Letnik XII, maj 2000, št. 3, 4 Zdravo! IZ VSEBINE! INTERVJUJI: str. 2-8, 14, 52 NASVDENJE OSMOŠOLCI: str 15,16 REPORTAŽE: str 17-21 ANKETE: str 22 - 24 MISTER, MISS ŠOLE, str. 23 o IZBIRNE VSEBINE str. 26 MALA NAJČA: str 34-41 HOROSKOP: str 56 - 59 KV/Z: str. 59 SIDDHARTA, str. 60 ŠALE, str. 64 Tale uvodnik pišem z veliko težavo, kajti to je moj zadnji uvodnik v tem šolskem letu, zadnji uvodnik v Najči in tudi zadnji v osnovni šoli. Mogoče se tistim, ki še niste v osmem razredu, zdi, da pretiravam. Vendar je občutek, da ne boš več dan za dnem s prijatelji, učitelji, prostori in predmeti, s katerimi si preživel osem let, malce žalosten. Saj vem, da se sedaj začenja nov in zanimiv del življenja, a še vedno je težko zapustiti nekaj, kar si imel tako rad. Najča vas bo, upam, spremljala še naprej in vam posredovala stvari, ki vas zanimajo in o katerih radi berete. Tokrat so tu horoskop, intervjuji, kritike, pogumno pero, šport, glasbena lestvica ... Torej vse, za kar ste pokazali zanimanje. Izvedli smo tudi anketo za miss in mistra osmih razredov, za kar ste prosili že prej, vendar ni bilo prostora. Tako ostaja Najča naš časopis, ki ga pomagate vsi oblikovati s svojimi idejami in predlogi. Naslednje leto se bo celotna ekipa zamenjala in mogoče se bo zamenjala tudi vsebina časopisa. Spremembe prinašajo s sabo svežino, ki je v tem rutinskem času, v katerem živimo, nujno potrebna. Vsem osmošolcem, ki letos zapuščajo osnovno šolo, pa želim, da bi našli srečo v svojem prihodnjem življenju in počeli točno to, kar jih najbolj veseli. Lep pozdrav, Nejc Gazvoda, 8. b glavni urednik Najče INTERVJU Z NIKOM GOLOBOM Niko Golob ima zelo pestro življenje - bil je učitelj likovne vzgoje, ravnatelj, pedagoški svetovalec, likovni ustvarjalec. Z njim sva se pogovarjali predvsem o letih, ko je bil še učitelj. Učili ste na naši šoli. Vam je bilo delo tukaj všeč? Bil sem prvi učitelj likovne vzgoje na tej šoli - tu sem učil od samega začetka. V prostoru, kjer je še danes likovna učilnica, sem učil sedem let. S čim se ukvarjate sedaj? Sedaj sem upokojen. Največ časa preživim na vikendu, kjer z ženo urejava vrt in sadno drevje. Pred kratkim sem tam postavil gugalnico za vnuke. Kadar pa je več časa, zlasti pozimi, kiparim in se ukvarjam s keramiko, včasih tudi kaj naslikam. To je predvsem za hobi, za užitek. Moj naj ljubši motiv so ptiči. Všeč so mi že od majhnega, ko sem pasel krave in sem poznal vse vrste ptičev. Se danes jih poznam po tem, kako se oglašajo in večino po videzu. Ptiči so že sami po sebi zanimiva kiparska oblika. Predstavljajo neko svobodo, letenje. Vsi bi radi leteli kot ptice. So tudi simbol ljubezni, predvsem golobčki. Povedali so nam, da ste dober pripovedovalec zgodb in anekdot. Ali nam lahko poveste nekaj veselih zgodb iz časov, ko ste bili še mlad učitelj? Rajši bom začel prej, v rani mladosti. Že takrat sem rad risal. V tistih časih, ko sem bil jaz osnovnošolec - to je bilo med drugo svetovno vojno - ni bilo ne papirja ne svinčnikov. Po osvoboditvi pa so se v trgovini že dobila navadna peresa z držalom in tuš. Slikarji še danes rišejo z istim priborom. Tuš me je popolnoma prevzel - črna bleščeča črta. Risal sem na majhne kose papirja, največkrat obraze. K nam je zahajal možakar, ki je bil precej razcapan. Bil je zelo bister, a je hodil okrog kot berač. K nam je hodil brat časopise in jaz sem ga ob tej priliki enkrat narisal, in sicer portret. Imel je luknjo v klobuku in iz nje so štrleli lasje. Jaz sem to narisal in ko sem mu portret pokazal, je bil zelo navdušen. Rekel je: “Veš kaj, nariši še eno luknjo in še en šop las. Sliko bom poslal v Ameriko, da bodo videli, kakšen revež sem. Mogoče bom pa kaj dobil nazaj.” oooooooooo Bil sem učitelj razrednega pouka v Loškem Potoku. Star sem bil komaj 17 let. Ponavljale! so bili stari 15, 16 let in večji od mene za eno glavo. Tako mlad sem bil, ker sem že s šestimi leti odšel v šolo, potem naredil sedemletko in odšel na učiteljišče za štiri leta. Če vse skupaj izračunate, sem že pri sedemnajstih dobil dovoljenje z ministrstva, da smem učiti. Dobil sem tudi določilo - dekret - kam bom šel v službo. Takrat še nisi smel sam izbirati službenih mest. Tako sem odšel v Loški Potok. Nisem vedel, kje je to, zato sem vzel zemljevid v roke in iskal. Našel sem ga nekje v hribih pri Kočevju. Tam sem učil tri leta in pol. Ta leta so mi ostala najbolj v spominu. Popoldne sem učil drugi razred, dopoldne pa peti. Prvo leto mi še ni šlo tako gladko. V mojem razredu je bil tudi Ivan, ki je ponavljal. Bil je za eno glavo večji od drugih. Ker je prerasel hlače, je bil podoben Rožletu. Bil je zelo živahen, a tudi bister. Nekoč smo se pri slovenščini učili želelni stavek. Zunaj je naletaval prvi sneg. Tam imajo vsi zelo radi sneg in zato sem Oblikoval: DOMEN ŽAGAR komaj pritegnil pozornost razreda. Na tablo sem napisal nekaj želelnih stavkov. Ko sem učencem rekel, naj povejo nekaj svojih primerov, so vsi ponavljali stavke, ki so že bili na tabli. Ivan je v zadnji klopi dvignil roko, a jaz ga najprej nisem hotel poklicati. Ko drugi niso povedali nič pametnega, sem ga le poklical. Rekel je: »O, da bi že smel na stran!« To sem mu tudi dovolil, ker je bil edini, ki je pravilno povedal želelni stavek. oooooooooo Ko sem bil razrednik na tej šoli, smo se z učenci na koncu osmega razreda dogovarjali, kam na končni izlet. Odločili smo se za Gorjance. Do Gabrja smo se peljali z avtobusom, naprej pa odšli peš. Zbrali smo denar, nakupili vse potrebno za piknik in se odpravili. Le Ciril se nam ni pridružil pri nakupih in je s sabo nesel poln nahrbtnik. Nihče ni vedel, kaj je v njem. Ko smo zakurili in začeli peči čevapčiče, je Ciril pripravljal svoj °genj. Iz nahrbtnika je privlekel celega zajca in ga začel peči. Ko smo mi že zdavnaj pojedli, je Ciril še vedno pekel zajca. Bilo mu je zelo vroče, od čela mu je kar kapljalo. Ko ga je Ciril končno spekel je celega sam pojedel. Revež Jc komaj hodil, tako seje najedel. oooooooooo Pri likovni vzgoji sem učence Poskušal naučiti čim več o kiču. Vsako leto smo pripravili razstavo kiča v kotu razreda. Učenci so Prinesli veliko izdelkov - plastične r°ze, razglednice, voščilnice, pisane kipe ... V tistih časih sem bil zelo zagret borec proti kiču. Danes mi je za to vseeno. Če je ljudem všeč kič, naj ga pač imajo. Prišel je konec ^kvvallPOMEN ŽAGAR šolskega leta. Takrat je v navadi, da učenci razredniku prinesejo skromno darilo. In res, zadnji šolski dan so moji učenci slavnostno sedeli v razredu in se dregali s komolci. Mislil sem: “Zdaj pa nekaj bo.” Dekle v zadnji klopi je vstalo in mi izročilo v celofan zavito darilo. V imenu razreda se mi je zahvalila za celoletni trud. Že skozi celofan sem videl, kakšno je darilo. Znašel sem se v veliki dilemi, ali naj ga vzamem ali ne, saj tako kičastega izdelka še nikoli nisem videl. Če bi ga vzel, bi poteptal vsa svoja prepričanja, če pa bi povedal resnico, bi užalil učence. In sicer je bila to steklenica, obdana z gipsom, ven pa so moleli štrclji, na katere so bile obešene skodelice. Steklenica je bila pobarvana kot drevesno deblo, skodelice pa so predstavljale veje. Povedal sem jim, da sem jim hvaležen, ampak da ne bi mogli izbrati lepšega kiča. Predlagal sem jim, da ga uvrstimo v našo zbirko. S tem so se strinjali. Andreja Mamilovič, 8. c Katja Župevec, 8. c \iu ^ 1 KIČA KIČU M/ MZtKuJraj, ! ... TONE PARTLJIČ: Po duši ostajam pisatelj Gospoda Partljiča je nemogoče opisati na kratko. Dramatik, pisatelj, publicist, urednik, politik, vrsto let tudi učitelj, nato dramaturg in umetniški vodja mariborskega gledališča in bivši predsednik Društva pisateljev Slovenije je namreč tako vsestranski človek, da gaje nemogoče opisati samo kot eno izmed zgoraj naštetih oseb. Njegova najbolj znana dela - Na svidenje med zvezdami, Slišal sem, kako trava raste, Ščuke pa ne, Ščuke pa ni, Ščuka, da te kap. Moj ata, socialistični kulak - so vsako posebej izjemno zanimivo branje. V njih lahko spoznamo Partljiča kot človeka, ki pozna veliko plati življenja. In če pustimo vse komplicirane stvari ob strani: njegova dela so izjemno humorna in zabavna, kar je za nas, bralce Najče, gotovo pomembno. Sam sem gospoda Partljiča spoznal na XI. grmskem srečanju, kjer sem mu po koncu zanimivega večera zastavil nekaj vprašanj. Kaj vam pomeni ščuka? Ni namreč težko ugotoviti, da se ta riba pojavlja v naslovih vaših komedij. Ščuka ima dvojni pomen. V komediji Ščuke pa ni sem vzel imena oseb iz Cankarjeve komedije Za narodov blagor. Osebe, ki imajo v Cankarjevemu delu stranske vloge, sem sam izbral za glavne junake. Franc Ščuka pa je človek, kije edini pozitivni junak v delu Za narodov blagor. Torej sem s tem naslovom hotel povedati naslednje: vsi negativci in pokvarjenci iz Cankarjevih del so nam ostali v spominu, pozabili pa smo na edinega pozitivnega junaka - Franca Ščuko! Kremžarji, Siratke, Kalandri so ostali, Ščuke pa ni. Drugi pomen pa je stavek iz te komedije, ki ga izreče nek dijak: »Gospodi, vi ste debeli mastni krapi, ščuke, ki bi vas preganjala, pa ni.« Sam namreč mislim, da mora v vsakem okolju biti tudi ščuka med krapi. Zato lahko ljudje moj naslov razumejo z živalske strani; tisti, ki se spoznajo na književnost, pa lahko v naslovu odkrijejo koketiranje s Cankarjem. Pavček je o vas napisal, da ste v slovenski tipičnosti netipični. Če me je Pavček uporabil za primer tipičnosti in netipičnosti, bom pa še jaz njega. Pavčka sem na nastopih z njim spoznal kot tipičnega Slovenca: glasen je, rad poje, čeprav nima posluha, govori verze, vino pije in ga goji, izhaja iz revne družine, a vendar je uspel. Ima nekakšno klasično slovensko biografijo. Netipičen pa je v tem, da pri tem vztraja: težko mu je bilo, a je premagal težave. S tem daje luč ostalim Slovencem, ker jim kaže, da je to mogoče. Tako je bilo tudi pri meni: imel sem hude trenutke, a mi jih je s humorjem in voljo uspelo poraziti. Ste politik in pisatelj. Sta ti dve stvari neločljivo povezani ali je med njima meja? Ne bi te rad razočaral, vendar bom povedal nekaj, kar ljudje ne slišijo radi. Nimam razloga, da ne bi bil iskren, lahko pa, da se tudi motim. Kot veš, sem bil predsednik Društva pisateljev in hkrati prijateljeval z veliko politiki. Slovenska delitev na dobre in vsevedne kulturnike in na grde in pokvarjene politike ni točna. Tudi med pisatelji sem srečal človeka, ki je egoist, ki je izdal drugega, da bi dobil nagrado ... Ne rečem, da je takih veliko, vendar obstajajo. Sem pa med politiki v prejšnjem socialističnem in zdajšnjem sistemu srečal častne in poštene ljudi, seveda pa tudi veliko povzpetnežev in samoljubov. Ta izkušnja mi govori, da ni pomembno, kje in kaj človek dela, da bi ga po tem značajsko ocenili. Za primer naj postavim vas, učence, ki za učitelje vedno mislite, da so navadne »svinje«, ki vam jemljejo svobodo, vendar to ni res. Tudi med učitelji so dobri in slabi ljudje, ravno tako med mladino. Delitev ni tako preprosta. Zase pa lahko rečem, da si ne želim kariere politika, sodelujem pa v njej zaradi odločitev, ki jih lahko spreminjam in s tem olajšam življenje ljudi. Po duši pa ostajam pisatelj. Nejc Gazvoda, 8. b dWjarroQ' jumcKAu. yvmjCr( xijoL Mj J>dxL (mML jujzvrJm;! SUZANA BRICELJ Suzana Bricelj je bivša učenka naše šole, ki je že v zgodnjih razredih vedela, kaj si želi: na oblikovalsko srednjo šolo v Ljubljano in nato naprej na akademijo. Uspelo ji je še mnogo več, kajti Suzana Bricelj odhaja na izjemno priznano šolo v Pariz, v kateri se je med drugimi šolal tudi Mattise. Vendar nje ne moremo oceniti kot nekakšen objekt: ona je namreč umetniška duša, ki uživa v ustvarjanju. Najbrž ne veste, daje ravno ona za svojo diplomsko nalogo oblikovala celostno podobo naše šole, vključno s slavnim grmskim znakom, ki predstavlja učence (črne čačke), kako s svojimi mislimi prebijajo zidove institucije, naše šole (trikotnik). Za svoja dela je prejela številne nagrade, med nji- OS GRM mi tudi dve študentski prešemovi. Zato so jo povabili na XI. grmsko srečanje, v naši avli pa je imela tudi manjšo razstavo. Njen naj večji projekt pa je gotovo ilustriran] e Martina Krpana. Suzana se je tega dela lotila zelo zavzeto: najprej je preučila vse prejšnje ilustratorje, jih analizirala, preučila njihove dobre in tudi slabe strani. Nato si je zamislila format. Martin Krpan, zgodba Frana Levstika o pogumnemu tihotapcu soli, je epska zgodba, zato je epski tudi format, kar pomeni, da je zelo velik. Suzana se je držala epske zasnove tudi pri ilustracijah: Martin Krpan je velik, večkrat v prvem planu, vzkliki so poudarjeni z velikimi črkami, barve so žive in močne. Naj vam povem, da je tole zelo skop opis tega čudovitega dela; najbolje bo, da si ga ogledate sami. Suzani seveda želimo še ogromno uspehov in verjamemo, da bo postala izjemno priznana oblikovalka. Jaz pa sem se zadržal pri likovnih vprašanjih in ji raje postavil dve malce nostalgični. Kakšne spomine imate na našo šolo? Na tej šoli sem se počutila krasno, tu sem preživljala moja najlepša leta. Imela sem veliko prijateljev, bilo je čudovito. Moja mama je tudi učila na vaši šoli, zato sem jo lahko pogosto obiskovala. Danes pa sem sploh vsa ganjena, kajti veliko mi pomeni povabilo na tako srečanje. To je zame lepo priznanje. I kaj pa to delaš? ha te bes opali! ref. da etumca. mjr da U,m od bUt tp Um *d mh*> ' • '••*.** iv, Se boste še kdaj vrnili na našo šolo, da bi pomagali pri likovnem ustvarjanju naših učencev? OŠ Grm mi pomeni res veliko, zato se bom seveda še vračala, da bom pomagala, kolikor bom le mogla v svoji stroki. Nejc Gazvoda, 8. b RADIO MAX RADIO MAX RADIO MAX Radio Max je radio, ki dela pridno in veselo, da bi bilo še naprej zajelo. Vsi, ki ga tako kot midve radi poslušate, se verjetno strinjate s tem stavkom. Voditelji Robi, Peter, Barbara, Mojca, Sonja in Renata poskrbijo za še lepši in bolj sončen dan, kot bi bil navadno, tonski tehniki Sebastijan, Aljoša in Dragan - Pele pa poskrbijo, da naša ušesa preveč ne trpijo. Radio Max bo svoj 4. rojstni dan pod okriljem šefice in direktorice ga. Neve Pevec praznoval 15. septembra. Kljub lepim letom so nama zagotovili, da nimajo težav s krčnimi žilami. Maxov delovni dan se že od začetka delovanja deli na dopoldansko in popoldansko izmeno. Začne že ob 6. uri ob 12. uri, pa dopoldansko izmeno zamenjajo sodelavci. Ti so na radiu od 15. do 21. ure, ko se tudi maxovci odpravijo domov na zasluženi počitek. Radio Max pa nam neutrudno trobi 24 ur na dan na frekvenci 87,6 & 88,9 Fm s pomočjo računalniške obdelave. Poleg uradnih vprašanj vam, dragi bralci Najče, ekskluzivno ponujava odgovore na še nikdar odgovorjena vprašanja! Poleg dela na radiu ima par vaših voditeljev tudi delo na televiziji. Je morda krivo premajhno plačilo (če ni prevelika skrivnost)? Barbara Barbič-Barbi dela na lokalni televiziji Vaš kanal, ker ima to delo rada in je zanjo velik izziv delati še v enem mediju, ki se močno razlikuje od radijskega, Robert Erjavec pa dela na Pop TV in na Gaj bi, ker delo ne smrdi, še manj pa denar. Vseeno so se govoru o osebnem denarju raje izognili. Povedali so nama le to, da se Max preživlja izključno z reklamnimi oglasi, lastnim trženjem in raznimi ostalimi projekti, kot so razne prireditve. Med najpomembnejšimi dogodki v njihovem obstoju so zagotovo dobrodelna prireditev Zbiranje sredstev za pediatrični oddelek novomeške bolnišnice, razni koncerti in ostale manifestacije s humanim namenom. Veliko je tega, vendar želijo ostati skromni, da ne bi zvenelo kot samohvala. Delo radijskega voditelja zahteva veliko razgledanosti, hitro odzivanje na dogajanje ter reakcije poslušalcev, ki želijo govoriti z njimi in jim ponujajo svež kruh in pečen krompirček. Razvili so si dar govora (beri - nakladanja v dobrem smislu); predvsem Robi je znan po razpredanju čisto enostavne stvari, medtem ko Pele išče kak CD. Pomembna naloga voditelja je tudi to, da slabo prenaša tehnika in mu kar naprej ukazuje, saj je vendar On voditelj, tehnik je tehnik. Pa tudi delo tehnika zahteva izobraženost na elektrotehničnem in računalniškem področju, spremljati pa mora tudi novice iz sveta glasbe in zabave. Pomembno pa je tudi to, da v službo ne nosi smrdljivega sira in prepotenih majic z reklamnimi napisi konkurenčnih radijskih postaj. Na radiu dostikrat slišimo, da iščete komercialista. Kaj on/ona pravzaprav dela? Komercialista iščemo, ker so to fejst ljudje, ki prinesejo radiu cekinčke. Ponavadi se voditelji menjajo dokaj hitro. Zdaj se pri vas že nekaj časa niso zamenjali. Kako to? Ne vemo. Morda zato, ker so spikerji ljudje, ki živijo relativno hitro, imajo veliko številko čevljev in dolgjezik-goveji se skrije. Ko je že toliko govora o hrani: prej pečen krompirček, zdaj govedina, moram vprašat, kje Robi izbrska recepte, ki nam jih tako vestno posreduje v času kosila? Recepte si izmišljuje sam s pomočjo matematičnih priročnikov in revij o traktorski mehanizaciji ter spravilu sena. Še eno vprašanje za Robija: zakaj si si pobarval lase na blond? Robi si je pobarval lase zato, ker je opazil nekaj sivine na svoji glavi, seveda pa močno upa, da bo nastalo še nekaj sivih celic tudi v njegovi glavi (to seveda ni bil Robijev odgovor). Ekipa Radia Max vam sporoča, da imajo vse poslušalce radi kot domačo potico ali kruh. Če jim vračate ljubezen, jim lahko pišete na naslov RADTOMAX@STOT, NF,T ali na Radio Max, Gubčeva 27, 8210 Trebnje. Njihova internet Stranje že nekaj let v izdelavi a upajo, da bo kmalu končana. OBISK DIMA ZUPANA V torek, 16. maja, smo na naši šoli gostili priljubljenega sodobnega slovenskega mladinskega pisatelja Dima Zupana. S pisateljem sem opravila intervju, toda ko sem želela z diktafona pogovor »preliti« na papir, da bi ga lahko prebrali tudi vi, sem ugotovila, da na kaseti le nekaj šumi. Na srečo sem to ugotovila še isti dan, zato sem zadevo rešila tako, da sem pač aktivirala svoj spomin. Ugotovila sem, da le-ta še ni tako slab in tako je intervju pred vami - le pisateljevih odgovorov pač nisem mogla navesti dobesedno. Pišete raznovrstne knjige; za najmlajše, za osnovnošolce, pa tudi za študente in starejše. Za katero generacijo pišete najraje? Pisatelj mi je povedal, da v svojih delih najraje opisuje mladino in dela njej tudi posveti. v Črpate snov za pisanje iz Vašega otroštva, mladosti, resničnega življenja ali si zgodbo izmislite? Osnova njegovih literarnih del so odnosi med ljudmi. Zanimajo ga odzivi na čustvovanja z vsemi stiskami ih padci, v katere smo ujeti, •n evforijami na drugi strani. Pravi, daje ves svet igrišče in če upošteva skušnje iz svojega otroštva, je ves svet njegova delavnica. Ali ima zasluge za Vaše pisanje tudi Vaš oče? Vsak človek podeduje po svojih starših dobre in slabe lastnosti. Prepričan je, da je po svojem očetu Podedoval prav to dobro lastnost -Pisanje. Kie in kdaj najlažje ustvarjate? ajlažje ustvarja doma, dopoldne, o sta hčerki v šoli in žena v službi. ^ pisanje namreč potrebuje mir in zbranost. Knjigi Drekec Pekec in Pukec Smukec ste posvetili hčerki Niki. Zanima me, ali ste čustva in lastnosti Nikice opazovali pri svoji hčerki? Pisatelj je povedal, da je to res le deloma, saj je Nikica v knjigah Drekca Pekca in Pukca Smukca pravzaprav popolnoma drugačna od njegove hčerke. Ali radi obiskujete učence po šolah ali vam je to mogoče v breme? Učence po šolah obiskuje zelo rad, saj pravi, da je pomembno, da avtorja knjige spoznamo kot človeka in ne samo kot pisatelja. Sporočilo pisatelja Dima Zupana bralcem Najče pa je naslednje: f\ ' ^ * ■«'? c^e>' Z1' !/( "7- O^Ukovala:SA ŠA S , s a NOVOMEŠKI PROSTOVOLJCI Intervju z Branko Bukovec, predsednico društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Prostovoljno delo je dokaj širok pojem. Kaj delajo vaši člani? V našem društvu razvijamo prostovoljno delo za vse starosti. Prostovoljci so lahko polnoletni in mladoletni člani, zato se kot mlajši prostovoljci lahko vključite tudi tisti učenci, ki bi želeli pomagati drugim. Najbolj uspešno je delo z otroki in mladostniki. Tako pomagamo tudi učencem vaše osnovne šole, ki pač potrebujejo pomoč. Niso vsi ljudje pripravljeni žrtvovati svojega časa za prostovoljno delo. Torej je to društvo neka elita, ali ne? To je elita tistih ljudi, ki so pripravljeni del svojega časa posvetiti drugim, s tem da ne zahtevajo plačila. Sicer pa je plačilo notranje zadovoljstvo, ki ga vsak prostovoljec začuti, če so tudi pomoči potrebni zadovoljni. Ja, lani sem prejela nagrado občine, za katero so me predlagali prostovoljci. To ni samo priznanje za moje delo v zadnjih desetih letih, ampak je tudi priznanje vsem mojim sodelavcem, s katerimi delam v prostem času, in priznanje tej dejavnosti nasploh. Mislim, da je prostovoljno delo postalo tako pomembno kot delo, za katerega ljudje dobivajo plačo. Prostovoljno delo postaja vrednota. Vaše društvo je pomagalo tudi beguncem, ki so pribežali zaradi vojne na Kosovu. Društvo je v letih 1991 in 1992 nastalo zaradi potrebe po pomoči beguncem. Največ uspešnih projektov imamo ravno na področju psihosocialne pomoči za te otroke in mladostnike. Od leta 1992 naši prostovoljci gotovo dvesto dni na leto izvajajo programe zanje. Gospa Bukovec, dobili ste tudi nagrado občine za prostovoljno delo. Ste s svojim prostovoljnim delom in delom na občini zadovoljni? Zadovoljna sem povsod tam, kjer delam z ljudmi in tam, kjer lahko pomagam. Torej na občini in pri stvareh, ki jih opravljam izven delovnega časa. v Želite omeniti še kaj posebnega? Tvojim sošolcem in drugim, ki ste bolj angažirani, želim povedati, daje delo z ljudmi ali z vrstniki zelo pomembno že v OS. Prav tako usmerjanje v take programe, ki dajejo človeku notranje zadovoljstvo, saj vidiš, kako zadovoljni so tisti ljudje, ki jim nudiš pomoč. Nejc Novak, 7. c Oblikovala: ANDREJKA STANIČ, 7.d SREČANJE NAJMLAJSIH LITERATOV Kot zaključni dogodek Dolenjskega knjižnega sejma je v petek, 12. maja, v avli Krke potekalo srečanje naj mlajših literatov Dolenjske z gostjo Deso Muck. Med več kot sto prispevki so izbrali osem ustvarjalcev, ki so se predstavili s svojimi deli. Med njimi sem bil tudi jaz, in sicer s pesmijo, ki jo lahko najdete tudi v Najči. To naj bo dokaz, da dolenjska literatura sploh ni mrtva, nasprotno, zelo je živa in bo taka tudi ostala, dokler jo bodo ljudje, kot so člani Literarnega kluba Dragotin Kette in njihova predsednica Klavdija Kotar, z dušo in srcem podpirali. Nastop gospe Dese je bil izredno sproščujoč in čustven, pogovarjali smo se o težavah najstnikov, njenih delih, pa tudi o kuhanju in seveda branju. Končni vtis je malce pokvaril nek študent, ki je zahteval, da Desa Pove kakšen vic. Mislil je, da bo Upadel frajer, vendar je požel samo neodobravanje in užaljenost gospe Dese. Lep dokaz, da ljubljanski študentje s pobarvanimi lasmi, uhani P° celem obrazu in povečano dozo Pameti niso nezmotljivi. Taki dogodki pomagajo ohranjati knjigo živo, kajti v zadnjem času jo vse bolj izpodrivajo mediji, kot so televizija in računalnik. Potrudite se in berite več, kajti odkrili boste stvari, ki znajo biti veliko zanimivejše od dolgočasnega vsakdanjega življenja. Nejc Gazvoda, 8. b ^m^SllDOMEN ŽAGAR LOKAL PATRIOT Je eden novejših klubov v Novem mestu, za katerega se je že dalj časa potegovalo Društvo novomeških študentov. LokalPatriot je prostor, kjer se zadržujejo vse generacije, največ pa je študentov in dijakov. Lokal ima sestavljen tudi razpored dogajanja za vsak mesec posebej. Tam so možne vsakodnevne igre šaha, monopolija, kart, veliko je tudi glasbenih, literarnih večerov itd. Za njegovo ime so študentje, dijaki in mlajši ter starejši glasovali po internetu. V ožjem izboru so bila še imena: KULT KLUB, LEGENDA, KLUB ..... V slovarju tujk lahko najdemo pomen zmagovalnega imena, in sicer: LOCALIS = krajeven (latinsko) PATRIOT = domoljub (francosko) Ce ti dve besedi smiselno povežemo, dobimo: LOKALPATRIOT kdor goji zelo močno, celo pretirano ljubezen do svojega kraja. Novomeščanom in nasploh Dolenjcem ta pretiranost do svojega kraja ni tuja, zato ime še zdaleč ni napačno. Ker se mlajši pa tudi starejši v družbi večinoma pogovarjamo/- jo v slengu, besede pa radi obračamo in (ali) skrajšamo, se že sliši govoriti: »Gremo v Patriota« ali »Pej-mo v klub«. Največ zaslug za otvoritev in delovanje LokalPatrio-ta ima Marko Zajc (član DMP-ja in DNŠ-ja /Društva novomeških študentov), ki je vso zadevo že od vsega začetka vodil, usmerjal in koordiniral. Manca, 7. d Pomoč: Tomaž Koncilija KAM NAS OB VIKENDIH VODIJO POTI? Mladi se v prostem času radi zabavamo s prijatelji. Včasih se odpravimo h komu domov ali pa v mestne lokalčke in še dlje. Najraje pa zahajamo v priljubljene lokalčke, v katerih se počutimo najbolj udobno. Ko sem po šoli spraševala, kateri lokal je Grmčanom najljubši, je nastala spodnja lestvica, ki kaže na največjo priljubljenost Atlantisa. No, Atlantis seje preimenoval v Klub Zlatorog in najbolje ga boste spoznali, če ga obiščete in sami presodite, če spada res med najboljše. Mladi Novomeščani pa smo po dolgih prizadevanjih dobili tudi čisto pravi mladinski klub-LokalPatriot. 1. ATLANTIS 2. L OKALPA TRIO T 3. KAPUCINKA 4. TOTALČEK 5. AFRICA 6. ALCATRAZ 7. OTOČEC 8. HARLEY Manca, 7.d KNJIŽNE NOVOSTI Gudrun Pausewang: DAM TI ŠE ZADNJO PRILOŽNOST, BOG! Lina je na poti iz šole našla povoženo mačko. Kako lahko vsemogočni Bog dovoli, se sprašuje, da bo postal nedolžni mladiček sirota? Umirajoči mački obljubi, da bo skrbela za mladega mucka. Ker pa ji mama ne dovoli živali v stanovanju, Lina z muckom v naročju preživi mrzlo noč na pustih mestnih ulicah. Toda Bogu je pripravljena dati še zadnjo možnost, naj vendarle potrka na mamino srce. Rosie Corrigan: MOJA SESTRA - SUPERKOZA To je pripoved ene izmed dve sester o tem, kako neznosna je njena sestra. Marjan Tomšič: KATKA IN BUNKEC Katka je žalostna, ker očka ne mara več mame. Še dobro, da ima svojega nevidnega prijatelja, ki ni nikoli žalosten. Yves Pinguilly: TEDEN NA POKOPALIŠČU Štirje otroci se srečujejo na pokopališču avtomobilov in si pripovedujejo zgodbe. Junaki so Patricija, Ajaba, Aleš in Denis. Bryant Ann: LEAH ODKRIJE FANTE Leah je trenutno zelo zasedena. Tu so kafe klub, šola in bližajoči se glasbeni festival. Prav gotovo nima časa za fante ... In zdaj jo gnjavi še učiteljica glasbe. Leah je trdno odločena, da ne bo nastopila na bedastem šolskem koncertu in da bo za vedno opustila klavir. Alessandro Pennasilico: VELIKA KNJIGA O KAMNIH V knjigi lahko izveste, kako nabiramo kamne za izdelovanje mest, dreves, živali in podob; kako izdelamo hiše, avtomobile, vesoljska plovila, broške, ogrlice in zapestnice; seznanite pa se lahko tudi s tehnikami barvanja, vrezovanja, tiskanja, sestavljanja mozaika in ustvarjanja različnih dekoracij- Nika Gazvoda, 8. d TEKMOVANJA IN PRIZNANJA Grmčani smo tudi letos dokazali, da radi in uspešno tekmujemo na različnih področjih. Šolskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje seje udeležilo 20 učencev. Osvojili so 15 bronastih priznanj. Na državno tekmovanje v Metliki se je uvrstilo 5 učencev. Nejc Gazvoda, Tina Miklič in Tea Durmič so osvojili srebrno, Andreja Mamilovič pa zlato Cankarjevo priznanje. 10 učencev je osvojilo bronasto Stefanovo priznanje iz znanja fizike. Na področno tekmovanje sta se uvrstili dve ekipi: Andjelka Stanič in Jaka Špringer iz sedmega razreda ter Nastja Suhadolnik in Andreja Mamilovič iz osmega razreda. Slednji sta osvojili srebrno Priznanje in se uvrstili na državno, ki je bilo 6. maja v Ljubljani. Obe sta osvojili tudi zlato Stefanovo priznanje. Številna udeležba je bila tudi na tek- Naši matematiki pa so bili zelo uspešni na področnem tekmovanju za Vegovo priznanje. Osmošolka Nastja Suhadolnik in šestošolka Kristina Saje sta zmagah. Državnega tekmovanja 20. maja so se udeležile še Andreja Mamilovič iz osmega ter Anja Miklavčič iz sedmega razreda. Srebrna priznanja so osvojili še Špela Brkič, Andjelka Stanič in Aljoša Kopina. Andreja Mamilovič, 8. c NAJ GRMSKA PUSTNA ŠEMA Na pustni torek, 7. marca, smo imeli učenci naše šole organizirano pustno rajanje v telovadnici. Zajčica (ga. Moškon) in frajer s sončnimi očali (g. Šuster) sta s pomočjo ge. Dakič izbirala naj pustno šemo. Izmed dvajsetih kandidatov je ta naziv prejel klovn iz 8. b Blaž Strmec. Pustno rajanje je popestrila tudi glasba. Nejc Novak, 7. c kovanju iz znanja zgodovine na temo srednji vek. Tina Miklič, Kat-Ja Zupevec in Andreja Mamilovič so se uvrstile na državno tekmovanje. Veliko Grmčanov se je uvrstilo na Področno tekmovanje iz kemije - kar 38. Osvojili so 29 srebrnih priznanj. Nastja Suhadolnik in Rebeka Kalčič ’2 8. razreda ter Andjelka Stanič, Madana Zoranovič, Ivana Kadič, Eva Sk°f^ Sara Fabijan, Miloš Repše in •^ka Špringer iz 7. razreda so se uvrs-bli na državno tekmovanje, 27. maja. KRITIKA IGRE PET PEPELK V petek, 14. 4., je skupina 6. a uprizorila mladinsko igro Pet Pepelk v režiji Maruše Pogačnik. Igrali so: Žarko Knez kot minister, Domen Žagar kot pribočnik, Iva Džudovič kot Pepelka 1, Jasmina Hlalilovič kot Pepelka 2, Sanja Primc kot Pepelka 3, Maja Zrimšek kot Trnuljčica, Alja Fir kot Pepelka 4 in Matej Ganter kot kraljevič. Igro Žarka Petana so odigrali na zelo izviren in duhovit način. Vendar pa so naredil nekaj napak. Moja prva pripomba je, da je Matej Ganter govoril zelo tiho. Zdi se mi tudi, da bi cenjeno občinstvo lahko bolje poslušalo in bilo tiho. Na splošno pa se mi zdi, da so igro odigrali lepo in profesionalno. Predstava mi je bila zelo všeč in upam, da se bomo še kdaj lotili podobnega projekta. Maruša Pogačnik, 6. a Vladimir Lamut: MASKA. STRAŠILO POZDRAVLJENI, NAJČANI! Osnovna šola. Srednja šola. Tedni in meseci so minevali in prehod v novo obdobje le ni bil tako dramatičen, kot so napovedovali in smo se ga bali. Drugi profesorji in novi prijatelji sedaj krojijo naša življenja. Na videz nismo prav nič drugačne osebe kot še pred letom dni, a vse spremembe skupaj so nedvomno pustile pečat na vsakem izmed nas. Prvič po dolgem času spet sedim pred računalnikom in poskušam izliti svoje misli na ekran. Spomnim se vseh pisanj za Najčo v prejšnjem letu in ugotovim, kako to pravzaprav pogrešam. Saj imamo na gimnaziji tudi svoj časopis, Stezice, a letos žal nisem našla dovolj časa za kakšno tako obsežno dejavnost. Prosti čas, ki mi ostane ob vsem učenju, tako raje posvetim lenarjenju. Mogoče celo preberem kakšno dobro knjigo. O učenju in profesorjih v srednji šoli pa tole. Razlike med osnovno in srednjo šolo so, seveda. Največja se mi zdi ta, da ni čutiti tiste povezanosti med dijaki in profesorji, kot smo je bili navajeni doslej. Tretjina jih ve za tvoje ime, le izjemni profesorji pa se tudi bolj podrobno posvetijo posameznemu dijaku. Eni z manjšo, drugi z večjo nadarjenostjo za poučevanje razlagajo snov, veliko prevelik poudarek pa je še vedno na preverjanjih znanja. Zdi se mi, kot da nikogar ne zanima, koliko bomo dijaki odnesli od ur, temveč le to, ali se bomo izkazali na testu, ki naj bi povedal vse o našem poznavanju snovi. Vse skupaj te zelo izčrpa in ni čudno, da komaj čakamo tiste redke dneve med počitnicami in po konferenci, ko lahko damo možgane na pašo. Pa saj ni vse tako slabo. So tudi pozitivne lastnosti srednje šole. Ena izmed njih so sošolci. Kar osvežu- joče je po osmih letih priti v razred povsem novih ljudi, ki jih še ne poznaš in tako od začetka odkrivaš njihove lastnosti in značaje. Vsaj v mojem razredu je tako, da se super razumemo. Smo enotni v »bojih« proti profesorjem, gremo ob petkih skupaj v kino, obupujemo naše usode v težkih časih ... Čutimo se povezani in že nam je žal, da se bomo prihodnje leto zopet delili. In skorajda ni priložnosti, da bi razmišljala o osnovni šoli. Kaj pa vem. Življenje gre naprej in tisti del sem pustila za sabo s svojimi dobrimi in slabimi trenutki. Na srečo je tako, da v spominu ostanejo v večini le dobri spomini. Prijatelji, odmori v šolski knjižnici, končni izleti ... Ne boste verjeli, celo ko se spomnim na učitelje, imam v glavi le njihove pozitivne lastnosti. Spomnim se tudi vseh tistih tekanj pred zaključkom Najčine redakcije, ko je bilo še toliko za postoriti, časa pa nam je seveda kronično primanjkovalo. Vse do izida nismo vedeli, ali nam bo uspelo. A seveda nam je in mislim, da smo bili izmed vseh novinarji še najbolj veseli, ko smo jo držali v rokah in z vznemirjenjem prelistavali še sveže potiskane liste. Želim vam, da bi tudi letošnja in še vse naslednje generacije občutile to ščemenje v prstih. Tako ustvarjalci kot tudi vsi ostali. Ker če je kaj, kar v celoti odseva razpoloženje na šoli, je to zagotovo šolski časopis. Upam, da bo v prihodnosti še dovolj entuzi-azma med učenci in da osnovna ideja šolskega časopisa - pisati o problemih in uspehih, o stvareh, ki zadevajo predvsem vas, učence Osnovne šole Grm - po več kot desetletju izhajanja ne bo zamrla. Maja Erhovnic, lanska urednica Najče Dragi novinarji Najče in vsi ostali Grmčani! Ko mi je prišlo v roke vaše pismo, v katerem me vabite, naj vam opišem, kako potekajo moji dnevi brez šole, učencev in Najče, sem ravno pripotovala iz Italije. Na italijanskem škornju sta me prevzela ugasli ognjenik Vezuv in arheološki biser Pompeji, očaral večni Rim, razvnel temperamentni Neapelj in pomiril papeški Vatikan. Dan pred odhodom na romanje po južni Italiji sem bila dopoldne na srečanju ene skupine vrelčark ob idiličnem okljuku Krke nasproti Portovala, par dni pred tem pa na pohodu druge skupine vrelčkaric po Suhi krajini. Vrelčarke se imenujemo tri skupine študijskega krožka tibetanskih vaj pomlajevanja in samozdravljenja, ki smo navdušeno sprejele modrosti knjige Vrelec mladosti. V knjigi so opisane stare tibetanske vaje, ki so se izkazale kot učinkovit pristop posameznika k perečemu problemu preranega staranja, slabega telesnega zdravja, duševnih stisk in duhovne neizpolnjenosti. Vaje so preproste in dostopne vsakomur, med izvajanjem vaj pa človek vzpostavi globlji stik s seboj. Studijski krožek tibetanskih vaj, katerega mentorica sem bila, smo že zdavnaj zaključile, družimo Pa se vrelčarke še vedno. Predvsem nas vabi narava in v mesecu juniju načrtujemo vzpon na Sv. Peter, suhokranjski Triglav. Tudi večer pred potovanjem v tujino Je bil čudovit. Preživela sem ga na °tvoritvi 23. dolenjskega knjižnega Sejma v družbi Žarka Petana in Pmnašalk bralnega virusa. Kdo je pa ^Pet to? Ja, to smo pa članice študijskega krožka širjenja bralne nlture, vse okužene z bralnim v'rusom, ki ga sedaj na različne načine previdno prenašamo še na druge. Tako smo 10. maja pripravile okroglo mizo z naslovom Večer branja za branje z gostoma iz Ljubljane - mojstrico novinarstva Manco Košir in pesnikom Alešem Debeljakom. Naš bralni študijski krožek seje udeležil tudi literarnega večera v Cankarjevem domu, kjer je bil eden od prijetnih sogovornikov dr. Mance Košir Mario Galunič, ki je po poklicu profesor slovenščine. Menije bil še posebej zanimiv Pavle Ravnohrib, ki ga boste spoznali v novem slovenskem filmu o Francetu Prešernu. Glavno opravilo »mojega« bralnega študijskega krožka pa je seveda branje leposlovja. V zadnjih dveh mesecih smo se lotile branja Kresnikovih nagrajencev; Kresnik je nagrada za najboljši roman preteklega leta. Aprila smo si širile obzorje ob prečudovitem avtobiografskem romanu Lojzeta Kovačiča Kristalni čas, konec maja se bomo pogovarjale o Čudežnem Feliksu pisatelja Andreja Hienga. Vmes pa sem prebrala dve drobni, a prisrčni knjižici: Pojdi, kamor te vodi srce in Mož, ki je sadil drevesa. Lahko bi govorila še o jogi, za katero mi je zadnji mesec že kar zmanjkovalo časa, o obiskih slovenskih in hrvaških gledališč ter zdravilišč v okviru interesnih dejavnosti Društva upokojencev, o delu v Odboru za družbene dejavnosti pri Mestni občini Novo mesto in v Komisiji za izobraževanje pri Društvu upokojencev, a naj bo za enkrat dovolj. Naj povem le še to, da uživam tudi z možem ob nabiranju gob, v kopanju in sončenju na morju v predsezoni in posezoni, na družinskih nedeljskih izletih in piknikih s prijatelji. V veliko veselje mi je tudi ukvarjanje s tremi vnuki, še posebej z enajstletno Leo, kiji rada pomagam pri učenju, najbolj slovenščine seveda. Lahko me vidite tudi na vrtu, srečate na ločenskem pokopališču ali sprehodu skozi Ragov log, na OŠ Grm pa bolj redko, a to ne pomeni, da sem pozabila na vas. Spominjam se vas z lepimi občutki in vam želim vse dobro, predvsem pa lep zaključek šolskega leta in eno veselo, debelo Najčo! Prijazen pozdrav, vaša Marjana Štern PISMO VITANA MALA Zahvaljujem se vam za poslano Najčo. Vesel sem, da so se otroci spomnili name. Zal pa se je prikradla napaka. Vem, da ni tako usodna, vseeno pa bi rad pojasnil, da so me dekleta najbrž narobe razumela. Z gospodom Minattijem nisem nič napisal, on je bil urednik in je zahteval, naj tristo strani svojega rokopisa skrajšam na sto strani. To sem tudi storil. Po predelavi konca zgodbe (žalosten zaključek je moral zveneti bolj veselo, optimistično), je besedilo izšlo pri Sinjem galebu pod naslovom Ime mi je Tomaž. Samo toliko, da ne bi kdo pomislil o kakšnem drugačnem sodelovanju s spoštovanja vrednim pesnikom in urednikom. Knjige pišem skupaj z otroki, seveda tistimi, ki se obrnejo name. S tem v zvezi naj vas še obvestim, da bo v novembru oziroma decembru izšla povest Junaški trio M, in to pri Prešernovi družbi. Zgodba je nastala s sodelovanjem dveh sedmošolcev iz Murske Sobote, zdaj pa pišem pravljico z deklico iz Brežic. Na koncu mojega pisemca želim sodelavcem Najče, in tudi uredniškemu odboru, veliko uspeha in veselja pri delu! Vitan Mal Nejc Novak - Prvak s šolskega in področnega tekmovanja v Wordu ter drugi na državnem tekmovanju Gotove te vsi poznajo, zato te nima smisla predstavljati. Lahko pa vseeno poveš, kaj počneš in s čim se ukvarjaš poleg šole. Seveda računalništvo in učenje nista moja edina opravka. Rad imam tudi glasbo, saj igram dva inštrumenta. Prijatelji pa so tisti, ki me kratkočasijo, ko mi je dolgčas. Kdaj si se prvič srečal z računalnikom? Ko sem bil še v vrtcu, nisem znal izgovoriti črke »1«. Zato sem obiskoval logopeda v zdravstvenem domu, kjer so seveda imeli računalnike. Za zdravnico tistega 1-ja nisem hotel ponavljati, če mi ni dala tipkovnice, da sem tolkel po njej. Ko sem dobil svoj računalnik, ga nisem znal uporabljati. Zato me je mama poslala k Zdenku Potočarju, profesorju računalništva, ki meje naučil osnovnih, kasneje pa tudi zahtevnejših računalniških opravil. Prijatelja sva pa še vedno. Kako si se odločil, da se udeležiš tega tekmovanja v Wordu? Tekmujem že odkar imamo na šoli računalniško učilnico. Letos sem sicer prvič dosegel rezultate, saj so me prej na šolskemu tekmovanju vedno potolkli »guruji«, kot so Matic Eržek, Jaka Hrovat, Jaša Bartelj ... Kaj ti pomenita to tekmovanje in tvoja odlična uvrstitev? Tekmovanje mi pomeni veliko, še več pa rezultat, saj sem v njega vložil precej dela: najprej kot zabavo, ko pa sem zmagal na regijskem tekmo- vanju, sem prebral tudi kaj iz priročnikov in si ogledal starejše naloge. Tak rezultat ti da možnost, da te ljudje ne jemljejo samo kot učenca, ki dneve presedi pred računalnikom in igra igrice, ampak za človeka, ki zna z računalnikom kaj koristnega tudi narediti. Kako to tekmovanje sploh poteka in kakšna je konkurenca? Na tekmovanju dobiš list s tremi ali štirimi nalogami. Nekatere od teh nalog so bolj tehnično, druge oblikovalsko zahtevne. Konkurenca je že na regijskem tekmovanju velika, na državnem pa moraš imeti tudi že nekaj sreče, da dosežeš prvo mesto. Ali se boš še naprej udeleževal tekmovanj take vrste? Seveda. Ker se z računalnikom veliko ukvarjam, bi bilo škoda, če bi tekmovanja izpustil. oooooooooo Te kdo pri tem spodbuja? Ja. Tista dva računalničarja, ki me najbolj spodbujata, sta mentorica Alenka Spasovski in moj prijatelj Zdenko Potočar. Brez njiju nikoli ne bi dosegel teh rezultatov. Pomagata pa mi tudi starša, ki me vztrajno vlečeta z računalnika in skrbita zame, ter mi kupujeta računalniško opremo, ki se hitro stara. Ali se želiš s podobnim ukvarjati tudi v prihodnosti? Jasno je, da bom računalnik uporabljal vedno kot napravo, ki mi olajša veliko del. Ne vem pa, ali se bom z računalništvom kdaj tudi poklicno ukvarjal. Iskrene čestitke ob uvrstitvi in le tako naprej! Manca Čampa, 7. d Oblikovali: KATJA in ANDREJA, 8£ 8. razred smo končali, Dodobra smo se spoznali. Je bilo nam ful lepo, Ej, kako je lušno blo! Carji mi seveda smo, Ampak včasih špricamo, ker Radi se zabavamo. Sanja Cerjak, 8. d Ja, mi smo pa res nekaj posebnega. Zloglasni 8. a. Edinstveni. Glede na mnenje učiteljev na precej negativen način. Do konca osemletke nas loči le še borih nekaj tednov, za katere upamo, da bodo čimprej minili. V vseh osmih letih, ki smo jih preživeli skupaj, seje zgodilo veliko. Dodobra smo se spoznali, postali prijatelji, fjfjSBEffl skupaj smo odkrivali svet, doživljali prve ljubezni, tudi kregali in se včasih celo stepli, skratka počeli smo vse, kar spada k odraščanju. Naš razred je znan po različnih potegavščinah in pripetijah, za katere pa nismo krivi mi, tako kot mislijo drugi. Bliža se valeta in kar ne moremo verjeti, da se končuje naša osnovna šola, ter da bomo naredili prvi korak po poti odraslosti. Milena Jakovljevič, 8. a NA SVIDENJE, OSMOŠOLCI! Bilo je lepo, toda zdaj se bo eno obdobje v življenju končalo. Vse se je začelo pred osmimi leti, ko smo prvič sedli v šolske klopi. Ni nam bilo prijetno, kajti novi in nepoznani obrazi so strmeli v nas. Ko je minilo nekaj časa, so se ti mali obrazki že spoznali. Vsak prvošolček sije našel prijatelja ali prijateljico, s katerim se je pogovarjal, igral, se učil ali si kratkočasil dolgočasne urice. Tako so minevali dnevi, meseci in celo leta. Ko smo prišli v peti razred, seje naše prijateljstvo spremenilo. Prišli smo na predmetno stopnjo, kar je bil za nas velik izziv. Dan za dnem smo postajali bolj zreli in se zavedali, da bomo kmalu odšli vsak svojo pot. Zdaj, ko smo v osmem razredu, se zavedamo, da nas naslednje leto čakajo še večje spremembe. Nič več osnovna šola in njeni učitelji, tudi sošolci se bomo porazgubili po različnih šolah. Ostali bodo le lepi spomini, slabe pa bomo skušali čim prej pozabiti. Lepo je bilo, ko smo se skupaj smejali, zganjali vragolije in učitelje spravljali v dobro voljo ali celo ob živce. To so bili naši najlepši dnevi v mladosti. Ko smo prišli v osnovno šolo, nam je bilo hudo, saj uismo imeli svojih prijateljev, zdaj, ko odhajamo, pa nam bo hudo, ker se ne bomo tako pogosto videvali. Tako bo tudi v srednji šoli in v našem nadaljnjem življenju, kajti prijatelji Prihajajo in odhajajo, a življenje teče naprej. Ostajajo pa spomini ... Kot Pravi Cicero: ^Prijateljstvo ima različne namene. Kamorkoli se obrneš, vedno te sPremlja. Nobena ovira ga ne more Preprečiti. Zanj ni nikoli nepravega trenutka; nikoli ni napoti. Prijateljstvo potrebujemo nenehno, tako kot ogenj in vodo.« Nika in Eva, 8. d V 8. c se vsi strinjamo, da preteklih 8 let ne bomo nikoli pozabili. Med nami so se spletle tesne prijateljske vezi. Vedno smo bili pripravljeni pomagati drug drugemu in naj so bile težave še tako velike - uspelo nam je. Pogosto smo dokazovali, da smo dobri športniki, še posebej dekleta. Postali smo slavni zaradi klepetanja, s katerim smo pogosto motili učitelje. Nekateri jezični posamezniki bi si za to zaslužili priznanje. Imeli pa smo srečo, da so nam dobre razredničarke vedno stale ob strani. Andreja Mamilovič, 8. c Oblikovala; TEA DURMIČ. 8.b 8. B Zelo težko mi je napisati nekaj malega o razredu, v katerem sem že osem let. B razred je zamenjal kar nekaj učencev in jih tudi nekaj pridobil. Bili smo pridni, zdaj smo poredni. Vidite, ne gre mi. Zato bom raje napisal takole: v tem razredu sem preživljal svoje najlepše trenutke. Vedno smo si stali ob strani, si pomagali pri učenju, živcirali učitelje in povzročali sive lase našemu razredniku Šusterju. Tako je bilo od prvega razreda, ko smo prestrašeni vstopili v osnovno šolo in tako je zdaj, tik pred koncem šolanja. Vedno smo bili »tisti B-jevci«, polni presenečenj: včasih pridni, drugič zopet nemogoči. Seveda smo se tudi skregali in stepli, vendar smo se hitro ohladili in postali Oblikovala: TEA DURMIČ, 8.b__________ zopet prijatelji. Prijateljstvo je v našem razredu izjemno močno in z ljudmi, kijih vsak teden vedno znova videvam v razredu, sem preživel ogromno zabavnih, razburljivih in tudi malce žalostnih dogodkov. Nikoli se nismo dolgočasili in vedno smo si izmislili kaj novega. Kljub različnim značajem smo se odlično ujeli. Vsak posameznik v našem razredu na nek način izstopa, vendar se tudi vklaplja v družbo, če le ostane pošten. Voditi se nismo dali nikoli, kar učitelji dobro vedo. To ni bila vedno dobra lastnost, vendar nam je pomagala, da smo se naučili postaviti zase. Družili smo se tudi po pouku, skupaj obiskovali razne lokale in hodili po drugih šolah opazovat zanimiva dekleta. Skupaj smo si tudi pomagali čez klasične najstniške težave in jih praktično vsi srečno obšli. Čaka nas še zadnja skupna izkušnja, enodnevni končni izlet v Gardaland, kjer bomo v okviru šole preživeli svoj zadnji veliki dan, se zabavali, počeli traparije in nostalgično obujali spomine. In kaj je lahko lepšega od tega, da se boš osnovne šole spominjal kot čudovitega dela tvojega življenja, ki si ga preživljal v družbi, ki ti je bila prijetna, zabavna in vedno v podporo? Po mojem mnenju je to najlepši spomin in redki so tako srečni, da ga imajo. 8. b razred je med njimi. Nejc, 8. b VTISI IZ TUNIZIJE Samo dve uri leta z brniškega letališča in že sem se znašla v glavnem mestu Tunizije - Tunisu. Nisem mogla dojeti, da sem tako hitro prišla v deželo, ki je tako blizu, a geografsko, arhitekturno, zgodovinsko in kulturno tako drugačna od moje domovine. Pod vročim afriškim soncem sem pozabila na vsakodnevne skrbi in težave. Gostoljubni Arabci so skrbeli za našo prehrano in nam ponudili njihove okusne tunizijske specialitete: brik (žepki iz testa z različnimi nadevi - zelenjava, ribe, morski sadeži), čorba (močno začinjena kremna juha), kuskus in mandljev kolač z metinim čajem. Ugotovila sem, da je njihova hrana pripravljena na olivnem olju in za moj okus kar precej začinjena, tako da sem imela na začetku celo probleme s prebavo. Lubenic in melon pa sem pojedla toliko, da se mi je to sadje za nekaj časa kar uprlo in še danes si ga ne želim. Občudovala sem bujno tropsko Pokrajino, polno olivnih, oljčnih in Pomarančnih plantaž. Vozila sem se °b vzhodni obali Sredozemskega morja, kjer je več kot 1200 Peščenih plaž. Na jugu Tunizije pa sem zakorakala v pravo puščavo. Tu sem v eni izmed trogloditnih berberskih hiš spoznala življenje Berberov, ki živijo izredno Preprosto. Pred vročim soncem in Peskom jih varujejo prav te njihove hišice (votline), ki sijih izkopljejo v Puščavskem pesku. Ko sem na kameljem hrbtu opazovala sončni 2ahod, pa sem se počutila kot pravi eduin, saj sem bila oblečena v tradicionalno beduinsko oblačilo (turban in dželado). REPORTAŽE lepo seje videla Grenlandija, največji otok na svetu, ki je pravzaprav velika ledena ploskev s snežno belimi hribi. Na letalu pa so gotovo najbolj zabavna stvar kemična stranišča, ki požirajo odpadke s tako silo, da se moraš oprijeti umivalnika, da te ne posesa. Kar se je nekoč že zgodilo, ko je neka obilnejša gospa sedela na straniščni školjki in »potegnila vodo«. Neprijetno. Ko smo končno pristali v LAX (letališče), sva z babico izpolnila Viso, majhen zelen košček papirja, ta). Pogled je bil dejansko neverjeten. Hiš kot peska, postavljene tesno ena ob drugi, posejane po gromozanski površini, v ozadju pa so se ponosno dvigovale stolpnice. Los Angeles je razdeljen na več delov: center LA, Downtown LA in razne Sante (Santa Monica, Santa Lucia ...). Vedite, da je ta delitev zelo groba. LA je namreč »mali« svet zase, kjer cvetijo vsakršne ilegalne dejavnosti in je kriminala toliko, kolikor je peska v puščavi. Torej ogromno. South Central, slavna čm- USA TODAY POTOVANJE Nekega lepega dne je v našo hišo »priletela« babica in vpila nekaj o potovanju v Ameriko, natančneje v Kalifornijo, še natančneje k njeni sestrični v majhno mestece Morro Bay. Mislil sem, da se je revi od okopavanja cvetličnih gredic popolnoma zmešalo in temu nisem posvečal prevelikih pozornosti. Nato pa: 25. februarja je napočil dan D, odhod v Los Angeles, drugo največje mesto Amerike. Od tam naj bi naju vodila pot s pomočjo babičine sestrične skoraj po celi Kaliforniji -do 13. marca. Torej dobra dva tedna. In sem šel, s kovčkom pod roko in nahrbtnikom na rami, najprej na ljubljanski Brnik, nato v Frankfurt in iz njega direktno v Los Angeles. Pot Frankfurt - LA je dolga. Zelo dolga. Enajst ur in pol sva z ubogo 60-letno babico letela v obljubljeno deželo. Sam sem se znašel: pogovarjal sem se s privlačno češko sedežno sosedo, nadlegoval stevardese in snemal pokrajino skozi majhno okno. Zemlja je namreč okrogla (ste vedeli?) in najkrajša pot v LA je mimo britanskega otočja, čez Grenlandijo in nad Kanado. Še posebej brez katerega pa v Ameriko ne moreš, pobrala prtljago in odhitela sorodnikom v objem. Začela se je velika pustolovščina ali Slovenec v LA-ju. LOS ANGELES Los Angeles je po prebivalstvu drugo največje mesto Amerike. Bil sem prijetno presenečen, kajti stolpnic v LA-ju skorajda ni. Zaradi pogostih potresov so hiše nizke in široke. LA je ogromen. Tega sem se zavedel šele, ko smo se pripeljali na superhighway (večnadstropna ces- ska četrt, ni ravno priljubljena turistična točka. Vsak dan so pri poročilih poročali o umorih, obračunih med bandami in pobeglimi zaporniki. Downtown LA-ja se je torej bolje izogniti. Zato je pa toliko lepše na plažah in v mirnih delih mesta. Že prvi dan smo obiskali Santa Monico, priljubljen kraj za oddih, kjer lahko v miru nakupuješ, poslušaš ulične muzikante in se zabavaš. Zame je bilo vse skupaj malce šokantno: ljudi je bilo polno, trgovine velike in stvari za kupiti ogromno. Še dobro, da so naju usmeijali Zoran, njegova žena Helen in seveda legendarna Nadja (babičina sestrična). Sedaj pa plaža. Da ne boste imeli napačne predstave: to ni takšna plaža, kot smo jo navajeni iz slovenskega Primorja. Plaža v Los Angelesu je namreč ogromen, z mivko posejan pas v bližini morja. Dolga je tako, kot je dolg Kalifornijski polotok in je blazno priljubljena turistična točka. Poleti se tam nagnete toliko ljudi, da so kot sardele v konzervi. Na njih pazijo obalni reševalci in reševalke, kijih predobro poznamo iz serije Baywatch, ki jo snemajo (glej no glej) točno na tem delu plaže, Manhattan Beach, po katerem sem se jaz veselo sprehajal in opazoval ameriška dekleta na rolerjih in se tako skoraj zaletel v dva vesela starša s Colgate nasmeškom, ki sta na jutranjem joggingu hkrati sprehajala tudi svoja otroka v posebnem vozičku. Ljudje so v Los Angelesu res pestri. Mehičani, Španci, Kitajci, Japonci so samo nekateri od prebivalcev (poleg seveda klasičnih Amerikanosov). Taka mešanica kultur se odraža povsod: nekatere hiše so klasične, druge moderne, zopet tretje vse poslikane z raznimi narodnimi simboli. Če smo že pri hišah: v Kaliforniji so davki na posestva izjemno dragi, ravno tako hiše. Majhna lepa hišica, oddaljena kakšnih 100 metrov od morja, stane °koli milijon dolarjev. In to se jim 2di še sprejemljiva cena! Nazaj h kulturi: mehiške in kitajske četrti so Zelo popularne, ker se v njih stvari dobijo poceni in hrana v restav-facijah je dobra. Seveda nekatere ni Priporočljivo obiskati, saj se v njih bojijo vstopiti celo slavi LAPD Policaji, ki so, mimogrede, znani po Svoji okrutnosti in trdi roki. Jaz pa Sem bil ves zadovoljen zaradi mešanih ljudi, ker sem videl nekaj čudovitih španskih in mehiških deklet. Vendar časa za opazovanje ni bilo, kajti čakal meje del, ki sem se ga blazno veselil: HOLLYWOOD IN DISNEVLAND Hollywood je mesto sanj, glamurja, škandalov, slavnih oseb in denarja. Ogromno ljudi plačuje velike denarce, da se peljejo v slavnem dvonadstropnem avtobusu z odprto streho po ulicah Beverly Hillsa, Bel Aira, Burbanka, da bi videli svoje vzornike, ki jih gledajo na velikih platnih. Želja se jim ne uresniči, kajti hiše slavnih so za velikimi ograjami in zakrite z gostimi drevesi pred radovednimi pogledi. Hollywooda si nisem ogledal natančno, ker je ogromen in dolgočasen, zato pa so toliko bolj zanimivi deli, kot so Walk of Farne (kjer imajo slavne osebe svoje zvezde, vdelane v tla), Chinese Teater (najslavnejša kinodvorana, kjer se zvrstijo vse velike svetovne premiere), The Griffith Observatory (krasen razgled), slavni napis Hollywood, ki je dobro zavarovan zaradi samomora neke igralke (skočila je s črke H) ter vandalizma. Še zanimivost: včasih je napis imel dodan še LAND (torej HOLLY-WOODLAND), ki so ga pozneje umaknili. Najslastnejša stvar v Hollywoodu pa je bil zame obisk Universal Studia, ki je pravzaprav zabaviščni park. Universal Studio gotovo vsi poznate, saj je eden največjih in najmogočnejših filmskih študijev na svetu (tuje ustvarjal Hite, »krivi« pa so tudi za uspešnice Jurski park, Nazaj v prihodnost, Schindlerjev seznam, ET, Terminator, Žrelo in še ogromno ostalih). Tisti del studia, ki je odprt za obiskovalce, je poln igral, ki so tematsko povezana s filmom (T2 3D, Jurassic Park Ride, ET Ride ...). Upal sem, da bodo kaj več povedali o tem, kako so filmi nastajali, vendar je vse skupaj ostalo pri komercialni predstavitvi z nastopaškimi voditelji, specialnimi efekti in računalniško animacijo. Za konec smo se še usedli na vlakec, ki nas je popeljal okoli studia in med kulisami (da boste vedeli: Ally McBeal snemajo v Hollywoodu, ne v Bostonu, kjer naj bi se serija dogajala, ravno tako še veliko ostalih serij), mimo slavnih pošasti (King Konga, Bruca, morskega psa iz filma Žrelo, ki je dobil ime po odvetniku Spielberga), rekvizitov (avtomobili iz Jurskega parka, hiše iz znanih filmov ...). Pokazali so nam še nekaj specialnih efektov in sanj je bilo konec. Iz vsemogočnega filmskega junaka, ki je osvajal lepotice, se boril z hudobami, izgovarjal neverjetno kul stavke in na koncu ostal vsem za vedno v spominu, sem se prelevil v navadnega, lepo rejenega obiskovalca Kalifornije in se s tem nekako sprijaznil. Čeprav ne z lahkim srcem. DISNEVLAND Česa tako kičastega nisem videl že dolgo časa. Do ušes nasmejani uslužbenci, živo pobarvane hišice, skakajoči in plešoči Disneyevi junaki, histerični otroci, kup sladkarij in zasoljene cene. To je Disneyland, »the happiest plače on earth« (najsrečnejši kraj na svetu). Ko sem čakal na to, da bo končno prijazni policist snel vrv in nas spustil noter, sem vprašal Nadjo, če je vedno toliko ljudi. Rekla je, da jih je čisto malo. !?!#$$& Veliko več vam o Disneylandu ne bi povedal. Zabaval sem se, kupoval spominke, se vozil po vseh mogočih atrakcijah in se pogovarjal z ostalimi obiskovalci. Naj povem še nekaj, kar sem pozabil omeniti: ljudje so v Ameriki prijazni in ustrežljivi. Pogovarjal sem se z nekim samohranilcem iz Teksasa (rdeča kapa s šildom, sončna očala, brki, zobotrebec v ustih, močan naglas in karirasta srajca, torej pravi Tek-sačan). Povedal sem mu, da sem iz Evrope, natančneje iz Slovenije. Naenkrat je bilo okoli mene polno ljudi, ki so me trepljali, mi stiskali roke in me spraševali vse mogoče. Največ vprašanj je bilo o vojni na Kosovu in če so bombe prizadele tudi mene. Preveč pametni pač niso, ampak nič hudega. Se že rajši pogovarjam s preprostimi in prijaznimi ljudmi kot s kakšnim zatoženim in vzvišenim intelektualcem. MORRO BAY Morro Bay je majhno obalno mestece, kjer živi babičina sestrična Nadja v lepi modri hiški na pobočju majhnega hriba. Po vsej tej histeriji v Disneylandu, Hollywoodu in LA-ju sem se končno lahko sprostil. Morro Bay je mesto iz pravljice. Majhno, tiho, prijazno. Spominjalo me je na mestece iz priljubljene serije Simpatije. Značilnost mesta je kamen Morro rock, ki je velika skalnata gmota v oceanu. Blizu mesta je tudi narodni park s čudovitim razgledom, ptičje počivališče in seveda obala, polna življenja, drugačna od tiste v Los Angelesu, bolj čista in umirjena. Največ časa sem preživel z Nadjinim vnukom Alexom, s katerim sva se podila po obali (in se skoraj utopila, zašla sva namreč v majhno jamo in začeli so naju zalivati valovi. Ven sem moral izplavati in to oblečen!), hodila v mesto in se igrala računalniške igrice. Star je 12 let in hodi v Elementary School, v 6. razred. Domače naloge je imel ogromno in to ne kakršne koli. Napisati je moral Oblikovala: TEA DURMIČ, 8.b pesem, kratko zgodbo, rešiti veliko matematičnih nalog in praktično vsak dan je imel trening, enkrat košarke, drugič baseballa, tretjič ameriškega nogometa (rugbya), poleg tega pa je še skrbel za svoj mali živalski vrt. Njegova oče in mama sta mi omogočila ogromno, med drugim tudi nekaj, kar mi je zelo ostalo v spominu, in sicer obisk čisto prave ameriške gimnazije. MORRO BAY HIGH SCHOOL Morro Bay High School je srednja šola z okoli 2000 učenci, ki spominja na gimnazije iz fdmov. Imajo svoje nogometno društvo, navijačice, omarice, avtomobile (srečniki dobijo izpit pri 16-ih), filmski krožek ..• Zame so poskrbeli odlično: vodili so me k učnim uram, me intervjuvali za šolski časopis, mi razkazali celo šolo in predstavili veliko učiteljev. Zac, učenec četrtega letnika, in še dva fanta pa so me med odmorom povabili na pico v mesto (kaj mislite, da sem rekel?). Po ulicah Morro Baya smo drveli kot nori v Zacovi stari škatli, vendar so vseeno zamudili pouk. Ampak, kot sem videl, zamudi čisto vsak. Pouk je lažji in manj naporen kot pri nas (pri matematiki in angleščini pišejo samo tri velike letne teste), vendar imajo veliko domačih nalog. Morro Bay High School je lepa šola, kjer se vsi poznajo in prijateljujejo med sabo (celo čisto pravi zeleno pobarvani punker mi je prijazno povedal pot do neke učilnice) in kjer lahko delaš, kar želiš in kar te veseli. In to je zelo pomembno. 00000o0o0°O0 Potrebujete programe? Odgovor je www.download.com! Vsi, ki imate računalnik, veste, da je brez programov to samo ena škatla s kabli, čipi in procesorjem. Da računalniku damo življenje, potrebujemo programe. Operacijski sistem (ponavadi Windows 98, sedaj tudi 2000) ti na računalnik naložijo že v trgovini. Za Windowse, Office in podobne obsežnejše programe moramo kupiti licenco. Nekateri manjši programi pa so »zastonjčki«. m J V 13« A J a E} DŽI/NUMM mi r«*KEaE£S« Essasso I Rč 3 s*«*1.-! !£““ im . him MPis • ros m Do-nioj« 01 u • Biojmn • Wmivws,.aiUU Mms ; P»won»l • Inltmel • Muniimdi« j-fijaaa . Illllilies • Full tfelina :E3 ,___jitvirmr**!...- Dovvnload Spotllght »rsion of W«wlows Media Pla»ei’ This sneak peek al MkiosoITs updated, aR-evone mjlteredia paclage lealmes aud.0 managemenl ; Onvia com ! watWo«v j Ti programi so manj obsežni, potrebujemo jih za razne stvari, ki nam olajšajo delo. Ne zasedejo veliko prostora, zato jih lahko potegnemo z interneta. Za manj zahtevne uporabnike so ti programi ponavadi Winzip (kompresija datotek) in ICQ (komunikacija med tvojimi prijatelji takrat, ko ste vsi prijavljeni na internet), Winamp, Sonique. Zahtevnejši uporabniki pa bodo poiskali programe, kot so Čute in Ws FTP. Vse to najdeš na www.downIoad.com. Na strani je tudi spisek najbolj priljubljenih programov, ki ti olajša izbiro. Jaz programe, ki jih potrebujem, vedno »potegnem« s te strani in še nikoli me ni razočarala. Nejc Novak, 7. c POMLADNI POPOLDNEVI NAŠIH UČITELJEV G. Franci Škrubelj, hišnik: »Prostega časa je (pre)-malo. Dokončujem stanovanjsko hišo; iz lesa in kovine izdelujem, oblikujem dele pohištva in ostale opreme po lastnih idejah. V kraju, kjer živim, sem že vrsto let mentor zelo prizadevnih mladih gasilcev.« Manca Čampa, 7. d Jerica Eržek, učiteljica slovenščine: »Pomlad je moj najljubši letni čas. Ko se začnejo topli, sončni dnevi, enostavno ne zdržim v zaprtih prostorih. Vleče me v naravo, kjer vsako leto znova občudujem njeno prebujanje. Kadar je vreme lepo, del mojega popoldneva zapolnijo sprehodi v gozd s psičko. Sicer pa večino časa preživim na vrtu, saj imam zelo rada rože. Tako mi spomladi sajenje le-teh vzame kar precej prostega časa. »Baterije« za nov delavni dan pa si napolnim ob poslušanju tihega žuborenja vode ob majhnem ribniku, v katerem imamo devet ribic.« Ga. Mateja Goršin, čistilka: »Večino časa preživim s svojima majhnima otrokoma, Simonom in Katjo. Rada poklepetam s svojo mamo, rada tudi pogledam kakšno TV nadaljevanko.« Ga. Boža Rozman, čistilka: »Saj nimam nobenega prostega časa. Prezaposlena sem z gospodinjskim delom, vrtom, vinogradom.« Ga. Milena Čopič, čistilka: »Prostega časa imam zelo malo. Rada si ogledam kakšno nadaljevanko na televiziji.« Ga. Darja Pavlin, učiteljica: »Najlepše trenutke prostega časa preživljam v naši zidanici. Tu vse doživljam sproščujoče: delo v vinogradu, igre z vnučkoma, sprehod, druženje s prijatelji.« MISS, MISTER Ker se bliža osmarjem konec osnovne šole, smo se odločili, da zberemo miss in mistra osmih razredov. Glasovali smo lahko sedmarji in osmarji. Za glasovanje 7. in 8. razredov smo se odločili zato, ker se večinoma poznamo. Lahko smo glasovali za L, 2., 3. mesto. Punce smo lahko glasovale za fante, fantje pa obratno. In da moj uvod ne bo predolg, saj vem, da vas zanimajo naši najlepši in najlepše, so tu rezultati: Punce Fantje 1. Maja Sotirov, 8. a 1. Mladen Maletič, 8. c 2. Karmen Šali, 8. c 2. Renato Tomc, 8. a 3. Rebeka Kalčič, 8. b 3. Ervin Šeremet, 8. d NAJ POČITNICE DELAVCEV NASE SOLE Vsi se veselimo počitnic, tudi naši učitelji in drugi delavci šole, saj se morajo malo oddahniti od težkih ur in dela z nami. Vse septembrske dni v šoli obujamo spomine, kako je bilo med počitnicami. Vedno se vse vrti okoli nas; kje smo bili, kako smo se imeli, kaj smo lepega videli, a redko izvemo, kaj so med počitnicami počeli tisti, ki so se celo leto tako ali drugače ukvarjali z nami. Vas zanima, katere počitnice so nekaterim od njih najbolj ostale v spominu in zakaj? DUŠAN PLUT, učitelj tehnike in fizike: »V naj lepšem spominu so mi ostale počitnice iz leta 1991, ko smo doživeli vojno. V tistem času sem bil veliko ločen od družine, ker sem moral oditi v enote slovenske vojske. Zato sem se z družino odločil, da bomo po vsem tem preživeli nepozabne počitnice v Vrsarju. Bile so čisto preproste, vendar so nam ostale v lepem spominu. Drugače pa so mi bile všeč tudi zimske počitnice v Strunjanu, kjer sem bil z družino in s prijatelji.« JELKA SIMIČ, tajnica: »Bilo je pred nekaj leti, ko usoda naši družini ni bila najbolj naklonjena. Vsi upi o kakšnih počitnicah na morju so splavali po vodi, ko smo si ogledovali cenike. Ostalo nam je le še upanje, da se bo zgodil čudež. In res se je. Naši dobri prijatelji so nam prijazno odstopili apartma v Portorožu. Verjemite, tega dopusta ne bom nikoli pozabila, kajti z družino smo neizmerno uživali in bili hvaležni, da smo skupaj.« Tomaž Koncilija, učitelj slovenščine: »Do letošnjega leta, ko sem se zaposlil kot učitelj na OŠ Grm, je bilo moje življenje en sam, včasih bolj, včasih manj naporen dopust. Zame je dopust namreč vedno takrat, ko si lahko brez skrbi vzamem čas za katero koli od stvari, ki me veselijo in notranje bogatijo - od prebiranja dobre knjige, poslušanja in ustvarjanja glasbe, zabave, športa do prekrivanj a strehe, betoniranja plošče ali odkritega pogovora s prijateljem pozno v noč. Pa naj dopust? Ne da bi kaj dosti razmišljal, je bilo to poletje enkrat v gimnazijskih časih, ko sva se spoznala takrat še romantična srednjčšolca - moja bodoča žena in jaz. Bilo je ob Kolpi, noč polna zvezd, ležala sva v travi, a se nisva upala niti dotakniti. Zjutraj nama je zarja zatisnila oči in bila sva najsrečnejša človeka pod soncem.« VOJKA MACEDONI, učiteljica zemljepisa: »Moj najlepši dopust je bil zagotovo v Bohinju. Z možem sva odšla na Komno. Bila sva popolnoma neprimerno opremljena: kratke hlače, kratka majica in teniske. Že po desetih minutah sva se izgubila. Ko sva se malo okrepčala z dobro malico, sva s skupnimi močmi našla pravo pot. Planinci so prihajali s Komne in naju spraševali, kam sva namenjena tako oblečena. Povedali so nama, da je na Komni pol metra snega. Kljub temu sva nadaljevala pot. Ko pa sva prišla tja, je bilo snega res preveč, da bi pot lahko nadaljevala do Triglavskih jezer.« Nika Gazvoda, 8. d Oblikovala: INES GABRON. 5.a Sola malo * Svet odvisnosti * Šolstvo skozi čas * Primerjava britanske in ameriške kulture * Merjenje v učilnici in na terenu * Zdrava prehrana * Kiparstvo: velike lesene skulpture * oblikovanje z glino: veliki dekorativni reliefi, figura ’ Mala šola pesništva Aktivno preživljnje prostega časa Šport in prosti čas Oblikovanje prostora: izdelava stolov in klopi iz lesa Planinstvo, pohodništvo Mediji: Spoznavanje, nihov vpliv, mediji v šoli Mediji: Šolsko glasilo Varnost učencev v okolici šole, prometni režim Igranje na instrumente kot terapija za boljše počutje Biblioterapija z likovnim izražanjem Biti krvodajalec je humano osvetljenost in temperatura naše šole-meritve Matematične karte in matematični domino ^Mkovaj: NEJC NOVAK. 7.c. DAN RO V okviru Dneva odprtih vrat smo izvedli na šoli tudi dan RO za širšo javnost. Namen dneva RO je predstaviti staršem in ostali javnosti vpetost informacij sko-komunika-cijske tehnologije v šoli. Sodobna informacijska ter komunikacijska tehnologija zahteva učinkovito obvladovanje informacij. S programom Računalniškega opismenjevanja - RO, ki ga je leta 1994 omogočil zakon o šolskem tolarju, seje dvignila raven informatizacije našega šolstva. Poslanstvo računalniškega opismenjevanja je bilo usposobiti učitelje in učence za uporabo informacijske tehnologije; skrbeti za ustrezno opremljenost s sodobno računalniško in informacijsko ter legalno programsko opremo. Program RO ustvarja pogoje, da se bodo naši učenci in dijaki sposobni kosati z vse večjo kompleksnostjo sodobnega informacijskega sveta. Naša šola se je vključila v program RO leta 1998, ko smo s pomočjo Ministrstva za šolstvo in šport ter občine opremili računalniško učilnico s strojno opremo. Takrat smo kupili tudi didaktične programe, da smo lahko začeli izvajati pouk v računalniški učilnici. Sedaj končujemo omreženje šole. S triinpetdesetih vtičnic, ki so razporejene po učilnicah in kabinetih, je možen dostop do lokalnega omrežja in omrežja internet. Večina računal- nikov, ki jih uporabljajo učenci, je v računalniški učilnici, za delo v kabinetih in učilnicah pa nam jih, žal, primanjkuje. Z didaktično opremo pokrivamo vse predmete, učitelji posameznih predmetov pa se odločajo, kako bodo sodobno informacijsko tehnologijo vključili v pouk. Moja naloga je, da jih pri tem vzpodbujam in jim nudim pomoč. Pri delu z računalniki pa veliko pomagata tudi učenca iz sedmega razreda Nejc Novak in Tomaž Suklje. Alenka Spasovski ŠOLA MALO DRUGAČE Če bi naključni opazovalec prišel na OŠ Grm med dnevi izbirnih vsebin (okrajšano DIV), bi gotovo pomislil, da se nam je zmešalo. Povsod se je namreč nekaj dogajalo. Pred šolsko stavbo so se nastanili likovniki in obdelovalci ter zbijali, tolkli, žagali, barvali, klesali, vrezovali in še in še. V šoli je bilo malce mirnejše, a samo na prvi pogled. V skoraj vsaki učilnici so bili učenci, razdeljeni po skupinah, in delali vsak svoje. Vse v povezavi z zdravim življenjem, ki je bilo tudi glavna tema letošnjih dni izbirnih vsebin. Lani si je namreč vsak izbral svojo temo in tako je prihajalo do zmešnjav. Tokrat pa je bilo vse bolj urejeno. Učenci so lahko sodelovali med seboj in si »posojali« pridobljeno znanje, tudi s pomočjo interneta, ki je bil dostopen na vseh računalnikih, ki so bili razdeljeni po učilnicah. Hkrati DIV koristijo tudi okolici šole: vsi kipci in ostali izdelki jo bodo lepo poživili. Velika letošnja sprememba, ki je lahko prijetna ali neprijetna (odvisno, koga vprašate), je ocena. Vsak bo za svoje delo primerno nagrajen ali kaznovan. No, kaznovani so nekateri že bili, saj je bila že prvi dan ustanovljena kazenska skupina, kije opravljala fizična dela okoli šole. Drugi dan so prišli na obisk starši (strah ali trepet, lahko pa tudi veselje, zopet odvisno, koga vprašate, hihi). Videli so lahko, kaj počnemo in s čim se ukvarjamo. Zato me ne obtožujte fotomontaže, če sem vas ujel v lenem elementu! Saj takih ni bilo veliko. Kamera je namreč v svoj objektiv ujela zadovoljne, vesele učence, ki so z veseljem delali tisto, kar jih najbolj veseli. In to je navsezadnje namen DIV. Nejc Gazvoda, 8. b NA ČAJU OB PETIH Primerjava angleške in ameriške kulture (Vera Kukovič in Majda Čengija) No, pa naj še kdo reče, da teme pri izbirnih vsebinah niso bile zanimive! Ena od tem je bila tudi delavnica pri učiteljicah Veri Kukovič in Majdi Čengija. Odločili sta se, da nam po-bliže predstavita razlike med Britanci in Američani. Priznati morava, da tudi midve nisva vedeli, da sta ti dve kulturi tako različni. Angleži in Američani začnejo hoditi v šolo že zelo zgodaj. Za naše pojme so angleške šole zelo skromne, malico pa si morajo tako angleški kot ameriški učenci prinesti s sabo. Za sabo morajo seveda tudi pospraviti-Tako se naučijo odnosa do hrane, zato pri njih hrana ne leži po tleh kot pri nas. Marsikdo je prepričan, da sta angleščina in »amerikanščina« identična jezika. Pa ni čisto tako. Da boste verjeli, naj vam to ponazorimo z nekaj primeri: jesen podzemna ameriška am. ang.: angleščina: fall subway angleščina: ang.: autumn underground Ena izmed najbolj zanimivih stvari pri tej skupini je bilo pitje pravega angleškega čaja, skupaj s piškoti seveda, ob petih popoldne. Če bi tudi vi radi kdaj poskusili speči take piškote, pa niste bili v tej skupini, imate tule recept - da pa bo vse »po angleško«, je tudi recept v angleščini! Pitje čaja je angleška posebnost in tradicija - čaj pijejo z mlekom. V tej skupini so bile na voljo tri vrste čaja in piškoti, ki se jim po angleško pravi SCONES in po ameriško COOK1ES. Za tiste, ki se čajanke niste udeležili, pa še tole: LAHKO VAM JE ŽAL! SCONES These should be served warm and are delicious halved and spreadwith Jam and clotted or whipped cream. Preparation 10 minutes • Cooking time 12-15 minutes • Make 10-12 scones METHOD Heat the oven to 450°F (230°C). Grease a baking tray and dredge with flour. ^Iix together the flour and salt. Rub 0r cut in the butter as lightly as possi-until the mixture resembles breaderumbs. Stir in the sugar. Add the egg and bind the mixture together with a fork. Gradually add the milk to form a fairly stiff dough. Turn the dough on to a floured board and gently roli out to a fiat surface thickness of about 2,5 cm (1 in). Cut out circles using a 6 cm (2,5 in) cutter dipped in flour. Plače the scones, almost touching, on the prepared tray and brush with beaten egg or milk to glaze. Bake for 12 - 15 minutes until firm and light golden. Remove from the oven and slide the scones on to a wire račk. Cover immediately with a cloth to keep the steam in. This helps make the scones deliciously soft and moist. INGREDIENTS 225 g (8 oz) self-raising flour, sifted, plus 45 - 60 ml (3—4 tbsp) to flour baking tray and board Pinch of salt 50 g (2 oz) butter, softened, plus 5 ml (1 tsp) to grease baking tray 25 g (1 oz) caster sugar 1 medium egg, beaten 75ml (3fl oz) milk Beaten egg or milk, to glaze scones Tina Miklič in Andreja Dreo, 8. a ŠOLSTVO SKOZI ČAS (Vesna Rakuša) V tednu izbirnih vsebin se je pod vodstvom gospe Vesne Rakuša izoblikovala skupina zgodovinarjev, ki je raziskovala razvoj šolstva in šole ter življenje v njej skozi stoletja. 13 učencev je izpisovalo povzetke iz literature. Naredili so plakate in časovne trakove. Vse to so staršem predstavili na dnevu odprtih vrat. Poudarek je bil na slovenskem šolstvu,vse od cerkvenih, stolnih in meščanskih šol in pravega začetka šolstva z Marijo Terezijo pa do današnjih dni. Za zaključek pa so v petek odšli v Ljubljano, kjer so si ogledali Šolski muzej. Učenci so se v skupini dobro počutili, saj so si izbrali temo, ki jih je zanimala in je tudi drugače zanimiva. Izbrskali smo tudi nekaj o tem, kako so šolo doživljale nekatere znane osebe v preteklosti. Za začetek naj povemo, da so otroci šolo neskončno sovražili: večina mladine se spominja šole kot odurne ustanove, učitelja pa smatra za neskončno naivnega, če ne za sovražnika. »Do grla se mi je zagabila šola, najprej je bilo sovraštvo, nato je bil gnus, nazadnjeje bilo samo še golo zaničevanje.« (Ivan Cankar) »Realko sem že po nekaj mesecih obiskoval z največjim odporom. Zame je bila šola pogubna.« (Rihard Jakopič) Kot zanimivost še to: Pouk v starem Babilonu je potekal tako, daje učitelj spraševal, učenec pa odgovarjal, prevajal iz enega jezika v drugega, se učil pisati in učiti snov na pamet. Učili so se tudi vedeževanja, poleg tega pa še osnov aritmetike, geometrije in astronomije. Učenec se je lahko usmeril tudi v pouk prava, zdravilstva, glasbe ali bogoslovja. Po končani šoli je učenec dobil naziv svečenik pisatelj. JHjuI 'jvci' /✓'md' /O^ka^joJcC DELFI . AOnruT 0X01^, ^ AfommuT x!cl /FcroLd- rtuLLo AMiLrvcC, ^ ^oLa^nrcn' -Fe, /faJL opo. -v' Tina in Andreja, 8. a Tv (V- ŠiM r v- s.; m v* ». »v SPOZNAVANJE DRUGIH NI TEŽKO -TUDI IGRA LAHKO PRI TEM POMAGA Socialne igre za mlade v odraščanju (Irena Adlešič) Socialne igre so igre, kjer se spoznavamo in pogovarjamo skozi igro. Spoznavamo prijatelje, starše in člane skupine. Prvi dan je moral vsak učenec predstaviti svojo notranjost s slikami iz revij. Veliko so se pogovarjali o temah, ki zanimajo mlade in to jim je bilo zelo všeč. Drugi dan so se pogovarjali o odnosih s starši. Ko jim je ga. Adlešič rekla, da se bodo pogovarjali o starših, so se nekateri zelo pritoževali. Pisali so o svojih starših in odnosih z njimi. Zadnji dan pa so izdelovali plakate in se pogovarjali o svojih vrstnikih. Spoznavali so se skozi igro »sedež na moji desni je prost, naj bo moj gost«. Tabita Jovanovič, 7. b KROŽEK, BREZ KATEREGA BI BILI LAČNI Zdrava prehrana (Fani Dragan) Pri tej dejavnosti je sodelovalo dvanajst učenk iz petega, šestega in sedmega razreda. Pripravljale so zajtrke iz mleka in mlečnih izdelkov, se pogovarjale o pomenu zajtrka ter Se pri tem zelo zabavale. Ko so s tem delom končale, so Pripravile razstavo, katero so si °gledali tudi starši. Skupaj so se Pogovorili o šolski prehrani. Pripravljeno in razstavljeno hrano pa s° na koncu tudi pojedli. Daša in Anja, 7. b REŠEVANJE PROBLE-MOV MALO DRUGAČE Biblioterapija z likovnim izražanjem (Alenka Dakič) Učenke so ustvarjale v dveh skupinah. Prva skupina se je imenovala BIBLIOTERAPIJA Z IZRAŽANJEM. Tu so reševale probleme s pomočjo knjig in slikanja. V roke so vzele zbirki TAKŠNO JE ŽIVLJENJE ter DVA PROBLEMA. Zbirki pripovedujeta o problemih, ki v današnjem času težijo mlade (žepnina, ljubezen ...). Za zaključek so izdelale tudi plakat, na katerega so »prelile« svoja čustva o pozitivnem in negativnem pogledu na ljubezen in denar. Učenke v drugi skupini pa so odgovore na različna vprašanja iskale na internetu, v poučni literaturi, na kasetah ... Daša in Anja, 7. b ZABAVNA MATEMATIKA?! Matematične karte in domine (Tone Bučar) Naši vneti matematiki tudi tokrat niso počivali. Pod vodstvom učitelja Bučarja je 14 učencev pripravljalo matematične karte - domine. To so nekakšne majhne kartice, na katerih so razni načini, neznanke in obrazci. Vsaka karta ima svoj par, podobno kot pri Črnem Petru, samo s to razliko, da se karti med sabo dopolnjujeta. Volumen kocke Karte so izdelali na računalniku, za daljšo obstojnost pa so jih tudi plastificirali. Za mnenje o tej delavnici in delu v njej sva povprašali tudi njene udeležence in mentorja. Učencem je bilo delo všeč, večini se je zdelo, da so izbrali prav, sem pa so prišli zaradi zanimive teme - da zna biti matematika tudi zabavna in nekateri so bili nad tem zelo presenečeni. Učitelj Bučarje bil s svojo skupino kar zadovoljen, pričakoval je le, da bo prišlo več boljših učencev. Presenečenje bil nad svojimi vnetimi matematiki. Imeli so nekaj težav z računalniki, odločen pa je, da bo delavnico še ponovil. Izdelke bodo učitelji matematike uporabili pri dopolnilnem pouku in pri učnih urah. Prepričani smo, da se bo stvar obnesla, saj je zelo zanimiva. Tina in Andreja, 8. a SI ŽE KDAJ POMISLIL, DA BI DAROVAL SVOJO KRI? Biti krvodajalec je humano (Milena Koprivnik) V tej skupini so se pogovarjali o reševanju ljudskih življenj s pomočjo krvodajalstva. Razpravljali so o tem, kdo je lahko krvodajalec in kdo lahko kri sprejema. Kri so si ogledali pod mikroskopom, v petek pa so obiskali novomeško bolnišnico, nas pa so o krvodajalstvu poučili s pomočjo plakatov. MERI, LINA, 7. b ČE SI UPAŠ POSKUSITI; SI PRIPRAVLJEN NA POSLEDICE? Svet odvisnosti (Zlata Dobovšek, Darja Kastelic, Lidija Novak) Učenci so bili razdeljeni v tri skupine, kjer so potekali pogovori o odvisnostih od drog, o načinih zdravljenja in o hudih posledicah odvisnosti. Mentorice oz. učiteljice so na preprost, a bister način skušale prikazati škodljivost cigaret, ki na telesu puščajo velike posledice. S pomočjo injekcije in s koščkom vate so dokazale količino škodljivih snovi v samo eni cigareti. S pomočjo interneta in učiteljic so učenci naredih tudi plakate. MERI, LINA, 7. b DAN ODPRTIH VRAT Drugi dan izbirnih vsebin smo v šolo prišli šele popoldne, saj je bil to tudi dan odprtih vrat za naše starše. Starše sta pričakala ga. ravnateljica Sonja Simčič in g. pomočnik Tihomir Troha. Ogledali so si računalniško učilnico, kjer jim je ga. Alenka Spasovski razložila vse o sistemu RO (o računalniškem opismenjevanju) in o kvaliteti računalnikov in učenja računalništva na šoli. Povedala je še nekaj o razvoju šolskega računalništva in o šolskih programih. Nato so starši, ki so bili razdeljeni v dve skupini, hodili po učilnicah, kjer so lahko videli, kako ustvarjalni smo tudi, če ni pravega pouka. Skupine so jim na kratko predstavile svoje delo, ponekod pa so lahko tudi videli ali celo poskusili njihove izdelke. Starši so bili z dnevom odprtih vrat zadovoljni, nekateri pa so izrazili željo, da bi ga ponovili vsako leto. MERI, LINA, 7. b W////////Z/^ ŠTETJE PROMETA V ŠOLSKI OKOLICI (Vojka Macedoni) Učenci so šteli promet - avtomobile, kolesarje, pešce™ mimo naše šole. Na koncu so štetje zaključili z risanjem grafov, ki so ponazarjali gostoto prometa v posameznih dnevih in urah. Ugotovili so, da naša šola stoji na območju precej gostega prometa. Mitja Avbar, 6. b: Delo je aktivno in zanimivo. Šele sedaj, pri izbirnih vsebinah, sem sprevidel, koliko avtomobilov °groža varnost učencev in bližnjih Prebivalcev. Aleš Vranešič, 8. a: Sodstvo je dobro, pa tudi z delom Scrn zadovoljen, čeprav je včasih malce dolgočasno. DELO NA PROSTEM (Dušan Plut, Branka Moškon) Cilj te skupine je bila vizualno lepa podoba šole. Izdelovali so nove klopce, kopali temelje za kipe, ki so jih delali učenci pri likovni skupini, in s tem so pripomogli k lepši podobi naše šole. Tomaž Marjanovič 8. b: Delo v skupini mi je všeč, tudi vodstvo je dobro. Mare Kušer 8. a: Kopljemo jarke, prevroče je za to, prav nič se mi ne da. Milena in Tjaša, 8. a SPROSTIMO SE S POMOČJO GLASBE Igranje na instrumente kot terapija za boljše počutje (Sonja Čibej) Pri učiteljici Sonji Čibej so učenci igrali na instrumente Carla Orffa. Delali so tudi plakate o glasbi v prostem času in o sproščanju z glasbo. Večino časa so vadili za nastop, ki so ga imeli na dan odprtih vrat. Pesmi, katere so igrali na instrumente, so: 1. Slovenska ljudska: Če študent na rajžo gre 2. W. A. Mozart: Dobri ljudje 3. Isracl: Shalom chaverim 4. I like the flovvers (Anglija) 5. S. Poster: Oh, Susanna Tabita, 7. b MLADI PESNIKI Mala šola pesništva (Tomaž Koncilija) Tu so bodoči pesniki odkrivali mnoge poti pesništva. Seznanili so se z mnogimi, njim še nepoznanimi pesniškimi zvrstmi. Se posebej všeč jim je bil zadnji dan, ko jih je obiskal edini svobodni novomeški pesnik Smilijan Trobiš, ki je izdal že tri svoje pesniške zbirke. Našim mladim pesnikom je predstavil proces pesniškega ustvarjanja ter jim govoril o pozitivnem odnosu pri pisanju poezije. Prebral jim je tudi nekaj svojih pesmi ter jim odgovoril na vprašanja, ki so zanimala naše bodoče poete. Nekaj njihovih ustvarjalnih poskusov pa čaka, da jih preberete tudi vi. In še nekaj mnenj naših mladih ustvarjalcev o delu v skupini: Pa še mnenje učitelja: S skupino sem zadovoljen, s pesmimi večinoma Haiku tudi. Mislim, da bodo učenci od preteklih dni kar nekaj odnesli. Vsak Kaplja pade, izmed sodelujočih se je izkazal na mirna reka nekem področju. vzvalovi. Alja, 6. a; Daša, 8. b Zelena veja na suhem drevesu še živi. Domen Žagar, 6. a Žarko Knez, 6. a: Za skupino sem se odločil, da bi se naučil pisati pesmi in da bi pri slovenščini dobil kakšno boljšo oceno. Pesmi prej nisem pisal, naučil sem se jih pisati šele v teh treh dneh. Nina Murko, 8. d: Za to temo sem se odločila, ker rada pišem pesmice, pisala pa sem jih tudi že prej. Tu sem se naučila novih oblik pesništva (sonet, haiku ...). Domen Žagar, 6. a: Da pridem sem, sem se odločil zato, ker prej nisem vedel, kaj je to pesništvo in sem si ga želel spoznati. Tu sem se seznanil z mnogimi oblikami pesništva, prej pa še nikoli nisem pesnil. Miha Može, 7. d: Skupino sem izbral čisto po naključju. Pesništva prej nisem dobro poznal. Naučil pa se tudi nisem nič novega. Najbrž ne veš, da sanjaš moje sanje. Imaš trdno spanje. Po moji poti greš. Nisem rekla, da ne smeš. Ne slišiš? Ropotanje! Ne slišiš? Brbljanje! Stopaš sam in peš. Smejanja so polne sanje, v katerih si obljubil, da bodo vse tvoje šale bolne. In ko se boš zbudil (brat že kolne!) šolo boš zamudil. Sara Fabjan, 7. a Luna (= tip pesmi) Na preprogi snega sledi srn se prepletajo. Domen Žagar, 6. a ODA O TELEVIZIJI Televizijo naredi industrija, je kot magija, pri grozljivkah mesarija, za psihiatre terapija, v njej je vse kot utopija, starejši ji pravijo packarija, kajti njih bolj zanima geometrija in galerija. Tilen Čampa, 7. c KAKO POSTATI MEDIJSKI ČLOVEK Mediji in šolsko glasilo (Ada Stegnar, Jerica Eržek) Za prilogo Najči pa smo seveda zaslužni novinarji, ki smo pod vodstvom gospodične Eržek hodili po skupinah, vas spraševali in nato vso zmešnjavo skrbno uredili, daje nastalo to, kar sedaj berete. Obiskali pa smo tudi uredništvo Dolenjskega lista, kjer nam je urednica prijazno razložila vse, kar mora dober novinar poznati. Z mediji bolj natančno pa so se ukvarjali v skupini gospe Stegnar. Obiskali so radijske postaje, naredili prispevek za televizijo in naredili načrt za film, ki je še v nastajanju. Mediji so pomemben del našega vsakdanjega življenja in pomembno je, da jih spoznamo in se začnemo iz njih učiti in informirati. Nejc, 8. b O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0 »ŽIVLJENJSKA ZGODBA« IZBIRNIH VSEBIN Vsi smo se veselili izbirnih vsebin, malokdo izmed nas pa pozna njihovo življenjsko pot. O njej sva povprašali ravnateljico in dobili vse želene odgovore. 1. Kako to, da ste se odločili v šolski program vključiti tudi izbirne vsebine? To je pravzaprav odločitev prejšnjega vodstva, saj izbirne vsebine potekajo na šoli že več kot deset let. Učitelji in učenci so si želeli pouka v bolj sproščeni obliki, da bi lahko delali več tistega, kar jih zanima. 2. Jih imajo tudi na drugih šolah? Le na redkih. 3. Kakšen je odziv učencev in učiteljev? Večina učencev je, 100% zadovoljnih, učitelji pa imajo svoja mnenja in pripombe. 4. So si učitelji sami izbrali teme ali jim jih je določil kdo drug? Temo so si izbrali sami v okviru teme Zdrava šola. 5. Zakaj ravno tema Zdrava šola? Ker je zdravje tema, kiji bomo v prihodnje posvečali več pozornosti. Kakšni smo, ne bo odvisno od zdravja, temveč od nas samih. 6. Zakaj šola popoldne? Zaradi dneva odprtih vrat. Tako si starši lahko ogledajo dela svojih otrok. 7- Zakaj trajajo samo tri dni in ne cel teden? Ker je premalo snovi, še posebno pri fiziki in matematiki, da bi delo potekalo Cel teden. Alja, 6. a, Daša, 8. b MINUTA ZA ZDRAVJE Velikokrat se zalotimo, da preveč hitimo in sploh ne pomislimo, kako dragoceno je naše zdravje. Vsi govorijo, da stres vpliva samo na starejše ljudi in ne pomislijo, da življenje, ker je ura naš gospodar, ne more biti zdravo tudi za nas, mladostnike. Tega pa se zelo zaveda učiteljica za biologijo, kemijo in prvo pomoč, ga. Zlata Dobovšek. Od sredine septembra pri njenih urah porabimo del ure za Minuto za zdravje, pri kateri se razgibamo in sprostimo. Razgibamo si glavo, roke, hrbtenico in noge. Včasih se zjutraj sicer zbudimo z bolečinami, ampak bolečina kmalu preneha. Ja, tudi spraševanje je lahko koristno. Ne verjamete? Medtem ko se »neprostovoljni prostovoljec« poti pred tablo in odgovarja na vprašanja (ali pa tudi ne), imamo mi roke spodvite za stolom. Zakaj? Ko sedimo, velikokrat pozabimo na našo hrbtenico, ki se medtem veselo ukrivlja. Ko pa imamo roke za hrbtom, se hrbtenica avtomatsko postavi v pravi položaj. Te vaje se nam zdijo zelo koristne in bi jih morali izvajati tudi pri drugih predmetih, kajti če lahko porabimo 5 minut za umivanje, bi si lahko vzeli čas tudi za Minuto za zdravje. Lina, Meri, 7. b AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA (Darko Cujnik, Vanja Mokotar, Majda Križe in Nuša More, Rok Rebrnik) Pri športnih skupinah (kar štiri različne so bile), so se ukvarjali z veliko različnimi športi: od košarke, badmintona, atletike, pa do nogometa in kolesarjenja. V četrtek, drugi dan izbirnih vsebin, seje nekaj športnih skupin odpravilo na kolesarski izlet po naslednji poti: Loka - Cegelnica - Groblje - Češča vas - Zalog - Hrušica - Straža -Prečna - Češča vas - Groblje -Loka. Celotna pot je bila dolga 20 km. Iskreno sva sočustvovali z ubožci, ki so morali v tej tropski vročini premagovati dolge klance in neskončne kilometre! A saj poznate tisto »Zdrav duh v zdravem telesu.« ali pa »Vsi na kolo za zdravo telo!«. Milena in Tjaša, 8. a ooooooooo CELODNEVNO RAZGIBAVANJE Aerobika (Lili Mitič) Dekleta v tej skupini so se preizkusila na novih steperjih, sestavljale pa so tudi razne aerobične vaje glede na svoje telovadne sposobnosti. Preizkusile so se tudi v težavnih sklecah. Kljub izredni utrujenosti ob koncu dneva so bila vesela, da so naredila nekaj dobrega za svoje telo. Tabita Jovanovič, 7. b GREGOR + SIMONA Gregor je bil zaljubljen v Simono. Ampak mislila sta, da se ne marata. Zato ker je bil Gregor preveč debel, Simona pa preveč suha. Za ples sta se našemila. Gregor si je vrv zavezal okoli pasu, da bi bil bolj suh. Simona pa si je okoli pasu dala blazine. Odšla sta na ples. Gregor in Simona sta se srečala in se ponovno zaljubila. Brina Paj, 1. b OBISKALI SO ME MARSOVCI Bil je lep spomladanski dan, ko sem se iz šole vračala domov. Ko sem veselo skakljala proti domu, sem na nebu zagledala leteči krožnik. Pritekla sem do grma, od koder je bilo moč videti leteči krožnik. Iz njega so prilezli trije majhni možički. Prihajali so z Marsa. Vsi trije Marsovčki, prav vsi, so se spogledali in se čudili, da jih vidim. Vidi jih lahko le oseba, ki jo že milijon let iščejo. Po dolgem pogovoru so končno dejali, da sem jaz tista oseba, ki jo že tako dolgo iščejo. Z Marsovčki smo se spoznali. Največjemu je bilo ime Pik, drugemu Pok in tretjemu, najmlajšemu Marsovčku, Flik. Peljala sem jih k sebi domov. Tam sem jih pogostila s samimi dobrotami. Med vsemi sladkarijami jim je najbolj ugajala marmelada. Zvečer sem mamo prosila, če mi dovoli ostati malo dlje zunaj. Mama mi je dovolila in odšla sem na Mars. Vozili smo se le pet minut, čeprav je razdalja približno ena milijarda podvodnih milj! Ko smo prispeli na Mars, se mi je na milijone Marsovčkov začelo priklanjati in vpiti. Potreben je bil le zamah roke in utihnili so. Bila sem resnično iz sebe. Kot politiki! Razložila sem jim, da priklanjanja ne prenesem. Tam je resnično drugače kot na Zemlji. Tam ne poznajo kazni, laži, denarja, negovorečih predmetov, obvezne šole, vojne ... Tam ne poznajo niti ure, pa jeseni in pomladi tudi ne! Se noči nimajo! Tam je resnično drugačen svet. Zvečer sem sanjala o tem, kako sem gospa Marsovka. Veliko sem hodila po trgovinah in imela sem prekrasnega moža in tri otroke. Zjutraj sem se zbudila in pogledala skozi okno, kjer je bil čudovit razgled na mlade ptičke v gnezdu. Hitro sem se odpravila v šolo. Po končanem pouku sem se vrnila domov in zagledala tri Marsovčke. Peljali so me na planete Neptun, Jupiter, Venero in vozili smo se po vesolju. Zvečer sem se odpravila spat in se zamislila. Spraševala sem se, kako sem ravno jaz tista, po kateri so tako dolgo spraševali. Kje je smisel tega življenja? Naslednje jutro mi ni bilo treba v šolo - bila je sobota. Vsi dnevi, tedni in celo meseci so bili enako dolgočasni. Brez Marsovčkov ni bilo smisla življenja. Minilo je skoraj leto, ko so se pojavili moji stari prijatelji. To je bila naša skrivnost. Spet smo hodili na potepe, se lovili in se igrali. Če vam povem še tole: še dandanes hodijo Marsovčki k meni in hodimo na Mars. A še danes ne vem, zakaj so me iskali. Tjaša Plaveč, 3. a KAKŠNE SANJE! Prišla je noč in zlezla sem v posteljo. Pred spanjem mi je mama prebrala pravljico. Ko je končala, je odšla v dnevno sobo in za seboj zaprla vrata. Na oknu sem opazil veliko grdo čarovnico s svojim pomočnikom strahcem. Pograbil sem palico in se skril pod posteljo. Čarovnica je očitno imela probleme s težo, saj ni mogla za menoj, a strahec se je splazil k meni in začel jokati. Bilo me je strah, a kmalu se je začela silovita borba. Zjutraj sem se zbudil pod posteljo z raztrgano zaveso v roki. STRAH Oči je prinesel domov kaseto s filmom Jurski park. Po večerji smo se usedli pred televizijo in si ogledali film. Še preden se je film končal, sem postal zaspan. Šel sem v svojo sobo in se ulegel na posteljo. Ker sem bil utrujen, sem kmalu zaspal. V sanjah sem se znašel sredi Jurskega parka s prijateljem Miho. Sprehajala sva se po parku, ko je nenadoma dinozaver Reks raztrgal varnostno ograjo in začel podirati hiše in drevesa. Počasi se nama je bližal. Ko naju je zavohal, je začel silno rjoveti. S svojimi velikimi in ostrimi zobmi naju je hotel zgrabiti. Takrat pa sem se zbudil in stekel k očiju. Prestrašeno sem se stisnil k njemu. Počasi sem se pomiril in zopet zaspal. Deni Šuštaršič 3. b ŽABA Žabica babica, mala barabica, v vodo je skakala pa vse je okopala. LJUBEZEN Ljubezen je lepa, nikoli ni slepa. Ljubezen je lepa, nikoli prešteta. Ljubezen prihaja, štirinajsti februar odhaja. Ko ljubezen odhaja, so žalostni vsi. Ljubezen se ne konča, dokler živi smo mi. Sara Povše Konec, 3. c STRAH ME JE BILO Nekega sončnega dne sem se igrala na travniku. Kot vsi razigrani petletniki sem se tudi jaz med igro sladkala s čokolado. In zgodilo se je... Močno me je zabolel moj mlečni kočnik. Mamica me je oblekla v najlepšo oblekico in odpeljali sva se k zobozdravniku. V čakalnici je sedelo veliko prestrašenih in jokajočih otrok. Tudi menije postalo tesno pri srcu. Poslušala sem brnenje svedra in se še močneje oklenila mamine roke. Naenkrat sem zaslišala, da sestra kliče moje ime. Od strahu me noge niso hotele ubogati in sem kar obsedela. Z mamino pomočjo sem le uspela priti v ambulanto. V joku sem se usedla na stol. Tesno sem zaprla ustnice in nisem hotela pokazati zob. Zobozdravnica mi je prijazno prigovarjala, a meni se je zdela najbolj strašno bitje na svetu. Končno so mi le dopovedali, da mi bodo morali izpuliti boleči zob. Zaprla sem oči in stisnita pest. Še preden sem uspela zavpiti, je bil zob že zunaj. Ob pogledu na izpuljeni zob meje minil strah pred zobozdravniki. Od takrat naprej vsakemu priporočam, da poleg čistih zob vzame k zobozdravniku strička z imenom Pogum, porednega Strah-ca pa naj raje pusti doma. Manca Može, 3. b Ko mama jo je poklicala, nič več v vodo ni skakala, temveč sladko seje smejala. Neža, Andreja, 3. c ŠOLA PONOČI kb e»m TEtkfA a>ftO ... bom potapljač ali astronavt ali zgodovinar ali šahist. Najbrž bom zgodovinar ali potapljač. Zgodovinar zato, ker me zanima stari Egipt. Potapljač zato, ker mi bo oči za rojstni dan kupil podvodno kamero in potapljaško obleko. Urban Zajec, 1. b ... bom v posebni enoti. Posebna enota so zelo dobro izurjeni vojaki. Vojaki so razdeljeni na zelo veliko enot. Jaz bi bil v pilotski enoti. Vojaški pilot bi bil zato, ker me zanimajo Tomketi, to so ameriški in angleški lovci. Don Jelen ec, 1. b ... bi rad postal gradbenik, zato da bom pomagal očiju in da on ne bo utrujen. Meni je to delo zelo zanimivo. Upam, da bom kaj zaslužil in da me bo oči sprejel. Rad bi vozil bager. Klemen Kastelec, 1. b ••• bi rad postal sodnik, da bi sodil in kaznoval druge, ki bi naredili prekršek. Dobil bi veliko denarja in bi prebral veliko knjig. Jure Kastelic, 1. c — bom frizerka. Delala bom tisto, kar si bodo ljudje zaželeli. To bom delala zato, ker lahko naredim dobro frizuro. Nuša Cesar, 1. c ••• bom jahačica. Imela bom zdresiranega konja. Imela bom lipicanca. Tekmovala bom in upam, da bom osvojila zlat pokal. Maruša Lumpert, 1. c ••• ••• bom veterinarka. Zdravila bi živali. Živali bi zdravila, ker jih imam zelo, zelo rada. Posebej imam rada zajčke. Tamara Pleško, 1. c Oblikovala: NIVES GABRON, 5.a Ste se že kdaj spraševali, kakšna je šola ponoči? Ali sanja ali pa morda sploh ne spi? Ji je mogoče dolgčas, ko je vsa tako pusta in osamljena? Za mnenje o tem, kaj si mislijo o šoli ponoči, sem povprašala učence razredne stopnje, ki niso bili prav zgovorni, a so bili njihovi odgovori vseeno zanimivi. Sara Kastelic, 3. r.: Mislim, došola ponoči spi. Monika Turk, 3. r.: Ponoči šola spi. Jaka Ercegovičevič, 1. d: Šola je ponoči prazna, le čistilke pospravljajo v njej. Je pa tudi strašna. Gal Sušnik, 1. d: Ponoči so najbrž notri podgane, duhovi, pa otroci, ki jih nosi luna. Klara Jaklič, 4. b: Sameva, čaka na šolarje. Neža Rastja, 4. d: Po mojem se dolgočasi. Sandi Brudar, 2. c: Sama je, spi in sanja, kdaj bodo prišli učenci v šolo. Tadej Kotar, 2. c: Kuharice so v njej. Manca, 7. d iUj AlA 5 oooooo ooooo 4. A V DOLENJSKEM MUZEJU Februarja smo si ogledali arheološko zbirko v Dolenjskem muzeju, ki zajema čas od mlajše kamene dobe do zadnjih antičnih stoletij. Predstavlja poselitev dolenjskega območja, zgodovino Ilirov, Keltov in Rimljanov. V glavnem so to grobne najdbe. Po arheološkem muzeju nas je popeljala gospa Vesna. V prvem prostoru smo si ogledali posode za hrano, žare, orodja, razne ogrlice, brivnik, igle, model obleke, maketo hiše in statve za tkanje. V drugem prostoru so bili naslednji predmeti: prikaz moškega groba, kovinski oklep, orožje in čelada, oprema za konja, steklene ogrlice in ogrlice iz jantarja (to je kamena smola), razne okrasne priponke, čolniček, nožnice za noge, prstani, tronožnica (posoda na tri noge), razni ostanki posod, pivski škorenjček, kemas (posoda za mešanje pijače). V tretjem prostoru smo videli hišaste žare (služile so za pepel in kosti, na vrhu žare je bil petelin, ki je predstavljal domačnost), situle ali okrašeno vedro, steklene ostanke ogrlic in zapestnic, razne posode, ostanke orožja, keltaros (posoda, iz katere so Kelti pili vino), ostanke ščita in čelade, naličnike (uporabljali sojih cestni vojščaki, da so si za ščitili lica) in priponke za pas. V zadnjem prostoru pa smo občudovali kovance, rimski grob, oljenke (glinaste), solzice (vojšča-kove žene so v teh steklenih posodah zbirale solze v času njihove odsotnosti, uporabljali pa so jih tudi za dišave), priponke, skledne žare, rimsko čelado, zajemalko in razno orožje. Obisk muzeja je bil zelo poučen in zanimiv. Izvedeli smo veliko o življenju naših prednikov. Maja Poljane, 4. a Del figuralno okrašenega friza bronaste situle najdene na gomilnem grobišču Kandija v Novem mestu. Halštatska kultura, 4. st. p. n. št. MEDVEDJI STRAH Zelo rad obiščem babico in večkrat pri njej tudi prespim. Ponoči se mi zgodijo strašne stvari. Ko babica ugasne luči, se odpraviva spat. Komaj zatisnem oči in malo zadremam, že zaslišim medvedje smrčanje in godrnjanje. Strah me je, potegnem si odejo čez obraz. Zaslišim medvedje korake. Naenkrat mi medved povleče odejo. Cisto pri miru sem, morda bo medved mislil, da sem mrtev. In naenkrat me medved lepo pokrije z odejo. Slišim, da medved odhaja in odprem eno oko. Nato odprem še drugo oko in ne morem verjeti: »Strašni medved se je spremenil v babico.« Zdaj, ko je babica spet pri meni, lahko zaspim. Luka Berus, 3. b SOLA Sola je prava ropotija, v njej je zmeraj hojladrija. Najraje hodim na kosilo, ker bojim se, da me bo še kaj ubilo. A najrajši imam ukor ... pardon - odmor. Samo paziti moram, da ne dobim ukor. Danes pa sem spet v »šolki«, ker me zanima, kaj bo v kontrolki. Dorian Žulič, 4. c O O O o o o o o "O o c >2 O tti H in Č in Z ti ti > n O £ ti £ -Tl 2 jo ^ (D od <-> a o £ E 03 m £ ^3 03 5 'o1 ^ (U C N OJ >U od os os - 42 'C c -g 2 C/5 ^ g E ^ < d O E d O C O E | OJ Ph ^ 03 .2413 E o o !- 'E c £ c O 03 C/2 N >0 0) o. s-h o3 -O -O O (D C/2 > JO (D -a N ^ o ^ £ (L) 03 N ^ £ £ 03 —) TD • ^ (D ^ > C (U 03 >C/2 03 Oh 03 OJ) ti o ’o (D TO ^2 £ > 0) > TD (U C c I o C/2 O >CJ > . o O H v o 0 ul O (L) E ^ « > -E « o "O a, >- E ca S ul £ u (U »Ul Ul 'C O Oh O £ ■Č2 T3 > 0 o 2 C V -O Tf’ f PUST: PIKE NOGAVIČKE Me smo Pike Nogavičke, imamo vse rdeča lička, imamo noske vse rumene, a oči preveč zelene. Imamo čevlje prevelike, a na nosku črne pike, na glavi imamo oranžne kite, pač pa rade jemo pite. Neža, Andreja, Simon, 3. c MALA MARJETICA IN HUDOBNI MOŽ Nekega lepega sončnega dne seje mala Marjetica odpravila iskat pomlad. Na poti je srečala zajca. Zajček se je ponudil, dajo odpelje v gozd. Popeljal jo je do obronka gozda, tam pa ju je pričakal medved, kije malo Marjetico odnesel do gozdnega moža. Sredi gozda so zajček, medved in mala Marjetica zagledali škrata, ki je bil Privezan ob kamen. Povedal j im je, da straži gozdnega moža in da ne sme nikogar spustiti naprej. Škrat jim je vseeno dovolil, da vstopijo, ker so mu °bljubili svobodo. Gozdnega moža so Privezali. Mimo je priletela lastovka >n trikrat potolkla na vrata. Lastovke so vzletele in nastopila je pomlad. Tjaša, 1. a MOJ PES RUNO Moj pesje zelo živahen. Kadar skoči name, me podre. Je visok in najraje je kosti. Rada ga božam in ga vodim na sprehod. Petra Lukman, 4. a NAROBE DAN Nekega dne mi je šlo vse narobe. Prišla sem iz šole kot vsak dan. Spustila sem psa. Ušel mi je petkrat. Ko sem ga dala notri, me je začela boleti glava. Delala sem domačo nalogo. Kmalu so domov prišli oči, mami in sestra. Očiju sem pokazala nalogo. Pol naloge narobe! Grozno! Čakala me je prva obveznost. Flavta. Nisem znala prebrati not v glasbeni šoli. Pridem domov. Pijem. V trenutku je bil kozarec na tleh in sok polit. Pospravljanje. Bližal seje večer. Odšla sem spat. Kaj spat, še tri ure sem čula v postelji! Rafaela Križman, 4. b NEKOČ Nekoč sem si, kot vedno, zvečer umivala zobe. V rokah sem imela tubo in zobno ščetko. Ravno ko sem zobno pasto dajala na zobno ščetko, sem pogledala skozi okno. Par minut sem gledala skozi okno, dokler nisem začutila, da mi je nekaj padlo na copato. Pogledala sem in zagledala na njej zobno pasto. To sem pobrisala in šele potem ugotovila, da sem tubo stiskala, ko sem gledala skozi okno. Citronček je dober kot balonček, ko ga pihneš, sta dva citrončka. Ko ga tretjič pihneš, ga ni več. LJUBEZEN Ko stopiš predme, se komaj zadržim, da te ne poljubim. Uroš Gracar, 2. c PRIŠLA JE POMLAD v šoli imam same cveke zaradi tebe, Metka sanjari o svojem princu, ker te ljubim, Polona pa o mini krilcu. ljubim in še enkrat ljubim. Mirko se ulegel je v travo in gledal kravo, kako muli travo. Zraven pa premišljuje, kako mu življenje je tuje, Polona ga ne pogleda, Metka je vse bolj bleda, ko ga vidi, ko ga zagleda. Se premišljuje in še modruje, pa ne najde prave rešitve na te ugotovitve, čeprav je jasna vsakomur: pomlad je prišla in zima odšla. Zaradi tebe imam nove obleke, čevlje in mevlje. Se spati ne morem, ker mislim samo nate in na nove copate. Komaj čakam jutra, da v šolo oddrvim, ko te vidim, se spet nasmejim. Tanja Lahne in Urša Kranjc, 3. c Andrea Šetina, 4. b Petra Božič, 4. c POMLAD Pomlad je lepa, ampak še lepša je, če si mlad, ta pomlad! Na pomlad rože cveto, a slabe misli oveno, travniki zelenijo, mačke na vrbah zacvetijo. V šoli učitelji so bolj prijazni, 1, 2 so le prikazni. Juhu, juhu, juhuhej, mi smo srečni kar naprej. SREČA 3>AB>t Ua Vid Turk 4. c MIŠKIN DOMEK Na travniku so rasle zvončice in med temi zvončicami je bila majhna hišica. Ampak ali veste, kdo živi tukaj? Tukaj živi majhna miš. Ta miška ima danes zelo prijeten dan, a nihče ne ve, zakaj. Danes je vetroven dan, zato miš hiti v majhno hiško. V majhni hiški je toplo, ker se pred kaminom greje miška. Zato je zdaj tudi zunaj toplo. Lara Moro, 1. b Srečen je tisti človek, ki ga razveseljujejo majhne in preproste stvari. Mene razveselijo dobra ocena, novo leto, božič, darila, svečana večerja. Srečen sem, ko se po dolgi bolezni spet lahko igram zunaj s prijatelji. Srečen sem tudi, ko gremo na morje. Zame je srečen dan, ko sem v šoli in doma pohvaljen. Takrat vem, da moj trud ni bil zaman. Vesel sem, ko pridejo starši domov in nisem več sarn, potem pa gremo skupaj v Luno na kavo in sok. Zelo meje osrečil dan, ko sem prinesel domov hrčke, ki sem sijih že dolgo želel. Vsakič znova me razveseli pogled na nove mladičke. Najbolj srečen dogodek pa je bilo seveda moje rojstvo, čeprav se ga ne spomnim. Ta trenutek me je osrečil pogled skozi okno. Močno sneži, jaz pa irnam rad sneg. Veliko otrok na svetu pa ne ve, kaj Je sreča. Želijo si samo kos kruha, toplo posteljo in mir. David Zupanc, 4. a Oblikovala: KATJA BOŽNIK, 5.b________ OBUTI MAČEK Hudobni stric je mucka dal v vrečko in ga vrgel v potok. Mlinarjev sin pa ga je rešil. Postala sta prijatelja. Mucek je odšel k čarovniku in videl, kako se lahko spremeni v tigra. Mucek gaje vprašal, če se lahko še v zajčka ali drobno miško. Spremenil seje v miško in mucek jo je pojedel. Vsi v gradu so srečno živeli. Žiga Petrinčič, 1. c GOSPOD VSEVED Zajček naš dolgouh prav resnično ni od muh. Vprašaj ga, če pozna kaj črk, pa se ti zasmeje v brk. Ves ponosen ti veli: »Vem, kaj je o in kaj i. Črka o okrogla je kot zeljna glavica, kot storžek v zrak štrli, kot korenček pa je i!« Tjaša Plaveč, 3. a im Svoje življenje živim, grem po svoji poti, ker ljudje smo v zmoti, upam, da pravo ne zgrešim. Tukaj v šoli sedim, začeli smo kot troti, končali smo kot idioti, saj se pod učiteljevim nadzorom ne učim. Pridno se učimo, debate poslušamo in v klopi sedimo. Učitelje preizkušamo, s tem slabo oceno dobimo, tako svoje življenje okušamo. Doris Šumiga, 7. a ZVEZDNI UTRINEK Stojim pod milim nebom in čakam, kdaj boš priletel kot zvezdni utrinek. Priletel si mimo mene in me pobožal po licih. Čutila sem, kako je po dolgih letih prišla na zemljo tvoja toplina. Zdaj nisem več sama, zdaj sem s teboj. Nina Mikelin, 7. c SLANA MESEČINA Moja svetla soba sveti le pri domačih. Ko sem legel v posteljo, sem v daljavi zagledal slano mesečino. Že en mesec sem jo videl v našem kraju. Ko sem razlil ledeni čaj, sem zmrznil. Miha Može, 7. d PESMI LJUBEZNI Slovenski svet je danes čuden. Ko postane fantič buden, brž napiše brez sramu po angleško 1 LOVE YOU. Lepa vrtnica cveti, Jutro v megli se zbudi. Upam, da me ljubiš ti. Bodi zvest mi do konca dni. In srce po tebi hrepeni, Mislim nate vse te dni. Ti, ki moja sreča si, Enkrat za vselej ostani srček ti. Nina Mikelin, 7. c ANGEL V ČRNEM Na balkonu sedim ... Čakam nekoga, pred katerim bežim... Napeto odpiram oči, nič ne vidim. Kot nočne sledi ... Rada bi se soočila z njim na štiri oči, da končno spoznam, kdo mi usodo kroji. Ker ni po moji meri, ne po moji želji, naenkrat mi zastane dih. V očeh se mi zasveti nenavaden blisk Pred menoj stoji angel v črnem, sinje modrih oči - z nasmehom na ustih reče mi: »OPROSTI« in odleti. Nina Mikelin, 7. c BEG tišina. Spet drvim. Ah, kaj hočem, življenje je tako. Dolgčas. Odmev korakov. Glej cilj m ... Konec nedokončan. Nina Murko, 8. d MESEČINA Mesečina svetla se dviga, na tleh zmrzuje slana, v daljavi viden kraj, v glavi mislim nanj, ko svetel mesec se razliva. Nina Murko, 8. d S to pesmijo se je Nejc predstavil tudi na srečanju mladih literatov, ki^ je bilo v avli Tovarne zcL Krka 12. 5. 2000. Torej se čudite, če se bodo vaši učili o pesniku in pis^ Gazvodi! Lepša si od vseh, . ki jih poznam, ti si tih vzdih, kn cp zdi že vse zaman, alnost grenka je, ra rutine in gorja, •ključ, da me zapre r ■ • v svet tvop Kjer! kjer ne* od česar mel hudobe, požreš ij tega svet p^ zato sovraži? Moja želja pa naj bo, da ti ostaneš tisto lepo, dobro, drugačno in svetlo. Ne maram te v pravem življenju tem, ker bi se zgubila in spremenila ter ostala bi samo želja po tem, da se vse konča. Zato ostani tam, kjer si, ljubezen mojega srca, moja velika uganka ter ostani to, kar si, moja ljubljena neznanka. In tako potujemo naprej, tja, kjer ni več sledi. Sledi tega, kar smo nekoč bili. ali smo ljubiti, se smejati, pzabiti, sprati. el, bila si vse, •jiali : znali Sijiz. Rad sem tt n kar sem si žeici, tisto nekaj, kar nihče drug ni dou Lepota je bila za naju naredila. el. vse, kar sva ljubezen vse, v kar sva se poglobila. In čisto tiho vse izginilo je, tisto, kar smo rekli, da je sreča, vse to, kar naju razveseli in poveča. Nihče ne ve, kdo seje spremenil, nihče ni nikdar nič omenil. Ljubezen postala je opoteča. Jaz pa sanjam dalje, da si te bom nekoč zopet zaželel v objemu jutranje zarje, te v pravem trenutku močno objel. Nejc Gazvoda, 8.i Nejc Gazvoda, 8. b f\ PRIJATELJICA Težko je, če nimaš prijatelja, ki bi te razumel. Počutiš se strašno osamljenega. Na nikogar se ne moreš opreti, nikomur ne moreš zaupati svojih čustev, svojih težav. Jaz sem svojega prijatelja našel. To je bilo dekle, ki je prispelo na našo šolo približno dva meseca pred koncem osmega razreda. Pred koncem osnovne šole, na katero bomo vsi imeli mešane spomine. Z veseljem se bomo spominjali trapastih dogodkov, prve zaljubljenosti, glavnih odmorov, prijaznih učiteljev. Pozabili bomo na neprijetna spraševanja in na težke kontrolne naloge. In to dekle je prišlo v moje življenje ravno v tem obdobju, ko nisem vedel, ali bi se zaradi konca šolanja veselil ali na ves glas zjokal. V obdobju, ko so se začele pojavljati droge, pijača, cigareti. V delavnem in napornem času. V težkem obdobju. Spoznavala sva se počasi, previdno. Najprej sva se pogovarjala o filmih, knjigah, glasbi. Imela je podoben okus kot jaz. In moj okus je precej nenavaden. Veliko berem, gledam umetniške filme in pišem pesmi. Ona seje na vse to spoznala. Nato sva se pogovarjala o resnejših stvareh. Pripovedoval sem ji o težavah. Doma, v šoli, med prijatelji. In ona mi je začela pomagati. Bila mi je v oporo. Govorila je zelo malo, vendar je znala poslušati in to sem strašno cenil pri njej. Govoril sem ure in ure in ona me je poslušala. Začela sva hoditi na izlete. Sprehajala sva se ob reki, ležala v gozdu in poslušala šumenje vetra, kako se igra z listi. Povedal sem ji, da me gozd navdihuje, navdaja s srečo in veseljem, ker je drugačen, nenavaden, včasih nerazumljiv. Tako kot jaz. Ona me je razumela. Pomagala mi je pri domačih Oblikovala:TEA DURMIČ nalogah. Sedela je na stolu poleg mene in bila tiho, jaz pa sem ji razlagal o kemiji, matematiki, fiziki, slovenščini, zgodovini. Začel sem se učiti lažje. Če so nastali problemi doma, sem se lahko zatekel k njej. Ni se me bilo sram zjokati. Ona je čutila moje težave in jih sprejela za svoje. Takoj sem se počutil bolje. Pri vseh predmetih je sedela poleg mene. Ko sem stal pred tablo, sem odgovarjal lahkotno, ker sem jo opazoval in črpal iz nje. Kontrolne naloge so postale lažje, ker mi je ona pomagala. Vzel sem jo na neko zabavo, na divji »party« na prostem, kjer si se spotikal ob prazne steklenice in kupe cigaretnih ogorkov. Bil sem v grozljivi skušnjavi. Vsi so pili, se zabavali in se imeli neverjetno fino. Nisem videl razloga, zakaj ne bi vzel steklenice in se ga napil še jaz. Bi že nekako prišel domov. Takrat mi je postalo vseeno, kaj bi si mislili starši. Počutil sem se odrinjenega in izoliranega. Edina pot, da bi se vklopil v družbo, bi bila, da se ga »nalijem in nakadim«. Moja prijateljica mi je to preprečila. Pomagala mi je videti, kaj bi se lahko zgodilo. Zato sem se zadržal in raje pomagal drugim, da so celi prišli domov. Naslednji dan so mi bili vsi hvaležni. Jaz pa sem bil hvaležen moji prijateljici. In tako sem se naučil živeti zmerno in preudarno. Začel sem se učiti sproti, odklanjal sem stvari, ki bi bile nevarne zame, začel sem pisati, se ukvarjati s športom. Postal sem bolj prijazen do domačih in, glej no glej, oni so postali prijaznejši z mano. Počasi sem se začel izkopavati iz družbe, ki me je spravljala v težave. Začel sem se ukvarjati s tistim, kar mi je bilo všeč in meje razveseljevalo. Prijateljica je vse to z veseljem opazovala. Bil sem ji neskončno hvaležen. Pokazala mi je, kaj je prav in kaj je narobe, dala mi je navdih in potrebno moč za upiranje vsakdanjim težavam. Bila je moja mala nepogrešljiva stvar, brez katere bi bilo vse drugače. Končuje se osmo šolsko leto. Uspeh je precej dober in vpisal sem se na želeno srednjo šolo. Prijateljico videvam bolj poredko. Upam, da ste do sedaj že ugotovili, da to ni bila resnična oseba. Vsaj ne iz mesa in krvi. Zame je bila gotovo najpomembnejša, saj mi brez nje ne bi uspelo doseči vsega tega. Ne potrebujem je več tako zelo, kot sem jo nekoč. Počasi se bova ločila. Živeti v sanjskem svetu predolgo lahko postane nevarno, kajti naenkrat ne znaš več potegniti črte med realnostjo in sanjami. Jaz sem jo potegnil še pravi čas. Gotovo bom svojo najdražjo prijateljico še kdaj poklical na pomoč. Ko mi bo zelo težko, če bom pred težko odločitvijo, kijih bo v življenju še ogromno, saj me čaka nadaljevanje šolanja, služba, družina. Vendar se bom trudil svoje težave reševati sam, ker bom s tem postal še močnejša oseba. Nikoli pa ne bom pozabil moje ljube osnovnošolske prijateljice, zaradi katere sem videl in spoznal vse čisto drugače, točno tako, kot sem si želel. Nejc Gazvoda, 8. b I 4 4 i FILMSKI KOTIČEK AMERIŠKA PITA Najboljša je vroča in vlažna. Pita namreč. Ali kaj drugega? Odgovor na to se skriva v Ameriški piti, najstniški komediji leta o nadebudnih mladcih, ki skušajo izgubiti nedolžnost pred maturo. Sami imajo precej pasivno vlogo: vse je namreč odvisno od ženske, pa naj bo to tuja študentka, dolgoletna punca, nenavadna flavtistka ali sošolčeva mama. Fantje poskušajo in posku- šajo. Snemajo jih z majhnimi digitalnimi kamerami, plačujejo, da širijo o njih pozitivne govorice in študirajo ljubezenske priročnike. A na končuje vse odvisno od dekleta, njene osebnosti in narave, kije lahko včasih prav divja. Tako kot Ameriška pita, kije obvezen ogled za sprostitev, zabavo, zmenek (ne pobirajte idej iz nje, da ne bom obtožen zavajanja) in je ena izmed najboljših najstniških komedij. KLUB GOLIH PESTI O Klubu golih pesti se ne govori, a vseeno ima vsakič več članov. Članov, ki se jim strga od gonje za denarjem, uspehom. Dosti imajo vsakdanjega pohlepa in vsega, kar jih obdaja. V klubu se sprostijo. Ne ObUkovalaiTEA DURMIČ mislijo na nič, ampak samo tepejo. In so tudi tepeni. Vodi jih Tyler Durden (karizmatični Brad Pitt), ki je klub ustvaril s pomočjo prijatelja (neverjetnega Edwarda Nortona). Norton začne počasi ugotavljati, da je Klub golih pesti mogoče le nekaj več. Da morda sam ni le pasivni opazovalec v rokah Tylerja. Da za uničenje njegovega stanovanja morda ni kriva jeklenka s plinom. Da gre pri vsem tem za nekaj hujšega. Za nekaj, za kar vseskozi veš, čutiš, te obdaja, je del tebe, a ne spoznaš, za kaj gre. Do zadnje minute. Eksplozivni fdm Davida Fincherja, režiserja Vedem in Osumljenih pet, se hitro razvija in hkrati počasi izdaja ter pelje osuplega gledalca po neverjetno spretno posnetih prizorih do tam, kjer naj bi se vse končalo. Ali začelo. Obvezen ogled za vse, ki jim filmi pomenijo nekaj več kot dve uri buljenja v platno. THE BLAIR WITCH PROJECT Film o treh študentih, ki se odpravijo v gozd, da bi posneli dokumentarec o čarovnici Blair, je bil velikanska uspešnica. Posnet je bil za smešnih 40.000 dolarjev, zaslužil jih je čez 150 milijonov. Ogromno ljudi seje po ogledu filma živčno spraševalo, kaj za hudiča seje sploh dogajalo?! In največji čar filma je ravno v tem, da tega nihče ne ve. Po mojem še sam režiser ne. Konec pušča odprtih ogromno vprašanj, kajti cel film je sestavljen iz dokumentarnih posnetkov, ki so jih študentje naredili s svojo digitalno in čmo-belo kamero, zato se tudi konča tam, kjer so oni prenehali s snemanjem. In zato ima The Blair Witch Project neverjeten čar, ki je pritegnil take množice in jih popolnoma očaral. Seveda so zaslužkarski Amerikanci takoj po uspehu filma začeli prodajati dodatne videokasete, ki naj bi razjasnile konec, v resnici pa so vse še bolj zakomplicirale, odpirati internetne strani, vabiti režiserja k snemanju nadaljevanja itd. Zato poslušajte moj nasvet: oglejte si film (če bo sploh prišel k nam, jaz sem si ga ogledal v Ameriki), prej o njem nič ne poslušajte ali berite in si ustvarite svoje mnenje. To je namreč čisto vsa umetnost, ki ta film naredi za samosvojo, srhljivo izkušnjo. FUCKING AMAL Tako kot je Lars Von Trier povzdignil dansko filmsko umetnost v neslutene višave, lahko morda tudi Lukas Moodysson povzdigne švedsko. Začel je nadvse obetavno: Fucking Amal, zgodba o dveh istospolno usmerjenih dekletih, je izjemen in preprost film o drugačnosti in najstniškem življenju, ki ne trobezlja na veliko o seksu, drogah in alkoholu, ampak o odnosu, ki ga družba ne sprejme, čeprav ni z njim nič narobe. Končno so najstniki predstavljeni (skoraj) realistično: fantje so bedaki, ki najraje primerjajo svoje mobilne telefone, dekleta pa so ali razvajene lepe punčare ali zafu-strirane sramežljivke. Vendar se ta film ne trudi biti portret današnje teenage generacije, ampak se raje usmeri na pripovedovanje ljubezenske dogodivščine, ki dvema najstnicama za vedno spremeni življenje. AMERICAN BEAUTY Lepota je povsod, samo videti jo moraš. To ugotovi tudi Lester (neverjetni, z Oskarjem nagrajeni Kevin Spacey), ki živi dolgočasno in predvidljivo življenje z vreščečo ženo in težavno najstniško hčerko. Ko pa spozna hčerkino prijateljico (Meno Suvari), začne dvigovati uteži, kaditi travo, poslušati divjo glasbo in se upirati ženi. In vmes ugotovi pomembno stvar. Da pravi ameriški sen ne obstaja. Obstaja samo lepota, ki pa je včasih skrita. In ni vedno to, kar se ti zdi. Zanimivo, da je to odlično satiro posnel Anglež Sam Mendel, pobasal Oskarja in s tem dosegel neverjetno popularnost. In kaj je na tem tako posebnega? Da mu je to uspelo s tem, da je končno pokazal ameriško družbo v pravi luči in se upal to narediti sredi Hollywooda. In vsi so navdušeni - upravičeno. Lepota po ameriško je namreč film, ki mu je uspelo popljuvati ameriške sanje in hkrati pobrati pet Oskarjev. Vidite, to pa je uspeh. PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM! Osnovna šola je naš drugi dom. Je obvezna in vsi jo moramo obiskovati osem let. Eni jo obiskujejo z veseljem, drugi pa si želijo sprememb. Sprehodila sem se po šoli in povprašala učence, kaj jih na šoli moti, kaj pogrešajo in podobno. 5. razred NINA AVSEC, 5. b : »Najbolj sovražim športno vzgojo v petek sedmo uro. Želim si daljših odmorov, igranje klavirja pri glasbeni vzgoji ter več izletov.« MATIC BELE, 5. b : »Na urniku je premalo športne vzgoje.« MAKSIM ŠERUGA, 5.c: »Žalosten sem, ker še vedno niso pričeli z gradnjo telovadnice. Želim si, da bi učilnice dobile novo opremo in da bi bile učiteljice bolj prijazne.« ENISA MUJAKIC, 5. c: »Razočarana sem nad starejšimi učenci (osmarji), ki se vrivajo v kolono pri kosilu v jedilnici.« ANDRAŽ KURALT, 5. d: »Najbolj me motijo prekratki odmori.« 6. razred JAKA GLAVAČ, 6. c: »Zelo me moti, da nas ne obvestijo, kadar odpade kakšen krožek ali trening.« KARMEN KASTELEC, 6. c: »Pri uri športne vzgoje je odmor resnično prekratek, saj napol oblečeni tečemo k naslednji uri. Pogrešamo tudi omarice, o katerih se je že toliko govorilo. Mislim tudi, da imamo preveč domačih nalog.« TOMAŽ DEREPASKO, 6. d: »Moti me nečistoča garderob. Želim si boljšo hrano pri kosilu in malici. Večkrat bi morali imeti pouk v računalniški učilnici.« 7. razred TABITA JOVANOVIČ, 7. b: »Motijo me prekratki odmori. Želim si, da bi bila knjižnica dlje časa odprta in da bi bilo v njej več miru.« TEA PERIC, 7. b: »Sprašujem se, zakaj se pri uri športne vzgoje nikoli ne kopamo v bazenu.« KRISTINA GOLUBIČ, 7. c: »Moti me hitenje pri malici, zlasti v prvi izmeni.« NEJC KLISARIČ, 7. d: »Nečistoča garderob in WC-jaje najbolj črna točka, ki me moti na šoli.« 8. razred TEA DURMIČ, 8. b »Ugotavljam, da imamo premalo kino predstav in organiziranih ekskurzij.« KATJA ŽUPEVEC, 8. c »Starejši in večji učenci bi morali spremeniti vedenje pri malici in kosilu do manjših in mlajših učencev. Pa tudi nepravičnost določenih učiteljev me močno moti. Katja Pust, 8. d Risbe nam je “posodil” MILAN ERIČ. Hvala POLETNA - VROČA KAKO IN KAJ ZA MODA VALETO Kako se bomo pa letos poleti oblekle? Hja, tudi punce so začele nositi ohlapnejše hlače, ki v pasu nimajo gumbov in zadrge, ampak vrvico. Majčke so pa še vedno oprijete in po možnosti malo krajše. Ni treba, da imaš vedno enobarvne majčke. V modi so pisane ali z napisi, poslikavami ipd. Če ti ni muka obleči krilo, ga le obleci. Po možnosti naj bo daljše, do kolen ali do gležnjev. Tudi capri hlače so še vedno »in«. Ampak pozor! Če imaš kratke noge, ti jih bodo capri hlače še skrajšale. Od obuval pa bomo nosile sandale iz semiša. Ni važno, kakšne barve so, le črna je že dolgočasna. In še nekaj o nakitu. V modi je nakit najrazličnejših, nesimetričnih oblik in v podobah živali. Zelo trendi so tudi verižice in prstani s peresi. Vendar ne pozabi. Obleci se, kot je tebi všeč in v takšne stvari, ki ti pristojijo. Veliko bolj zanimivo je, Če se ljudje drugače oblačijo, kot pa da imajo vsi podoben stil. Tina Rakuša, 7. d Objikovala: TEA DURMIČ. 8.b Valeta se neizmerno bliža in ti še vedno ne veš, kaj obleči. Priporočam ti, da preiščeš vse trgovine v Novem mestu, če ti ne bo nikjer nič ugajalo, pojdi še v Ljubljano in še kam, če bo potrebno. Lahko pa daš obleko šivati svoji šivilji. Izberi si takšno oblačilo, ki ti bo ugajalo, pristajalo in ga boš lahko še kdaj oblekel oz. oblekla. Tudi za frizuro poskrbi. Če si dekle in imaš dolge lase, si jih lahko le lepo počešeš, še lepše in zapeljivejše pa bo, če sijih spneš vrh glave. Frizuro si lahko okrasiš s kakšnim pramenom in raznimi okrasnimi dodatki. Ne pozabi na urejenost nohtov in kože, predvsem pa na nasmeh in dobro voljo, kajti valeto doživiš le enkrat v življenju! Tina Rakuša, 7. d BRAVO, MATJAŽ! Marca nas je v Novem mestu obiskal tretji najboljši smučar na svetu, Matjaž Vrhovnik. Na odru seje šalil in odgovarjal na splošna vprašanja, na koncu prireditve pa smo ga ujeli na samem in mu zastavili nekaj vprašanj, na katere je z veseljem odgovoril. 1. Vsi vemo, da ste dosegli neverjetno dober uspeh, 3. mesto v Bormiu v skupnem seštevku. Čestitamo! Zanima me, če ste pričakovali takšen uspeh? Pričakovanja so se dvignila z boljšimi nastopi, vendar na začetku sezone niti slučajno nisem pričakoval takega uspeha. 2. Kako se počutite sedaj, ko ste polni vtisov, ko vas vsi poznajo, vam čestitajo? Dejstvo je, da še nisem zbral vseh občutkov. Bil sem presrečen, ko sem prišel v cilj in videl, da sem dobitnik kolajne. Ogromno je novih situacij, ki se jih moram še privaditi, vendar so občutki zelo dobri. 5. Ali nas naslednjo sezono nameravate presenetiti s podobnim rezultatom? Gotovo je, da bo rezultate težko ponoviti, ampak se bom potrudil in naredil svoj »maksimum«. Prostor pa je tudi še za boljše rezultate - in prav tega si tudi želim. SVETOVALNI KOTIČEK Mladi imamo številne težave, ki se nam običajno zdijo nerešljive. Odrasli menijo, da smo pač tipični pubertetniki, mi pa smo prepričani, da nas nihče ne razume. Zato v Najči začenjamo s Svetovalnim kotičkom, v katerem bomo vedno poskušali predstaviti eno težavo, za njeno rešitev pa bomo poiskali nasvete mladih, odraslih, svetovalnih delavcev ... Ker se narava prebuja, je vse več dogajanja na prostem, kar pa nam, mladim, včasih dela preglavice. Tako je tu ena od naših »vročih« težav ta hip: »NE SMEM NA KONCERT!« Nekateri imajo pač takšno nesrečo, da se jim vedno znova dogaja, da jih starši ne pustijo ven. Pred vrati je »fiill« dober koncert in ti si strašno želiš iti. Ko pa starše prijazno vprašaš, če greš lahko na ta koncert, ti zabrusijo: »Niti slučajno!« Če imate podobne težave, si preberite naslednje odgovore. Najprej je tu nekaj mnenj odraslih: R.V.: Koncerti se mi zdijo v redu, saj se na njih predstavi veliko skupin, pa še mladi se lahko zabavajo. Le to >ne moti, ker so tako pozno. £.R.: Koncerti so čisto »fajn«, problem je le, kako priti domov tako Pozno. Mislim, da bi se morali tisti najstniki, ki jim starši ne pustijo na koncert, z njimi temeljito pogovoriti 0 vsej zadevi. Sicer pa si morajo koncert oziroma izhod zaslužiti. J.S.: Otrokom do 14. leta bi moral biti vstop prepovedan. Sicer pa bi morali vsi starši svojim otrokom pustiti, da se malo hodijo ven zabavat. Kaj pa mislijo o tem naši vrstniki? Janja in Tanja, 7. c: »Koncerti full zažigajo. Če ne smeva na koncert, ponavadi pomivava posodo in se staršem prilizujeva. To ponavadi vžge. Če pa tudi to ne pomaga, se skregamo. Ponavadi popustijo.« Maj Luzar, 7. b: »Pri meni ponavadi pomaga, če me pokliče prijatelj in reče, da že ima karte za koncert. Potem starši nimajo izbire.« In kaj učitelji? Psihologinja Irena Adlešič: »Nič nimam proti koncertom. Vendar le v primeru, da jih gre na koncert več skupaj in da je nekdo izmed oseb polnoleten. Če pa vam starši ne pustijo na koncert, se z njimi pogovorite o razlogih, zakaj vas ne pustijo. Poskusite izpolniti njihove zahteve, pa vas bodo morda na koncu le pustili.« Fani Dragan: »Koncerti se mi zdijo fajn. Ce pa ne smete na koncert, se s starši mirno pogovorite o razlogih, zakaj vas ne pustijo. Ce so razlog slabe ocene, se poboljšajte v šoli...« Katarina Rakuša, 7. d Eva Miklič: »S starši se pogovorim in se zmenim za določeno uro, ko moram priti domov. Včasih pa me pridejo iskat.« POLETNA LJUBEZEN: DA ALI NE? Bližamo se koncu šolskega leta, napetost se veča,, mi pa vse več pozornosti namenjamo naravi, prijateljem, zabavi, soncu in vročini. Ja, prav res, poletje se bliža. Čas brezskrbnosti, veselja, morja in nepozabnih dni. Takrat pozabiš na vse, se predaš poletju in samo uživaš. Včasih pa se ti lahko zgodi tudi kaj nepričakovanega. Srečaš nekoga, ki ti popolnoma zmeša glavo. Kaj pa v takih primerih, ko veš, da bosta skupaj le še nekaj dni? Nič, te ne zanima! POLETNA LJUBEZEN ZA PUNCE Ponavadi je to tako: greš s prijateljico v mesto v knjižnico (ali v jeziku deklet - pogledat, če je v mestu kakšen dober fant) in se čisto slučajno zaletiš v dve leti starejšega fanta, ki ga opazuješ že cel mesec. Tako te v zmedi povabi na pijačo, naslednji dan pa preživiš pri prijateljici, saj ji moraš toliko povedati o tistem fantu od včeraj, ki te je danes že poklical po telefonu in te ponovno povabil ven. Ta romanca traja približno en teden, dokler se s starši ne odpraviš za tri tedne na morje. Obljubita si večno zvestobo, kar v fantovskem jeziku pomeni: » Zvest, ko si v bližini; ne, kadar te ni.« Vsa v solzah odideš na počitnice, saj veš, da je tri tedne dolga doba. Ker praviš, da te nihče ne vidi, pa tudi NJEGA ni zraven, se nagonsko obrneš za skupino fantov, ki so šli mimo tebe. Eden te celo ogovori in zdi se ti tako fajn, da se takoj zmenita za zvečer. Sproščeno, a z majčkeno slabe vesti se odpraviš v mestno jedro in ko ga zagledaš, se začneš spraševati, če si sploh že kdaj videla lepšega fanta. In čisto pozabiš na NJEGA. Porjavel Hrvat, kije naravnost božanski, pa še prav odraslo se obnaša, stoji pred tabo. Skupaj se odpravita v disko in preživita nepozaben večer. Vsak dan se skupaj kopata, on ti razkaže naj lepše kotičke v mestu in tako začneš razmišljati o idealnem moškem, ki popolnoma ustreza opisu Hrvata. A glej, barabo, ravno danes, ko naj bi te z gliserjem odpeljal na odprto morje, ga zalotiš z mulatko, ki se prav nesramno vrti okoli njega. Vsa zlomljena stopiš do njega, ga pogledaš naravnost v oči in mu vržeš mivko v obraz. Zadnje dni na morju si popolnoma potrta in šele takrat ugotoviš, kako zelo pogrešaš NJEGA, kije tako prikupen in simpatičen. Na srečo se jutri že vračate in vsa nestrpna že čakaš NJEGOV objem in tople besede. Ko to dočakaš, ugotoviš, da je on tisti pravi. In kar je najpomembnejše - ZALJUBILA SI SE! Konec zgodbe, happy and! POLETNA LJUBEZEN ZA FANTE V mestu si bil s prijatelji na pijači in vračaš se proti domu, saj moraš biti spet varuška mali sestrici, ki ti gre že pošteno na živce. Pospešiš korak, da bi bil vsaj enkrat točen, ko se svetlolaso bitje na dveh nogah zaleti vate. Resno že začneš razmišljati o tem, da bog obstaja, ko se spomniš, da ne bi nič izgubil, če bi jo povabil na pijačo. Tako se odpravita v najbližji lokal, ona vsa zardela in ti s slabo vestjo in dobrim občutkom, ki se prav grdo bojujeta med sabo. Ker te malo, čisto malo zaščemi pri srcu, se odločiš, da pojdeš zdravniku, a te na vratih prestreže oče, ki te kasneje povabi na MOŠKI pogovor in razloži, da je to samo navidezna bolečina in da nimaš šuma na srcu. Vpraša te tudi, če imaš slučajno dekle in ves začuden mu pritrdiš. Med premiš-Ijanjem, kako je tvoj stari vedel za NJO, ti razloži, da pač nekaj čutiš do nje. Tako te pregovori, da jo pokličeš, a ne razumeš, kako da se njen glas tako trese, saj si večji del opravil ti, ker si jo poklical. Ves vesel jo predstaviš prijateljem, ko ti vsa objokana pride povedat, da mora iti s starši na morje. Prav nič večje ne razumeš. Kakorkoli že, si misliš, saj se kljub vsemu ne boš dolgočasil, medtem ko je ne bo. Že naslednji dan spoznaš zanimivo Nejo, ki se kratkočasi skupaj s tabo, medtem ko tvoja punca na morju joka za tabo (najbrž, da bo držalo!) Tako minejo trije tedni, kot bi mignil, in zaveš se, da Neja jutri odpotuje nazaj k staršem. Tisto popoldne te prav močno zvija v trebuhu, a šele po celem večeru v kopalnici ugotoviš, daje zvijanje v trebuhu posledica pokvarjenega jogurta. Vsa prenovljena ti v objem skoči ONA in zavedaš se, da te je ponovno špiknilo v srcu. Počasi spoznavaš, da si se ZALJUBIL! Poletna, morska ljubezen je zanimiva, a vseeno se prej prepričaj, če je edina v tvoji glavi, drugače se lahko zgodi, da boš dobil kaj po glavi, saj posledice nosiš sam. Ljudje smo ranljiva bitja, zato je bolje, da si ne privoščiš dvojne romance, saj mislim, da ti ena zadostuje. Manca Čampa, 7. d HOROSKOP (za fante) In zopet sem z vami, slavni astrolog, katerega osebnost je še zavita v meglo. Ker sem ves denar porabil za dekl...hm, ugotavljanje vaše prihodnosti, so prostovoljni prispevki dobrodošli. No, pa začnimo. Oven: Ce misliš, da boš lahko še vedno šarmiral s svojo gosto volno, se motiš. Zenske namreč padajo na pločevino. Omisli si prevozno sredstvo. Poleg tega je čas za letno kopanje, saj namreč od vsega valjanja po travi že prav pošteno zaudarjaš. Bik: Ce smo že pri travi, bolje začni prebavljati. Tvoje žvečenje je prav nagnusno in tako odvračaš lepe mlade bikice, ki imajo najraje najboljše prebavljalce. Zato ti pravim: globoko vdihni svež zrak, napni prša junaška in v boj! Ce ne drugega, boš dobil vsaj kakšno lepo brazgotinico in žvečilni nasvet. Se splača. Ribi: Poležavanje v vodi ni več moderno! Zbudi se! Iz plavuti si izoblikuj noge in ukradi pljuča žabi. Naj še ona malo beži pred vsemi ve/ikozobimi riboni! Glede denarja: j ah, nič ne bo. Lahko se sicer prodaš za v suši mojim kitajskim sosedom, vendar bo zaradi tega tvoj zunanji videz .... neprijeten. Odloči se, kaj ti je pomembnejše: ženske ali denar. Obojega namreč ne moreš imeti. Hehe. Škorpijon: Tvoja najboljša lastnost je izjemna trma in seveda slavno pikalo, o katerem smo že dosti povedali. S trmo dosežeš ogromno (saj veš: »Daj daj daj daj daj daj...« »Pa dobro, tu imaš, da boš že enkrat tiho!« Govorimo seveda o čokoladnem bonbonu.). Ker si precej majhen, se lahko splaziš v vsak še tako majhen kotiček in tam vidiš in zveš stvari, ki ti ji kot velikanu ne bi bilo nikoli dano. Kdo pravi, da majhno ni dobro? Tehtnica: Ko pišem tvoj horoskop, mi je od vsega zibanja slabo! Fuj te bodi! Zato pa sem imel zanimivo vizijo, povezano s teboj. Videl sem te v zlatarni, kako tehtaš težke zlate verige lepim damam iz showbiznisa (saj veš, Neomi Kembl, Cinda Krefort, Zulija Boberts, Helena Zblazne ...). Ups. Počakaj. Tisto ni bilo zlato, ampak zlate travne bilke! In dekleta so se spremenila v priljubljene domače živali, drugače imenovane krave! In to čisto prave! Saj si zadovoljen, kajne? Devica: Zopet ti. Ce boš uresničil pokvarjeni načrt, da bi staremu upokojenemu sosedu premazal verando z oljem, bo revežu na poti po jutranji časopis prav nemarno zdrsnilo in tako bo padel naravnost na glavo, si razbil očala, izbil še tista dva zoba, ki jih je imel, in kar je najhuje, obtožil bo poštarja in ga s krivačko nasekal tako močno, da bo moral revež pismonoša direktno na urgenco! Prosim, prosim, ne naredi tega!! Vodnar: Prihaja tvoj letni čas, poletje! Ko boš lahko mirne duše polival kričeča dekleta, ki bodo nato odvrgla še tisto malo oblačil, ki so jih nosila. Zna pa se zgoditi, da boš polil kakšno, ki bo pod obleko skrivala velik baseballski kij. Pok! Hehehe. Drugič pa ne pretiravaj. Od tvojega vrčka bodo ostale samo še črepinjice. Dvojčka: Več nas je, lepše je! Ker sem tudi sam dvojček, vem, kako lepo je imeti dve osebnosti. Medtem ko ena žurira okoli, nagaja prodajalkam, krade jabolka na tržnici, trga še nezrele korenčke babici in sploh uživa, se druga uči in dela za šolo. Oblikoval: MATIJA DAKIČ in GORAN MANGOTIČ, 6g Ampak! Naslednji dan pa se zamenjajo! Kdo pravi, da v dvoje ni lepše? Strelec: S svojimi ljubezenskimi puščicami ciljaš vse naokoli in spravljaš skupaj čudaške pare (leva in žirafo, upokojenko in atleta, psa in poštarja ...) Prenehaj! Drugače pa: v ljubezni bi splačalo kakšno puščico usmeriti tudi sam vase. Nikoli se ne ve, kdaj se mimo priziblje PPPS (prekrasna predstavnica prelestnega spola). Bodi pa pazljiv. Lahko, da se boš do ušes zatrapal v privlačen rdeč hidrant. Neprijetno. Lev: Tvoja levja narava zelo rada izbruhne v tvojih divjih pohodih čez mesto, kjer mimogrede uničiš vse okoliško rastlinje. Umiril se boš kmalu, kajti v roke te bo dobila prava levinja, še bolj divja kot ti. Že čez nekaj dni boš samo še cvilil, lajal in se slinil po vsem živem. Naslednjič raje izberi kakšno mirnejšo deklico, ki te bo uspavala s petjem uspavank, tj med spancem postrigla vso dlako in si iz nje naredila čudovito krzno. 101 levček. H aha. Rak: Ja, ja, dajejo te hormoni. Ne moreš se zadržati, da ne bi ščipal! Že zadnjič sem ti lepo povedal, da takoj prenehaj! Dobro veš, da se vse moje vizije uresničijo. In tako se bo gotovo tudi tista, ko boš končal v loncu, rdeč in zabuhel. Bwahaha. Kako sem zloben. No, saj te čaka še veliko lepega: ritenska hoja (ki jo, čeprav si rak, seveda obvladaš) je zelo seksi, ravno tako dolge tipalnice m tisti črni učki. Samo klešče, klešče. Boš že preživel. Samo malce potrpljenja je treba. Kozorog: Nekaj vidim! Pozor! V daljavi! Na gorskih pašnikih! Tebe, kako pogumno stojiš na skali, rogovi Se ti bleščijo v jutranjem soncu, Poleg tebe pa je najlepša koz(a)oro- ginja, kar sem jih videl. In...ne...izginja...motno postaja... O, tišment. Pa je šla lepa vizija. Zdaj se pa znajdi sam. Še nasvet: butni sev steno, tako kot delam jaz, in gotovo bo tvoja vizija lepa in zanimiva. Dokler bo trajala. Hihi. Nejc Gazvoda, 8. b oooooooooo HOROSKOP (za dekleta) Moje drage zlato svetleče in zeleno šušteče zvezdice, zopet sem tu! Pa poglejmo, kaj si je moja neskončna vizionarska izmislila, ehm, vizionirala za vas. Oven: Tvoj letni čas je poletje, ko boš lahko končno odvrgla kožuh in se zapeljivo sprehajala po plaži. Samo pazi, da prej skriješ rogove. Moški nimajo radi nič štrlečega, kar je večje od njihovega. Nosa, seveda. Bik: Pazi se, bikica. Biki so zadnje čase blazno aktivni, ker je njihov čas poležavanja mimo. Zdaj stopijo v akcijo hitreje, kot si lahko zamisliš. Zato pogumno iz trave (take zelene, taprave) in na žur! V poletnih dneh se bodo planeti postavili tako prefinjeno, da se ti bo tvoj rep malce prifrknil in noben pravi bik se mu ne bo mogel upreti. Če pa bo kakšen ostal hladen, potem pa, saj veš, ni bik, ampak navaden vol. Haha. Ribi: V teh vročih časih imaš prednost pred svojimi tekmicami, saj si hladna in malce spolzka, zato si priljubljena moška osvežitev. Samo pazi, kajti govori se, da si ravno tako slastna tudi v loncu. Kakšen zagret kuhar te zna prav fino zakuhati. Ne daj se, pokaži mu, kdo je glavna riba na sceni. Škorpijon: Oho. Tebi se kar malo bojim zameriti, saj si vsa strupena in pikajoča. Čas je, da se malce pomiriš. Imam pa dobro novičko: v eni izmed mojih neverjetnih vizij sem te videl kot bogato in slavno filmsko zvezdo. Ampak vizija se je kmalu končala, ker si po nesreči pičila režiserja, tako da je revež tik pred tem, ko naj bi prejel nagrado, žalostno izdihnil, tvoje kariere pa je bilo konec. Zato pravim: kar pogumno v nove zmage, samo pazi na svoje pikalo. Lahko da boš kmalu pikala samo še samo sebe po glavi, ker si bila neprevidna. Tehtnica: Tvoj simbol govori o zelo nestabilni osebi, ki ji življenjski preobrati niso tuji (ne, ne, ne, ne morem pisati na tak način!!!). Gremo po starem: če boš pretiravala s tehtanjem, se boš preveč nagnila na eno stran in hodila boš vsa skrivenčena. Kar po svoje niti ni tako slabo, saj se ti ne bo treba sklanjati pred drevesnimi vejami, služila boš lahko kot igralo za majhne zoprne otročičke in spala boš kot dojenček, saj se boš celo noč zibala. Ampak saj se že tako ziblješ. No, vse še ni izgubljeno, saj greš lahko h kovaču, da te bo malo naklesal in boš zopet kot nova. Bodi pa pazljiva, da ne bo za plačilo zahteval kakšno globalno tehtanje. Kovači znajo biti prebrisani. Devica: Ko sem videl vizijo v zvezi s tabo, sem se takoj šel spovedat nekemu starejšemu duhovniku. Revež je začel samo čudno dihati in pozneje sem izvedel, da se mu je popolnoma zmešalo. Zato ti dajem samo naslednji nasvet: bodi zelo previdna, kajti lahko se zgodi, da se ti spremeni nebesno znamenje. Zaradi letošnje posebne poravnave planetov, kajpak. Vodnar: Podobno kot ribica si hladna in prijetna osvežitev v teh vročih dneh. Mogoče celo preveč, kajti svojo vodo razlivaš povsod naokoli, tako da ljudem drsi in se nato odkotalijo neznano kam. Nasvet: spravi se v hladilnik in se pošteno zamrzni. Samo, počakaj, potem boš pa prav neprijetno hladna! Sama se odloči: nesebična pomoč ljudem ali priljubljenost pri moških. Hehe. Dvojčka: Prav rad bi spoznal tvoj poredni del, s katerim se da početi gotovo mnogo zanimivih stvari. Kot je na primer tista, ko si v kolaboraciji z nekim drugim dvojčkom obgrizla vsa jabolka in pustila na jablani viseti samo ogrizke. Nato te je dobil lastnik in te premazal s katranom in stresel nate perje. Se je splačalo? Pravim ti: nauči se kontrolirati in dobila boš vse, kar si želiš. Mogoče celo preveč, boš videla. Strelec: Zopet počneš traparije. Videl sem, da si zbila soseda, ko je popravljal streho. Sem ti že povedal, da se tega ne dela! Ker si zelo natančna, ti bo to pomagalo v prihodnje: postala boš slavna strelka in osebna stražarka predsednika USA. Ampak ...! Kot že gotovo veš, so moje vizije malce čudne. Cisto možno je tudi, da boš streljala samo kozle. Bodi pazljiva in zbijaj samo tiste, ki ti ne koristijo. Tistim, ki jih imaš rada, pa zbij kakšno njim nepriljubljeno osebo. Vedno vžge. Lev: Divja levinjica zna moške zapeljati, kamor ji srce poželi. Vendar kaj ti to pomaga, če vsi kriče zbežijo, ko vidijo tvoje kremplje. Pridi k mojemu dedku, da ti jih bo porezal na »cirkularju«. Mogoče boš poleg krempljev izgubila še nekaj dlake, uhelj in kakšen zob. Dedek namreč slabo vidi. Vendar - za moške se je treba levje žrtvovati. Rak: Ker blazno rada hodiš nazaj, s tem zmedeš tekmice in mimogrede ugotoviš, kateripobec gleda za tabo, kar je pri navadni hoji precej težko. Vendar pomni: kdor venomer hodi nazaj, se tudi prav nemarno zaleti. Po možnosti v dvestokilskega kosmatega tipa z imenom Grozni Jože. Takih se celo tako spretna, kot si ti, težko rešiš. CLZ^ Kozorog: Ker se mi ne da več pisati: bogata boš, srečna in slavna ter živela srečno do konca svojih dni. Seveda v smislu kozorogov, kjer bogastvo pomeni čim večji kup skalovja, sreča čim večji kup majhnih tečnih kozorogčkov, slava pa čim večji rog. Več sreče prihodnjič. No, pa da ne bi bila žalostna: vse lahko spremeniš, samo dokaži, da nisi koza rogica, ampak pravi močni ženski kozorog. Nejc Gazvoda, 8. b * KVIZ * ALI SI DOBER/-A PARTNER/-ICA? 1. Zamudiš na zmenek. Kakšen je tvoj izgovor? a) Povedal/-a bom po pravici, zakaj sem zamudil/-a. b) Rekel/-a bom, da sem pomagal/-a priti starki do doma. c) RekeZl-a bom, da sem imelZ-a obisk. 2. Na zmenku si se dolgočasilZ-a. Kaj boš odgovorilZ-a, ko te bo partnerZ -ica vprašalZ-a, kako si se imelZ-a? a) Super, enkratno, bolje še nikoli. b) Od dolgočasja sem skoraj zaspalZ-a. c) Bilo je kar v redu. 3. TvojZ-a partnerZ-ica te povabi na zmenek skupaj z njegovim prijateljem oz. prijateljico, ki pa je tvojZ-a bivšiZ-a fantZpunca. Kaj storiš? a) Povem po pravici, da mi ni všeč, da sva šla z njimZnjo, ker je to moj bivšiZ-a fantZpunca. b) Pred bivšimZbivšo se poljubljam s svojim partnerjemZ-ico, kolikor je mogoče, saj se muZji hočem maščevati, ker je končalZ-a zvezo. c) Grdo gledam in čakam, da bo kaj padlo z neba in pokončalo bivšegaZbivšo. 4. TvojZ-a partnerZ-ica osvaja drugoZ-ega. Kaj storiš? a) Stopim do njegaZnje in muZji prisolim klofuto. b) Grem domov in se ves teden jočem. d) Povem muZji, daje med nama konec. 5. TvojZ-a partnerZ-ica te sili, da greš z njimZnjo v posteljo. Kaj storiš? a) Povem mu, da še nisem pripravIjenZ-a na to. b) Veselo skočim z njoZnjim v posteljo, čeprav me je strah. c) Končam zvezo, saj mene ne bo nihče silil v to. 6. S partnerjemZ-ico gresta ven. OnZ-a hoče iti v restavracijo na večerjo, ti pa v disko. a) Če ne bo po moje, grem domov. b) Na njegovoZnjeno željo grem na večerjo, čeprav se cel večer trmam. c) Mečeva kovanec in se tako odločiva, kam greva. Katarina Rakuša, 7. d •ijuosuo^zi i|Bjso opoq ou o; up ‘ipm;od oieiu os nd oonSrup ‘oooij oa i>[ ‘boi-/joujjud n-/Joqop os ‘ojjooj OUZOIU OSA B-/joSoSOp IS 03 Z 1 l I 3 I 0 \ 0 0 l 0 0 q 0 z z z l £ B 9 s v £ Z I NAJCINA POT V X 14. aprila 2000 je bil v športni dvorani koncert ene najbolj vročih skupin ta hip - Siddharte. Uradno se je koncert začel ob osmih, a je bilo pred dvorano živahno že prej. Zbrala se je predvsem mladina, a so prišle tudi starejše generacije. Najprej je dvorano ogrela skupina TNT, za njimi še Drzni in lepi, The me ... Tudi na koncertu smo novinarji dobili »domačo nalogo«, saj naj bi tako ali drugače inervjuvali Siddhar-to. Vendar pa je bilo treba priti mimo varnostnikov, kar ni prav lahko. Tega srečanja smo se vsi veselili, a žal ni šlo brez zapletov. Najprej smo s prijateljicami ugotovile, da smo pozabile diktafon. In kasneje, ko je bilo treba iti k skupini, so tudi vprašanja izginila. V mislih sem imela že nova, a ko sem stopila pred Siddharto, sem na vprašanja čisto pozabila. Tiho sem se usedla poleg enega od njih, jih nekaj časa opazovala, ko podpisujejo knjižice iz albuma, nato pa sem se predstavila. Tako sem jim pomolila list in prosila, če lahko vsak napiše nekaj za naš šolski časopis. Pred sobico (žensko garderobo Marofa) je eden od šestih varnostnikov hodil po rokah, medtem ko seje drugi povzpel nad vrata in gledal čez steklo v prostor pod njim. Bili so zelo zabavni in prav nič hudobni in nesramni. Na koncu jih je prijatelj še slikal in odšla sem nazaj v dvorano. Še nekaj časa nisem mogla dojeti, koga sem spoznala. Ko so se fantje pojavili na odru, smo vsi navdušeno zaploskali. Opravičili so se, ker se jim je mudilo in ker niso mogli ostati dolgo, a je bilo že po prvi pesmi jasno, da trenutno to ni pomembno. Nato so izpod stropa prileteli balončki in vsi smo se zagrizeno zapodili v njih. Ko so zaigrali še popularno pesem Pot v x, smo jim navdušeno pomagali pri petju, saj smo besedilo znali vsi na pamet. Zal so fantje nato kmalu odšli, a koncert se je še nadaljeval. Obljubili so nam še nekakšen povračilni koncert. Obljubo so izpolnili 6. maja. Manca, 7. d Atletika Občinsko dvoransko prvenstvo za naj mlaj še učence mlajše učenke: 1. mesto mlajši učenci: 1. mesto Spomladanski kros - občinsko prvenstvo učenke: učenci: 5. r.: 3. mesto 5. r.: 7. mesto 6. r. : 3. mesto 6. r.: 6. mesto 7. r.: 2. mesto 7. r.: 7. mesto 8. r.: 1. mesto 8. r.: 1. mesto - skupno - ekipno: 1. mesto 300 m Sandra Majer: 2. mesto 1000 m Matija Šega: 1. mesto Daljina Manca Čampa: 3. mesto Višina Nina Murko: 1. mesto Ines Turk: 3. mesto Orien Hainz: 2. mesto Met krogle Zala Janežič: 1. mesto, 4x100 m - štafeta Grm 1: 2. mesto (starejše pionirke) Občinsko tekmovanje 5., 6. razred: 4. in 7. mesto 7., 8. razred: 6. in 8. mesto Odbojka Občinsko tekmovanje mlajše učenke: 1. mesto starejše učenke: 1. mesto mlajši učenci: 3. mesto starejši učenci: 1. mesto Rokomet Občinsko tekmovanje (mlajši) deklice: 2. mesto dečki: 2. mesto Občinsko prvenstvo v atletiki 5. - 6. razred Gimnastika Področno tekmovanje GRM: 1. mesto Streljanje Občinsko tekmovanje Grm 2: 2. - 4. mesto Grm 1: 1.-7. mesto 60 m Maruša Šega: 2. mesto Rene Žvan: 2. mesto 300 m Tjaša Ogulin: 1. mesto Juš Šenica: 3. mesto baljina Manca Zaletelj: 1. mesto Jernej Luzar: 1. mesto Višina Saša Mikec: 1. mesto Iva Džudovič: 3. mesto v žogica Nina Valentič: 1. mesto Matej Klenovšek: 2. mesto Nina Kozlevčar: 3. mesto Košarka Občinsko tekmovanje GRM: 3. mesto Šah Občinsko tekmovanje Grm: 1. mesto Nina Murko, 8. d Nogomet Občinsko tekmovanje (mlajši) Grm: 3. mesto Polfinale Grm: 2. mesto Finale Grm: 4. mesto DOWN 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. a branch of chemistry past tense of eat a person who bakes and sells bread an upper limp of the human body the opposite of truth the sharp cutting part of the blade a room or building for dancing, gambling,etc. a metre a tropical snake 10. University in England of cola 13. the opposite of always 14. a person who trains sportsmen 15. a part in a drama played by an actor 17. a person with a gun; an__________ 18. a person who hasn’t eaten for a long time is 20. Spain 21. shorter for identification 23. the opposite of North 25. the beginning of the day 26. the tenth month of the year 29. the opposite of out 30. naked 32. a Middle- western State of the USA 33. Germany 37. Zero 38. Luxembourg 39. a line of light; X 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 18 19 20 21 22 23 24 ______________________________________________________Oblikoval: MILOŠ LAKIČ, 7.a ACROSS: 6. the fourth and the first vowel 7. Belgium 9. alann 10. University in England 12. a tree widely spread in Slovenia 13. a Greek letter 15. Chemical symbol for Carbon 16. warrior princess (from TV series) 18. the opposite of exit 19. flame 20. Chemical symbol for Arsenic 21. rust likes it 22. the opposite of off 23. the opposite of horizontal 24. a bunch of____________ 25. very angry; crazy 26. the third and the second vowel 27. Germany ; -s - - , S command 29. look at 22 31. when you are in trouble you need good 33. North 34. West 35. to teli someone your name 36. Chemical symbol for Oxygen 37. Chemical symbol for Hydrogen 38. the fourth letter of the English alphabet 40. a tank for heating water W j / »Zakaj pa je vaša krava tako suha?« »So oče vraževerni. Jo hranijo samo s štiriperesno deteljico.« Poklekne svetovni popotnik pred poglavarja ljudožercev: »Samo mene ne v kotel! Hraniti moram ženo in otroke!« Ljudožerec: »Jaz tudi!« »Buček, si gospe doktorici pokazal jezik?« »Seveda, mamica; pa osle tudi!« ooooooooo »Gospod doktor, nikar ne recite, da sem predebela!« »Še na misel mi ne pride. Samo pol metra ste premajhni za svojo težo.« Iaue V trgovini z živalmi. Kupec: »A zna tale papagaj tudi govoriti?« Papagaj: »Osel, a znaš ti mogoče leteti?!« Na sodišču: »Ukradli ste čevlje. Ali lahko navedete kakšno olajševalno okoliščino?« »Seveda, gospod sodnik! Bili so dve številki premajhni!« ■i j n Štajerec sreča Gorenjca, ki tovori polne torbe toaletnega papirja. »A je razprodaja, da si ga kupil cele bale?« vpraša Štajerec. Gorenjec:» Ne, ne, iz ekspres čistilnice ga nesem!« GLASBENA LESTVICA Lep pozdrav! Se ena glasbena stran, tokrat zadnja v tem šolskem letu in zadnja tudi zame. Upam, da vam bo tudi naprej všeč, da boste pridno glasovali in bili vedno na tekočem, vsaj kar se glasbe tiče. Ko smo Katja, Nika in jaz seštevale vaše glasove, je z zelo velikim naskokom, kar 100 glasov več kot drugouvrščeni, zmagala Siddharta. Mlada, a obetavna skupina. Nase so fantje opozorili z lanskim albumom Id. Takoj so bili na vrhu vsake lestvice. Ime skupine Siddharta je bila ideja pevca Tomija, ki jo je dobil po knjigi Hermana Hesseja. Naj jih še predstavim:pevec Tomi M., klaviaturist Tomaž O. R., baskitarist Primož M., kitarist Primož B., saksofonist Cene R. in bobnar Boštjan M. Vsi so bili prej obetavni športniki: eden smučar, drugi smučarski skakalec, tretji atlet, četrti pa gimnastičar A glasba jim je pomenila več. Za naprej imajo velike glasbene načrte, predvsem pa želijo z vsakim nastopom pokazati ljudem nekaj novega in jih s svojo izvirnostjo presenetiti. Tukaj pa je še vročih grmskih deset: 1. Siddharta: Pot v X 2. Zaklonišče prepeva: Židje Miči Muričija S. Ali En: Who is the real Kekec? 4. Mi 2: Pojdi z menoj v toplice 5. Magnifico: Halo, gospodična 6. Britney Spears: Ups!...I did it again 7. Vengaboys: Sha la la la 8. Eiffel 65: Mave your body 9. Metal lica: Nothing e Is e 10. TNT: Pijani GLASBENE NOVIČKE Ali veš: - da je energična mariborska skupina Power Dancers prodrla na hrvaško sceno? To jim je očitno uspelo, saj jim je revija Arena namenila dve strani dolgo reportažo. Bravo, bravo! Nina Ana urad, 16. 18. Murko Rangus pisarna črka črka Splav 14 TT1 Staro grSko oblačilo Urška Se«al Sadež GESLO: ^234 5678 5 10 TT 12 l3T4l5l6T7 181920 - da so Predin, Lovšin, Kreslin z - da je Will Smith dobil za skladbo nogometno himno Slovenija gre Divji, divji zahod (Wild wild west) naprej osvojili navijače in malino? To pomeni, da gre za navdušence slovenske nogometne najslabšo fdmsko glasbo, reprezentance? Ploščo že lahko zdržite ge zadnje dni pouka in kupite v vseh prodajalnah. Vi pa ujjvaj^e jn se zabavajte skupaj z pridno navijajte za Slovenijo! glasbo! Sania Ceriak. 8. d KRONIKA SEPTEMBER SR 1. 9. Učenci od 2. do 8. r 1. šolski dan NE 5. 9. Odhod 6.c in 6.d v ŠN ŠN - VRSAR OKTOBER PE I. 10. Gobarsko društvo, učenci Predavanje o gobah in ogled razstave gob TO 5. 10. 8. razred Ekskurzija: Notranjska, severna Primorska TO 5. 10. 5. - 7. razred Športni dan: Šolski in občinski KROS SR 6. 10. Učenci in učitelji RS Akcija zbiranja starega papirja PO - PE 11. 10. - 15. 10. Učenci in razredničarke 3.raz. Odhod v šolo v naravi - Fiesa SR 20. 10. 8. raz.: učenci, učitelji Kulturni dan: CD LJ - Igralec PE 22. 10. 1.razred: učenci, učitelji Filmska predstava NOVEMBER TO-ČE 2. -4. 11. Strokovni delavci šole Seminar: Zdrava šola - Promocija duševnega zdravja v šoli PO - PE 8. - 12. 11. 7. a, b - učenci, razredniki Šola v naravi: Medvedje brdo, Logatec SR 10. 11. Predstavnika učencev Otroški parlament, OŠ Center SO 13. 11. Učitelji in učenci predmetne stopnje ŠD: Pohod - 16 km poti Levstikovega Popotovanja SO 13. 11. Starejši dečki Finale obč. prvenstva v malem nogometu, ŠD Marof PE 19. 11. Koncert: Glasbena sk. Zarja, MPZ Pomlad, avla šole TO 23. 11. Strok. del. šole Konferenca UZ - otvoritev knjižnice PE - NE 26.- 28. 11. Društvo ljub. malih živali Razstava malih živali DECEMBER SR 1. 12. 4. c , d Športni dan na snegu PO 6. 12. Mentorica in predstavnica šolskega parlamenta Nacionali otroški parlament - Ljubljana PO-PE 6. 12,- 10. 12. Učenci 5. raz. Zimska šola v naravi - Smučarski tečaj - Gače PO - PE 13. 12- 17. 12. 7. c, d Šola v naravi, CŠOD Rak, Rakov Škocjan PO 20. 12. Pedagoški delavci -raz st. Ocenjevalna konferenca TO 21. 12. Pedagoški delavci - pred. st. Ocenjevalna konferenca PE 24. 12. Učenci, učitelji Razredne zabave, razdelitev obvestil o uspehu 25. 12.-3. 1. NOVOLETNE POČITNICE JANUAR PO-PE 3. 1.-7. 1. 4. a, b Šola v naravi, CŠOD Čebelica - Čatež ČE 6. 1. Starejši dečki Področno prvenstvo v košarki - OŠ Grm PE 7. 1. Tekmovalci - skok v višino Področno tekmovanje - OŠ Šmihel PO-PE 10. 1. - 14. 1. 4. c, d Šola v naravi, CŠOD Čebelica - Čatež PO 10. 1. Učenci - 1., 2. in 3. r. Glasbena ura - KCJT SR 12. 1. Tekmovalci - skok v daljino Področno tekmovanje - OŠ Grm PO 17. 1. Tekmovalci - met diska Področno tekmovanje - OŠ Center _ FEBRUAR TO 1. 2. Učenci 8. r. Poskusno zunanje preverjanje - SLO SR 2. 2. Učenci 8. r. Poskusno zunanje preverjanje - MAT ČE 3.2. Predavanje za starše 1., 2. razreda M. Papič: Komunikacija v družini ČE 3. 2. Predavanje za starše 6., 7. razreda I. Adlešič: Mladostništvo ČE 10. 2. Učenci Podr. prvenstvo v gimnastiki, ŠD Marof ČE 10. 2. Razredniki 8. r., starši, soc. delavka Roditeljski sestanek: Poklicna orientacija SO 12. 2. Učenci in učitelji raz. st. Delovni dan, nadomeščanje 25. 4. PE 25. 2. ARTPRO, Lj. Fotografiranje učencev 28. 2.-5. 3. ZIMSKE POČITNICE MAREC TO 7. 3. Učiteljice in učenci RS, PS Pustno rajanje, telovadnica ČE 9. 3. Učenci, mentorji Šolsko tek. iz ang. jezika PE 10. 3. Učenci, mentorji Šolsko tekmovanje iz zgod. PO 13. 3 Osmošolci, poklicna orientacija Javna objava prijav na SŠ SO 18. 3. Tekmovalci Vseslovensko Cankarjevo tekmovanje (Metlika) SR 22. 3. Mladinski pevski zbor, zborovodka Revija MPZ, KCJ NM SR 22. 3. Učenci 6. raz., razredniki KD: Čarobne besede, CD - LJ SR 22. 3. Učenci, mentorji Epi reading badge PE 24. 3. Dolenjska liga mladih - šah Turnir SR 29. 3., 30. 3 Učiteljski zbor RS, PS Ocenjevalna konferenca APRIL SO 1.4. Učenci, mentor Podr. tek. za srebrno Stefanovo priz. TO 4. 4. Javnost Grmska srečanja: Tone Partljič, Suzi Bricelj SR 5.4. Otroški pevski zbor Revija OPZ, KCJT NM ČE 6. 4. Učenci, starši, razredniki -7. r. soc. delavka, psihologinja Predavanje za starše: Pred poklicno odločitvijo PE 7. 4. Učenci, mentorji (kemija) Šolsko tekmovanje za bronasto Pregljevo priznanje SO 8. 4. Veselošolci, mentorica Regijsko tekmovanje, Šentjernej SR 12.4. Učenci, mentorji - zgodovinarji Regijsko tekmovanje - OŠ Šmihel PE 14. 4. Učenci 1.-3. r., mentorice Cicivesela šola SO 15. 4. Učenci, mentorji - matematiki Tekmovnje za SVP - Vavta vas PO 17. 4. Učenci, starši, razr. - 8. r. Obvestilo o omejitvi vpisa v SŠ SR 19. 4. Učenci, učitelji, soseska Zbiralna akcija - star papir SR - PE 19.-21.4. DNEVI IZBIRNIH VSEBIN - PS ČE 20. 4. Učenci, učitelji, javnost Dan odprtih vrat, Dan RO Maj PE 5. 5. Učenci, učitelji kemije Tek. za srebrno Pregljevo priznanje ^0 6. 5. Učenci, učitelji fizike Tekmovanje za zlato Stefanovo priznanje SR 10. 5. Učenci, učiteljica ZG Državno tek. iz ZG - Ljubljana 12. 5. Učenci, mentorji Srečanje mladih tehnikov, Dol. Topi. j|E_ 12. 5. Osmošolci, 8 let sod. pri BZ Proslava, KCJT ^0_ 13. 5. Učenci, učitelji Delovni dan, nadomeščanje 26.4. ^0_ 13. 5. Učenci 5. in 6. raz. , učitelji ŠV Kolesarska akcija Jo_ 16. 5. Učenci PS, tekmovalci za BZ Podelitev, gost pisatelj Dim Zupan 17. 5. MPZ OŠ Grm, zborovodka Medobmočna revija - KCJT ^so__ 20. 5. Učenci, učitelji matematike Tekmovanje za zlato Vegovo priznanje 23. 5. Učenci 8. r. Zunanje preverjanje, SLO 24. 5. Učenci 8. r. Zunanje preverjanje, MAT ~IO-PE 23. - 26. 5 Učenci, učiteljice 2. r. Šola v naravi. Tabor Dolenjske Topi. ^SR_ 24. 5. Učenci, razredniki 4. r. Ekskurzija - Postojnska jama ^R_ 24. 5. Učenci, razredniki 6 . r. Ekskurzija - Ptuj 24. 5. Učenci, razredniki 7. r. Ekskurzija - Bled ^E__ 25. 5. Učenci, razredniki 5. r. Ekskurzija - Piran -JP 30. 5. Učenci, razredničarke 3. raz. Ekskurzija - Muljava, Krka Ur__ 31. 5. Učenci, razredničarke 1. raz. Ekskurzija - Zjalo Izidor Mole: Novo mesto NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK: XII, junij 2000, št. 3, 4 Glavni urednik: NEJC GAZVODA, 8. b Uredniški odbor: NOVINARJI 5., 6., 7. in 8. razreda Širši uredniški svet: JERICA ERŽEK (odgovorna urednica, lektorica, mentorica), BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega in grafičnega oblikovanja), IRENA MOŽE (prispevki razredne stopnje) Fotografije: UČENCI NOVINARJI IN DRUGI FOTOGRAFI Računalniško oblikovanje besedil: NEJC NOVAK in UČENCI RAČUNALNIŠKEGA KROŽKA z mentorico ALENKO SPASOVSKI Računalniška priprava za tisk in film: Maja Pavlin Tisk: OPARA Število izvodov: 600