Celje - skladišče GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA St. 3 -4/145 - 146 MAJ -JUNIJ OBRAČUN DELA TD ROGAŠKA V ponedeljek, 28. 4. 1986 s pričetkom ob 14.30 je imelo naše Turistično društvo letno konferenco. Udeležba je bila zelo dobra. Poleg članov TD so se konference udeležili predstavniki KS, DPO, društev in turističnega pomladka. Celjsko Turistično zvezo je zasto-pač prof. Zoran Vudler. Uvodno poročilo je podal predsednik TD, nato pa so poročali predsedniki komisij in turističnega podmladka. Nekaj izvlečkov iz poročil. Predsednik TD: Društvo naloge izvaja preko upravnega odbora in komisij, ki tesno sodelujejo z ustreznimi službami Zdravilišča, Krajevno skupnostjo, družbeno političnimi org. in društvi. Tu moram posebej poudariti, da so glavna opora turističnemu društvu prav vodilni in ostali strokovni delavci Zdravilišča. To je tudi razumljivo, saj se borimo za iste cilje in tako skupno rešujemo zapleteno problematiko. Zato lahko trdimo, da je prav to organizirano delo rodilo lansko letni uspeh,-, da je Rogaška dobila naj višje priznanje TZJ Šampion turizma v letu 1985. Upravni odbor si je skupaj z ustreznimi odbori in komisijami v preteklem letu prizadeval, da bi pri prebivalcih Rogaške Slatine zbudil čut za negovanje urejene okolice, za spoštovanje in negovanje komunalne kulture ter za kulturen odnos krajanov, še posebej mladih, do naših obiskovalcev. Prav tako smo vodili akcije za samoolepšavo tako bivalnih kot poslovnih prostorov ter za izgled okolice in javnih poslopij. Zaradi velike prizadevnosti odborov in komisij, še posebej predsednika, je bilo v preteklem letu marsikaj narejenega na bolje. Bojim se, da so določene stvari. ki so bile v lanskem letu na visokem nivoju in ki so pripomogle k že omenjenemu priznanju, v tem letu nekoliko v nazadovanju. Tu mislim predvsem na obratovalni čas v trgovinah kakor tudi na komunal no ureditev. Zato smo se dogovorili s predstavniki KS, da skličemo posvet vseh, ki so posredno ali neposredno vezani s turistično dejavnostjo, da se dogovorimo za podobne akcije kot v preteklem letu. Del teh akcij, to je predvsem urejevanje okolja, že teče , predvsem pa bo potreben dogovor še z drugimi zainteresiranimi. Upravni odbor se je odločil po konzultaciji s predstavniki Zdravilišča in Krajevne skupnosti, da se tudi v tem letu vključimo v vse organizirane akcije, ki naj prispevajo k izboljšanju našega turističnega proizvoda. Nadaljevanje na strani 14 IZ VSEBINE Pomembno priznanje stran 2 Center za raziskavo mineralnih vod da ali ne stranS V sodelovanju s Cinkarno Celje nove količine CO2 plina stran 4 Bellevue - kako iz rdečih številk stran 8 Prostovoljne delovne akcije stran 8 Pomen sodelovanja s turističnimi agencijami na tujem trgu stran 9 Fotokopiranje in razmnoževanje stran 10 Šport stran 12 Nocoj je pa lep večer stran 13 Prireditve v juniju stran 14 Kaj drugega kot iskrene čestitke in najboljše želje lahko izrečemo našemu zboru ob 20-letnem jubileju in vseh uspehih ki jih je dosegel v tem času? Vse ostalo povedo strokovne ocene in sprejeta priznanja. Hvala vam, fantje, ponosni smo na vas! SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE HA9O0-. At,: UF«E®EOPR*ZNAN.jiHORGAMOVZAMOlPMfjeZAOEvtr -im ust srs št zs aii REPUBLIŠKI SFKR6 TAR ZA NOTRANJE ZADEVE PODELJUJE M 7 C , 1 X2( plina, Zdravilišče pa prodajo. Prav tako smo se dogovorili za določeno postopnost razvoja tega obrata, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, ki jih imata na razpolago obe organizaciji, pa tudi zaradi samega tržišča, ker lahko le postopno povečujemo prodajo na območju, ki ga pokrivamo. Tako bi v prvi fazi proizvedli in poskušali prodati 5.000 ton utekočinjenega plina letno, čeprav bo končna proizvodnja tega plina v Cinkarni preko 12.000 ton. Cinkarna je odredila za obrat obstoječi objekt na svojem dvorišču, ki pa ga je potrebno še ustrezno adaptirati, da bo lahko služil svojemu namenu. Zdravilišče pa je zagotovilo kompletno opremo za proizvodnjo in polnjenje plina, ki smo jo uvozili skupaj s polnilno linijo in je že pripravljena na dvorišču polnilnice. Da ne bo nesporazumov, ko govorimo o proizvodnji plina: gre za čiščenje in utekočinjanje plina, ki, kot smo dejali, nastaja kot stranski proizvod pri nevtralizaciji. Skupaj s Cinkarno smo pripravili poseben samoupravi sporazum, ki bo v kratkem predložen samoupravnim organom obeh delovnih organizacij in v katerem razrešujemo naše medsebojne odnose v času investicije in kasnejšega poslovanja te skupne plinarne. Odnosi so zasnovani na enakopravnosti in na dohodkovnem odnosu, tako da je udeležena na dobičku vsaka stran glede na višino sredstev, ki jih vlaga v ta skupni projekt. S celotnim poslovanjem bodoče organizacije bo upravljal poseben odbor, ki ga bodo tvorili predstavniki obeh delovnih organizacij in bo sproti reševal vsa vprašanja ter skrbel za razvoj in za razširitev plinarne. Čeprav v pripravah na izgraditev tega obrata nekoliko kasnimo predvsem zaradi tega, ker ima Cinkarna v Celju zaradi problemov onesnaževanja poseben položaj, bi naj predvidoma že v letošnjem letu poslali na tržišče prve količine utekočinjenega C02 plina iz te nove polnilnice, kar bi bil nov velik uspeh obeh delovnih organizacij. Postavlja se vprašanje, kaj bo nova proizvodnja C02 plina pomenila za Zdravilišče Rogaška Slatina. Najprej je treba omeniti, da imamo z racionalizacijo uporabe mineralne vode Donat, s tem ko smo zmanjšali odvzem iz vrtin, tudi manjši pritok plina v naši polnilnici. Doslej smo pokrivali ta primanjkljaj v sodelovanju z Belinko in Tehnogasom, nekega bistvenega povečanja prodaje na novih tržiščih pa nam dosedanje količine niso omogočale. Z vključitvijo plina iz Cinkarne bomo lahko še bolj zreducirali uporabo naravnega zemeljskega plina, kar bo pomenilo ustvarjanje določenih rezerv, ki jih bomo lahko koristno uporabili, kolikor bo poraslo povpraševanje ali pa bi nastali zastoji pri utekočinjanju v Cinkarni. Odpirajo se nam velike možnosti razširitve tržišča, predvsem tudi izvoza plina C02 v inozemstvo, za kar kažejo določen interes predvsem v bližnjih sosednjih državah. Ob dejstvu, da se pa poraba C02 plina v gospodarstvu vse bolj širi, predvsem še v prehrambeni proizvodnji, proizvodnji in vzdrževanju sadja in zelenjave, pri hladilni tehniki itd. so na vidiku nove možnosti za povečano prodajo, kar nam bo omogočila tudi nova proizvodnja v Cinkarni. Lahko bi rekli, da smo skupaj s Cinkarno v stanju pokrivati potrebe po c02 plinu v Sloveniji in tudi delu Hrvatske in celo v bližnjih sosednjih državah, kar je naša velika prednost in nam omogoča racionalno in načrtno širjenje naše prodajne mreže. Pri vsaki naložbi je seveda pomemben tudi dobiček. V prvi fazi velikih ostankov dohodka ne moremo 'nadejati, lahko bomo zadovoljni, če bomo brez težav pokrivali obveznosti, ki iz te naložbe Delavski svet Zdravilišča Za predsednika delavskega sveta Zdravilišča je bil imenovan tov. Turnšek Anton iz TOZD Vzdrževalna dejavnost, za namestnika pa tov. Krebs Rudi iz TOZD Zdraviliška dejavnost. Imenovani so bili izvršilni organi delavskega sveta v naslednjem sestavu: Odbor za družbeni standard: Gobec Jožica, Žekar Marija in Kovač Fani iz TOZD 1, ing. Čoh Vlado, Pobežin Katica in Furlan Ivan iz TOZD-2, Grosek Karel, Novak Štefka in Strmčnik Marija iz TOZD-3, Čugalj Zinka, Novak Marija in Tratenšek Silva iz DSSS. Odbor za strokovno izobraževanje: Kranjec Bojan, Šket Marija in Jernejšek izhajajo. Kolikor večja pa bo proizvodnja plina in kolikor širše bo tržišče, tem večji bo ostanek pri kilogramu plina, tako da je dolgoročno gledano, ta naložba za Zdravilišče in seveda tudi za Cinkarno še posebej interesantna tudi v dohodkovnem smislu. V pogledu transportnih stroškov je lokacija v Celju izredno primerna, ob veliki avtomatizaciji proizvodnje pa bo zaposlenih minimalno število delavcev v proizvodnji, verjetno nekoliko več pri distribuciji in transportu, kar pa tako ostane v celoti naloga Zdravilišča, ki v tem partnerstvu prevzame tudi prodajo. Cinkarna je kot velika delovna organizacija sposobna in tudi pripravljena sofinancirati ustrezna sredstva tudi v razširitev prodajne mreže, kar bo omogočilo, da bomo poslej tudi na tržiščih, ki jih doslej še ne obvladujemo, lahko veliko bolj odločni in uspešni. Ema iz TOZD-1, Turner Olga, Čebular Franc in Bračun Franc iz TOZD-2, Turnšek Anton, Lipnik Franc in Smole Ivan iz TOZD-3, Pokrajac Darja, Birsa Cilka in Korez Jožica iz DSSS. Odbor za planiranje: Kukovičič Anton, Tepeš Bernarda in Čebular Angelca iz TOZD-1, Križman Franc, Plemenitaš Albin in Kitak Mihael iz TOZD-2, Cero-vaki Branko, Vidovič Marjan in Likar Mirko iz TOZD-3, Napast Marjeta, Drofenik Jože in Dole Stanka iz DSSS. Odbor za inovacijsko dejavnost: Stiplov-šek Rudi, Ivanuš Mirko in dr. Jerkovič Domagoj iz TOZD-1, Tratenšek Eriph, Dole Stanko in Orač Jakob iz TOZD-2, Gretič Edo, Drofenik Branko in Smole Ivan iz TOZD-3, Slivnik Anton, Gobec Marjeta in Ulamec Milica iz DSSS. Komisija za letovanje: Krebs Ivica, Pelko Edo in Pistotnik Majda iz TOZD-1, Stopar Flermina in Ogrizek Zlatko iz TOZD-2, Jakopina Stanko in Antonič Alojz iz TOZD-3, Anderlič Ružiča in Mikuljan Detoda iz DSSS. Komisija za UZD: Kranjec Bojan, Strmčnik Milena in Kolar Božo iz TOZD-1, Markovinovič Marko, Kristan Franc in Krobat Alojzija iz TOZD-2, Smole Ivan, Lipnik Franc in Žgajner Stanko iz TOZD 3, Zorin Janko, Čoh Marinka in Korez Jožica iz DSSS. Komisija za šport in rekreacijo: Čoh Anton, Lorber Mirko in Jakšič Željko iz TOZD-1, Jugo var Rudi in Markovinovič Marko iz TOZD-2, Koražija Edo in Špoljar Darko iz TOZD-3. Belcer Janko in Herič Jože iz DSSS. V zvezi z investicijsko Zagrebški dom je bil sprejet naslednji sklep: Za investicijski program revitalizacije starega zdraviliškega jedra v letu 1986 iščemo naslednje finačno pokritje: 1. Za 50 % predračunske vrednosti za osnovna sredstva, t. j. 360,000.000,— din prosimo za kredit Splošno banko Celje pod pogoji odplačilne dobe 8 let in 54 % obrestno mero. 2. Lastno udeležbo zagotavljamo preko sovlagatelja Save Kranj v enakem znesku, od česar je 240,000.000,— din lastna udeležba, 120,000.000,— din pa vračamo v 15 letih po 10 % obrestni meri, t. j. pod pogoji za naložbe pri gospodarsko manj razvitih. 3. Za obratna sredstva prosimo SB Celje za 40,000,000,— din kredita za dobo 8 let po 54 % obrestni meri. 4. Za pripravo dokumentacije je zadolžen EFS, pri izvedbi sklepa pa sodelujeta glavni direktor tov. Bizjak in direktor TOZD Zdraviliška dejavnost tov. Žago da. Sprejet je bil sklep o povečanju prispevka delavcev za malico in za prevoz na delo. V odbor za turizem pri Krajevni skupnosti Rogaška Slatina je bil imenovan tov. Zagoda Milan. Sprejeta sta bila Pravilnik o požarni varnosti in Pravilnik o varstvu pri delu. Dopolnjen in za 6 mesecev podaljšan je bil začasni sklep o nagrajevanju delavcev za posredovanje znanstvenih spoznanj, pospeševanje prodaje ter stikov z javnostjo. Obravnavan in potrjen je bil program financiranja SLO in DSZ ter imenovan novi komite za SLO in DSZ na nivoju DO, ki ga sestavljajo: po funkciji je predsednik akcijske konference tudi predsednik komiteja to pa je trenutno Markovinovič Ivan - Aralica Branka — namestnik predsednika Bizjak Darko glavni direktor — vodja obrambnih priprav — Turnšek Anton — predsednik delavskega sveta Zdravilišča Halužan Betka — predsednik ZSMS D. B. Novi izgledi, ki izvirajo iz predvidenega dohodkovnega povezovanja pri zagotavljanju dodatnih količin plina CO nam odpirajo na tem področju še širše perspektive. Zanesljivo jih moramo izkoristiti. Sklepi samoupravnih organov Vrečar Željko — poveljnik CZ - Tašner Milan — načelnik NZ - Drofenik Jože — strokovni sodelavec — dr. Istenič Milan — predstavnik ZZB NOV — Herič Jože - upravitelj obrambnih načrtov ft Poharc Martin — vodja varnostnega okoliša PM V OOZSMS Zdravilišče je potrebno v mesecu maju izvesti programsko volilno konferenco. Sedanje vodstvo, odbor in komisije so svoje bolj ali manj uspešno opravili, nekaterih ni več v naši delovni organizaciji, drugi so preobremenjeni s službenimi in družinskimi obveznostmi, vsi po vrsti pa se staramo in zapuščamo vrste mladinske organizacije. Za nami prihajajo mlajše generacije in naša dolžnost je. da jih seznanimo z delom naše mladinske organizacije in s samo organizacijo 00 ZSMS v Zdravilišču. Pregled delovanja delegatskega sistema v Zdravilišču v preteklem mandatnem obdobju je pokazal porazne rezultate o udeležbi naših delegatov na sestankih. Enako slabe izkušnje imamo tudi v mladinski organizaciji. V Zdravilišču je zaposlenih okrog 400 mladih. Jeseni preteklega leta smo v mladinski organizaciji začeli postopkom evidentiranja novih kadrov. Dvakrat smo poslali vabila vsem mladincem (torej štiristotim). Udeležba: prvič trinajst, drugič devet mladincev. Enako se je zadnje čase dogajalo z odborom, ki šteje 26 članov. Na zadnji sestanek ni bilo nobenega mladinca. Posvetovali smo se z našimi vodilnimi delavci in zvezo komunistov v Zdravilišču in odločili smo se za izvedbo ankete. S tem bi lahko ugotovili, kdo izmed mladih je pripravljen sodelovati v naši mladinski organizaciji, katero področje delovanja ga zanima in ali že ima izkušnje — Vsi sekretarji ZK — Novak Marija - tajnica komiteja. Razen tega so biii imenovani še Kolar Božo iz polnilnice za načelnika štaba CZ, Križman Franc za namestnika načelnika NZ in Žago da Milan za namestnika vodje obrambnih priprav. Marinka Zidar pri delu v ZSMS. Od 390 razdeljenih anketnih lističev se jih je vrnilo natančno 100. 72 mladincev je pripravljenih sodelovati v naši osnovni organizaciji, 28 pa ne. Med mladimi je največ zanimanja za srečanja z drugimi delovnimi organizacijami in šport (tretjina anketiranih), 20 % bi jih sodelovalo pri kulturnih prireditvah, 18 % v mladinskih delovnih akcijah, 12 % pri informiranju, za idejno politično delo in SLO pa je zelo malo zanimanja, le po trije mladinci. Približno četrtina anketiranih že ima izkušnje z delom v 00 ZSMS, največ seveda v Zdraviliški dejavnosti (12), v Polnilnici imata izkušnje le dva mladinca, v Vzdrževalni dejavnosti eden in v Delovni skupnosti trije mladinci. Mislim, da je anketa pokazala sorazmerno dobre rezultate in tudi svoj namen, saj je dala približno orientacijo za bodoče delo 00 ZSMS Zdravilišča. Po.l.eg tega bo v kandidacijskem postopku sklican še en sestanek vseh mladincev Zdravil šča, saj jih je v preostalih 290, ki niso vrnili ankete, gotovo še nekaj, ki bodo tudi pripravljeni sodelovati. Na sestanku bodo oblikovani predlogi za novo vodstvo naše osnovne organizacije, s predlaganimi pa bo potrebno opraviti razgovore, saj je treba v vodstvo izvoliti takšne mladince, ki bodo tudi zares pripraljeni delati na tem področju. HB Malo je obdobij v naši povojni zgodovini, ki smo imeli tako veliko „velikih tekstov" pa v resnici tako malo možnosti, kakor jih imamo danes. V ZSM Slovenije smo se odprli številnih iniciativam ter izražanju alternativnih pogledov na razreševanje nakopičenih družbenih protislovij — od iniciativ za spremembo kazenskega zakonika, za odpravo smrtne kazni, za intenziviranje boja za varstvo okolja, polemike ob sprejemanju zakona o javnem obveščanju, o protislovnih učinkih reforme vzgoje in izobraževanja, do ostrih nasprotovanj sodnim procesom zaradi miš-Ijenskega delikta, uveljavljanja mirovnih iniciativ Jn do kritike olepšanega prikazovanja problemov socialističnega samoupravljanja in razkrivanja ozadja tega olepševanja. Skupni imenovalec ekonomsko političnih tendenc je vse manjša samostojnost gospodarskih subjektov. Organizacije združenega dela praktično ne odločajo več niti o enostavni, kaj šele o razširjeni reprodukciji. Zato si bo ZSMS v teh razmerah z vsemi svojini močmi prizadevala za samostojnost gospodarskih subjektov, za ključno odvisnost svojega položaja od uspehov na tržišču. Za to, da bodo nesposobne organizacije združenega dela prepuščale prostor novim, prodornejšim in uspešnejšim. ZSMS je torej za sprostitev zakonov razvite blagovne proizvodnje čez točko, ki že omogoča zakon tržne samoregulacije. To je pogoj za to, da se jugoslovansko gospodarstvo vpne v evropski in svetovni trg, da si izbori ustreznejši prostor v mednarodni delitvi dela. V ZSMS se zavedamo, da tak projekt na kratki rok celo povečuje sedanje probleme. Toda logika povprečja, v katero se poskuša umestiti vsaka posamična celica jugoslovanskega gospodarstva, ne spodbuja preboja, ki ga potrebujemo, niti ne išče novih idej, ki jih prinaša naša in nove generacije. Obsoja na vegetiranje, obrobje in zaostajanje. Tega ne želimo. Ne želimo statusa quo v času, ko smo postavljeni pred zahtevo po hitrem prestrukturiranju gospodarstva. Notranje prestrukturiranje (preusmerjanje proizvodnje že obstoječih podjetij) je dvakrat daljše kot zunanje (preusmerjanje proizvodnje z ustanavljanjem novih podjetij). Zato v ZSMS vidimo možnost hitrejšega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva v ustanavljanju novih ozdov skupin občanov ali novih TOZD znotraj iste delovne organizacije. Pri vsem tem pa je nujno, da poslovodne strukture na ravni OZD računajo z interesi delavcev in delovnih ljudi, jih priznavajo, tolerirajo, se z njimi pogajajo, sporazumevajo in sodelujejo. Prvi pogoj, da bo naša sedanjost in prihodnost takšna, kot si jo mladi želimo, je: legitimnost različnih interesov ne samo v forumih, marveč na vseh, še posebej temeljnih ravneh samoupravnega odločanja. Drugi pogoj je njihovo javno in demokratično usklajevanje ter uresničevanje, saj nas izkušnje učijo, da imajo uresničitve interesov svoje materialne KLJUČNE USMERITVE XII. KONGRESA ZSM SLOVENIJE Dvanajsti kongres zveze socialistične mladine Slovenije označuje čas vedno večjega razkoraka med možnostmi in željami, strahom in upanjem, čas, ko se zavedamo, da je zastoj družbenega in gospodarskega razvoja odvisen od podobnih zakonov kot so tisti, ki utesnjujejo osvobodilne težnje po vsem svetu, čas, ko mirnost mladine in njena pripravljenost sprejemanja vsega kaže tudi na to, da kot organizacija ne odpiramo vedno pravih vprašanj. Prav zato moramo jasno vedeti, kdo smo in kaj hočemo. Rodili smo se v tej družbi in rasli z njo. Izkušnje nas učijo, da nihče ne sme imeti monopola nad resnico, da nihče ne more imeti monopola nad revolucijo, da je mera revolucionarnosti spreminjanje dejanskega družbenega položaja ljudi. Ne zanimajo nas predvsem ..notranji in zunanji" sovražniki, temveč demokratično samoupravno sprejemanje vseh odločitev nadaljnjega družbenega razvoja, saj želimo živeti v sedanjosti, ki jo bomo soustvarjali tudi mi. Spoznali smo, da so ob polarizaciji bede in bogastva težnje po uniformiranju misli samo eno izmed orožij ohranjanja polarizacije vladanja in služnosti. Zato se moramo s to resničnostjo soočiti ter priznati legitimnost tistim interesom, ki težijo k spreminjanju dejanskosti. Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa, zato moramo tukaj in sedaj odpirati temeljna vpršanja našega življenja. DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE V ZDRAVILIŠČU posledice, ki so nosilcem interesa veliko bolj jasne kot tistim, ki jih že ali še bodo plačevali. Temeljna naloga ZSMS je zagotovitev prevlade interesov najnaprednejših in ne najmočnejših skupin na vseh ravneh. Treba se je boriti proti neformalnemu odločanju v politično gospodarskih vrhovih, s pravočasnim javnim soočanjem in demokratičnim saniranjem konfliktnih situacij in s priznanjem legitimnosti stavkovnih bojev. Osnova za prodor mladih, brezkompromisnih, poštenih demokratičnih ljudi na vsa mesta odločanja morajo biti odprte liste z več kandidati, z jasnimi programi dela, ob naštevanju konkretnih prispevkov in ne funkcij. K demokratizaciji družbe prispeva svoje tudi boj proti kriminaliziranju govorjenja, mišljenja in pisanja, proti kakršnemukoli zoževanju pravice biti informiran in informirati, proti določanju meja kritike kritiziranih. V ZSMS nam ne gre za fromto forunov in organizacijskih oblik zaradi njih, marveč za fronto mladih in njihovih organizacij zaradi razreševanja specifično družbenih, ekonomskih političnih problemov mlade generacije in s tem tudi delavskega razreda. Organizacijo mladinske organizacije oblikujejo potrebe in pobude mladih v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela šolah itd. Samostojnost ZSMS je tudi samostojnost iskanja mladih v njej. Frontnost mladinske orgaizacije je v tem, da množici mladih omogoča zadovoljevanje njihovih specifičnih interesov s samoorganizirano aktivnostjo, z organiziranim uveljavljanjem njihovih interesov v političnem sistemu. Demokratizacija ZSMS in njeno izražanje kot fronte je v tesni povezavi s politično in organizacijsko podporo novim družbenim gibanjem in interesnim skupinam. Znotraj organizacije moramo priznati tem gibanjem poseben pomen, predvsem v iskanju osebne in kolektivne identitete mladih. ZSMS jim mora omogočiti legitimen in odprt prostor za delovanje, od temeljnih okolij do republiške in zvezne organizacije. Družbena gibanja in interesne skupine so dokazale, da ne moremo govoriti o nezainteresiranosti mladih do vprašanj družbenega razvoja. Vključenost v svetovne gospodarske tokove omogoča preživetje zgodovinske alternative, kar samoupravljanje je. Trgovinski, tehnološki in kulturni stiki s svetom so nujni. Kar zadeva tehnologijo in izvoz ima SFRJ na trgih visokorazvitih industrijskih družb možnost za napredek le v varianti, da na podlagi domače ali z domačim znanjem oplojene tuje tehnologije izdeluje in izvaža izdelke s tolikšnim deležem znanja, da so vsaj približno konkurenčni izdelkom drugih državv Rešitev je v usposabljanju kadrov — strokovnjakov, ki jih vzgajamo le v raziskovalni dejavnosti. Zato v ZSMS vztrajamo, da morajo sredstva, namenjena za raziskavalno dejavnost, v tem srednjeročnem obdobju rasti hitreje od rasti družbenega proizvoda, da bi leta 1990 dosegla vsaj 2,6 % delež. Zavedamo se da je nevlaganje v raziskovalno dejavnost vzrok naše vsak dan večje nerazvitosti, ki jo bomo premagali le z znanjem. Znanstvenotehnološka revolucija zahteva in omogoča reorganizacijo in prestrukturiranje celotne družbe. Ekonomija ne temelji več na množični produkciji blaga, temveč na množični produkciji znanja. Od današnje razvojne koncepcije družbe in njene organiziranosti je odvisno ali se bodo v njej razvile emacipacijske težnje, ki jih omogoča znanstvenotehnična revolucija ali pa bo nepovratno nazadovala. Zaradi vsega tega podpiramo akcijo „2000 novih raziskovalcev", vendar jim je potrebno zagotoviti enakovreden materialni položaj glede na združeno delo. Kljub temu, da še ni opravljena analiza rezultatov usmerjenega izobraževanja prve generacije, lahko v ZSMS trdimo, da se pri izpeljavi preobrazbe oddaljujemo od osnovnih ciljev. Težiti je potrebno k večji povezanosti izobraževalnega sistema z materialno proizvodnjo, k splošnemu dvigu izobrazbe, k preseganju socialne diferenciacije in k izboljšanju samoupravnega položaja učencev in študentov, k večji samostojnosti udeležencev v izobraževanju. V ZSMS se moramo boriti proti administriranju in birokratizaciji v usmerjenem izobraževanju, proti prevladi kratkoročnih interesov, saj vpisna politika ne sme enostransko pristajati na trenutne potrebe združenega dela. Štipendiranje pa mora motivirati mfade za vključevanje v izobraževanje posebej od pete stopnje navzgor. Vzgojnoizo-braževalni programi morajo biti širše zasnovani, preoblikovati je potrebno neustrezne mreže šol, ki ne zagotavljajo enake dostopnosti, socialne diferencije znotraj izobraževalnega sistema še vedno niso odpravljene. Ker nočemo samo biološkega preživetja rastlin, živali in človeka ker ekologije ne omejujemo le na pobiranje papirčkov, zahtevamo, da se pri vseh posegih v naš družbeni prostor upoštevajo sociološki, politološki in ekonomski vidiki prihodnosti našega razvoja. V našem boju za jutri nismo ravnodušni do včeraj in danes, zato zahtevamo odgovornost za zgrešene, neperspektivne veje, zahtevamo odgovornost za odločitve, ki bodo dodatno zadolžile naše in prihodnje generacije ter povečale politično odvisnost Jugoslavije. Takšno razvojno katastrofo lahko pomaga preprečiti enotno družbeno gibanje, ki bo združevalo različne organizacije in posameznike in ki bo na osnovi pravnega reda, strokovnosti, javnosti, neposrednosti in demokratičnosti nadzorovalo delovanje politične države. Ker je to naša prihodnost, bomo uporabljali tudi instrument splošnih referendumov za spremembo družbenih planov, in ustavitev neperspektivnih gospodarskih gigantov. Zavedamo se, da ekonomija prevladuje nad ekologijo in to nas utrjuje v prepričanju, da je še kako potrebno avtonomno in močno ekološko gibanje, kafre mu daje ZSMS vso podporo. HB KADROVSKE NOVICE V aprilu 1986 so v Zdravilišču sklenili delovno razmerje naslednji delavci: Zdravstvo: Košutič Darko, Klasiček Branka, Turnšek Simona, Lipnik Albina in Buzina Marija — za nedoločen čas. Hoteli in restavracije: JAGER Jože, GALUN Greta, MLINAR Zdenka, HUSIČ Diba, BORŠIC Marija, KUČIŠ Ivanka, BELE Nadica, ŠKET Albina, PAVLOVIČ Roman in LIHIC Fahir — vsi za določen Č3S TOZD POLNILNICA: ŠELIGO Ivan, BOBEK Peter, KORAŽIJA Borut ŽERAK Viktor, SKALE Sandi - vsi za nedoločen čas. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST: ERJAVEC Jože — nedoločen čas: NOVAK Regina, ŠELIGO Milica, DOBERŠEK Vida, JURŠE Viktor in KURAJ Marjan — za določen čas. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE: TAŠNER MILAN — za nedoločen čas, VERBEK Slava — za določen čas. Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: KOZMAN Matilda - starostno upokojena LISAC Ana_ sporazumno; COLNARIČ Tončka,. ZEC Dušanka in TOMAN Jela — po sklepu za določen C3S ZAKONSKO ZVEZO sta sklenili ARSE-NIČ Sigrid, poročena LOMŠEKy MIKU-LAŠ Dragica, poročena LESKOVAR in TURNŠEK Brigita, poročena MATKO, vse zaposlene v TOZD Zdraviliška dejavnost. Srečanje zdravnikov gastrodenterologov V petek, 25. in 26. aprila 1986 je bilo v Rogaški Slatini srečanje zdravnikov gastroenterologov iz Slovenije in Hr-vatske. Predavanja so potekala v Zdraviliški dvorani s temo. Obolenja širokega črevesja. Pohvaliti moramo udeležbo zdravnikov, saj je bilo na predavanju 120 najboljših specialistov gastroentero-logije, ki so poslušali 44 predavanj. Od naših zdravnikov smo se srečanja udeležili skoraj vsi, aktivno pa sta sodelovala prof. dr. Herbert Zaveršnik, dr. med. , ki je bil tudi moderator, ter dr. Jože Kokovnik s predavanjem o rehabilitaciji obolenj širokega črevesja v Rog. Slatini. Gastroenterološka sekcija ima stalni sedež v našem zdravilišču in zato potekajo takšna srečanja vsako leto spomladi prav v Rogaški Šlatini. Na ta način zdravniki iz bolnišnic spoznajo zdravilišče, navežemo seveda tudi osebne stike, vse z namenom uspešnejšega zdravljenja in boljšega sodelovanja zdravilišča z bolnišnicami in klinikami. dr. Jože Kokovnik PROSTOVOLJNE DELOVNE AKCIJE V ZDRAVILIŠČU Tudi letos smo se, kot že predhodna leta, zdraviliški delavci dogovorili, da bomo prostovoljno sodelovali pri akciji urejanja centra Rogaške Slatine oz. zdraviliškega jedra. Delovne akcije so bile v aprilu. S poslovodji je bilo dogovorjeno, da delavci po delovnem času očistijo okolico svojih hotelov. To so storili delavci poslovodstev: Sava, Pošta, Zdraviliški dom, Slovenski dom in Bellevue. Delavci iz hotela Donat so očistili še okolico depandanse Boč in Športni park, v načrtu pa imajo še eno delovno akcijo za delavce druge izmene, ki se je prvič niso mogli udeležiti. Tudi drugi obrati imajo v planu meseca maja ponovno urediti okolico naših objektov. Delavci zdravstva so poleg okolice terapije delno očistili še okolico kapele svete Ane. Najštevilnejši v akciji so bili delavci iz računovodstva, ki imajo seveda tudi drugačne pogoje. Po končanem delovniku so se skoraj vsi tega dne zaposleni udeležili grabljenja in čiščenja zelenic od restavracije Pošta do prodajalne Peka in banke. Vsa ta dela pa so skrbno spremljali delavci in vodstvo vrtnarije, ki so posodili orodje in odvažali odpadke. H.B. Kdo ne pozna tega marketnega pomnika naše preteklosti? Previharil je viharje in ostal eden najbolj znanih simbolov našega Zdravilišča. Tudi funkcionalen je še zmeraj, saj je nerazdružljivo povezan s promenadnimi koncerti. Bellevue -kako iz rdečih številk? Na izredno lepi izletniški točki izven centra je ta naš objekt. Pravijo, da zadnje čase v svojih finančnih rezultatih ne beleži več rdečih številk, da je tam zelo prijetno, skratka, da se tam nekaj dogaja .... In kaj je to? O tem in še marsikaj nam je povedal poslovodja tov. Ivanuš Mirko. Kakšen je bil vaš začetek po vrnitvi iz inozemstva? Najprej sem delal v več obratih Zdravilišča, pred dobrimi šestimi leti pa sem bil premeščen za poslovodjo Bellevuja. Sama zgradba je stara že 150 let, a je na izredno lepi točki. Takrat sem sprejel to premestitev kot ,,nujno zlo", saj je bilo vse skupaj precej dotrajano. Obrat je bil sezonskega značaja — torej čez zimo zaprt, gostu pa je nudil kavico in morda še kakšno sladico, kaj več pa že težko - skratka ,,kisto jabolko". Vseeno so nastopile spremembe? Za nesloveč obrat je najtežje, da postane spet privlačen. Mislim, da je „dobro ime" pridobiti nazaj precej naporneje pri takem obratu, kot pa pri novem. Še do pred nekaj let niso bile možne odločitve in spremembe brez vodilnih, predlogi so bili težko izvedljivi. S spremembo strukture teh delavcev pa so pobude in predlogi postali dobrodošli. Toda nobena sprememba in izboljšava ni možna brez dobrih in vztrajnih delavcev v obratu. Trenutno nas je tu zaposlenih 8 in od slehernega je odvisno, kako se bo gost pri nas počutil. In če smo se želeli rešiti rdečih številk, je bilo zato potrebno vložiti veliko truda in naporov v ureditev notranjosti in zunanjosti objekta, bolje več delati, izboljšati kvaliteto ponudbe — skratka renta-bilneje gospodariti . . . Konkretno: obnovljena je fasada, klet, tlakovan vrt, nabavljene so bile nove vrtne garniture ter dodatno urejena vinska klet, uredili smo parkirni prostor, z novimi jedilnimi listi smo pritegnili več gostov, organizirali smo nedeljske piknike, največ pozornosti pa smo namenili izboljšanju kvalitete storitev — kuhinje in strežbe. Mnogo truda in časa je moralo preteči, da so se pokazali tudi rezultati. Toda ti rezultati niso plod povišanih cen, pač pa so to količine in kvaliteta prodanih storitev ter plod skupinskega dela. In kdo so vaši obiskovalci Dodatna slabost - ali pa prednost je, da je Bellevue izven centra. Torej ne moremo računati na naključne goste iz tranzita, na razne potrebe po malicah ipd. Tu si mora obiskovalec vzeti čas in se posebej napotiti k nam. Res pa je, da si v današnjem času marsikdo zaželi mirnega kotička sredi narave. In za take je tu kar prijetno. Tudi skupine se rade odločajo za to točko. In ravno kadar gostimo skupine, bi se naš delavnik moral podaljšati pozno v noč in se premakniti tudi v jutro, pa nas tega problema reši klet z dodatno ponudbo. So bile potrebne posebne propagandne akcije? Nimamo posebnih propagandnih akcij. Še te, ki so bile, so bolj sekundarnega pomena. Če lahko v skupini delavcev porazdeliš odgovornosti, če si delavci zaupajo in v delo vložijo vse svoje sposobnosti, dobre stvari ni potrebno reklamirati. Pač pa mislimo, da bi se s kvalitetnejšim delom še lahko povzpeli v višjo kategorijo. Gosta namreč cene ne motijo, če pa je zadovoljen, je to najboljša propaganda za nas. Mislite da sedanji sistem izobraževanja omogoča in nam daje take delavce, kijih zahteva ta poklic? Sedanje izobraževanje — čeprav je usmerjeno z nekdanjim sploh ni primerljivo. Praksa in teorija sta precej bolj ločeni kot sta bili včasih. Mislim pa, da lahko iz učenca postane dober delavec le, če se kali na delovnem mestu. Sedanji KV učenec se z obstoječim delavcem na delu ne more nikakor primerjati v ničemor — razen pri OD. Toda izobrazba delavcev ni napisana na steni objekta, ni napisana, ali je delavec KV, ali iz usmerjenega ali je NK — vsega tega gost ne ugotavlja, pač pa našega delavca ocenjuje po tem, koliko vljudnosti in domiselnosti mu pokaže. In mislim, da je zadovoljen gost — ki se rad vrača — spričevalo gostinca. Bellewue - ne samo priljubljena izletniška točka temveč tudi dokaz, kaj znamo in zmoremo doseči z strokovnim in predanim delom .... FF" n Ji-:* Jgms, i ■ s«# ar- Kaj pa nagrajevanje Sedanji način nagrajevanja prav gotovo ni stimulacija za tistega, ki se trudi. Pričakujemo, da bo nova ocenitev realnejša in da bo ovrednotena tudi kvaliteta dela. Mislim pa, da smo delavci premalo samokritični, premalo je v nas zavesti, da moramo delati. Preveč pa je „šankovske politike". Na sestankih v obratih, ki jih je sicer premalo, pa ne upamo glasno povedati, kar bi morali. Toda povejte mi, kako bi bil poslovodja v vlogi odločanja, kdo dobi več in kdo manj OD? Takšno odločanje bi moralo biti in potekati med delavci. Nekaj spoznanj s tega področja in izkušenj ste najbrž dobili tudi v tujini? Gostinstvo je panoga, kjer se lahko rezultati merijo s številkami — vsak dan, vsak teden, vsak mesec ..... kjer si lahko debelino kosa kruha režeš sam. Toda kako bi bilo pri nas ocenjeno nagrajevanje s % od ustvarjenega prihodka? Pri nas (ne mislim na Zdravilišče) so bili gostinci vedno na repu lestvice OD in vrženi v isti koš z drugimi poklici. Ne mislim, da bi bil gostinski boljši, pač pa je težji. Gostinski poklic se namreč ne konča v kuhinji in jedilnici, pač pa mu moraš podrediti tudi večji del svojega življenja. Si za kaj takega pri nas stimuliran? To so problemi širšega značaja? Nikoli se ne bom potolažil s situacijo naše gostinsko-turistične panoge, kjer se vedno več in več zahteva samo od gostinskega delavca, ki bi se naj čez noč prebudil in naredil čudeže. Žal smo v Jugoslaviji gostinci komaj v zadnjih nekaj letih prišli nekako iz sence šele ob spoznanju, da je gostinstvo zelena veja v našem gospodarstvu. Vemo pa, da po vsem svetu velja za gosta eno samo pravilo: samo s kvaliteto dela si pridobiš ugled in zaupanje. Mislite, da je tega pri nas v Rogaški dovolj? V Zdravilišču se za to že trudimo dolga leta. Toda nad Rogaško kot Krajevno skupnostjo sem razočaran. V primerjavi z Zdraviliščem je KS za gosta naredila mnogo manj kot Zdravilišče za Krajevno skupnost. K nam vabimo goste s celega sveta, pa si poglejmo PTT, banko, avtobusno postajo naše trgovine. Sedaj ko je pri KS ustanovljen poseben odbor za turizem, se bodo morda tudi te stvari spremenile na boljše. Tudi sama sem, bila slučajno nekega večera na Bellevueju. Okolica objekta in tudi zunanjost sta prav prijetni, da se človek počuti zelo domače. Pravijo, da dober gospodar hišo ponoči razsvetli, če pričakuje gosta, prijetno razsvetljen je tudi Bellevue. No, nekoliko bolj temna je pot čez Sočo, pa pravi poslovodja, da so že v teku tudi dogovori za boljšo ureditev razsvetljave in ureditev širše okolice objekta. TRŽENJE Pomen sodelovanja s turističnimi agencijami na tujem trgu Glede na to, da se je s povečanjem namestitvenih kapacitet višje kategorije v zadnjih letih pokazala nuja za plasma le-teh v obliki alotmanske prodaje agencij, je prav gotovo koristno, da nekoliko osvetlimo smisel takšne oblike prodaje Podlaga za sodelovanje z določeno agencijoje alotman, zato najprej poglejmo kaj to pravzaprav sploh je. Alotman je pogodba,s katero hotel odstopa določeno število postelj, potniška agencija pa se obveže, da bo zagotovila prodajo teh postelj. Interes agencije za prodajo določenega posteljnega kontingenta pa se kaže v določenem procentu provizije, ki bi jo lahko opredelili kot svojevrstno ceno za posredovanje med ponudnikom storitev in končnim porabnikom. Dejstvo je, da sodelovanje z agencijami terja ogromno pripravljalnega dela s strani prodajne službe, operativnega usklajevanja v samih recepcijah in da nosi s sabo tudi določeno mero rizika. Prednosti takšne oblike prodaje pa so še vedno tolikšne, da jih je vredno sistematično na samih primerih prikazati in poudariti. Osnovne prednosti so: 1. Prisotnost v prodajnih katalogih 2. Organiziran prevoz gostov do hotela 3. Organizirane akcije pospeševanja prodaje v režiji agencije 4. Možnost organiziranega prodora na nova tržišča w Propagandna aktivnost na tržišču je danes izredno" draga, sredstva za ta namen pa omejena,. Zato je prisotnost ponudbe našega Zdravilišča v katalogih agencij izrednega pomena. Nekatere večje agencije tiskajo svoje prodajne kataloge tudi v več deset tisoč izvodih, manjše agencije pa seveda v manjših nakladah. To avtomatsko pomeni, da je tudi ponudba Rogaške tiskana v takšnem številu izvodov. S svojo ponudbo smo tako zastopani na prodajnih mestih na skoraj celotnem avstrijskem tržišču (Jugotours Dunaj UNION Dunaj, OVB Dunaj, Lifetouristik Dunaj, TERRA Salzburg, MADER Linz, LOACKER Vorarlberg, Cartrans Celovec, Steirerbus Graz, s tem da manjših agencij ne bi, našteval), na pomemben delu tržišča ZRN (TUI Hannover, IKD Munchen, Bemex-tours Mtinc-hen, F IT Frankfurt, Miiller Nurnberg, Hohentvviel Singen, Heffner Stuttgart) v Italiji (Avrora Trst, TraveIclub Milano, M iIle idee vacanze Milano, Informazioni Termali Rim). v Švici (Bemex Zurich, Jugotours Zurich, Kuoni Zurich) v Skandinaviji (Lomamatka Helsinki, Ska-njet Gotteborg v Izraelu (EVVTR, Ha-kikar, Ophir). Poleg tega, da prisotnost ponudbe Rogaške v katalogih omenjenih agencij pomeni velik propagandni efekt, omogoča tudi kontinuiteto v izgrajevanju imagea na tujem tržišču. Vzpostavljanje rednih avtobusnih zvez oziroma organizacija transferja za goste, ki se odločajo za Rogaško, je drugi pomemben dejavnik, ki govori v prid sodelovanja z agencijami. Dejstvo je, da ima Rogaška s tem zagarantirano povezavo z nekaterimi tržišči, ki je sicer ne bi imela (Mliller-celoletna povezava Nurnberg-Munchen, Salzburg — Rogaška. UNION - celotna avtobusna povezava Dunaj — Rogaška, MADER — povezava Linz - Rogaška 6 mesecev v letu Navedenih in pa priložnostnih transferjev se lahko poslužujejo tudi gostje, ki prihajajo v Rogaško preko drugih agencij ali pa v lastni režiji. Največja vrednost tega pa je, da postaja s tem Rogaška pristopna in lahko dosegljiva. Vsaka agencija je vsekakor tudi sama zainteresirana za razširitev posla, seveda pod pogojem, da je storitev, ki jo zastopa in prodaja, na zadovoljivem kakovostnem nivoju. V takih primerih je agencija pripravljena tudi sama vlagati v tržišče, v akcije pospeševanja prodaje, saj vidi v eventuelnem povečanju posla svoj materialni interes. Na drugi strani pa pomeni več gostov tudi za nas več dohodka. Sodelovanje z agencijami pa končno pomeni tudi idealno možnost prodora na tuja tržišča. Vsekakor bi nova tržišča verjetno za nas ostala nedosegljiva, če bi se morali posluževati metod direktnega propagiranja, za kar realno nimamo materialnih možnosti. Mislim, da je treba poudariti dejstvo, da je vsak nov gost, ki prispe v Rogaško, predvsem naš kapital. Če bo ta gost z vsem, kar mu bo v Rogaški ponujeno, zadovoljen, se bo prav gotovo rad vračal k nam s tem, da mu ne bo več tako Fotokopiranje in pomembno ali bo to preko agencij ali v lastni režiji. Prodaja kapacitet preko agencij je torej le oblika sodobnega pristopa k obdelavi tržišča. Prav gotovo smo lahko veseli dejstva, da nam je v zadnjih letih, ko smo začeli trg sistematično obdelovati, uspelo s svojo ponudbo prodreti v kataloge agencij, ki na tržišču nekaj pomenijo in ki se za posamezne cilje odločajo na podlagi skrbne analize vsebine ponudbe. Na koncu koncev nam tudi to omogoča, da na tržišču uživamo ugled, ki si ga vsekakor zaslužimo. Franci Križan razmnoževanje primerih (sicer redkih) sem urejal vse potrebno za dostojno premestitev pokojnikov ob takšnem času, da niso bili vznemirjeni tudi ostali gosti . . . Kako dolgo ste zdržali pri vseh teh opravilih? Podaljšano delo na 15, 16 ur tudi nočno, pa še preobremenjenost opravijo svoje, saj se je že leta 1976 začela oglašati bolezen. Potem sem bil v štirih letih več v bolniškem staležu kot v službi. Invalidska komisija me je ocenila za invalida III. kategorije — kar je pomenilo polni delavnik, vendar z lažjim delom. Ker je takrat zbolel tudi telefonist, ki je hkrati razmnoževal, potrebe po razmnoževanju pa so bile vsak dan večje, je bilo sklenjeno, da se en delavec zaposli samo za razmnoževanje. Bil sem na razpolago . . . Fotokopiranje in razmnoževanje je v današnjem času postalo takšna potreba, da si le težko predstavljamo, kako bi še šlo brez teh opravil. Na videz je to dokaj enostavno, če pa to opravljaš dan za dnem, je nekoliko drugače . . . O tem in še marsičem nam je nekaj misli povedal Dane Plevčak. Kako dolgo ste že zaposleni v Zdravilišču? Zaposlil sem se leta 1956 kot hotelski vratar. Dve leti sem bil sezonski, potem pa sem ostal nekaj časa v Strossmayer-jevem domu, Styriji, pa v Zdraviliškem domu vse do leta 1970. Ob združitvi z nekdanjim ZGP se je pokazala potreba po hišniku, pa sem pristal na premestitev. Je bilo to delo zanimivo? Bilo ga je veliko, tudi zanimivega, tudi takega, ki ni vsakdanje. V zimskem času mi je bilo naloženo organiziranje dela pri odstranjevanju snega s poti in streh hotelov, skrbel pa sem tudi za stalno kontrolo centralnega ogrevanja. V spomladanskem času sem vodil delovne brigade pri čiščenju hotelov. Obljubljena je bila sicer stalna ekipa, toda potem je bilo čisto drugače. Se posebej veliko dela je bilo v hotelih ob adaptacijah. Ob teh akcijah smo delali cele dni, pa tudi ponoči. K mojim opravilom je sodilo tudi čiščenje preprog, zatiranje mrčesa, premeščanje inventarja, prisotnost ob raznih prodajah, pa kontroia, če so vsa naročena popravila bila tudi izvršena. No, pa še nekaj, kar ni bilo nikoli v mojem opisu del: v nekaterih Je pomenil sklep invalidske komisije tudi novo ocenitev? Že ko sem bil premeščen za hišnika, je bilo to delo nižje ocenjeno od prejšnjega. Ob ocenitvi leta 1980 sem sicer dobil kombinirano odločbo, ki pa tudi ni dosegala prejšnje. No, delo razmnoževanja je pa ocenjeno med najnižjimi v naši DO. Najbrž si zdravi ljudje težko predstavljajo, kako je človeku, ki je priznan kot ..invalid' in krepko tepen tudi pri plači. Čeprav vsi zatrjujejo, da imam enako plačo, kot če bi delal na prejšnjem delu, to še zdaleč ni res. Razliko, ki jo dobivam od SPIZ-a, pošiljajo z 1 ali 2 letno zamudo, pa si v sedanjih časih kar preračunajte, kaj je veljal denar takrat, kaj pa zanj dobiš danes, ko ti ga pošljejo. Teh reči ne moreš dopovedati nikomur, človeka pa vendar prizadenejo . . . Torej ste se srečali z novim delom?^ Ja, z novim delom in z obstoječo mehanizacijo: 2 razmnoževalna in 1 fotokopirni stroj — 1 razmnoževalni je star že preko 10 let. Tako trenutno poteka delo na 2 razmnoževalnih in 2 fotokopirnih strojih. Potrebe Zdravilišča po raznih obrazcih so vedno večje. Tu izdelujemo ABC informacij, anketne liste za hotele, interne obrazce, razmnožujemo razna gradiva za periodične in zaključne obračune, razne informacije, pa vse mogoče dokumente, ki jih je potrebno fotokopirati in še marsikaj. Tako sem npr. za letošnji zaključni račun delal 16 ur, ko pa sem bil s pevskim zborom na intenzivnih vajah, sem moral priti razmnoževat tudi ponoči . . . Dopusta že nekaj let nisem mogel izkoristiti takrat, ko bi ga potreboval, tudi prekiniti sem ga moral, ker je čakalo preveč dela, ostale so neiskoriščene proste ure . . Sicer pa se tudi dela s pralnimi in fiksirnimi tekočinami. Vemo, da so nekatere zelo škodljive in nevarne za dihala, za živce . . . Precej je prisoten ropot, smrad, umazan si dan za dnem . . . ; Nad strojem imate tudi napo? Da, dobra ideja! Toda povzroča še dodatni hrup in ropot, proti smradu pa je najučinkovitejše odprto okno. Ampak pozimi . . . Naš Dani v svojem elementu. Pravi, da ima težave. S stroji in z ljudmi 10 Naj še omenim, da zaradi ropota sploh ne slišim zvonjenja telefona. Čeprav že nekaj mesecev prosim za namestitev signalne luči, še ni nič .... So izdelki takšni, kot jih uporabniki želijo in pričakujejo? Za kvaliteto izdelkov (če so slabi) ni kriv stroj in ne izdelovalec, ampak to, da niso prave matrice. V Zdravilišču so v uporabi matrice raznih barv, raznih velikosti in različnih kakovosti. Mislim pa, da bi morali uporabnike informirati in jih poučiti, katere matrice naj bi uporabljali, kako naj bi bile napisane itd. Žal še tudi sestanka nisem dočakal, čeprav mislim, da bi bil nujno potreben. Naš novi stroj , ki smo ga nabavili lani, nam daje precejšnje možnosti (tudi do 10.000 izvodov na uro), na njem bi lahko razmnoževali obojestransko in dvobarvno, toda v prvi vrsti bodo morale biti strokovno napisane matrice. Imamo še sicer 1 stroj, kjer bi lahko delali z ALU matricami. To so matrice, ki se po uporabi hranijo in jih lahko spet uporabimo (za standardne obrazce), vendar pa nam servisna služba tega stroja še ni usposobila. Kaj pa okvare na strojih? Jih je veliko? Ko je največ fotokopiranja in razmnoževanja, se stroji pokvarijo, ker so dotrajani. Stroji so tudi zelo občutljivi za temperaturne razlike. Vseeno pa mislim, da bi z boljšo organizacijo dela in z določenimi razporedi razmnoževanja in fotokopiranja bilo precej manj okvar. No, če je kaj manjšega, popravim sam, če pa je potrebno zamenjati kakšen del, pokličemo servis. Mislim pa, da je zelo pomembno redno čiščenje. Toda, če je veliko dela, zmanjka časa. Stroji bi morali biti očiščeni vsaj v petek, takrat pa je ponavadi največ razmnoževanja in to ni možno. Sveža umazanija in barve se mnogo lažje čistijo, kot pa če vse skupaj čaka do ponedeljka. Dela je torej vedno več. Tudi vseh spremljajočih problemov? Mislim, da sem glavne že navedel. Vsi skupaj pa so pokazali potrebo še po dodatni zaposlitvi enega delavca. Upam, da bo vsaj tako kašen problem manj. Najbrž še imate tudi kaj načrtov? (Mislim zato, ker je delovne dobe že blizu 30. let) Že v mladosti sem moral trdo delati in si z lastnimi rokami zagotoviti obstoj. Za to delo, ki ga opravljam, ni materialna stran tista, ki bi me stimulirala, pač pa zavest,, da je delo tisto, ki ti omogoči življenje. No, ne rečem, da v vseh teh letih ni bilo tudi lepih trenutkov. In upam, da tudi v prihodnje ne bo sama tema . . . Kako pa ocenjujete ,/nladi rod ’? Če so neresni in nedelavni, smo krivi mi. Spoštujem pa tiste, ki radi delajo. Na tihem že tov. Dani računa na čas, ko bo čez par let odšel v pokoj. Toda teh nekaj let bo še treba vzdržati, pa čeprav mu bodo še naprej tolmačili, da zaradi invalidnosti ni oškodovan pri OD in čeprav bodo dinarji poračuna prispeli šele čez leto ali dve .... Tovariš glavni direktor v svojem elementu. Topel in vsebinsko bogat nagovor je realno ovrednotil pomen nove polnilne linije za naš nadaljnji razvoj ter jo uvrstil med pomembne pridobitve zadnjih let. I k ms UHEBESclBn?*' HrnsBHHHHGflHI ■ , . E| J« To pa je drugačna pesem! Pa še investicija je bila izvedena v dogovorjenem roku, česar smo se, roko na srce, že kar malo odvadili. Pri tem ima nedvomno velike zasluge tehnična ekipa Polnilnice, zato naj ji veljata posebna pohvala in čestitke. Pa naj še kdo reče, da na vrelcih ni temeljila naša preteklost, zrasla naša sedanjost in da niso jamstvo naše prihodnosti! Morda včasih, hote ali nehote, pozabljamo na to............. magnezijem slatina DONATm« VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina, Izdajatelj: Konferenca osnovnih organizacij sindikata Zdravilišča Rogaška Slatina. Glavni in odgovorni urednik: Jože Drofenik, tehnični urednik: Tone Slivnik, lektor Vlado Kern, tisk: ..Papirkonfekcija" Krško. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421 /72. Urtinki iz zgodovine: Leto 1952 To je leto rojstva novih vrelcev in konec številnih prejšnjih, s katerimi je Rogaška Slatina dobila tako velik sloves. Le odločni volji in neupogljivemu prepričanju v svojo oceno gre zahvala, da vsestransko zasnovana akcija ni propadla. Ta mož je bil univ. prof. ing Bač Josip iz Sarajeva. Letnica ima epohalen pomen. Naj mi bo dovoljeno, da nekatere najpomembnejše v večstoletni zgodovini našega zdravilišča po svoji presoji takole razvrstim: 1665 — dogodek z Zrinjskim in prihod balneomedici-ne k našim vrelcem. 1730 — Gremij dunajskih lekarnarjev je izpolnil cesarski ukaz „da je treba vrelce urediti in zanje skrbeti" tako, da so odkopali vodnjak, vrelce pa obdali s kamenitim vencem. 1907-08- Pod strokovnim vodstvom dr. Knetta so odkopali v parku v globini 10 metrov nov vrelec visokomineralizi-rane vode. Imenovali so ga Donat. 1952 — Pod strokovnim vod- stvom prof. ing. J. Bača so z globinskim vrtanjem pridobili neslutene količine visokomineralizirane vode. Namesto prejšnjih 900 litrov razredčenega Donata, ga je priteklo že tedaj na dan več kot 20.000 litrov z visoko stopnjo vsebnosti mineralov. Vsebina tega članka pa naj skuša pojasniti osnovno skrb, s katero so se borile vse uprave nad vrelci. Strokovnjaki so že pred tristo leti spoznali, da je kakovost vode podvržena velikim nihanjem vsled škodljivega pronicanja deževnice v vrelčne zbiralnike. Saj vemo, da so bili vrelci zajeti največ do globine 3-5 metrov, leta 1908 pa okoli 10 metrov. Temu zlu so rekli mešalni fenomen. Tudi betonski oklep, s katerim so obzidali I. 1908 nove vrelce v podzemnem Knetteumu, ga ni mogel zausta-viti. Po osvoboditvi so na strokovni in politični ravni razglabljali o ozdravitvi naših vrelcev. Odgovoriti je bilo treba na vprašanje, kako pridobiti več in nepotvorjenega naravnega bogastva. Okoli leta 1951 je bila imenovana strokovna komisija iz vrst znanstvenikov in zastopnikov drugih instutucij, ki bi po skupinskem načinu dela privedla k željenemu uspehu. Akcijo so imenovali „hidrološka-geološka raziska-vanja vrelčnega področja Rogaške Slatine' Pritajeno smo želeli termalne vrelce in večje količine namizne Tempel vode. Dela je vodil danes že pokojni univ. prof. ing. Bač Josip. V vzdušju nekaterih nesoglasij okoli metode vrtanja in neenotne ocene o akciji so takore-koč na predvečer pričetka del podali ostavke na sodelovanje nekateri najpomembnejši sodelavci komisije. Motivacija: metoda mehaničnega vrtanja je prehud riziko, ki lahko uniči podzemeljski vrelčni mehanizem. Z nekaterimi redkimi sodelavci je neomajno vztrajal pri svoji obrazloženi metodi ing. Bač. Prof. dr. R. Leskovar, takratni šef zdravnik, je takole opisal ta dramatičen dogodek: „Vest o tem je treščila kot zli znak v že itak nervozno razpoložene pestro druščino". Takrat sem bil sam z ing. Bačem ob paviljonu Tempel. Popeljal me je nekaj metrov vstran, pokazal s svojim dolgim kazalcem v ostrorobni pesek na tleh in rekel: Tu bom zavrtal in tu bo privrela zdravilna voda na dan! V času, ko bi že samo oklevanje zadostovalo, da se oglasi zvok trobente k splošnemu umiku, sem zaznal moč osebnosti prof. Bača. Točno na naznačenem mestu je nekaj dni zatem, 6. 7. 1952 bruhnila zdravilna voda, rešena zemeljskih spon, visoki pod nebo in oznanjala Rogaški Slatini boljšo bodočnost. Vodomet zdravilne vode je bil obenem dokaz o pravilnosti teoretičnih predpostavk in strokovnosti prof. Bača, ki je s to vrtino izpolnil pravzaprav vsa prvotna.fantastična pričakovanja." Ob zaključku pa tele misli: Z novimi vrelci smo zadostili potrebam po zdravilni vodi. Naše pritajene želje se v dveh točkah niso izpolnile — zato pa je izpolnitev tretje v tem krogu želja neizmerno več vredna. Svoje programe in poglede v prihodnost moramo graditi le z edinstveno Donat—Mg zdravilno vodo. Na tržišču kar mrgoli vseh mogočih mineralnih vod. Nobena izmed njih pa nima takšnega multiplikativnega učinka kot Donat Mg, ki je rešen mešalnega fenomena. s. Čujež AVTOBUSI SO Z E...... Na tej strani bi morala biti reportaža o poslovnem centru oziroma avtobusni postaji. S kakšnim prevoznim sredstvom smo šli p)o novice, ni pomembno. Dejstvo ŠPORT OBČINSKE SINDIKALNE IGRE ŠAH Konec marca so šahisti Zdravilišča (Grah Janez, Kovač Sandi, Ivanuš Mirko in Markovinovič Ivan) sodelovali na občinskem sindikalnem tekmovanju, ki je bilo v restavraciji Bohor. Sodelovalo je sedem ekip iz naše občine. Naši šahisti so priigrali drugo mesto, za prvouvr-ščeno Steklarno. NAMIZNI TENIS 24. aprila je bilo v telovadnici v Ratanski vasi občinsko sindikalno tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovalo je 12 moških ekip in tri ženske ekipe. Zdravilišče je imelo le moško ekipo, ki so jo sestavljali: Bračun Aco, Jurič Tone in Jurjec Damjan. Organizator je bila prosveta, ekipe so igrale na izpadanje oziroma na pet dobljenih setov. Zmagala je ekipa Steklarne, pred ekipo Zdravilišča in ekipo Metke iz Kozjega. STRELJANJE 11. maja so se v občinskih sindikalnih igrah med seboj pomerili tudi strelci. Tekmovanje je bilo v Kozjem in Rogaški Slatini. V Rog. Slatini je tekmovanje organiziralo Zdravilišče v telovadnici hotela Park. Tekmovalo je 12 ekip. Zdravilišče sta zastopali moška in ženska ekipa, ki sta se uvrstili na 4. oz. 3 mesto. VSEM TEKMOVALCEM ČESTITAMO ZA LEPE DOSEŽKE. HB je da smo prišli pre prehitro. Konkretnih podatkov še ni, termini še niso kipnili. Treba bo pač počakati . (verjetno na kvas). Rusti TRGOVSKA PONUDBA, SESTAVNI DEL TURISTIČNE PONUDBE Kljub temu, da v pripravi in trženju turističnega proizvoda nastopa posredno in neposredno čez 70 različnih dejavnosti, pa imajo neposredno ključno vlogo in vpliv na uspešno odvijanje turističnega dogajanja tiste, ki storitev ali blago neposredno ponujajo turistom. Pri tem gre torej predvsem za terciarne — posredniške oz. storitvene dejavnosti. Ob gostinstvu, hotelirstvu, v zdraviliškem turizmu tudi zdravstvu, nadalje turističnem posredovanju preko potovalnih uradov, turističnih prevozih, sodi v osnovno paleto nedvomno tudi trgovina in njena ponudba. Če pojmujemo turizem kot specifičen družbeni pojav, ki postaja vse bolj razširjen in za katerega lahko rečemo, da odraža celotno urejenost in bogastvo neke dežele, potem se prav pred trgovinsko ponudbo postavljajo velike zahteve in od nje pričakuje, da bo turistom na primeren način ponudila najkvalitetnejše in najbolj zanimivo blago. Dobra ponudba, ki upošteva želje in potrebe potencialnih kupcev je močan stimulator turistične potrošnje. Očitno pa na tem področju v naši deželi stvari ne tečejo vedno najbolje. Dostikrat pojmujemo trgovino in njeno ponudbo le kod nujno zlo, za zagotavljanje najnujnejše oskrbe. Rezultat tega so že neusklajeni obratovalni časi. Prvovrstno blago raje izpod cene izvažamo, za prodajo turistom ponujamo blago slabše kakovosti, zastarele designe ipd. Morda se bo komu zazdela takšna razlaga preveč črnogleda ali prehudo kritična. Toda večkrat zanemarjena iz- NOCOJ JE PA EN LEP VEČER Čudoviti so bili .... A ne, kako so „fajn" peli .... Tile pa res znajo .... Takšne in podobne izjave je slišati vselej, kadar naši fantje zapuščajo oder, navdušeno občinstvo pa dvorano. Tako je bilo tudi po jubilejnem koncertu in na promociji velike plošče, ki je krona vsemu požrtvovalnemu delu in neštetim uram prostega časas Pa kdo bi ne vedel, kdo so ti fantje, ki že dvajset let „delajo" in širijo tradicijo najstarejše oblike glasbenega izražanja? To so naši ljudje, sodelavci, sosedje različnih poklicev in konjičkov, ki pa imajo eno samo veliko skupno ljubezen: petje. Za petje moraš imeti pravo ljubezen, posebne notranje občutke, ne samo entuziazem kot za hobi, je dejal tov. Jože Križan. Poleg Franca Heriča, Pepija Plemenitaša, Ivana Brantuše, Rada Kidriča in Konrada Kajbe je tudi on že od samega začetka v zboru. Tu so pa še: Milan Murko, Ivan Cmager, Alojz Kristan, Hrup Jože, Maks Škrabi, Milko Zore, Ivan Bek, Dani Plavčak, Marjan Strmčnik, Edi Plevnik, Anton Božak, Ludvik Kučiš, Branko Mikša, Jože Kovačič, Karel Ferjanič, Jože Potočnik, ložbe, osebje s katerim se je težko sporazumeti v kakšnem svetovnem jeziku in ki ne kaže velikega zanimanja za spodbujanje kupca k nakupu, še dopolnijo prej navedeno, ker vse skupaj daje slabšo sliko od tistega, kar si tujci predstavljajo pod pojmom solidne trgovske ponudbe. Verjetno bi ne bilo prav in bi izzvenelo celo krivično za delavce v trgovini, če bi iskali vzroke za takšno stanje smo na prodajnih mestih. Jedro problema je izven tega, v sistemu, v odnosu družbe do te dejavnosti, neprimernih ekonomskih odnosih in navsezadnje v poslovni politiki velikih trgovskih organizacij SOZDOV itd, ki upoštevajo n.pr. Rogaško Slatino kot ostalo podeželje. Če je turizem prednostna gospodarska dejavnost, ki lahko močno izboljša devizno bilanco države z zagotavljanjem plasmaja velike količine blaga oz. proizvodov in storitev po ekonomskih cenah, potem kliče stanje trgovske ponudbe v Rogaški Slatini, Šampionu turizma Jugoslavije v letu 1985, po nujnih ukrepih. Odločilno vlogo pri tem bi moral odigrati Mercator Jelša kot nosilec trgovske ponudbe v občini, prav tako pa tudi druge organizacije, ki imajo prodajna mesta v Rogaški Slatini in občini Šmarje pri Jelšah. Pri tem kaže vložiti vse sile v čimprejšnjo realizacijo trgovsko —poslovnega centra, kjer bi ob izgradnji butikov gosti in krajani imeli na razpolago tudi primerno blagovnico. Le z realizacijo teh programov bo možno zagotoviti nadaljnji uspešni razvoj turizma v Rogaški Slatini in občini ter dober izkoristek primerjalnih prednosti, ki jih imamo na področju turizma. Žago da Milan Anton Mikša, Dušan Sisinger, Stane Škodič, Zlatko Novak, Jože Murko, Ivan Murko, Janez Popit, Milan Zagoda, Fric Drofenik, Marjan Ostruh, Ivan Štefanič, Edi Došler, Anton Kamenšek, Anton Škrabi, Alojz Matzele, Franc Križan Zborovodji: Franc Plohl (1974 pa do danes) Ivan Ulaga (1966 do 1973) Skupaj so imeli že več kot 330 nastopov, od tega 11 koncertov v tujini, 21 pa v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji. Povsod so bili lepo sprejeti, najlepše spomine pa imajo prav iz tujine, kjer so kljub nepozabnemu jeziku doživeli burne aplavze (Univerzitetna dvorana v Giessnu). kjer so o njihovem nastopu med drugim zapisali tudi tole ..Končno so le Baursche Gesangverein navezali stike z zborom zunaj nemškogovoreče dežele. Tako je bil njihov gost MPZ iz znanega, 300 let starega Zdravilišča Rog. Slatina, Jugoslavija. V sijajnem zborovskem koncertu v nedeljo popoldan nas je res dodelan zbor seznanil z najlepšim izborom jugoslovanskih, pa tudi ruskih pesmi. S strokovnostjo in skrbjo je zborovodja Franc Plohl sestavil takšen spored, ki je omogočil poslušalcem vpogled v bogastvo narodne melodije, ritmične raznolikosti in nacionalne zakoreninjenosti glazbenih zvrsti. Pevci so bili na koncu deležni ovacij, kar se v Giessnu ne dogaja često." Tudi številna priznanja, ki jih je zbor prejel, so dokaz resnega in zavzetega dela. Ob lepem jubileju in izidu plošče jim iskreno čestita tudi naše uredništvo in želi, da bi se o njihovih uspehih še pisalo. Tov. Franc Plohl pravi o jubileju in izidu plošče, da dvajset let ni dolga doba, ampak je kar lepa obletnica. Svojega dela ne omenja veliko. Nasploh so vsi pravi ljubitelji, ki jim ni žal nobene ure prebiti skupaj. Težko si je zamisliti koliko ur je potrebnih zboru, preden ..naštudira" veliko ploščo. Cel zbor je moral trikrat v Ljubljano, enkrat v soboto in enkrat v nedeljo. Sam je bil šestkrat, trikrat pa zastonj. Vseeno, ni nam žal truda, pravi. Ta plošča je trajni zapis — dokument, s katerim je bil kronan uspeh pevcev in je obenem poseben opis dogajanja v kraju. Neka- Priznanje, ki samo zase dovolj pove o vloženem trudu in doseženi umetniški ravni naših pojočih fantov. Nadaljevanje iz strani 1 Te akcije pa so: Akcija Celjske turistične zveze za najboljše urejen turistični kraj, podobna akcija je republiška. V lanskem letu smo tekmovali z vsemi turističnimi kraji Slovenije, letos pa nas je iz te akcije izvzetih pet turističnih krajev, ki bomo tekmovali le med seboj. To so kraji, ki so že doslej vedno bili na vrhu lestvice pri ocenjevanju: Bled, Portorož, Rogaška Slatina, Radenci in Postojna. Ti kraji bodo tekmovali ne za najbolj urejen, ampak za naziv VZOREN TURISTIČNI KRAJ, ki bo poleg zvenečega naslova prejel tudi pokal. Objektivno vzeto menim, da imamo malo pogojev da pridemo do prvega mesta, predvsem iz objektivnih razlogov, to je glede na mešano obliko našega gospodarstva ki je od vseh, s katerimi tekmujemo, najbolj pestra. Vendar pa menim da z zavzetostjo vseh lahko pristanemo v prvi polovici. Pri tej oceni računam na pomembno vlogo, ki jo lahko odigra novo ustanovljeni odbor za turizem pri KS. Njegova naloga bo v povezovanju organizacij združenega dela (to je vseh, ne samo tistih, ki se neposredno ukvarjajo s turizmom), društev, družbeno političnih organizacij in krajanov z namenom da za področje krajevne skupnosti obravnava ključna vprašanja in načrtuje aktivnosti, ki so potrebne, da bi se turizem v našem kraju lahko še uspešneje razvijal. O delu organov turističnega društva je upravni odbor dal pozitivno oceno, veliko je bilo narejenega, vse komisije in odbori so bili zelo delavni. Na upravnem odboru smo se dogovorili, da bodo po svojem delu za preteklo obdobje poročali predsedniki, ki bodo prav tako nakazali naloge za to leto. O turističnem prometu bo poročal predstavnik Zdravilišča;| o delu podmladka na šoli pa njihov predstavnik. Iz teh poročil boste videli, da je bilo na vseh področij veliko narejenega. Pričakujemo da nas boste v kritični diskusiji vzpodbudili k boljšemu delu. Iz poročil predsednikov boste lahko razvideli, da imamo tudi za letos veliko načrtov za naše delo na vseh področjih: na izobraževanju krajanov, na skrbi za olepšavo kraja', na prireditvah in izletih, kar vse bo tako popestrilo turistično ponudbo, da bo še bogatejša od lanske. Ta dela bomo sofinancirali iz programa turistične takse. Ker sem omepil sofinanciranje, moram povedati, da velik del teh stroškov še nosi Zdravilišče. Računamo, da bomo v tem letu po predvidenih nočitvah zbrali 21,000.000. din. Izdatlci pa bodo naslednji: odvod TZS in CTZ 2.900.000,-din prireditve in izleti 10.000.000.—din za olepšavo kraja 6.500.000,— din dotacija društvom, ki dopolnjujejo turistično dejavnost 3.500.000.— din funkcionalni izdatki za delo društva in komisij (tečaji, predavanja pogodbena dela) 1,250.000,— din Predsednik komisije za olepšavo kraja tov. Ogrizek Franc je poročal, da je v tem letu komisija izvedla dvakrat ocenjevanje zasebnih in javnih zgradb in njihove okolice. Pri tem so opozarjali na določene nepravilnosti, ki jih je potrebno odpraviti. Na splošno meni, da se situacija iz leta v leto popravlja. Tako bomo letos podelili 6 vrtnic in 20 pohval. Zlato vrtnico prejmeta Narat Marija in Bercko Angela, srebrno Jerkovič Ojdana in Rovišnjak Justina, bronasto pa Kit Stanko in Mužina Franc. O delu komisije za prireditve je poročal tajnik Plohl Franc, ki je povedal, da je bilo v lanskem letu 86 kvalitetnih prireditev. Potrebno je posebej omeniti predvsem Rogaške glasbene večere, ki so bili organizirani ob praznovanju 320 letnice. Zaradi odsotnosti predsednika komisije za izlete je v njegovem imenu podal poročilo tov. Zagoda Milan. V lanskem letu je bilo razpisanih 65 izletov v razne kraje, realiziranih jih je bilo le 30 in to največ v Zagreb, Ptuj in Maribor. Za turistični podmladek je poročala učenka osnovne šole Kovačič Jolanda, ki je slikovito orisala delovanje podmladka na osnovni šoli. Njo je dopolnila še predsednica komisije za estetsko in turistično vzgojo tov. Slivnik Štefka. Po končanih poročilih se je razvila živahna razprava, v kateri je glavni direktor Zdravilišča tov. Bizjak Darko seznanil z uspehi in investicijsko dejavnostjo tega najpomebnejšega dejavnika v našem kraju. Kot zadnji se je še prijavil k besedi tov. prof. Vudler, ki je pozitivno ocenil delo Turističnega drušva. L.L. Pardon, pomota! Saj smo vendar vsi za čisto okolje in neokrnjeno naravo! Morda pa gre le za nesrečno razsut tovor vejevja in lesnih odpadkov? Žal se je „nesreča” pripetila nekoliko preb-, lizu teniških igrišč in neposredno ob priljubljeni sprehajalni stezi.... Združenji; bank Jugoslavije je sprejelo naslednje sklepe, ki veljajo in se uporabljajo od 31. 3. 1986 dalje: 1. Blago, storitve in druge obveznosti lahko imetnik tekočega računa poravna s čekom do višine 25.000. — din. 2. Imetnik tekočega računa pa lahko dvigne s čekom tudi gotovino, vendar le do višine 10.000. — din, razen v enoti kjer ima odprt tekoči račun. 3. Višina čeka pri brezgotovinskem plačilu, kot tudi znesek dvignjene gotovine ne more biti nižji od 500.— din. Prav tako je od 31. 3. 1986 dalje mogoče z vpogledne hranilne knjižice, ki sc glasi na ime in je od druge banke, brez predhodne primerjave stanja, dvigniti 30.000.— din. Nadaljevanje s 13 strani terim se zdi predraga .... (vsak, kdor je še ni kupil naj se spomni akcije „Poda-rim — dobim" opomba avtorja). Kako je pa s podmladkom? Ja, tako kot tisti rek — veliko poklicanih, malo izvoljenih. Ostanejo samo ta zagreti. Težko je za podmladek. Ni več klime in okolja, kjer bi se mladina s tem „zagiftala". Stari običaji izumirajo, z njimi pa tudi petje. Prej je petje spremljalo vsako delo. Pelo se je ob vsaki priložnosti . . . na veselje, žalost. Teh pesmi ni več. Nastajajo nove, umetne, ki so težke. Razlikovati moramo ljudsko petje od zborovskega. Program zbora mora vsebovati oboje, vendar v pravem sorazmerju. S tem se strinjam .vendar trdim, da je ljudskega petja premalo. V torkovi oddaji „Naša zemlja v pesmi in besedi" je slišati pesmi, ki jih srednja in mlajša generacija sploh ne pozna. A ne bi bilo zaželeno, da te pesmi povzame in izda kak priznan zbor ali oktet? No, saj imajo kar precej tega v svojih repertoarjih . . . Tovariš Herič Franc, Pepi Plemenitaš in Jože Križan so mi po promociji žrtvovali nekaj minut za sproščen pogovor. Čeprav so bili videti malce utrujeni, jim je v očeh gorelo tisto zadovoljstvo, ki ga čutijo vselej, kadar osvojijo poslušalce. Petje jih spremlja že od rane mladosti in na vprašanje, kaj jim pomeni, je najbolj zgovorno odgovoril tov. Franc, ki pravi, da to najbolje spoznaš, ko vidiš, da že 14 dni ni bilo vaj ... . Čuti se pomanjkanje petja na vasi, medtem ko število zborov narašča, meni tov. Pepi. Jože se strinja, da je domačih na radiu premalo, kar zgovorno potrjujejo izjave, ki jih slišimo med „Lojtrico domačih." Kot da bi se včasih sramovali svojih pesmi. Naj zaključim z željo, da bi se tudi tukaj kaj spremenilo. Na boljše, seveda. Da bi tudi na radiu znali enkrat ločiti zrno od plevela. Odkar je podružbljen tudi radio, imamo sicer še vedno svobodo govora, a vse manj svobodo poslušanja . . . Naj bodo rogaški jubileji prelomnica na področju kvalitetne glasbe. Nasvidenje na ŠANSONU '86. RUSTI PRIREDITVE V JUNIJU 1986 Nastop učencev Glasbene šole občine Šmarje v Zdrav, dvorani 6. Plesna revija — Horea iz Rog. Slatine 12. Večer folklore in starih običajev FS JANKO ŽIVKO" iz Poljčan v Zdrav, dvorani 14. Koncert ZPZ Zdravilišča Rog. Slatina — v Zdrav, dvorani 20. Večer jugoslovanske folklore F A iz Sombora v Zdrav, dvorani 21. Koncert MePZ „lskra' iz Kranja — v Zdrav, dvorani 24. Koncert Godalni orkester iz Celja —v Zdrav, dvorani 28. Koncert — orgle: Andjelko Klo- bučar, sopran: Mira Mrascek, violina. Jasmina Mrascek-cerkev Sv. Križa