B o d i j as n o! I. Uciteljska polemika v politicnih listih. BKdor ima ušesa, naj sliši!" "ilJFečkrat smo že imeli priliko v naših dnevnikih čitati dopise iz uciteljskih krogov. Vprašamo, je li tako dopisovanje uciteljskemu ugledu v korist? Vsekako treba o nekojih stvareh, ki jih lajik ne razume, ali o rečeh, katere utegnejo vsled intimnega kontakta, v kojern je šolstvo in javnost, splošnost zanimati, govoriti besedo v listih, ki so pristopni širšerriu občinstvu. Le sem štel bi n. pr. pravne razmere učiteljstva (n. pr. volilna pravica itd.), graotne razmere, poročila o šolskih slavnostih, V kolikor niso samo šolske, ampak se tičejo tudi obČine, društvena poročila o uspehih, koja so dosegla i. dr. Vse to pa le v gotovem okviru. Pisec tacih člankov naj pomisli, da ne piše v svojera imenu, ampak v imenu vsega učiteljstva, vsaj naj si v takih slučajih ne prideva splosne šifre. T u treba organizacije! Okrajna uoiteljska društva — hic Rhodus! Da navedem le jeden primer! Učiteljske plače se regulirajo. Namesto da bi se jeden podvrgel splošnosti, da bi se gledalo iz višine, koja se zove ugled in blagor šole, postavi se mnogi v nižino subjektivnega stališča. Tovariši! To je res! In ta resnica je dovelj britka. Od tod tudi neuspeh tirjatev, koje bi bile vsestransko plodonosne. Kako tudi ne? Tovariš bije s tovarišem obupen boj in — pere urnazano perilo po nestrokovnih listih. Da celo načrte jednega pobija drugi; načrte, ki-mu niso na poti. Prerokuje jim neuspeh, ne — želi ga! Je li to kolegijalno? Je li to hasljivo našemu ugledu? Ako je dotičnik prepričan, da ne bo stvar uspevala, naj molči — stvar bo že sama od sebe zaspala. Po kaj duhove razburjati in si v očeh čitajočega občinstva pridevek smešnosti iskati? Konec naredi pa uredništvo z stereotipno opazko: To je naša zadnja beseda o tej stvari. »Kdor ima ušesa, naj sliši"! II. 24. prosinec 1894, 31. pros. 1894 in zopet 31. pros. 1894. Quem dii odere,  Lepe številke to! Usodne šlevilke te! Ako bi veroval na usodo, sestavil bi terno. Kombinacij je dovolj In kombinacije, izšle ta dneva so usodne. Kaj se ni na rečena dneva čitalo v jednem in istem listu, da v jedni in isti listovi številki! Tovariš, ki si oče nedoraslih sinov, hčera! Rad poslal bi deco svojo v srednjo šolo, v pripravnico. Težko odtrgaš si od lastnih ust, od ust drage svoje soproge, od ustic nialih svojih otročičkov goldinarjev, da moreš sinu svojemu, hčeri svoji, dobro bodočnost osigurati. Težko gre, a ljubezen očetova premaga težkoče. Skrbi te, kako doma gospodarstvo urediti, da boš shajal. Naložiš si marsikak nezapovedan post, odrečeš si novo obleko, opustiš vsako zabavo in veselje, koja zahteva od tebe denarnih stroškov. Dovolj skrbi iraaš doma v družini, premnogo v šoli, tvoje srce in tvoje misli so pa vedno v daljnera mestu, kamor si poslal sina svojega. Skrbi te, izkušenega vzgojitelja, je li tvojotrok v dobrih rokah, skrbi te, ali je zadostno nadzorovan v učenji in vedenji, je li v dobri družbi ali n e. Tovariš, ki si pisal 24. prosinca t. 1. svoj članek proti ,,Učiteljskemu konviktu"! Gotovo nirnaš družine. Zakaj si to storil ? Odgovorirn jaz: Zato ker je to zadevo sprožilo ,,Slov. učiteljsko društvo" in ne ,,Zveza". Bodirao hvaležni, da se je ta ideja rodila iz nas; kje, to je postranska reč. Sicer pa o tem nižje. Gotovo je res : ne samo materijelno se more reči o nas, ampak tudi kar se tiče sloge in taktne popustljivosti: quem dii odere,  III. 7,Učiteljski Tovariš" in ,,Popotnik". ^Vsakemu svoje". Ne mislim staviti paralele med dvema bojevnikoma, velezaslužnima za slov. šolstvo. Ne morem si pa kaj, da ne bi se dotaknil perečega, akoravno na skrivnem zelo skelečega vprašanja. Razlegal se je klic: Ali »Tovariš" ali ,,Popotnik". Cuje se klic: Proč s »Tovarišem", živijo »Popotnik"! To spominja rae na klic lahkoživih Francozov: le roi est raort, vive le roi! Sotrudniki! Očita se ,,Tovarišu", da ni narodno-napreden. Vprašam: Ali raorebiti ni pisan v narodnem duhu in ali sploh treba, da ima strokovni list politicno barvo? To vprašanje velja na dve strani. Program ,,Tovariša" je dovolj jasen: drži se obstoječih šolskih postav; to je njegova politika. Poteguje se za bolje grnotno in socijalno stanje ueiteljstva ter prinaša razprave iz vzgojeslovja, kakor tudi iz didaktike. Da piše, kakor to zahtevajo slovenske razmere, ter da ima na čelu podobo napozabljivega Slomšeka, tega mu poznavatelj slovenskega šolstva ne more v greh šteti, kar se obratno prav lahko stori. Da bi pa list ki je zrcalo duševnega razvoja vsega slovenskega učiteljstva zavrgli, to pač ne gre in tudi ne bo šlo! Naravnost — recimo rahlo — nedopustno je pa v nestrokovnem listu /JTovarišu" ooitati zaostalo naročnino. Zlobno imenovati pa se more počenjanje, da se hoče na ta način list pokopati, v katerega je založil raarsikdo dober del duševnega svojega bitja. Somišljeniki! Neprijatelj misli, da se ladija naša potaplja, pokažimo tem in drugim, da je trdna, da vkljub nevihtam vozi z pomlajenimi rnočmi! Pokažite gospodje v Ljubljani, da umete dobro krmariti! Vi pa, ki ste nasprotniki častitljivega našega ,,Tovariša", prepustite ga svoji osodi, kakor mi Vas prepustimo svoji. Vsakemu svoje! IV. ,,Zveza" in 8Slov. učiteljsko društvo". Bodi jasno! Ze dlje časa opazujemo se žalostjo nenaravne razmere, koje so med ,,Zvezo" in »Slov. ucit. društvom" v Ljubljani. To nenaravno stanje pouzročuje tudi nasprotstva, ki se v več ali manj prikriti in pikri obliki pojavljajo med slov. učiteljstvom. Te razraere pa niso samo nenaravne ampak tudi sila nepraktične. Učimo se od drugih! Poglejmo enako institucijo v Neracih. Oni imajo tudi za celo Avstrijo svojo ,,Zvezo", kateri so podredjena deželna učiteljska d r u š t v a. Ta deželna uciteljska društva pa obsegaj.o zopet razna okrajna učit. društva. Ta uravnava je zelo primerna in posledica naših šolskih postav, vsled kojih iraa jeden del postavodaje državni, drugi del pa deželni zbor dotične kronovine. Ako se gre za stvar, ki se tiče le dežele same, stori le dotično deželno učiteljsko društvo v soglasji z okr. uč. društvi svoje korake (prim. štaj. dež. uč. društvo in regulacija plač na Stajerskem. Temvi nasvetu nern. dež. uč. društva pridružila so se slov. okr. uč. društva na Staj.) Ako se pa gre za stvar, ki se ima obravnavati v državnem zboru, stopi na noge »Zveza". 4* So li razmere pri nas drugacne? Gotovo tudi mi potrebujemo nZveze" v slične naraene. Ta naša ,,Zveza" naj bi pri tacih priložnostih stopila v dotiko z drugimi ,,Zvezami" ter svoje stališče uveljaviti skusila. Za posamezne dežele naj se pa ustanovijo ,,slov. deželna ucit. društva". Za Kranjsko iraamo že ,,Slov. učit. društvo", h kojemu naj bi pristopila Kranjska okr. učit. društva. Bratje Štajerci in Primorci naj si pa svoja dež. društva osnujejo. Tako bi združili idealno stališče z realnim in mnogo mnogo več bi dosegli. Uverjen sem, da bi s tem činom naša društva veliko večji moralen upliv zadobila in da bi ,,Zveza slovenskega učiteljstva" vdobila po vsej Avstriji pristojeei ji upliv. Uvažujmo te besede! Bodi jasno! -ič.