalne in razvojne programe oz. projekte, nama je opisal nekatere pomembnejše projekte, pri katerih neposredno sodeluje tudi sam: • Digital Library - production, preservation, and access to digital documents (1999-2003) Financer: Ministrstvo za kulturo Namen je digitalizacija rokopisov in njihova bibliografska obdelava v formatu DTD MASTER (Manuscript Access through Standards for Electronic Records) in priprava metapodatkovne strukture za periodicne elektronske publikacije. Premišljujejo o širšem povezovanju s Slovaško in Poljsko, in sicer pri izgradnji skupnega portala za dostop do digitaliziranih vsebin. • Razvoj vzajemnega kataloga CASLIN (1999-2003) Financer: Ministrstvo za kulturo Ob prehodu na programsko podporo Aleph 500 so morali opraviti tudi konverzijo zapisov iz prvotnega racunalniškega kataloga na sistemu CUBUS. Ker pa ta sistem ne omogoca upravljanja z duplikati, so ob novem racunalniškem katalogu obdržali ustrezen modul iz CUBUS-a za prenos podatkov. • PULMAN (Public Libraries Mobilising Advanced Networks) (2001-2003) Financer: EC, 5.OP Namen projekta je ustvarjanje optimalnih pogojev za delovanje splošnih knjižnic in njihovo sodelovanje z muzeji in arhivi. Poleg omenjenih projektov je pomemben program Ministrstva za kulturo Ceške Republike "Javni informacijski servis knjižnic - VISK", ki vsebuje devet podprogramov, v okviru katerih lahko sodelujejo s prijavo projektov na javnih razpisih ceške institucije, tudi knjižnice,. Program koordinira nacionalna knjižnica. Podprogrami so naslednji: VISK 1: Co-ordination Centre of the VISK Programme VISK2: Advanced Training of Librarians VISK3: WebArchiv - building conditions for providing access to Czech web resources VISK4: Digital Library VISK5: Retrospective Conversion of General Catalogues of the National Library of the Czech Republic VISK6: Memoriae Mundi Series Bohemica - digitization of manuscripts of the National Library of the Czech Republic in 2002) VISK7: Kramerius VISK8: Online Serivce KnowEurope; Uniform Information Gateway on National Level and Access to National Library Resources VISK9: Development of the CASLIN - Union Catalogue of the Czech Republic; Co-operative Creation and Utilization of National Authority Files. Vec informacij o omenjenih programih je dostopnih v letnem porocilu knjižnice oz. na njeni spletni strani (URL:http://www.nkp.cz/). Povezava knjižnice z internetom je zelo draga, njihova celotna raziskovalna in razvojna dejavnost pa je mocno odvisna ravno od dostopa do interneta oz. ustreznih komunikacij z omrežjem. Stroške komunikacij placuje knjižnica glede na hitrost povezav in število dostopov. Tako jih letno stane dostop preko posrednika približno 750.000 CK, medtem ko pa preko akademske mreže približno 2.000.000 CK. Ocenjujejo, da znašajo stroški komunikacij najmanj 1 odstotek budžeta knjižnice. Pri vsakem projektu upoštevajo tudi te stroške. Poleg tega placuje knjižnica še stroške licenc (pribl. 500.000 CK) in stroške novih nosilcev za ohranjanje elektronskega gradiva. Za digitalizacijo najemajo privatno podjetje (outsourcing). Sami pa izvajajo digitalizacijo mikrofilmov. Gre za kooperativni program, ki poteka v sodelovanju z regionalnimi knjižnicnimi centri in se izdelava kopij med njimi ne podvaja. Baza podatkov digitaliziranih casnikov je trenutno na voljo iz lokacij v knjižnici, za dostop na daljavo pa bodo uvedli licenciranje dostopa, saj se financiranje projekta izteka in bodo potrebna sredstva za njegovo nadaljevanje. 3. Podrocje razvoja Projekt vzajemnega kataloga ceških clankov Dr. Ivana Anderova nama je predstavila bazo podatkov, ki jo gradijo od leta 1991 dalje skupaj z 8 regionalnimi knjižnicami, pridružile pa naj bi se tudi 4 specialne knjižnice (pedagogika, tehnika, arhitektura, geografija). Gre za selektivno bazo s clanki iz ceških casopisov, revij in zbornikov, pridobljenih na temelju obveznega izvoda publikacij. Sodelujoce knjižnice pošiljajo svoje lokalne baze nacionalni knjižnici, le-ta pa jih vkljuci v skupno bazo (ne gre torej za izgradnjo baze po principu vzajemne katalogizacije). Clanki iz let 1992-1996 so le bibliografsko obdelani, leta 1997 pa so v bazo zaceli vkljucevati tudi polna besedila clankov. To jim omogoca posredniško podjetje, ki zbira elektronske razlicice vseh ceških clankov in omogoca tudi vpogled v digitalno sliko besedila. Razumeti je bilo možno, da gre za nekakšen press-clipping sistem brez OCR-ja. Avtorske pravice so zelo restriktivne in trenutno omogocajo le enodnevno licenco za vsakega uporabnika. Trenutno imajo v bazi za 780.000 clankov le bibliografske opise (upošteva se standard AACR2 in vsebinske oznake Kongresne knjižnice) in 110.000 clankov v polnem besedilu. Zanimivo je, da tako kot pri katalogizaciji ostalega gradiva, pripravljajo prehod iz formata UNIMARC v MARC21. Pri metapodatkih se naslanjajo na ceški prevod LCSH. UDK vrstilce še uporabljajo, toda vnašajo jih loceno v razlicna polja, da bi na tak nacin omogocili enostavnejše iskanje. Za XML oz. XHTML dostop uporabljajo Dublin Core. Žal je vodja vsebinske obdelave, gospa Balikova, bila zaradi bolezni odsotna in nisva uspeli pridobiti podrobnejših informacij o vsebinski obdelavi gradiva. Projekt razvoja arhiva elektronskih dokumentov na medmrežju V sodelovanju z Moravsko knjižnico so že zaceli z razvojem arhiva spletnih strani. Na prejšnji konferenci ECDL je vodja informacijsko-tehnološkega oddelka Moravske knjižnice Petr Žabicka predstavil uporabo robota za zbiranje, ki so ga razvili v okviru projekta NEDLIB. Glede na številne napake, ki so se pokazale pri uporabi tega orodja, je pricakoval, da ga bo finska nacionalna knjižnica razvijala dalje. Na sestanku sta tako finska nacionalka kot privatno podjetje FAST izrazila nezainteresiranost za nadaljnji razvoj programske opreme. Finci pa v sodelovanju z drugimi skandinavskimi in evropskimi deželami pripravljajo nov projekt, v katerem bodo izdelali cisto nov robot, ki bo odpravil napake prvega. Tako ostaja trenutno Moravska knjižnica osamljena pri svojih prizadevanjih. Sama nacionalka pa se le vsebinsko ukvarja s to problematiko. Za tehnicno podporo se povsem naslanja na Moravsko knjižnico. Obstajajo velike možnosti za skupno sodelovanje na tem podrocju, kajti za NUK so dragocene njihove izkušnje tako z vsebinske kot tehnicne plati. Projekt retrospektivne konverzije in informacijski portal knjižnice Vodja projekta, dr. Bohdana Stoklasova, je zelo aktivna v IFLI in je tesno sodelovala z Zlato Dimec v obdobju, ko je NUK izvajala retrospektivno konverzijo katalogov. V ceški nacionalki so se odlocili za retrospektivno konverzijo v dveh korakih. Prvi je bil digitalizacija karticnega kataloga (67.855 enot). Naslednji postopek, ki se trenutno izvaja, pa je prenos podatkov v UNIMARC, in sicer s pomocjo racunalniškega programa, ki so ga izdelali lokalno. Drugi projekt, za katerega so pridobili financna sredstva, je izgradnja Enotnega informacijskega portala ceških knjižnic, pri katerem sodelujejo razlicne knjižnice s svojimi katalogi, podatkovnimi bazami in drugimi informacijskimi viri. Ravno v razgovoru z dr. Stoklasovo je bilo opaziti pragmaticnost v konceptu razvoja ceške nacionalke. Njih predvsem zanima uporabnik in zadovoljevanje njegovih potreb ter mednarodno povezovanje (izmenjava podatkov) – tudi slednje v smislu zagotavljanja cimvec informacij svojim uporabnikom. Kljub dolgoletni tradiciji z uporabo UNIMARC-a so se odlocili, da preidejo na MARC21. Zaradi sodelovanja z OCLC-jem je to zelo pomembno. Zato so tudi pri katalogizaciji gradiva prevzeli standard AACR2. Predmetne oznake Kongresne knjižnice -LCSH so prevedli in prilagodili kolikor se jim je zdelo potrebno, uporabnikom pa je hkrati seveda na voljo tudi angleška razlicica. Razmišljajo tudi o uvedbi Dewey-eve klasifikacije, in so že pripravili vzporedne tabele (s sistemom UDK). 4. Svetovanje, izobraževanje in informiranje knjižnic in knjižnicarjev Dr. Vit Richter skrbi za koordinacijo službe, ki je sestavljena iz treh oddelkov, v katerih deluje 18 zaposlenih in združuje dejavnost centra za razvoj knjižnic - 6 zaposlenih (usmerjenega pretežno na splošne knjižnice, delno tudi na druge tipe), izobraževalnega centra – 4 zaposleni in informacijskega centra za bibliotekarstvo – 8 zaposlenih (zbirka literature s podrocja bibliotekarstva, specialne baze podatkov, publikacije za knjižnice, skrb za spletno stran z informacijami za knjižnice itd.). Med zadolžitve dr. Richterja sodi koordinacija omenjenih programov VISK Ministrstva za kulturo ter vodenje knjižnicnega odbora. Obenem je predsednik njihovega društva bibliotekarjev, kar mu omogoca koordinacijo razlicnih dejavnosti ceških knjižnic, skrb za razvid knjižnic in koordinacijo izobraževanja. Center za knjižnice deluje zlasti v smeri racunalniškega opismenjevanja in avtomatizacije katalogov knjižnic, organizira in koordinira digitalizacijo starih rokopisov v knjižnicah, arhivih in muzejih, skrbi za razdelitev 70 odstotkov vseh sredstev, ki jih knjižnice dobijo iz Ministrstva za kulturo (sredstva se razdelijo glede na število prebivalstva in knjižnic v doloceni regiji; regionalne knjižnice delijo naprej sredstva med manjše knjižnice in obenem skrbijo za njihov razvoj). 5. Podrocje izobraževanja Dejavnost centra vodi mag. Zlata Houškova, v centru so tri strokovne delavke in 1 administrativna. Center organizira in izvaja razlicne izobraževalne oblike za knjižnicarje ter izobraževanje za t.i. prekvalifikacijo (za kadre, ki nimajo bibliotekarske izobrazbe). Sodeluje pa s 14-timi izobraževalnimi enotami, ki so bile vzpostavljene po vecjih ceških knjižnicah. Nudi informacije in nasvete glede možnosti izobraževanja in strokovnega spopolnjevanja na podrocju knjižnicarstva, organizira prakso za slušatelje razlicnih bibliotekarskih šol in njihove obiske knjižnice (ostale oglede in obiske organizira služba za PR) in sodeluje v domacih in tujih projektih s podrocja izobraževanja knjižnicarjev. Tecaji s podrocja prekvalifikacije oz. za novince v stroki trajajo skupaj 150 ur in so razporejeni preko celega leta, akreditirani pa so s strani Ministrstva za šolstvo! Slušatelj, ki uspešno zakljuci izobraževanje, pridobi naziv »Strokovni delavec v knjižnicarstvu v CR«. Izobraževalni center razmišlja še o uvedbi spopolnjevanja za kadre, ki imajo vec kot univerzitetno izobrazbo, kar se nam je zdelo cudno, saj imajo šole na univerzitetni ravni, ki bi v okviru sistema formalnega izobraževanja morale poskrbeti za izobraževanje omenjenih kadrov. Drugo obsežno podrocje, na katerem deluje izobraževalni center, je organizacija tecajev za racunalniško in informacijsko pismenost knjižnicarjev, ki ga financno podpira Ministsrtvo za kulturo (vsebina tecajev je primerljiva z vsebino usposabljanja za pridobitev licence ECDL; predavatelje najemajo, vecinoma prihajajo iz raznih šol, kjer poucujejo ustrezne vsebine). Tretje podrocje pa zajema izobraževanje knjižnicarjev o digitalizaciji, ki vsebuje 7 predavanj, skupaj 35 ur. Seveda pa center organizira tudi razlicna predavanja o aktualni tematiki, pomaga splošnim knjižnicam pri izdelavi programov informacijskega opismenjevanja lokalnega prebivalstva (npr. pomoc pri izvajanju projekta Splošne knjižnice kot komunalni centri«) in sodeluje v razlicnih projektih, domacih in mednarodnih. S centrom je npr. tesno sodeloval tudi naš izobraževalni center, in sicer v okviru projekta Zavoda za odprto družbo Budimpešta »Regionalni izobraževalni centri«. Trenutno razmišljajo o uvedbi strokovnega spopolnjevanja za zaposlene z manj kot srednješolsko izobrazbo npr. knjižnicne manipulante. V zadnjih dveh letih je center uspel sodobno opremiti dve ucilnici, ki imata tudi racunalniško opremo za slušatelje. Kotizacije placujejo knjižnicarji sami ali jim jih placajo njihove knjižnice, tudi zaposleni v nacionalni knjižnici morajo za udeležbo na tecajih iz programa prekvalifikacije prispevati del svojih sredstev t.j. 3.300 CK. Honorarji predavateljev se placujejo v glavenem iz kotizacij in sredstev, ki jih dobi izobraževalni center od Ministrstva za kulturo. 6. Rokopisni oddelek Sprejeli sta naju vodja oddelka, dr. Zdenek Uhlir in dr. Jaroslava Kašparova. Oddelek starih rokopisov hrani le kodekse in stare tiskane monografije. Strogo locujejo gradivo, ki je arhivsko od tistega, ki ga imenujejo rokopisi (za njih so to le knjige, zgodni tiski ter kodikološke in biblijske knjige). Oddelek sestavljajo poleg vodje še 12 delavcev. Delo je med zaposlenimi razdeljeno po vrsti gradiva; za rokopise (14. stoletje) skrbijo 4 zaposleni, 1 se ukvarja z inkunabulami, 5 jih dela na zgodnjih tiskanih knjigah, 2 opravljata razne prakticne naloge (izposoja v citalnici, skrb za hranjenje gradiva ipd.). Glede na to, da so zaposleni po stroki zgodovinarji in slavisti, sva bili preseneceni nad zelo realisticnim in prakticnim razmišljanjem teh kolegov ob hkratnem razumevanju nove paradigme knjižnicarstva. Zelo podpirajo avtomatizacijo knjižnice in v racunalniškem katalogu vidijo neprecenljiv vir informacij o gradivu. Njihovi bibliografski opisi so sicer zelo poenostavljeni in prilagojeni standardu UNIMARC, za izcrpne opise gradiva po kodikoloških pravilih pa producirajo posebne bibliografije oz. baze podatkov, ki niso online javno dostopne preko omrežja. Oddelek skrbi le za to, da uporabnik dobi osnovne bibliografske informacije o gradivu v okviru glavnega kataloga knjižnice, potem pa po potrebi dajo dodatne informacije (metapodatke) virom, ki so že digitalizirani v obliki polnega teksta. Projekta digitalizacije 900-tih srednjeveških tiskov ne vodi Rokopisni oddelek, vendar v njem intenzivno sodeluje s pripravo bibliografskih opisov in metapodatkov. 7. Oddelek za avtomatizacijo Srecali sva se z vodjo oddelka ing. Jaroslavom Machotkom, mag. Jano Dvoržakovo in ostalimi sodelavci oddelka za avtomatizacijo. Oddelek primarno skrbi za implementacijo sistema Aleph 500 in za njegovo administriranje, skrbi pa tudi za intranet in delovanje mrežnega dostopa do CD-ROM-ov (sistem Ultranet). Oddelek se ne ukvarja z izdelavo spletne strani knjižnice, to je naloga informacijsko-referalnega centra (ki je sploh center za raznovrstne informacije o knjižnici, gradivu, bazah podatkov, bibliografijah itd. in središcna tocka, kjer se uporabniki najvec ustavljajo). Sistem Aleph je zelo fleksibilen in omogoca enostavno nadgradnjo dodatnih modulov. Poleg avtomatizacije knjižnicnega kataloga in manipuliranja z gradivom (obdelava, izposoja, opomini itd.) podpira tudi številne funkcije integriranega knjižnicnega sistema (npr. informacijski sistem za potrebe menedžmenta. Poleg knjižnicnega sistema so nama predstavili tudi informacijsko tehnologijo, ki jo uporabljajo. Pred kratkim so pridobili nov strežnik za Aleph in nov, zmoglivejši UPS sistem. Strežnik za CD-ROM-e deluje na Ultranetu in imajo podobno, kot smo imeli pri nas, dolocene težave pri zagotavljanju daljinskega dostopa do baz podatkov. Ob lanski poplavi so morali prekiniti delovanje racunalniškega sistema za vec kot dva tedna, kar jih je prisililo, da sedaj razmišljajo o možnostih postavitve sistema za shranjevanje podatkov na drugi lokaciji oz. vsaj o arhiviranju kopije na drugi lokaciji. V oddelku za avtomatizacijo je 5 zaposlenih, med njimi je sistemski inženir in programer, ki jim po potrebi pripravi manjše aplikacije oz. racunalniške programe (npr. za vodenje statistik). Skupina za avtomatizacijo skrbi za delovanje kataloga na Alephu. Tu je še ena skupina, ki deluje v okviru t.i. "robotic library", in ki skrbi za arhiv elektronskih virov. 8. Firma AIP Beroun Gre za privatno firmo, ki je zadolžena za digitalizacijo gradiva. Podjetje deluje v simbiozi z nacionalno knjižnico knjižnico že nekaj let, uporablja njene prostore, vendar ima svojo opremo in zaposlene. Ima najsodobnejšo tehnologijo za kvalitetno in hitro digitalizacijo gradiva, tako starih kodeksov, kot novejšega gradiva. Imajo 2 zmogljiva PC-ja, ki sta povezana na dva skenerja; najhitrejši CRUSE - CS 145B220 je namešcen na posebej nacrtovani in izdelani mizi in zmore kvalitetne posnetke v 30-60 sekundah. Sodelujejo v projektu digitalizacije slovanskih rokopisov in digitalizacijo opravljajo tudi za druge knjižnice. S programsko opremo, ki je posebej prirejena potrebam nacionalke, izdelujejo podatkovno zbirko digitaliziranih gradiv. Pri tem sodelujejo z rokopisnim oddelkom, ki vnaša bibliografske podatke v format MASTER DTD. Digitalizirane arhivske posnetke ohranjajo v zelo kvalitetnem JPEG formatu s CCD 7.500 - 10.000 pixels, saj so ugotovili, da je cenovna razlika med omenjenim in formatom TIFF minimalna. Za uporabnike zmanjšajo kvaliteto reprodukcij tako, da lahko shranijo na en CD-ROM cimvecji obseg gradiva. Do sedaj so naredili že 400.000 posnetkov starih kodeksov. Svoje izdelke trži firma najvec na CD-ROM-ih, pripravljajo pa tudi tudi bazo podatkov za širšo javnost, ki bo dostopna preko interneta, in sicer z geslom. Sami skrbijo za programsko in tehnološko opremo. Direktor podjetja je bil nekoc zaposlen v RTV podjetju, za katerega je izdelal poseben program za kontrolo kvalitete posnetkov na CD-ROM-ih. Le-tega zdaj koristijo za potrebe knjižnice in vsak izdelan CD-ROM analizirajo, zapišejo rezultate in jih primerjajo z rezultati ponovnih testiranj (po enem letu). Ce je kvaliteta zapisa preslaba, pravocasno naredijo novo kopijo. 9. Obisk centralnega depozitnega skladišca Hostivar Kot je bilo že omenjeno, deluje drugi del ceške nacionalke na lokaciji na obrobju mesta. Na drugi lokaciji so poleg knjižnicnega skladišca in citalnice za arhivski izvod gradiva organizirane dejavnosti s podrocja prezervacije in konzervacije gradiva (ohranjanje papirja, mikrofilmov, mikrofilmiranje gradiva, digitalizacija mikrofilmov, zašcita gradiva, izdelava zašcitnih škatel za ogroženo gradivo…). Dr. Františka Vrbenska nama je natancno predstavila skladišce (v katerem stalno kontrolirajo pogoje hranjenja) in laboratorij za mikrofilmiranje. V laboratoriju za digitalizacijo mikrofilmov pa sva se lahko natancneje seznanili s postopkom digitalizacije - od faze kontrole mikrofilmov, do izvajanja postopkov digitalizacije in obdelave podatkov. Na osnovi njihovih izkušenj naj bi bila kvaliteta digitalnega posnetka mikrofilma podobna kvaliteti digitalnega posnetka originala gradiva, ali celo boljša. V nadaljevanju so nama pokazali delavnico za izdelavo škatel za knjige. Sredstva za sodobno opremo (skener, racunalnik, stroj za obdelavo kartona) so dobili preko mednarodnega projekta. Ta jim omogoca izdelavo zašcitnih škatel za gradivo s pomocjo racunalniško vodenega postopka. Te škatle so zelo kvalitetne, pripravljene so iz posebnega papirja, ki ne vsebuje kislin, prednost postopka je, da lahko natancno definiramo potrebne dimenzije škatle, nanje zapišemo karkoli, izdelava pa je avtomatizirana. Obiskali sva tudi oddelek za prezervacijo in konzervacijo gradiva, kjer so na naju naredili izjemen vtis zaposleni, ki so zelo vecoperabilno usposobljeni, zelo entuziasticni, inovativni in delovni. Pokazali so nama nekaj primerov obnove resnicno zelo poškodovanih primerkov gradiva. Bili sva navdušeni nad prisrcnostjo in gostoljubjem ceških kolegov. Med obiskom smo ugotovili, da imamo veliko skupnega in na obeh straneh je bila izražena želja po še tesnejšem sodelovanju v prihodnje in izmenjavi naših izkušenj. Melita Ambrožic, NUK Alenka Kavcic-Colic, NUK SPLOŠNE KNJIŽNICE MEDNARODNA DEJAVNOST SLOVENSKE SEKCIJE IBBY Kandidature za "The Astrid Lindgren Memorial Award for Literature 2004" The Astrid Lindgren Memorial Award for Literature, literarno nagrado v spomin Astrid Lindgren je ustanovila švedska vlada leta 2002. Nagrada je mednarodna in se podeljuje vsako leto za literarna dela za otroke in mladino. Nagrada je denarna in znaša 5 milijonov švedskih kron ali približno 610.000 USD. Žirija lahko podeli nagrado pisateljem, ilustratorjem in promotorjem branja za delo ki ima umetniško vrednost in je v duhu idej, za katere se je zavzemala pisateljica Astrid Lindgren. Prva nagrajenca sta avstrijska pisateljica Christine Nöstlinger in Maurice Sendak, ilustrator iz ZDA. Spomladi 2003 je žirija iz Švedske izbrala ustanove, ki lahko kandidirajo za nagrado 2004. Iz Slovenije sta bili h kandidaturi povabljeni Slovenska sekcija IBBY in Društvo slovenskih pisateljev. Po dogovoru o skupni kandidaturi akademske slikarke in ilustratorke MARLENKE STUPICE je Slovenska sekcija IBBY pripravila potrebno obsežno gradivo ob kandidaturi. Našo kandidaturo sta uradno podprla tudi BIBIANA, mednarodna hiša umetnosti za otroke v Bratislavi z direktorjem Petrom Cackom in bolgarska sekcija IBBY s predsednico Lilio Ratchevo Stratievo. Za nagrado 2004 je prejel Švedski narodni svet za kulturo okrog 90 predlogov iz 40 držav. Nagrajenec 2004 bo proglašen marca 2004. Poleg bio- in bibliografije Marlenke Stupice smo poslali tudi knjige, ki sta jih prispevali Mladinska knjiga, Založba in Prešernova družba: Grdi racek, Trnuljcica, Zvezdni tolarji, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavicka, Cudežno drevo – vse Mladinska knjiga, Založba ter Vesele pesmi piskamo – Prešernova družba. Kandidature za IBBY Honour List 2004 IBBY podeli vsaki dve leti mednarodna priznanja IBBY Honour List (IBBY castna lista) avtorjem, pisateljem, ilustratorjem in prevajalcem za literarno delo za otroke in mladino, ki je izšlo v zadnjih treh letih in jih nacionalne sekcije priporocajo za nagrado. Slovenska sekcija je za IBBY Honour List 2004 kandidirala pisatelja MATJAŽA PIKALA, ilustratorja ZVONKA COHA in prevajalca JAKOBA J. KENDO za dela: Pikalo, Matjaž: Luža: zgodba za mladino. Ilustr. Marjan Mancek. Ljubljana: Prešernova družba, 2001 (Koledarska zbirka). Vandot, Josip: Kekec in Bedanec. Za slikanico prir. Andrej Rozman Roza. Kekcevo pesem napisal Frane Milcinski. Ilustr. Zvonko Coh. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001 (Cicibanov vrtiljak; Velike slikanice). Nicholson, William: Vetrna pišcal. Prvi del trilogije Ognjeni veter. Prev. Jakob J. Kenda. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. (Srednji svet). Nagrade IBBY Honour List 2004 bodo podeljene na kongresu IBBY v Cape Townu od 5. do 9. septembra 2004. Ob tej priložnosti bo izšel katalog s predstavitvijo nagrajencev in nagrajenih del, na kongresu bodo predstavljeni nagrajenci na posebni prireditvi in z razstavo. Dela nagrajencev IBBY Honour List 2004 bodo obšla svet s potujoco razstavo, ki bo tudi v Bologni na knjižnem sejmu aprila 2005. Kandidature za IBBY Asahi Reading Promotion Award 2004 IBBY-Asahi nagrada za promocijo branja se podeljuje vsako leto za najboljši in najuspešnejši projekt za spodbujanje branja. Projekte prijavijo nacionalne sekcije. Nagrado podeli mednarodna žirija na sejmu knjig za otroke v Bologni. Japonsko založniško podjetje Asahi Shinbun obogati castno priznanje s prispevkom v višini 10.000 USD. Slovenska sekcija je z EPTO, založbo najlepših slikanic kandidirala za IBBY- Asahi Reading Promotion Award 2004 projekt KNJIGOBUBE, ki že vec let uspešno spodbuja k branju predšolske otroke in njihove starše. Pisateljica Desa Muck na 3. mednarodnem literarnem festivalu v Berlinu V casu od 10. do 20. septembra 2003 je v Berlinu 3. mednarodni literarni festival, ki se ga udeležijo najvidnejša imena literarnega ustvarjanja in literarnega proucevanja z vsega sveta. S festivalom sodeluje in ga strokovno podpira vecina uglednih svetovnih strokovnih institucij, med njimi tudi IBBY. Festival poteka v vec sekcijah, med njimi tudi v sekciji posveceni literaturi za otroke in mladino. Letos je bila iz Slovenije poleg Tomaža Šalamuna povabljena na festival tudi DESA MUCK. Tomaž Šalamun nastopa v sekciji "Literatura sveta", Desa Muck pa v sekciji "Mednarodna otroška in mladinska literatura". Z interneta smo razbrali, da ima pisateljica Desa Muck v casu svojega obiska Berlina delovni program dobesedno nabit. Organizatorji festivala so izrazili veliko željo, da se Desa Muck festivala udeleži, saj so želeli spoznati pisateljico katere dela za mlade so prejela vec nagrad (nagrado vecernica 1999 za knjigo Lažniva Suzi, ki je bila izbrana tudi za Mojo najljubšo knjigo 1999, s to nagrado pa je bila 2003 nagrajena tudi serija knjig Anica), in so nekatera prevedena v tuje jezike. Letošnjega festivala se udeležuje preko 120 avtorjev z vsega sveta. Japonske nagrade mladim slovenskim likovnikom Na dvanajsto razstavo: The Kanagawa Biennial World Children's Art Exhibition je letos prispelo preko 38.000 del iz 111 držav, tudi iz Slovenije. Likovna dela so poslali mladi iz VIZ Frana Milcinskega iz Smlednika, ki jih strokovno vodi likovni pedagog Slavko Zupan. Med nagrajenimi deli sta tudi dve iz Slovenije. Trinajstletna BARBARA MAŠIC je prejela nagrado, prav tako trinajstletni MATEVŽ BON pa specialno nagrado. Razstava z nagrajenimi deli bo obšla številna mesta na Japonskem. Vabila za sodelovanje na bienalu so poslana vsaki dve leti nacionalnim sekcijam IBBY. Tanja Pogacar, Knjižnica otona Župancica, Enota Pionirska knjižnica NAŠA POLETNA AKCIJA "KNJIGA PRESENECENJA" Že odkar delam v knjižnici premišljujem, kako bi bralcem in predvsem bralkam, ki trdijo, da so že vse prebrali (in ki dejansko tudi res veliko berejo- vendar le dolocen tip literature) vzbudila zanimanje tudi še za kakšno drugo leposlovno in branja vredno knjigo. Zato je pred dobrim letom še kako prav prišlo predavanje o vzpodbujanju branja gospe Rachel van Riel, direktorice britanskega inštituta Opening the Book. V bežigrajski knjižnici je knjižnicarkam kar iz rokava stresala ideje, kako narediti knjigo vidno oziroma z drugimi besedami kako pritegniti ljudi k branju. Nekaj njenih idej smo "cepili" tudi na naša rodovitna tla Vipavske doline. V Lavricevi knjižnici v Ajdovšcini smo letošnje poletje izpeljali akcijo "Knjiga presenecenja". Sodelavke sem prosila, naj med knjižnimi policami in tudi po skladišcu poišcejo tiste leposlovne knjige, ki bi jih želele priporociti za poletno branje, vendar pa bralci manj segajo po njih. Tako smo odbrali 350 zanimivih knjig. Izbor je bil kar pester. Ne samo romani in kriminalke, ampak tudi kratka proza, spomini, biografije, potopisi (tudi osvajanje gorskih vrhov je bilo vmes), pisma, znanstvena fantastika, slovensko leposlovje ( vedno premalo cenjeno!), starejši, že pozabljeni romani. Knjigam smo iztiskali crtno kodo, jih zavili v ovojni papir in crtno kodo nalepili na zadnjo stran. Na prednjo stran pa smo nalepili listek NE ODPIRAJ! Sledilo pa je povabilo k akciji: Akcija poletja 2003: Knjiga presenecenja. Svet je poln presenecenj. Pustite se presenetiti tudi Vi! Ali si upate sposoditi knjigo, ne da bi jo sploh videli? Torej: TVEGAJTE in si sposodite danes ta posebej za vas pripravljen pocitniški paket. V knjigo smo vstavili tudi list s sporocilom: Pustili ste se presenetiti. Sposodili ste si knjigo, ki je bila za vas skrivnost, dokler je niste odprli in prebrali. Veseli bomo, ce nam boste zaupali svoje mnenje o prebrani knjigi. Bralec je lahko ostal anonimen. S tem smo želeli dobiti mnenje bralcev tako o sami akciji kot tudi o prebrani knjigi. Tako opremljene knjige smo postavili na našo poletno stojnico. Edini pogoj je bil, da bralec knjigo presenecenja odvije šele izven knjižnice. Vecina tistih naših najbolj zvestih obiskovalcev je z veseljem svojemu kupcku knjig dodala še knjigo presenecenja. Štirideset jih je tudi vrnilo izpolnjene priložene liste. Vsi so bili navdušeni nad akcijo, ki se jim zdi "prav posrecena", saj "tako dobiš v roke tudi knjigo, po kateri drugace verjetno ne bi segla", ker je "škoda, da bi knjige z zanimivo tematiko ostajale na policah" in "zakaj se ne bi enkrat v življenju pustili presenetiti?". Le en odgovor je bil, da je bralka razocarana nad presenecenjem , trije so napisali, da nad knjigo niso bili prevec navdušeni, drugi pa so bili s knjigo zadovoljni in zelo zadovoljni. Velika vecina jih je napisala, da si knjige, ce bi sami iskali po policah, ne bi izbrali. In prav zato so bili navdušeni, da so odkrili, da so jim lahko všec tudi drugacne knjige. V oddelkih v Vipavi in Podnanosu pa je knjižnicarka ponudila knjige še na druge razlicne nacine: - Knjiga dneva: izbrala je knjigo dneva in jo postavila na vidno mesto. Bralec si je knjigo lahko izposodil, vendar je moral na njeno mesto postaviti drugo knjigo, ki jo priporoca kot knjigo dneva. - Knjige dolocene crke: na polico meseca je postavila leposlovje, ki so ga napisali avtorji , katerih priimek je zacel na isto crko ( npr.: vsi avtorji s priimkom na crko V). Drugi mesec je izbrala drugo crko. - Spominjamo se: na polico je knjižnicarka dala knjige tistih avtorjev, katerih obletnice praznujemo v dolocenem mesecu. Tudi taki nacini ponudbe knjig so med bralci zelo lepo sprejeti in so hkrati spodbuda in povabilo, da vzame obiskovalec v knjižnici v roke tudi literaturo, ki je sicer ne bi. Prav gotovo je to eden od nacinov, kako seznanjamo obiskovalce knjižnice z bogastvom našega knjižnega fonda. Za samega bralca pa to pomeni povabilo in tudi izziv spoznavanja novih dimenzij leposlovja. Zdenka Žigon, Lavriceva knjižnica, Ajdovšcina NOVA KRAJEVNA KNJIŽNICA dr. JAKOBA ZUPANA V ŠENTVIDU PRI LUKOVICI V petek, 5. septembra 2003 smo v Šentvidu pri Lukovici slovesno odprli prostore nove knjižnice dr. Jakoba Zupana. Gre za krajevno knjižnico, ki je namenjena približno 5000-im obcanom Obcine Lukovica. Knjižnica nudi uporabnikom vse storitve, ki jih predvideva Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe, vkljucno s tremi e-tockami. Vse storitve so v knjižnici brezplacne. Knjižnicarstvo v Crnem grabnu ima že dolgo tradicijo. Prvi zacetki segajo že v leto 1875. Do druge svetovne vojne so knjižnice delovale v okviru raznih kulturnih in prosvetnih društev. Vso knjižno zalogo je okupator unicil. Leta 1947 je Ministrstvo za prosveto Prosvetnemu društvu Šentvid darovalo nekaj knjig, nekaj pa so jih domacini kupili s propstovoljno zbranim denarjem. Knjižnico so odprli v obnovljenem župnišcu, knjižno omaro pa je izdelal bližnji mizar Stupica. Dogodek je zabeležila tudi filmska kamera. Posnetek smo si lahko ogledali na otvoritveni slovesnosti. Po 56-ih letih se je zgodovina ponovila: knjižnica ima ponovno prostore v imenovani zgradbi, ki pa sedaj ni vec župnišce, prav tako pa je pohištvo zanjo izdelalo mizarstvo Stupica. Kasneje je knjižnica doživela kar nekaj prekinitev v svojem delovanju, dokler je niso leta 1977 opustili. Leta 1997 je Knjižnica Domžale odprla v tem kraju postajališce potujoce knjižnice. V letu 2001 smo zaprosili Obcino Lukovica za primerne prostore za skladišce potujoce knjižnice, saj se njen knjižnicni fond iz leza v leto povecuje. Našo prošnjo smo naslovili tudi na Krajevno skupnost Prevoje-Šentvid, saj smo zvedeli, da se bodo v zgradbi Krajevne skupnosti izpraznili doloceni prostori. Tedanja predsednica Marta Keržan je zamisel z navdušenjem sprejela, hkrati pa smo idejo razvili do tega, da razpoložljiv prostor namenimo rajši gradivu, ki bo na voljo uporabnikom in ne zaprtemu skladišcu. Pri naši zamisli nas je podprl tudi župan Matej Kotnik. Rodila se je nova knjižnica. Novo knjižnico smo nacrtovali po sodobnih merilih in skušali smo biti karseda sodobni. Sledili smo tudi enemu od ciljev nacionalnega kulturnega programa, ki spodbuja k razvoju splošnih knjižnic v lokalna informacijska in kulturna središca.V šentviški knjižnici najde uporabnik vse, kar najde v veliki knjižnici, le da v manjšem obsegu: knjižno gradivo za otroke in odrasle, udobno citalnico, racunalnike z ineternetom, igrace, avdio in video gradivo, možnost gledanja in poslušanja AV gradiva, študijski koticek… Vse to na 75 m2. Moram seveda še dodati, da s tem potujoce knjižnice v Crnem grabnu nismo ukinili, le dopolnili smo jo s storitvami, ki jih lahko ponudi stacioanrno izposojevališce. Knjižnica je od 1. septembra 2003 odprta vsak dan v tednu, dvakrat dopoldne in trikrat popoldne, skupaj 15 ur. Knjižnica namerava okolju ponuditi tudi dejavnosti za mlade (pravlicne ure) in odrasle (literarni veceri) ter izvajati bibliopedagoško delo za otroke z bližnjega vrtca in šole Brdo pri Lukovici. Krajani so knjižnico poimenovali po rojaku dr. Jakobu Zupanu, po možu, ki je pomembno zazanamoval dogajanje med slovensko inteligenco v prvi polovici 19. stoletja. Rojen je bil v Trstenjakovi hiši na Prevojah, kjer ima tudi spominsko plošco. Preprican sem , da bo knjižnica v kraju dobro zaživela in bo pomembno prispevala h kulturnemu razvoju Crnega grabna. Marjan Gujtman, Knjižnica Domžale MEDNARODNA SRECANJA KNJIŽNICE IN NJIHOVI PARTNERJI LIBER (Ligue des bibliotheques Europčennes de recherche) je organizacija, ki povezuje evropske znanstvene (nacionalne, univerzitetne, visokošolske in raziskovalne knjižnice). Ustanovljena je bila na pobudo Sveta Evrope (Council of Europe) na sestanku v Strassbourgu leta 1971. Organizatorica letošnje konference LIBER, ki je bila že dvaintrideseta po vrsti, je bila Nacionalna centralna knjižnica v Rimu (Biblioteca nazionale centrale Roma). Konference se je udeležilo 175 udeležencev iz 32 držav, med katerimi so bile Avstrija, Belgija, Bolgarija, Kanada, Hrvaške, Ceška, Danska, Egipt, Estonija, Finska, Francija, Nemcija, Madžarska, Irska, Izrael, Italija, Latvija, Litva, Makedonija, Malta, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Rusija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turcija, Velika Britanija, Združene države Amerike. 42 udeležencev je bilo iz nacionalnih knjižnic, 83 iz univerzitetnih knjižnic, 2 iz fakultetnih knjižnic in 14 iz drugih knjižnic (državnih, regionalnih, mestnih, splošnih in specialnih), 34 iz drugih ustanov (informacijskih servisov, inštitutov, založb, izobraževalnih ustanov za bibliotekarstvo in informacijske vede, bibliotekarskih združenj in drugih ustanov). Slovenijo smo zastopali predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice, Centralne tehniške knjižnice, Inštituta informacijskih znanosti in Univerziteten knjižnice Maribor. Na konferenci smo se seznanili s šestimi tematskimi sklopi in sicer: novi modeli publiciranja, papirna oblika proti digitalni, integrirano iskanje informacijskih virov in dostop do hibridenega gradiva, merila za partnerstvo, kooperacija, lokalna predstavitev italijanskih knjižnic. Poleg tega smo se na predkonferenci seznanili z nacionalnimi pobudami za kooperacijo knjižnic. Zanimivo je bilo tudi na sestankih štirih sekcij LIBER, kjer smo snovali nacrte za njihovo delo v prihodnjem letu. Sestale so se sekcija za zagotavljanje dostopnosti, sekcija za razvoj zbirk, sekcija za zašcito in ohranjanje knjižnicnega gradiva ter sekcija za knjižnicni management. Nekatere izmed sekcij bodo organizirale posebne delavnice. V okviru tematskega sklopa novi modeli publiciranja je bil zanimiv referat predstavnika Univerzitetne knjižnice Utrecht, ki je predstavil ekonomsko in strateško analizo znanstvenih revij. Ugotovil je, da sta dve tretjini znanstvenih revij v obliki online, ceprav izhajajo nekatere med njimi vzporedno v tiskani obliki. Poleg tega narašca število novih elektronskih revij, ki jih izdajajo novi izdajatelji in založniki. Vsi ti pojavi vplivajo na poslovno politiko tradicionalnih založnikov. Posebno podrobno je analiziral vrste licenc, stroške založnikov, politiko cen, vpliv na medknjižnicno izposojo, spremembe v prostem pristopu in skladišcih knjižnicnega gradiva, procese združevanja in njihove ucinke. Na osnovi trendov je nakazal nekaj možnih scenarijev za prihodnost. Predstavnik mednarodnega združenja založnikov pa je predstavil sistem CrossRef, ki omogoca založnikom, da znanstvenim clankom dodeljujejo enotni identifikator z imenom DOI (Digital Object Identifier), ki omogoca iskanje z uporabo bibliografskih podatkov. Na ta nacin so vzpostavljene povezave med velikim številom publikacij primarnih založnikov, sekundarnih založnikov, servisi za izdelavo abstraktov in indeksov ter knjižnicami. Predstavnica ene najvecjih italijanskih založb znanstvenih publikacij Casalini Libri je obrazložila stanje v italijanskem založništvu in poudarila, da se na znanstvenem podrocju vse bolj uveljavljajo elektronske publikacije. Predstavnica Združenja založnikov znanstvenih publikacij je predstavila založništvo, ki je prijazno znanstvenikom. Združenje je opravilo raziskavo, ki je pokazala, da so clanki v najbolj citiranih revijah zelo pomembni za znanstvenike z vidika njihovega poklicnega napredovanja, vendar pa tako avtorji kot tudi bralci cenijo še druge vidike revij. Raziskava je pokazala, da je prispevek založnikov pri znanstvenih revijah dejansko mnogo vecji, kot je videti. Založniki ustvarjajo nove revije glede na potrebe trga, izpopolnjujejo vsebino revij, zagotavljajo dostopnost revij potencialnim uporabnikom in ohranjajo vsebino za prihodnost. Ob vsem tem morajo pokrivati stroške, reinvestirati in ustvarjati dobicek. Predstavnik združenja SPARC Europe (Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition) je predstavil poglede na znanstveno publiciranje. Model komuniciranja med znanstveniki, ki je bil nespremenjen skoraj tristo let, se spreminja. Internet je omogocil nove poti znanstvenega komuniciranja. Avtorji lahko tako posredujejo svoja dela vsem uporabnikom, ki jih tema zanima, in ne samo tistim, ki imajo revijo naroceno. Raziskovalcem je zagotovljen dostop do vse relevantne literature. V tem obdobju revolucije v znanstvenem komuniciranju ima pomembno vlogo združenje SPARC. Predstavnik ustanove Integrum je seznanil z najvecjim servisom podatkovnih zbirk o Rusiji, ki obsega 4.000 podatkovnih zbirk s 140 milijoni dokumentov. Dnevno se podatkovne zbirke povecajo za 14.000 dokumentov. Poizvedba med 140 milijoni dokumentov traja le 10 sekund. Zbirke obsegajo tudi polna besedila casnikov, revij, statisticnih publikacij, zakonov in predpisov ter knjig. Nekatere izmed knjig je mogoce tudi poslušati s pomocjo MP3 datoteke. S sekcijo na temo papirna oblika proti digitalni je pricel predstavnik Univerzitetne knjižnice Bielefeld. Analiziral je procese digitalizacije revij v Evropski uniji, ki so se priceli v zacetku devetdesetih let. Eden izmed prvih je bil projekt ILEJ (Internet Library of Early Journals). Sledil je projekt eLib (Electronic Libraries Programme), v katerem so sodelovale Univerziteten knjižnice Birmingham, Leeds, Manchester in Oxford. Projekt DIEPER (Digitised European PERiodicals) v letih 1998 do 2000 je bil prvi poizkus koordinacije digitalizacije v razlicnih državah Evrope, pri katerem so sodelovale knjižnice v Nemciji, Finski, Danski, Franciji, Italiji, Belgiji, Avstriji in Estoniji. Potekajo tudi projekti Digi Zeit v Nemciji in projekt Evropske unije Digital Mathematical Library. Predstavnik Nacionalne knjižnice Republike Ceške je predstavil projekt digitalizacije ceških kulturnih ustanov. Do sedaj jim je uspelo prenesti v digitalno obliko že 1.300.000 strani raritet, med katerimi so rokopisi, stare knjige, starejše periodicne publikacije in stari zemljevidi. Polovica gradiva je iz Nacionalne knjižnice, polovica pa iz drugih kulturnih ustanov. V knjižnici permanentno raziskujejo nove nacine zagotavljanja dostopnosti in standarde zapisa podatkov. Predstavnica Britanske knjižnice je navzoce seznanila z dolgorocnim nacrtovanjem urejanja zbirk, ki obsega vec faz od procesov selekcije, nabave, katalogizacije, konzervacije, hranjenja in iskanja. Analizirala je tudi ekonomske vidike življenjskega cikla zbirke in primerjala stroške revij v tiskani in elektronski obliki. Kako je urejen digitalni arhiv Nacionalne knjižnice, nam je obrazložil predstavnik iz Nizozemske. S sekcijo integralno iskanje informacijskih virov je pricel predstavnik Kraljeve knjižnice iz Švedske, ki je svoj referat posvetil strateškim spremembam v rokopisnih oddelkih. S primerjavo koncepta odprtih arhivov v primerjavi s tradicionalnimi arhivi se je v svojem prispevku ukvarjala predstavnica Italijanskega nacionalnega raziskovalnega sveta, ki je poudarila pomen povezave med knjižnicami, arhivi in muzeji ter vizijo sprememb s tehniškega, organizacijskega, sociološkega in ekonomskega vidika. Mednarodna družba Ex Libris je razvila portal MetaLib, ki omogoca uporabnikom prijazen dostop do razlicnih vrst knjižnicnega gradiva s ciljem, da izpolni pricakovanja uporabnikov znanstvenih informacij. Spoznali smo mednarodni konzorcij (the Research Libraries Group), ki povezuje 160 ustanov iz 15 držav, med katerimi so univerzitetne knjižnice, nacionalne knjižnice, arhivi in muzeji. Poslanstvo konzorcija je izpolniti dostop do 35.000 dokumentov s polnim besedilom in 750.000 arhivskih zbirk. Predstavnik Katoliške univerze Leuven je analiziral probleme iskanja rokopisov, ki se v marsicem razlikujejo od iskanja tiskanega gradiva. To je posledica specificne narave rokopisnega gradiva in pricakovanj uporabnikov, ki postavljajo bistveno drugacna vprašanja kot drugi uporabniki. Posebnost rokopisnega gradiva je, da je vsak dokument unikat, kar vsekakor oteži opis dokumenta in iskanje. Drugo težavo pomeni hranjenje dokumentov v knjižnicah, arhivih in muzejih, pri cemer ni jasnih kriterijev za delitev med temi tremi skupinami ustanov. Nacionalni standardi hranjenja, opisa in dostopa se med posameznimi državami pri rokopisih bolj razlikujejo kot pri tiskanem gradivu. Knjižnicarji in arhivisti morajo uporabnikom pomagati, da cim preprosteje presežejo navedene razlike. Uporabnikom so pri iskanju rokopisov na voljo razlicna orodja, med njimi so katalogi, seznami, inventarji in vodniki. Uporabnike v glavnem zanima vsebina rokopisov, pogosto pa tudi drugi vidiki, med katerimi so paleografija, kodikologija, iluminacije in izvor rokopisov. Uporabniki uporabljajo razlicna orodja, iskanje pa jim mocno olajšajo skupne normativne datoteke. Z zagotavljanjem dostopnosti do rokopisov v razlicnih ustanovah se ukvarjajo nacionalni projekti Manuscripta Mediaevalia v Nemciji in CGMBPF v Franciji ter projekt Evropske unije Malvine. V sekciji merila za partnerstvo sta bila predstavljena dva referata s podrocja strategije in merjenja uspešnosti. Predstavnica Univerziteten knjižnice iz Münstra je obrazložila kazalce uspešnosti knjižnic. Predstavnik Kraljeve knjižnice iz Danske je predstavil sistem povezave med strateškimi cilji in dnevnimi aktivnostmi v knjižnici. V okviru sekcije s temo kooperacija knjižnic je predstavnik visokošolskega bibliotecnega centra iz Kölna analiziral povezovanje nemških knjižnic pri medknjižnicni izposoji. Predstavnica Francoske nacionalne šole za informacijske znanosti in bibliotekarstvo je predstavila program izobraževanja uporabnikov na podrocju informacijske pismenosti s pomocjo interneta, ki ga imenujejo FORMIST (Formation ŕ l'Information Scientifique et Technique). Zadnja skupina referatov je bila namenjena predstavnikom iz Italije, ki so obrazložili sistem italijanskih knjižnic, inovacije pri ohranjanju knjižne dedišcine in nacionalni bibliografski servis SBN. Na generalni konferenci smo se seznanili s strategijo LIBER v obdobju 2003 do 2006. Zanimivi so bili tudi ogledi knjižnic v Rimu, med katerimi so bile Nacionalna centralna knjižnica, Centralni inštitut za vzajemni katalog (Istituto Centrale per il Catalogo Unico), Centralni inštitut za pataologijo knjig (Istituto Centrale per la Patologia del Libro) in Univerzitetna knjižnica Alessandrina (Biblioteca Alessandrina). Organizatorji konference so se tudi letos zelo potrudili ter udeležencem poleg vrste zanimivosti in novosti na bibliotekarskem in informacijskem podrocju ponudili tudi oglede kulturnih znamenitosti Rima, med katerimi so bile rimska vila Hadriana, renesancna vila d'Este, Forum Romanum ter Muzej etruršcanske umetnosti. Obogateni z informacijami o napredovanju evropskih akademskih knjižnic v zadnjem letu smo si rekli na svidenje na konferenci LIBER 2004. Irena Sapac, Univerzitetna knjižnica Maribor BORZA DELA DELO IŠCE Sem višja knjižnicarka z opravljenim strokovnim izpitom in Cobiss licenco in išcem redno zaposlitev v knjižnici. Imam enoletne delovne izkušnje pri delu v visokošolski knjižnici in triletne delovne izkušnje v specialni knjižnici. Med svojimi delovnimi izkušnjami naj omenim naslednje: vodenje knjižnice, katalogizacija gradiva, izposoja in postavitev gradiva, organizacija in vodenje citalnice. Aktivno govorim angleški in italijanski jezik, pasivno pa nemški. Obvladam delo z osebnim racunalnikom (uporaba programske opreme: Excel, Word, Outlook). Pripravljena sem se dodatno izobraževati in izpopolnjevati. Želim si delati v Ljubljani ali njeni okolici - tip knjižnice ni pomemben. Za vse ostale informacije sem dosegljiva na tel.: 031/459 950 ali na e-mail: dasa_v@hotmail.com OBVESTILO PANCEVACKO CITALIŠTE Gradska biblioteka Pancevo izdaja polletno bibliotekarsko strokovno glasilo "Pancevacko citalište", ki ima svoj krog bralcev v Srbiji in Crni gori, nekaj narocnikov pa je tudi iz tujine. Glasilo je informativnega znacaja, v njem so objavljeni prispevki, ki praviloma ne presegajo 3 tipkanih strani (5.000 - 7.000 znakov). Glavni in odgovorni urednik, gospod Goran Trailovic, vabi k sodelovanju vse bibliotekarje, ki bi bili pripravljeni napisati prispevek o aktualnih dogajanjih v slovenskem bibliotekarstvu, o novejši strokovni bibliotekarski literaturi inp. Svoje prispevke pošljite na naslov: Gradska biblioteka Pancevo Nemanjina 1 26000 Pancevo CESTITKA CESTITAMO Gorazd Vodeb, informacijski specialist v Referalnem centru v NUK, je uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom "Študij uporabnikov in organizacija referalne dejavnosti". Kolegu iskreno cestitamo! DEŽURNI KNJIŽNICAR KNJIŽNICA OTONA ŽUPANCICA V Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župancica v Ljubljani, bomo tudi v letošnjem šolskem letu pripravili mesecna strokovna srecanja slovenskih mladinskih knjižnicarjev, ki bodo kot obicajno vsako drugo sredo v mesecu, pricela pa se bodo novembra. Okvirni letošnji program bo takle: 12. 11. 2003 Predstavitev preglednega seznama mladinske literature za leto 2002 in porocila s strokovnih srecanj 10. 12. 2003 O estetiki grdega v mladinski literaturi 14. 1. 2004 O prevajanju in prevodih mladinske literature 11. 2. Predstavitev mladinske knjižne produkcije, ki je izšla v letu 2003 10. 3. Predstavitev slovenskega knjižnega kviza 14. 4. Aktualne družbene teme in mladinska literatura 12. 5. Ekskurzija Prisrcno vabljeni! Peter Svetina, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnice KNJIŽNICA A. T. LINHARTA RADOVLJICA OKTOBER 2003 - TORKOVI VECERI torek, 28. 10. "STARODAVNE POTI POD KARAVANKAMI" ob 19.30 Ob izdaji svoje nove knjige bo avtor Tine JARC z diapozitivi predstavil poti, vodotoke in naselja pod Karavankami od pradavnine do danes. cetrtek, 16. 10., POGOVOR O KNJIGAH ob 10.30 Vsak tretji cetrtek v mesecu se srecujemo in pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! 13. – 31. 10. "RAZSTAVA GLINENIH IZDELKOV" Likovne izdelke iz gline razstavljajo ucenci OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, oddelek vzgoje in izobraževanja. OTROŠKE PRIREDITVE cetrtki ob 17.00 23. 10. "PLESNA DELAVNICA". Plesno delavnico za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Petra PODRŽAJ iz Kulturnega društva QULENIUM Kranj. 30. 10. "POVODNI MOŽ" (slovenska ljudska). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Aleksandra STEFANOVSKA. ves mesec "KNJIŽNICA – VESOLJE ZAKLADOV" Branje je zabava in užitek, ki pa vcasih potrebuje malo spodbude, zato s 1. oktobrom zacenjamo z akcijo »Knjižnica – vesolje zakladov«. Vabljeni v knjižnico! ves mesec "NAGRADNO VPRAŠANJE ZA OTROKE" Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! KNJIŽNICA LESCE ves mesec "PRIŠLA JE JESEN, VSA V ŠKRLAT ODETA" Razstava likovnih izdelkov ucencev 2. B razreda OŠ F. S. Finžgarja Lesce pod mentorstvom uciteljice Bojane NOVAK. KNJIŽNICA BLAŽA KUMERDEJA BLED ves "KNJIŽNICA – VESOLJE ZAKLADOV" mesec Branje je zabava in užitek, ki pa vcasih potrebuje malo spodbude, zato s 1. oktobrom zacenjamo z akcijo »Knjižnica – vesolje zakladov«. Vabljeni! ves "NAGRADNO VPRAŠANJE ZA OTROKE" mesec Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici. Vabimo na OTROŠKE PRIREDITVE vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17.00 1. 10. "MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON" (Ela PEROCI). Lutkovna predstava za otroke, stare vsaj 1 leto. Gostuje Ajda ROOSS REMETA iz Gledališca GLEJ v Ljubljani. 8. 10. "POVODNI MOŽ" (slovenska ljudska). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Aleksandra STEFANOVSKA. * * * MEDNARODNI TEDEN OTROKA (2. – 7. 10.) 1. 10. – RAZSTAVA KNJIŽIC IZ ZBIRKE "CEBELICA" 11. 10. Ob Mednarodnem tednu otroka smo pripravili razstavo knjižic iz zbirke "Cebelica". Razstavljene knjižice si boste lahko ogledali v knjižnici ali izposodili na dom. TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UCENJA (13. 10. – 19. 10.) V Tednu vseživljenjskega ucenja v Knjižnici Bohinjska Bistrica organiziramo: 13. 10. – "POMOC PRI DELU Z RACUNALNIKOM IN INTERNET" 17. 10. Ce se boste želeli izpopolniti pri delu z osebnim racunalnikom in se preizkusiti v deskanju po medmrežju, vam bodo naši sodelavci na voljo ves teden. 13. 10. – "RAZSTAVA GLINENIH IZDELKOV" 31. 10. Likovne izdelke iz gline razstavljajo ucenci OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, oddelek vzgoje in izobraževanja. * * * ves "KNJIŽNICA – VESOLJE ZAKLADOV" mesec Branje je zabava in užitek, ki pa vcasih potrebuje malo spodbude, zato s 1. oktobrom zacenjamo z akcijo »Knjižnica – vesolje zakladov«. Vabljeni v knjižnico! ves "NAGRADNO VPRAŠANJE ZA OTROKE" mesec Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! knjižnice, Miroslav Klun , župan obcine Sežana, dr. Silva Novljan iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Državna maticna služba za knjižnicarstvo…… Sledila je izvolitev delovnega predsedstva, porocilo o delu slovenskih potujocih knjižnic in sekcije za potujoce knjižnice v letu 2002, ki ga je podala Majda Blagšic , vodja Vzajemne knjižnice Maribor. Referati: - Razvoj knjižnicne mreže na Krasu, Nada Mislej- Božic - Slovensko knjižnicarstvo v Italiji, Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu - Izkušnje Potujoce knjižnice Murska Sobota v Porabju: zgodovina in sedanjost, Karel Šavel,vodja Maticne službe v PIŠK Murska Sobota - Videnje Slovencev na madžarskem oz. Porabje in slovenski bibliobus, Erika Kölešš Kišš - Bibliobus na dvojezicnem obmocju, Evgenija Pejic, vodja potujoce knjižnice Koper - Z novim bibliobuso na pot,Vladimir Kajzovar, vodja Potujoce knjižnice Ptuj Sledila je razprava, zakljucki ter sklepi. Predlagan je bil plan dela za leto 2004 . V popoldanskih urah smo si ogledali najstarejšo turisticno jamo,VILENICO, eno izmed mnogih kraških jam, ki se nahajajo v tem kraškem svetu, ki je 700m dolga in 187m globoka. Bili smo navdušeni nad izredno lepimi kapniki, ki visijo s stropa in stalagmiti, ki rastejo proti vrhu, da bi se srecali s stalaktiti, se z njimi prepletli in ustvarili podzemno umetnino, cakajoco na obiskovalce in njihovo obcudovanje.Tisoce let je potrebnih, da nastanejo takšne umetnine. Jama je dobila ime po meglicah, ki so se dvigale nad samim vhodom in poplesavale nad samim vhodom. Ljudje so verjeli, da so to bajeslovna bitja- vile. Jama Vilenica je znana tudi po raznih prireditvah, najbolj znana je vsakoletna prireditev Društva slovenskih pisateljev z Vecerom poezije in podelitvijo literarne nagrade Vilenica ter podelitvijo posebne nagrade za literaturo, imenovane Kristal Vilenice, ki ga prejme pesnik ali pisatelj, ki ga je žirija tisto leto izbrala. Na tej prireditvi sodelujejo pesniki in pisatelji z drugih kontinentov, tako da je to evropski literarni dogodek. Kasneje smo si ogledali otvoritev razstave miniaturnih replik vozov na Slovenskem iz zbirke domacina Janka Samse . Umetnika in vse prisotne sta pozdravila tudi dr. Janez Bogataj in dr. Anton Velušcek. Otvoritev je popestrila družinska glasbena skupina Volk-folk. Ob koncu dneva nas je še cakal obisk Kosovelove domacije v Tomaju. Dan poln prelepih vtisov ob vsem, kar smo doživeli, smo zakljucili s skupno vecerjo. Naslednji dan je bil namenjen predstavitvi bibliobusov v bližnjih in dalnjih krajih izven Sežane. Vsak bibliobus se je podal po svoji poti, kjer so nas pricakali domacini. Pokazali smo jim, kako poteka izposoja v takšni knjižnici in kaj vse lahko imajo na izbiro. Mariborcani smo obiskali Povir, Dane, Divaco, Lokev, Podbreže, na koncu pa nas je pricakala še deževna Lipica . Po koncani predstavitveni vožnji smo se zbrali v Sežani, kjer smo strnili naše vtise in se poslovili. In kakšno je bilo naše skupno razmišljanje na tem srecanju? To, da je bilo to leto za vse bibliobusarje precej naporno, saj so odpovedale vsem klime in naše delo je potekalo v maju in juniju med 30°- 45°. Bili so tudi dnevi, ko se je temperatura bližala 5o° in so odpovedovali racunalniki. Izgleda, da smo vsi slovenski » potujocniki« vztrajni in »žilavi«, saj nobeden ni odnehal. Vsi smo delali do konca in »odvozili« naše urnike, spraznili naša skladišca. Saj smo, recimo, samo iz našega v juniju znosili okrog 16.000 knjig, hkrati pa še vsaj pol toliko iz bibliobusa v skladišce. Vsi smo imeli pri tej vrocini zelo dosti obiskovalcev, saj so si hoteli zagotoviti pocitniško branje, prav tako je bilo ogromno knjig vrnjenih, saj so šole zapirale svoja vrata. Tu smo bili Mariborcani glavni, to dokazuje tudi podatek,da smo imeli v 3 urah in pol, 237 bralcev na bibliobusu , in to pri 42°. Enotnega mišljenja smo bili, da so takšna srecanja potrebna, da si jih dejansko zaslužimo. Potrebna so zato, da si izmenjamo izkušnje, se posvetujemo, kako najbolje delati, kako pridobiti bralce, kakšna postavitev gradiva je najboljša, da cim bolje in najhitreje ter seveda kakovostno zadovoljimo uporabnike.Glede na izredno povecano število informacij, ki jih bralci potrebujejo in na kratek cas, ki nam je na razpolago, ni vseeno, kakšna je postavitev na bibliobusu. Pomagamo si na razlicne nacine, ki so v pomoc tako knjižnicarjem kot uporabnikom ( polica na kateri so slikanice z VELIKIMI crkami za prvošolcke in njihove starše …..). Izmenjujemo si mnenja in vtise o sodelovanju s šolskimi knjižnicarji, ucitelji, ki poucujejo razne vsebine, tako približno vemo, kaj v naprej pripraviti, da bo uporabnikom, v tem primeru, ucencem v pomoc pri ucenju. Vecina nas sodeluje z vzgojitelji v vrtcih, saj imajo že najmlajši bralno znacko. Enotni smo si, da je naše delo vsepovsod približno enako in da nam vsem primanjkuje casa, da bi spoznavali novitete, ki jih sedaj le površno pregledamo.To pa ni dobro, kar se pozna predvsem pri strokovnih informacijah, ki jih uporabniki potrebujejo. Zaradi premajhnega in prevec plitkega spoznavanja gradiva, informacije izgubljajo na kvaliteti. Enotni smo si tudi glede gradiva na samem bibliobusu, ki naj bo raznoliko, tako pri stroki kot pri leposlovju. Želimo si cim vec novitet in pogostejšo menjavo literature, saj tako lahko zagotovimo res kvalitetno izposojo. Še in še je stvari o katerih na takšnih srecanjih tece debata, vsi pa mislimo to, da so naši bralci, ki nas zmeraj nestrpno pricakujejo po naših lepih slovenskih krajih, tisti, ki si zaslužijo vso naše zanimanje, spoštovanje in prijaznost. Na koncu se vsak naš pogovor ustavi pri njih. Naša skupna misel na koncu našega srecanje je bila : V septembru znova na pot, pa naj bo, kar hoce! Bralci nas cakajo! Mi se ne damo! Ksenija Trs, Potujoca knjižnica, Maribor KNJIŽNE CAJANKE, PREDSTAVITVE MLADINSKIH KNJIG ODRASLIM Izvajali jih bomo tudi v šolskem letu 2003/2004. Vabimo knjigarne in splošne knjižnice, da se nam pridružite. V šolskem letu 2002/2003 je potekala druga sezona knjižnih cajank, ki jih Mladinska knjiga Trgovina izvaja v sodelovanju s splošnimi knjižnicami v knjigarnah v devetih slovenskih krajih: Celju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu, Velenju in Žalcu. Ker se je druga sezona knjižnih cajank zelo uspešno iztekla, bomo nadaljevali z njimi tudi v šolskem letu 2003/2004. Knjižne cajanke centralno pripravljava: Metka Zver iz Mladinske knjige Trgovine (organizacija in priprava cajank, vabila, plakati, seznam knjig in drugo gradivo) in Tilka Jamnik iz Knjižnice Otona Župancica, enote Pionirska knjižnica (vsebinska priprava). Priprave za knjižne cajanke v šolskem letu 2001/2002 so izšle v prirocniku z naslovom Kdor bere …(Educy, 2002). Priprave za cajanke v preteklem šolskem letu pa so dostopne v forumu Mentor mentorju mentor na domaci strani www.bralnaznacka.com Cajanke v devetih krajih organizirajo vodje knjigarn MKT, strokovno predstavitev mladinskih knjig pa izvajamo knjižnicarke iz splošnih knjižnic. V vecini krajev se je formirala skupina stalnih obiskovalcev (med 10 in 20), ki se cajank udeležujejo redno in se med sabo že dobro poznajo. Poleg teh rednih udeležencev pa se cajank udeležujejo tudi bolj nakljucni obiskovalci. V povprecju imamo torej na cajankah po 15 udeležencev, kar v vecini krajev tudi že predstavlja maksimum, ki ga še prenese prostor. Knjigarji ugotavljajo, da je prodaja na cajankah predstavljenih knjig letos vecja, kot je bila lani. Zlasti opazen je porast prodaje pred prazniki. Opazili smo tudi, da si udeleženci na cajanki oznacijo knjige, ki jih posebej zanimajo in se ponje vrnejo kasneje. Ravno tako je vecja tudi izposoja knjig, predstavljenih na cajankah. V Slovenj Gradcu knjižnicarke s sabo prinesejo tudi nekaj dodatnih izvodov knjig, ki si jih lahko udeleženci izposodijo kar na sami cajanki. Prepricani so, da to na prodajo knjig ne vpliva negativno, saj si ljudje knjige izposodijo, jih doma v miru pregledajo in se, ce presodijo, da gre za knjigo, ki ima trajno vrednost, naknadno odlocijo za nakup svojega izvoda. Lanskoletna anketa med udeleženci cajank je pokazala, da je med poglavitnimi razlogi, zakaj ljudje hodijo na cajanke, pridobivanje informacij o kvalitetni mladinski in otroški literaturi ter uživanje ob literarnih delih. Ugotavljamo, da ta dva razloga ostajata najpomembnejša tudi letos, zelo pomemben motiv pa je druženje. Cajanke predstavljajo dobrodošlo priložnost, da se srecujejo ljudje »iste vrste« – to je ljudje, ki radi berejo in imajo sicer le redkokdaj priložnost, da se med sabo pogovorijo o novih knjigah, jih evalvirajo, izmenjajo ideje … V Slovenj Gradcu so že nekajkrat na simpaticen nacin združili obisk otrok in starih staršev – povabili so namrec otroke iz vrtca, ki so prišli zapet ali zaplesat, imela so torej kratek nastop, in na ta nacin so si tudi precej povecali obisk cajanke, saj so mnogi dedki in babice takrat prišli posebej zato, da so videli, kako nastopajo njihovi vnuki. Toda, ce bi želeli spodbudili babice in dedke, da s sabo pripeljejo svoje vnuke, bi morali cajanke zasnovati drugace. Vsekakor bi to pomenilo precej drugacen nacin dela, saj bi morali uro prilagoditi otrokom in njihovemu dojemanju literature, otroci namrec ne bi zdržali celourne predstavitve in pogovora o knjigah, prilagoditi pa bi morali tudi izbor knjig, ki zdaj pokrivajo razpon od knjig za predšolske otroke do mladinske literature. (Splošne knjižnice otroke in (stare) starše skupaj vabimo na prireditev, ki smo jo poimenovali igralna ura s knjigo.) Prireditev bo torej ostala takšna, kot je bila. Cajanke ostanejo terminsko enako razporejene, torej tretji cetrtek v mesecu, ponekod dopoldne in drugje popoldne. Vendar pa smo se na podlagi izkušenj (precejšnega upada obiska na zadnji cajanki zaradi vrocine in bližajocih se dopustov) odlocili, da v juniju cajanke ne bo vec, sezono torej v letu 2003/2004 zakljucimo maja in imamo namesto 9 le 8 cajank. Na vsaki cajanki predstavimo 8 -10 otroških in 3 knjige za odrasle, izbor knjig pa je na vsaki cajanki vezan na drugacno temo. Izvajalci knjižnih cajank, tako knjižnicarke kot knjigarji, smo si izmenjali nekaj predlogov za teme cajank v letu 2003/2004. Na tej podlagi bomo oblikovala 8 tem za 8 cajank v novem šolskem letu. Tilka Jamnik, Metka Zver Knjižnica Otona Župancica Kraj Knjigarna Knjižnica Opombe Celje Knjigarna MK Jasna Tomc Osrednja knjižnica Celje Ida Kreca Cajanka poteka v knjižnici zaradi premajhnega prostora v knjigarni. Koper Knjigarna Dom knjige Davorka Štefanec Maticna knjižnica Izola Nives Kaligaric Ljubljana Knjigarna Pri fontani Boža Koželj Knjižnica Otona Župancica, Ljubljana Tilka Jamnik Maribor Knjigarna MK Partizanska Marta Majcen Izvaja knjigarka Marta Majcen, brez sodelovanja Mariborske knjižnice Novo mesto Knjigarna MK Janez Brulc Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto Slavka Kristan Ravne na Koroškem Knjigarna MK Andreja Groegl Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Darja Molnar Cajanka poteka v knjižnici zaradi premajhnega prostora v knjigarni. Slovenj Gradec Knjigarna MK Zdenka Stanonik Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec Milena Krenker - Gumpot in Alenka Obretan – Mestek Velenje Knjigarna MK Marina Vuk Kulturni center “Ivan Napotnik” Velenje, Knjižnica Bernarda Lukanc in Edita Prah Šincek Žalec Knjigarna MK Vanja Volk Medobcinska maticna knjižnica Žalec Irena Štusej ŠOLSKE