ISSN 0350-5561
za kooM tbéna
Bo spremenljivo z občasnimi krajevnimi padavinami, možne plohe in nevihte.
54 let
štex/ilka 31
četrtek, 3. ai/gusta 2007
Gorenje se seli v Šoštanj
Novi proizvodni prostori Gorenja v Šoštanju, katerih gradnjo so zaupali domačim podjetjem (Vegradje gra-dit betonsiio iionstrukcijo, Cigrad ane/cs^ Qradbeno podjele Macek temeije in tatno ptosco, Andreje zuna^ njo ureditev, Krevzet strojne instaiacije, Esotech elek' troinitaiacije In Jure Kravanja prezračevanje - z vsemi so biii po besedaii Franca Kosca zelo zadovoljni, saj jim je s skupnimi močmi uspelo halo postaviti v treh mesecih in desetih dneh) so že skoraj končani. Odprav^ Ijajo le se nekatere manjše pomanjkljivosti, podjetje PUP pa ureja okolico.
Na Premogovniku menjavajo prevažalno napravo
Golte
potrebujejo dobro cesto

Delavci velenjskega Premogovnika so leios na ki> lekiivncm dopusiu kar tri ledne, v rove se bodo vrnili šele konec prihodnjega ledna. 'tako seje vodsivo premogovnika odločilo predvsem zato, ker menjavajo prevažalno napravo, ki je po dohrili dvajsetih letih obratovanja zastarala in zanjo ludi ni več mogo če dobiti re/ervnih delov, Napravo jim je dobavilo nemški) podjeije Sicmeos. vredna pa je okoli devet-
sto tisoč evRW. Seveda bodo veliko dela opravili sami, tako bodo demontirali in montirali posamezne dele opreme, razpeljali kable in opravili še druga dela v jašku. Celotna naložba bo vredna milijon ev-rov, V lem času odhajajo tisti, ki skrbijo za vamosl v premogovniku, teh je povprečno peidesel na dan. v jamo skozi Jašek Skale ali pa nadkop Pesje.
■ mz
Ko flosarja krstijo, je mokro
V hudi prometni nesreči umrla o(e in sin
Sveža Savinja Je krstna voda vsakega, ki želi pristopiti v flosarsko druščino
C C kje, je v teh poletnih dneh živahno v Zgornji Savinjski dolini Sploh zabavno in veselo je bilo v minulih dneh v Solčavi, kjer so »spravili pod streho« 15. dneve luri/ma in na Ljubnem, kjer so ^e 47. po vrsi.i obujali navade ter običaje ob udiranju flosa. Ta
1,25 £l/fl • 300 SfT
IMIHO VI^IJ^KJI^
»Hecen« avgust
Bojana ^egel
Avgifsf Je ptikren msec, ni kaj. /e nekaj íei v zai-etkn avgtista opažam mhlo po!^îahWie vremena. Tudi v leumiem vročem po-feiju je v lem času kakšen dan malo zahladilo i/i os\'ežiIo ozračje-Vse lepo in pray la vse. ki smo doma in v lem času delamo, malo mani lepo />a je za tviie. ki imajo v pr\1h avgusiovskih dneh i/<>-piisi VeČina Salećanov si leh (Jni ne izbere sama - imajo pač ko-lekiivni dopusi ah .šolske počitnice • saj je to tudi vrhunec utrisiič-ne sezone, ko jo pwti tnorju in v hribe nuihne največ Evrof)ejcex. Ramo zato sama, ker lahko izbiram čas dopusta, i)oletje preiivljam doma in slutbi. Ni mi namreč do lega. da bi ie navsezgodaj zjiuraj tekala po plaži in iskala svoj kanček prašiora pod soncem. Ni mi do hudih gneč na na^iíf cestah. kijih, kol vsako leto. v času vrhunca lurísíične sezone na vseh koncih /lOiajo in	po .^vje mi prav
paše. ko vsako leto v začeiku avgusta okusim, kako hi bilo ziveii v manjšem kraju, z ma/ij prebivalci, manj avtomohih in še česa. Začetek avgusta je v !ialeški dolini prav i-he-cen< PiJrkiriiča so izpraznjena, ljudi je malo. Se sprehod okoh jezer, kjer je ob lepem vremenu vedno veliko rekrea-(ivi ev in sprehajalcev, je samoten. Vsa proga je lahko ivoja. Vrata zaprejo tudi gostinski lokali, saj lasmiki dol)ro vedo, da bo obisk slab. Cepntv sem se kar malo jezila nad tem dejstmm. sem v soixíto zvečer pnfwrlia sianje. J)a ima/o prav mije doi<azaj obisk enega od priljubljenih lokalov malo nad me.\tom. Naiakari-ca je na terasi sedela sama. pozneje, tam proti enajsti zvečer, so ."ie nam pridrutih še štirje gmtje. fn vsi so prižigali zadnje cigarete. Saj veste, ob pol noči so od-siranih pepelnike in nov list v zgodovini uživa^fvaje dobi/ now vseliltui Prav danes zjutraj sem slišala. da je ^osiincent po nekai dneh veHavm^ii zakona, ki se ga menda povsod držijo - vsaj inšpektorji niso zaznali veliko kriiiev - promet upadel tm/i za polovico. A lahko so krivi tudi dopîisti. /.ačeiek avgusta je tudi ča.s. ko se xedno počuhm kot v otroštvu, koje moral oče sredi (Htletja zakuriti v peči. da smo i meh toplo wdo. Dolga íušinwja, ki si Jih privoščimo danes, so bila taknn preveliko razkošje. lA^tni remont je letos potekal hitro, pr\'ič pa .$o ga izvajali po fazah. Pohvalno. Stno se ihíč malo umivali kot mački in počakah na srečo, ki jo povzroči topla \vda rut pipi. Kako je v solwto pasalo, ko smo s/<ie/ íahko šH pod »dolg<( tuš... Tistim, ki smo te avgu.stovske dtu preiivljah doma. so bile .'ikraj-šane tudi vrste na uradih, v trgovinah... Ja, letos sem prvič oixi-žila, da so tudi v nekaterih manjših zaprli vrata in šh na dopust. 7.e vedo. da lahko, si mislim. Nekai pa se ni spremenil<f v teh dtieh. Vsako jutro so jih pripeljali in razporedili po najbolj frekventnih točkah. V tijihovih kapah in lončkih v teh dneh ni pristalo prav veliko emv. V vročini ali deiju, tistem petkovem, so klečah na tleh in gledah u /nimoidoče. Ce ste jim dobro pogleda-h v oči. so te od.sotne. Ko .ho berače pričeli \miH r Velenje, .sem redno odpirala denarnico. Droint je pristal v njihovih rokah. Pa jih je bih vsak dan več. vedno drugi. Ponavadi malo temneiše polti. Enitn na videz ni manjkalo nič. drugi so bili brez rok in ttog. Vedno me stisne pri srcu. ko pomislim, kaj se je tem ljudem zgodilo v erti sami želji. Želji po lepšem zivljettju. Proti večeru pridejo po njih. '/. velikim, dragun avtomobilom. In jim poberejo vse. kar smo jim darovali Verjetno jim ostane le za skromno prenočišče in hnmo. Ne dwmim. da njihovi Mlaslniki'( lahko živijo na veliki nogi. In me je gn^za. (iroza EvroiK h je v našo mirno. )'elikokrat zelo konzenvtivno dolitio. ki brezdomcev skorajda ni poznala, pripeljala tisti kanček zahoda, ki mi nikoli ni bil všeč. Ko .sem lansko leto v Barcelotii na vsakem koraku srečevala tna-mice z dojenčki, ki so pro.Hjačile. .sem vsaki hotela pomagali. Pa me je Vrša. ki živi v lem mestu, no hitro okarala. )»2\ikar ne počiti tega. Toliko jih je. da to tte gre.^ In i/tiela je prav. /ato bodo tudi naborki z vzhoda ttvoženih l)eračev, ki jih je po Sloveniji vse wč, mk dan holj Ixmii. Ker jih ne bomo vvr opazili, .fa. tudi to je avgust. Že prihodnii kotiec tedna se ho iz za.spanosti prelevil v enega najbolj zabavnih dogodkov polnih mesecev ť letu. Dogajalo se bo. da bomo komaj sledili. In \edeU bomo, da se počitnice in ix)leije poslavlja. Tako se pač vrti leto v Šaleški dolini.
konec ledna bo zanimivo v Lučab, kjer bodo pripravili 38, Lučki dan, Do konca meseca se bosia zvrsli-li še dve prireditvi, in sicer ovčarski praznik v Šmi-helu nad Mozijjem in mednarodna cvetlična razsia-va v Mo/irskem gaju.	■
^.îSV-fVkb;» -- - ---
f^r vaš avto nt igrača
9770350556014
jwífjlS
@ lokalne novice
Cirkovce praznujejo
Od novembra dalje ima Krajevna skupnost Cirkovcc novega predsednika. IŤanca Kotnika, kije tokrat zadolžen /a organizacijo krajevnega pra/nika. Te^a v kraju pra/Jiujeju vsako leto drugo soboto v avgustu. I^ios bo to žo 21. praznik. Ob tej priložni>stj vabijo, Ua se jim pridružile v soboto, od \5-ïh dalje, na igrišču pred solo. Popoldan bodn na sporedu vaške igre. zvečer pa bo i)bisk(walce zabaval ansatnlvjl Bobri.
Poleg lega v KS načrtujejo še asIaUlranje javnih poti, nadaljevali bodo i/^j rad njo javne razsvetljave, zgradili bodo nadstrešek pred Domom krajanov, postavili smerokaze, posebej pa so zadovoljni da jim je uspelo obdržati vrtec za otroke.
■ v^
Vila Mojca skrajšala čas odprtja
Velerye - V Vili Mojca, kjer ima sede/, tudi Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, st) vse delavnike v leKii^njem poletju poskrbeli za tjrganizirano varstvo in animacijo otrok. Odziv je bil v juny u dober, v začetku avgusta pa so ugotovili, da se je mesto precej izpraznilo in da tudi k njim prihaja manj oirok. Zalo so do 16. avgusta skrajsali delovni čas. Otroke vabijo od 9. do 15. ure. Po 16. avgustu pa jih bodo spet odprli do 17. ure.
V drugi polovici avgusta bodo pripravili §c nekaj dodatnih pi> čitniških aktivnosti. Od 20. do 24. avgusta bo v Vili Mojca potekalo Otroško mesto. Gre za dnevne aktivnosti pod vodstvom meiUorjev in vzgojiteljev, ki bodo vsak dan poskrbeli za aktivno animacijo, kulturne dogodke in izlete. Olroci se bodo lahko v OiroSkem mestu dru7.3li in kratkočasili med 10. in 1.^. uro. /aradi lažje organizacije dela žc zbirajo prijave. I .ah ko jih obiščete v Vili Mojca ali pa pokličete na telelbn 897-75-40.
Počitniške dni bodo popestrili ludi s plesno delavnico, ki jo bo vodila Petra. Potekala bo od 27. do 31. avgusta, namenjena pa je olnikom od 11. do 15. leta starosti. Prijavite se lahko že v teb dneh. /a konec počitnic pa bodo na M/PM Velenje pripravili še tradicionalen Ta veseli dan. tudi tokrat na mestnem otroškem igrišču. To bo pravi otroški živ žav z ustvaij^lnimi delavnicami.
■ bé
Nova pošta v Mislinji
Mislinja - Jutri, v petek, 10. avgusta, bodo v novem trgovsko-po slovném centru I.opan. ki leži v sredisču Mislinjc, od prii nove prostore Pošte Slovenije. Pííšta Mislinja. ki ima številko 2-'^K2. bo tako dobita veliko boljše pogoje za delo. S tem bo cenler Lopan, do katerega so bili nekateri domačini precej skeptični, že skoraj v ccl«>ti zapolnjen, /upan Vikior Robnik nam je pred kratkim povedal, da so ga sedaj ljudje tepo sprejeli in da Lopan postaja pravo središče krajevnega dogajanja. Tam so namreč že odpril tudi novo lekarno in zdravstveno ambulanto, v njem pa je tudi občinska dvorana, kjer pripravljajo tako kulturne prireditve kot zbore krajanov.
mbs
Prvim porabnikom topla voda že po 24 urah
Velenje - lako kot nekaj zadnjih let je poslovna enota Fncrge-tika Komunalnega podjetja Velenje tudi letos v času kolektivnih dopustov največjih odiemalcev toplotne energije v Šaleški dolini (v dneh od 2. do 5. avgusta) izvedla remont celotnega sistema dalj h iskcga ogrevanja, /a razliko od prejšnjih so ga opravili po novem logističnem pristopu - brez prekinitve odjema toplotne energije na pragu Teša in - po zagotovilih vodje poslovne enote Mirana Zagerja - uporabnikom na se bolj prijazen način.
»Z zadovoljstvom ugotavljamo, da od več kot 33 tisoč občanov, porabnikov loploine energije v Mestni občini Velenje, samo dva nista želela razumeli, daje /n zagotavljanje nemoiene enerveiske oskrbe v bliž-ajoči se ogrevalni sezoni letni remont na sistemu resnično poirebeu. Zadovoljni smo še, ker stuo mnogijTi gospodinjstvom in gospodarskim družbam zagotavljali nennueno energetsko oskrbo tudi med trajanjem remontnih del.«
Sicer pa so tistim gospodinjstvom, ki so jim odklopili toplo vodo, 10 zagotovili različno: večini po 24 urah odklopa, drugi ní pti po 4X urah, najkasneje (po 7X urah) pa so zaradi obsežnih sanacijskih del na omrežju, neugodnili vremenskilj 1er terenskili razmer, zagotovili toplo vodo porabnikom energetskega omrežja v Topolšici.
Dela je izvajalo 41 delavcev poslovne enote Tnergetika in kar je še dodatno razveseljivo, brez delovnih nezgod.
mtp
Izplačila predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta
Mestna občina Velenje naj bi predlog pisne poravnave glede vračanja preveč plačanih prispevkov za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja dobilo do konca leta - Zahtevkov več kot 2000, vračilo v višini 4 milijone 300 tisoč evrov
Tatjana Podgoršek
14. aprila letos je stopila v veljavo novela zakona o vračanju preveč vloženih sredstevv izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. Koîiec maja je Slovenska odškt)-dninska družba žc izplačala 5 milijonov 6X0 tisoč evrov za 5319 upravičencevs sklenjenimi pisnimi poravnavami, drugo izplačilo je bilo sredi junija, vsa naslednja pa so vsakih 14 dni. Med tistimi, ki so prejele denar z naslova preveč vplačanih sredstev /a izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, sta ludi občini ŠoStanj in Šmartno ob Paki, ki denar upravičencem že izplačujeta, v Mestni občini Velenje pa temu ni tako. Kje se zatika?
Predlog pisne poravnave proti koncu leta
Tone Brodnik, vodja Urada za gospodarske javne službe Mcsine občine Velenje (MOV) je povedal, da bi tiašli najprimernejšega sogo-v<îrnika /a omenjeno vprašanje na državnem pravobranilstvu. »Rečem lahko to. da smo slednjega pozvali in povprašali, kdaj lahk<i v MOV pričakujemo predlog pisne ptîravnave. V pisnem s port) čil u piše. da naj bi se to zgodilo proti koncu leta. Ocenjujem, da so na pravobranilstvu prej obravnavali občine z manjSim številom zahtev-k(W. v MOV pa je leh kar 2068.«
Izplačila
upravičencem v prvi polovici leta 2008
će bo MOV dobila predlog pisne poravnave do konca leta. lahko upravičenci - po mnenju predsednika Komisije vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežie v občini Ivana Valenčaka
nostih velike razlike v oddaljenosti do stanovanjskih objektov in lam so plačali p<isamezniki več kt>t v preostalih KS in mestnih četrtih (MČ). kjer so večinoma gradili omrežje v skupnih akcijah.«
Kot je « povedal Ivan Valeričak, obravnava skupen zahtevek MOV Državno pravobranilstvo v Ljublia-ni in ne njegova enota v ( elju. Ta
ino. Je pa l>e nekaj i)dpnih vprašanj, ki i zakonom niso dorečena, Na primer, kako dolgo naj bi vztrajale KS za tiste, ki stj se <ïdselili, pa so nedi»s<%ljivi, in kam s temi sredstvi. "Obrnil sem se že na Direktiv rai za elckinniske medije pri ministrstvu zâ gospt)darstV{) in na predsednico republiške komisije za vračanje. a odg<ïvora ifz nisem dobil«
Pričakujejo 4 milijone 300 tisoč evrov
Od 53 zahtevkov, ki jih je poslala MOV, sta dva njena, na seznamih ostalih pa je 206K upravičencev. Po primerjalnem izračunu in ob upt>stevanju vlaganj v denaiju in materialu, pričakuje MOV, pravi Amra Kadrič - vodja njenega urada za fmance, vračilo v visini približno 4 milijone 300 tisoč ev-
Ivan Vafenčak: -Naso viogo obravnavajo na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani in ne na njegovi enoti v Celju,»
• pričakujejo izplačila v prvi pt^lo-vici prihodnjega leta. »kajti pred in po prejemu pt^ravnave čaka člane komisije ter predsednike K.S in mestnili četni še veliko dela, saj bodo morali izračunati odstotek deležev za posameznega vlagatelja glede na višino njegovega vložka. Vlaganja so bila namreč različno visoka. Na našem območju so bile v obrobnih krajevnih skup-
Tone Brodnik: "Na seznamu MOV je 2066 upravičencev,«
naj bi ga odsiopila zanidi prezasedenosti. Ko bo MOV dobila predlog pisne poravnave, ga bodo člani komisije vračanje v sodelovanju s predsedniki svetov KS in MO 1er njihovih ki^sij /a vračanje proučili ter daD svetom slednjih v t^^trdi-tcv ali zavrnitev podpis predlog<w pisnih poravnav za posamezne zahtevke, /a lisic, ki jih hodo z;4vr-niii. bodo sprožili postopek reševanja na Oki^jnem sodisču vVelenju-»Kakšnili veCJih težav ne pričakuje-
Amra HadrIČ: "Višina vračila za posameznega upravičenca bo znana po sklenitvi pianih poravnav.'^
rov. Od lega znaila zahtevek za vračilo sredstev samoprispevka MOV za soHnanciranje izgradnje zgradbe za telefonsko centralo več kol 2 milijona evrov, milijon 990 tisoč cvrt)v pa za ostale upravičence. Koliko naj bi dobil vsak upravičenec, ho znano po sklenitvi pisnih poravnav.
To je pravi kadilski »izgon iz raja«
Kadilce so v nedeljo vrgli ven - NSi trmasto za 6 plus 1 - Kdo bo sodil »tekmo« Slo - Cro?
v nedeljo se je ^odih. kar so rteka/eri hmiaj ťukali, iini$,i pred tem irepeiaii 'iïsiK ki želijo, da je v zraku nekctí fna/ij. vsaj v t/srem v za-priih pros(on% so si odda/inifi. Kadikem pa novi zakon še ne ^re v raàin. Vsaj vsem rte. Oh sedanjem, se dokaj toplem vre}nemi se m sicer se ne zavedajo vseh piisledic, saj imajo zdaj za kovico s cigareto na voljo še vriove. A kaj ko ho mrzlo. Za mno^e pa je la omamni dih ei nekaj svetega, z njim se, mo lahko tudi slišali te dni, vsaj zjutraj IXKuiijo kol v raju. '/.daj jih intdo iz te^a raja pregnali. Kaj hočemo, saj eni pnni/o, da pri nas mdi pravljice nima/o doifiega roka (rajanja. Predvsem lista, ki govori, kako iepo nam Je zadnji čas. In ko kadilski zakon že imamo, dvi%a precej dima in prahu predvide-ni zakon oziroma zakoni, ki ixido u.'^tohàli pokrajine in razdelili na-fio te tako majhno državo. A s tem smo se ze nekako sprijazniii. saj z leve in desne napovedi tjeio. da Ui pomefii enakomernejši nizvoj, nekateri celo obljubljajo več evropskega denarja. javnih razpravah fx> občinskih sveli h, kijih sicer niso opravili povsod, naj hi hHo jasno, da v veani podpirajo vladni predlog. Čeprav sedanja razprava ni bila namenjena ti/dl razpravi o številu pokrajin, so se mar.'^ikje dotaknlii ludi te^a. Ter seveda tudi te^a, kje naj bo sedet. Pri slednjem je tudi minister '/.a^ar menii, da bi veljalo ponekod uvesti delitev posameznih pokrajinskih »funkcij* po različnih krajih. Kot si mnogi prizadevajo v Sa.si. saj tu predvsem tistim v Zgornji Savinjski dolini ni vsem po godu, da hi hil »popoln .^iedet» le v Velenju. Ptniekod, tudi v blitrtji s<ise-
šćini. so govorili ludi o imenu pokrajine^ Kot smo že pisali, se mnogi bolj kot za Savinjsko pokrajino zavzema/o za Celjsko. Tudi nekatere druge občine, ne le celjska. Menijo, da bi bili tako vendarle bolj prepoznavni. Seveda pa so pímeko<i govorili ludi o številu pokrajin. PiAi-lično je opredeljenih 14 ^mkrajin, vendar se jforajajo nove ideje, ki bi seseda število pokrajin povečale. .Slišati /nt Je še vedno Kidi pozive k lemu, da vendarle še premislimo in naše deželice ne ncdro!)ifno tako močno. Dovolj je že. da imamo »milijon'^ občin, vsaj pokrajin naj bo manj. a naj imajo te vlogo kot je treba. Vsaj Nova Slovenija, čeprav vladna .Htranka, se še \vdno tudi uradno zavzema za pokrajinskofor-muio 6 plus L Se.^t tJokraliu in slove/tska meiropoia kot posebna regionalna imrba sl/)kalnif minister '/agar pa se zadnji Cm ni ukvarja! les pokrajinizacijo. »brani liff se Je moral ludi pred očitki, da slabo čr-patno evrop.'iki denar. Priznava, da je bilo v začetku leia res malo slabše, a bomo proti koncu leta uspešnejši in iMbrali iz evropske malhe. kar natu gre. In ostali neto prejemniki. Kaj nam pa oslane drugega. kol da mu verjamemo!?
Pri nas so bile zadnji čas v ospredju še druge vpostranske^ .\tvan. Kot na primer odnosi s Jfrvaško. Končno s/tui ludi mi malo prevzeli pobudo in za ureditev medsebojnih vprašanj /iredlagali arbitra v obliki Badinterja ozinnna "OVSE-vo^r sodišče^ In, kol je bilo pričakovati, sosedje tega niso .iprejdi in so predlagali pomorsko sodišče v Hamburgu (pa čeprav ne gre le za pomorski problem), kar seveda ni bilo všeč nam. In tako iz vsega ni bih nič. A Urvali poudarjajo ob tem dobre medsebojne odnose. ol)e strani še nailaljevanje fwgovorov in obe celo verjameta v rešitev. Nasploh so. čeprav niso ničesar rešili in Še ne vedo. kdo ho resnično razsojal o nerešenih vprašanjih med državama, med IJul>liano in '//igrebom zaveli veliko mirnejši ioni. Tudi to je nekaj. Saj potrebiije/no nekaj malo bolj />omirjujočega.
■al in • .	ř4. VatMjt
NAS ^ASIab)a:čnoiBsnwílažolilia hi ttrnuLj Rti družba. dJU.Vrit«^.
i2tBfs Ota ćairtMh. Cena po^ameinegâ izvoda je 1,25 € (300 STO % oOsiopni DOV. 01 € (23.50 SlT), «ra izvwía Kez ODV 1,t5 € (276,50 SIT); Pri plaMu Iřlne naíofnind 20%. polleTne15Kćetrtleine11Intnesein» 7 K popuši.
Urfiintitvft Boris Zâkoiek (direktor), Si3fi9 Vovk^oO^ovoml urednik), Milena Krstić^ianlnc (pomočnica urèdnjlu), Jar^z PlřsniK, Taljarta F^gorSek, eojana âp^gei {iKvinarji) Mira Zakoiek (urwrûa radija), Janfa Koiuta-Spegei ftehniCna lomsi Gerâak (oMikovaiec) ftopigana: f^ma Juq ivodfa propagaridej, SaSo Korečnik. Jut$ SerlćnlK (propagandis(a):
Stdai in0t£}vt h tiinn: 33?Đ Vilsnji. Udlêm p. |l 2Q?. blrlon (OSJ ta 17 hû. taltfas m 897 4B 41
TRR • Nova L6. Vsienp: 024 26-0020133654
E-naS: press's r^as.si
OHIkDvanja In grsf. priprava: Kal d 00.
Ttt Té^ snad. NalâA: S.400 (zrackiv
Ninaroôintti	k rdcDpbw m vraânot
Po :ai(0f>u 0 CCV ^ fias' med prcizvođe inforntatMie^a u^aća^ o
kaTeifi se pla&ije ciav«k po 8,5^ zri2an stconjl. Letno iziđe 52 âevik

NAŠI KRAJI IN UUDJE
»Ni vedno problem le v denarju^ pogosto je v ljudeh«
Tako pravi novi predsednik sveta KS Šmartno, mladi Denis Štemberger, ko razlaga, zakaj Efenkova ne more dobiti pločnika - Gratel gradi s polno paro
Bojana Špegel
Velenje - Denis Štemberger je lani. kmalu pr> iDkalnih voliivah. prevzel vodenje svela Krajevne skupnosti Šmarino, kjer je bil že prejšnji mandal član sveta. Kal inženir kemije jc sicer zaposlen v Gorenju, je pa zagolovo eden najmlajših predsednikov krajevne skupuosii v MO Velenje, kar je pohvalno. sHj mladi marsikje tovrstnih funkcij sploh nočejo prevzeli. »Prijatelji so me prepričali, da sem kandidiral za svet krajevne skupnosii, kjer živim /a od malega, Na prvi seji pa so me ôla-ni svela izvolili za predsednika. Po svoje je to delo zahievno. Upravljamo namreč / javnimi sredstvi kar je zame povsem nt> vo. marsikdaj bolj zahievno ko: bi si človek mislil. Lahko rečem, da sem kar hilro »padel notri«. Dejstvo je, da je bilo ircba poprijeti za delo.« mi začeike opi^e Štem-bcrycr,
Pnve nam, da so s svetniki v KS Smarlno najprej zastavili okvirni projzram dela v prvem leiu delovanja, pripravili pa so ludi načrt razvojnih program<5V za krajevno skupnost, kije dolgoročnejši. »V prvem dokumentu smo zapisali predvsem investicije, ki hi jih v tem lelu reahio lahko izpeljali, v drugem pa vse listo, kar si želimo. Zelje so velike, idej ogromno. Za letos smo si /aslaviii. da končamo projektno dokumentacijo za ureditev (Iregorlčlčeve cos le p(id cerkvijo Sv. Martina. / deli naj bi začeli v letu 2008, l.etos računamo. da bomo uredili javno razsvetljavo med Ciraškogorsko
Denis Štemberger: "Želja in idej o razveju KS Šmartno je veiiko, a vse niso izvedljive."
In Vodovodno cesto, kjer hodi veliko pešcev, ki obiskujejo obrede v cerkvi ali pa se po njej odpravijo v mesto. Pohvaliti moram Karla Stropnika, predsednika sveta KS Konovn, ki nam je priskt>čil na pom<K, saj gre za projekt, ki zajema obe krajevni skupnoslU l.elos želijo uredili tudi promet do Osnovne i>olc Livada, saj bi radi dostop do šole z avtomobili omogočili mimo Doma učencev in ne več po Lfenkovi. ki je zelo ozka in za pešce ludi nevarna.
«/e v prejšnjem mandatu je dozorela želia, da bi na podslresju doma krajevne skupnosii. kjer imamo sedaj prostore, uredili dve ncpronini stanovanji. V prilličju je namreč lokal, kije bil nekoč v lasti LRL. v njem pa manjša trgovina, ki je sedaj v lasti M<J Velenje. Vanj bi se naj preselila krajev-
na skupnost, saj je prostor ludi lažje dostopen, s tem pa bi spms-lili zgonije prostore doma krajanov.« nam je povedal Štemberger.
S pogovorom nad nesporazume
-^Ogrijmno ljudi se obrača name z vprašanji, povezanimi z življenjem in predvsem pn)bleîni v kraju. To velja ludi za vgradnjo cevi za novo optično omrežje, ki ga gradi Gratel, čeprav Krajevna skupnost nI izvajalec lega omrežja. /ato sem se odločil, da s krajani, kjer na območju trenutno polagajo cevi in CJratelom. pri-
pravimo skupen sestanek. Tako se bomt) lažje izognili kasnejšim nesporazumom, saj je p<ilelje čas, kci je veliko ljudi na dopustu. (iratel pa dela s p<ilno paro. Povabili smo sianovalce ITen-kovc in (íregorčiceve ulice, jih seznanili s poickom del in jih prosih za malo potrpljenja. Krajani so dobili informacije iz prve roke in so bili z razlagami strokovnjakov zadovoljni. Do jeseni po drugih delih krajevne skupnosii ne bodo »kopali«, po-
Efenkova bo ie naprej ostala prometno nevarna, ker pločnika ob ozki cesti ni mogoče zgraditi. Vsi lastniki namreč niso pripravljeni prodati zemljišča zanj. Bo ponovno odprtje dela ceste pri Domu učencev rešilo prometne zagate?
ziio jeseni pa bo na vrsti del naselja proti kotalkališču-
Peščem neprijazne ceste
DejslVíí je, da KS Šmartno leži lik ob mcsoj in daje občina v zad-
Gratel bo to poletje v Šmartnem zgradit omrežje predvsem na področju pod cerkvijo. Krajani so biii na sestanku z izvajalci seznanjeni s terminskim planom In potekom del. Tudi zato, da
med gradnjo ne bi prihajalo do nezadovoljstva.
njih leiili veliko vlagala v pt^sodo-bitve komunalne infrastrukture. Nekaj rak ran pa Se imajo. Štemberger razloži: *Razmišijamo o ureditvi Kajuhovc ceste, saj po njej h(^dl velikt> fwšcev na Konovi> ali v cerkev, cesta pa luma pločnika. ni izvedljiva razširitev rfenkove ulice, po kateri hodijo v šolo Livada tudi najmlajši. Cesta je ozka In brez pločnika, precej prometna in nevarna. ?!al pa z lastniki zemljišč ob tej cesti niso našli skupnega jezika, i j udje smo različni. Nekaterim seje verjetno zdela pí m uje na ^xlškodnina prenizJca, drugi ne bi odstopili svoje zemlje iz drugih razlogov Kar nekaj sestankov na to temo smo že imeli, Idej je več, a brez soglasij niso izvedljive,« pripoveduje Siemberger.
Ob k<mcu pi>govora smo izvedeli. da se bodo v Šmartnem potrudili. da bolj razgibajo družabno življenje. 6. oktobra, ko bo krajevna skupnost praznovala svoj praznik, načrtujejo večjo prireditev. Poleg tega nadaljujejo s predavanji na píídročju zdravstvenega varstva, kjer se tnočtio trudi Nu5a Lahovnik, ki vodi krajevno organizacijo Rdečega križa. S lem bodo nadaljevali, saj je udeležba dobra.
Pod Pustim gradom
Jeseni prenova levego dela zdravstvene postaje
Predvidi)ma jeseni bosta Zdravstveni dom Velenje iji Občma Šoštanj pristopila k temeljili prentm levega dela šoštajijske zdravstvene postaje, kjer sta medicinski laboratorij in otroški dispanzer. Hkrati bodo namestili tudi klimatske naprave v prilličju postaje. Dela naj bi končali približno v 50dneht)d dneva podpisa pogodbe z izvajalcem. l ega bodo izbrali na javnem razpisu, ki traja do avgusta.
Denar za tretjo fazo prenove tamkajšnje zdravstvene postaje bosta zagolovili velenjski zdravstveni dom in šoštanjska občina, kije za naložbo kandidirala ludi na razpisu mimstrsiva zj zdravje in pridobila več kot .M tisoč evrov. Kol še poudariajo na občinski upravi, bodo o začeiku in o zagotavljanju nemotenega zdravstvenega varstva med obnovo postaje, občane obvestili pravočasno.
Namesto odlagališča obmo(|e sanacije ugreznin
Od ponedeljka. 20. avgusta do srede. 19. septembra, bo v prostorih občine Šoštanj razgrajen dopolnjen osnutek odloka o ureditve-
nem načrtu področja sanacije ugreznin s pepelom, žlindro in produkti raz-žvepljevanja. Razgrnili ga ne bodo zaradi kakšnih prect videnih posegov v pmslor. ampak gre le za zamenjavo besede v naslovu in besedilu dokumenta - namesto izraza odlagališče bodo v odlok poslej zapisab območje sanacije ugreznin in se s tem izognili pogostih težav pri razumevanja njegovih doh>cil v praksi.
Krajevni urad zaprt do 19. avgusta
Krajevni urad Šoštanj je začasno zaprl. Ponovno ga bodo odprli 20. avgusta. Tako so sporočili iz velenjske upravne enote in Občine Šoštanj. Kol razlog so navedli dopuste.
V tem času lahko občani urejajo zadeve, ki so v pristojnosti krajevnega urada, na sedežu Upravne enote v Velenju vsak dan, razen četrtka, ob sredah pa do poznega popoldneva.
PUP za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom
Od ponedeljka, 13. avgusta do četrtka. 13. septembra bo v občinskih prostorih razgrr\ien dopol-njen t)SDUtek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka PDPza
dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom. Spremembe se dotikajo predvsem območja bazena, pih dročja ok<»li železniške postaje v Šoštanju ter zemljišča v Mellečah, za katerega je bila podana pobuda za izgradnjo Individualne stanovanjske hiše.
Javno razpravo o omenjenih spremembah in dopolnitvah odloka bo občina pripravila v začetku prihodnjega meseca.
Začetek rekonstrukcije ceste v Skorno
Sredi prejšnjega tedna so sc v tukajšnjem okolju lolili dveh cestnih zalogajev - poleg obnove In poso-
dobiivc Primt>rske ceste posodabljajo tudi lokalno cesto v Skomo. Dela na slednji bodt> irajala predvidoma dt>ber mesec dni. naložba pa je po pogodbi vredna blizu 107 tisoč evrov. Poleg sredstev iz občinskega proračuna bo del ptiireb-nega denarja zanjo zagotovila tudi država.
Cesto bodo razširili, uredili odvodnjavanje. ob tej priložnosti bodo obnovili še cestno odbojno ograjo. Med opravljanjem del bo cesta delno /jprta. ko pa jo bodo asfaltirali, jo bodo zaprli v celoti. O tem bodo uporabnike pravočasno obvestili.
■ rp
Dela pri rekonstrcfl(ciji ceste v Skorno naj bi predvidoma
trajaia mesec dni.
Iz obline Šmartno ob Paki
10 novih prometnih znakov
Na pobudo vaških skupnosii so prejšnji teden Inšpekior za ceste ter predsedniki devetili vaških skupnosii pregledali slanje na občinskih javnih cestah in javnih poteh. Ugotovili so, da stanje na 67 kilometrih poti ni rožnato. Predvsem je slabo urejeno odvodnjavanje, veliko je udanuh jam m slabo vzdrževanih baiîkin. Hkraii so pregledali še signalizacijo in ugotovili, da manjka približno 10 novih pn>mctnih znakov, nekatere bo potrebno odstraniti, slabo vidnim in skritim za rastlinjem pa so v tem času že poskrbeli za njihijvo prepoznavnost.
Letos samo za grb in plaketo
Na občinski upravi bodo do konca tega meseca zbirali predloge za dobitnike letošnjih občinskih nagrad in priznanj,
Koniisija /n priznanja in nagrade pri lamkajšnjem občinskem svetu jev nedavno objavljeiiem razpisu razpisala le zbiranje predlogov za dobitnike grba in plakete občine. častnega občana pa ne. ker ta naziv podeljujejo le vsako tretje leto. Nazadnje so ga podelili leta 2005.
Dodatni parkirni prostori
z odstranitvijo betonskega nadvoza servisiranje vozil za pokopališčem v Šmartnem ob Pakl in ustrezno urcdiivij<i prosiora so pridobili nekaj novih parkirnih mest, kijih bo potrebno še označiti.
Sicer pa je vaška skupnosi Šmartno ob Paki predlagala ureditev parkirišča še ob samem pokopališču, kjer je sedaj zelenica.
Mobitel se je zganil
že kar nekaj časa se občani pritožujejo in naslavljajo tja občinsko upravří pritožbe zaradi slabega signala mobilne teletbnije. Največ pripomb je z območja vaške skupnosti Mali Vrh.
Občinska uprava se je v zvezi z rešitvijo težave že večkrat obrnila na družbo Mobitel, stike pa je navezala tudi l drugimi operaterji. Ker je tudi pri Mobitelu prišlo do nekaterih kadn)vskih zameiijav, je zadeva nekoliko zastala. Po ponovnem ot^ozorilu občinskih mož so se na omenjeni druž.bi vendarle zganili In občinsko upravo obvestili, da že proučujejo mt>žj]osti za izboljšanje pokritosti.
■tp

Po kolektivnem dopustu selitev v Šoštanj
Kljub kolektivnemu dopustu je v Gorenju zelo živahno - Na obnovitvenih in vzdrževalnih delih dela okoli 300 vzdrževalcev, delajo pa tudi v logističnem centrU; kjer normalno opremljajo gotove izdelke - Po kolektivnem dopustu se INDOP seli v Šoštanj
Mira Zakošek
Večina dclavcev Gorenja jc la cas na kolckiivneni dopusiu, v njihovih proizvodnji! halah pa je kljub lomu zelo /ivahno. Več kot iristo vzdr/evalccv skrbno pregleduje VSK slroje in naprave, jih obnavlja in popravlja, /a ji olovili morajo iijihov<i zanesljivo delovanje za naslednje ennleino obdobje- Njihovo delo skrbno spremlja član uprave. i>dgovoren /a kakt)-vosi in ra/voj Franc Kosec, ki pt> zna v Gorenju dobesedno vsak kos več kol 800 milijonov evrov vredne opreme.
Se posebej je Itjiic Ko§ec angažiran pri spremljanju zadnjih zaključnih del njihove nove tovarne v Šo^ianju. Skupaj z oprem<i bo ta naložba Gorenje veljala okoli sedem milijojiov evn^v. Nova to-
varna ima skupaj deset tisoč kvadratnih mcirov proizvodnih p^)vrsin in približno šeslslo kvadratnih metrov v aneksu, kjer bo prostor za projektivo. finance, računovodstvo in vodstvo podjetja, v dve ircijini novili prostorov bodo preselili celoten program Gorenja Indop. selitev pa načrtujejo za 17. avgust. »Tako smo se odločili. ker imajo delavci INDOPA v tem času veliko dela. Sodelujejo pri obnovah v naših tovarnah v Velenju, pa ludi sicer imajo veliko naročil zunanjih naročnikov. Selitev bomo oprasàli v petih delovnih dneh ter štirih soboiah in nc' deljah. Izgubili bomo torej le pei delovni dni. ki pa jih bomo prav tako nad(^knadili do konca leta.« Tretjina prostorov (okoli ^tiri tisoč kvadratnih metrov), kije prav tako že p<wscni zaključena, pa bo
V Šoštanju velik del Gorenja
Trenutno je zaposlenih v Cîorenjevih obratih v .Sobranju že okoli 350 delavcev. Še ta mcsec se jim bo pridružilo še okoli 100 dclavcev programa INDOR najkasneje čez eno leto, ko se bo tam proizvodnja že razširila in ko bo slekla ludi proizvodnja oklepnikov, pa naj bi se jim pridružilo se približno 100 dclavcev.
namenjena pr<nzvodnji oklepnikov za slovensko vojsko.
Pmstori so lepi in funkcionalni ter opremljeni s sodobnimi var-nostnimi sisiemi. l''ranc Kosec računa, da 80 /adosiili vsem najzah-
mu štedilnikov, kjer se že pripravljajo na naslednje leto, ko bi) prišla iz prř>ÍzvodiiÍli traktw nova generacija štedilnikov, vgradnih pečic in kuhalnih plošč širine 600. Razvoj le nove generacije bo Go-
Franc Kosec v tem času bdi nad izvajanjem vzdrževalnih dei
ter zaključkom gradnje v Šoštanju
tcvnejšim standardom NATA in da bodo pridobili tudi poseben ccrtillkat. Seveda pa prostor niti zdaj. ko v njih ic ni opreme, nc dovolijo fotografirati.
Živahno jc tudi v Cîorenjevih halah v Velenju. Vzdrževalci sedaj skrbno pregledujejo najbolj občutljive dele naprav, to so še posebej tiste, ki so povezatîc z visokimi temperaturami in plini. Zamenjali je treba vse lezaje. opravili meritve pretokov zraka ... Opravili pa bodo tudi nekaj velikih posegov. Največji bo v progra-
renje veljal 2.5 milijonov evrov. Največja pripravljalna dela bodo opravili že v času kolektivnega dopusta. So res velika. Dvignili je treba težke naprave in to lahko storijo le / avtodvigali, Slučajni opazovalec težko razume, kak«) jim jih uspe spraviti po halah, med opremo in stroje, saj je videti vse preveč utesnjeno. »Toliko izkušenj imamo, da to /jiioremo,« pravi Kosec med smehom, mojemu začudenju. Toda prostora med dvigalom in opremo je komaj toliko, da nili sama ue mo-
rem mimo.
/a Ciorenje velja, da veliko vlaga v kakovost in ra/voj. Franc Ko-šec. kije odgovoreiï za to področje pravi, da bre/ lega preprosto ne gre. Svetcîvna konkurenca je vsako leto hujša, piigoji dela pa vse težji. Tako so se na primer letos cene pri obstoječih produktih znižale za iri odstolke, cene repro-materialov pa so se bistveno p(»-večale. »Škarje se nam še nikoli niso zapirale tako kot zdaj. Re^^it-ve je treba iskati v notranjih rezer-
kavu«, to pa je nujno, saj nekatere proizvode razvijajo celo leto. za druge pa potrebujejo celo tri ali pa še več.
•Na začetku jc bila Pininfarina 1, velika avantura, ki seje pokazala kot cenovna uspešnica. Sledi ji Pininfarina 2, ki šc ni na višku prodajnih količin (računamo, da jo bomo uspešno tržili še vsaj tri leta). Potem je tu linija Ora Ito, kije zelo dobr<» sprejeta na evropskem tr^u in z njo dosegamo nadpovprečno dobre rezultate, bistveno boljše kol smo pričakovali, /daj pa smo pripravili »smart table« v 16 variantah za prodajo v
Največja vzdrževalna dela opravljajo v obratu štedilnikov, kjer so med drugima povsem razmontirali tritisočtonsko
stiskalnico
vah, proizvodnih procesih, v bolj optimalnih konsirukcijskih rešitvah, novih prt^izv<idih ... drugih receptov ne poznam.« pravi. O novili razvojnih snovanjih pa je seveda skrivnosten, pravi pa, da imajo vedno nekaj «skritega v ro-
Kvropi. S prodajo bomo začeh jeseni in prepričan sem. da bo prcv dajni hit in da bo krasila marsikateri dom. bančne prostore, igralnice, jahte in podobno.«
Golte potrebujejo dobro cesto
Golte postajajo vse bolj priljubljena izletniška točka tudi poleti - Že tretje poslovno leto sklenili 2 dobičkom - Brez solidne ceste si nadaljnjega razvoja ni mogoče predstavljati
Najvei od prodaje smučarskih kart
Kajveč prihodkov, dobrih 561 (isoč evrov, s<» ustvarili s prodajo smučarskih vozovnic, 121 tisoč / gostinskimi storilvaml. skoraj 30 tisoč s prodajo hotelskih storitev, preostanek pa s prodajo drugih storitev, ski paketov in organizacijo tekmovanj. Skupaj sov poslovnem leiu ustvarili 973 tisoč evrov, kar nekaj več kot preteklo scz<v no. Dobiček je znašal nekaj več kot 5000 evrov.
Mira Zakosek
Poslovanje Rekreacijsko-turis-ti čne^a cent ra Cî oit e j e v n ajvečj i meri odvisno od vremena in po leji te^a pozimi še od snežnih razmer. / iiihni je bila narava zadnjo smučarskf) sezono zelo skopa, pa tudi temperature so bile velik del sezone lako visoke, da umetno zasneževanje ni bilo mogoče, /imsko sezono so tako začeli sele 23. decembra, kar je kar dvajset dni kasneje kot seztmo prej. Prve večje količine snega so padle šele v drugi polovici januarja. Februarja so beležili rekorden mesečni obisk, ki pa je bil močno odvisen tudi od količine snega v dolini, kjer pa ga to zimo skorajda ni bilo. Kljub vsemu jim je us-
Ernest Kovni bo Golte vodil še štiri leta
Skupščina delničatjev GoU je bila s poslovanjem centra zadovoljna. Dosedanjega di-rektoija (mandai mu poteče sredi septenibra) so imenovali Še za naslednje štiriletno obdobje. V nadzorni svet družbe pa so namesto Mirka /amernika imenovali dr. Via-dimiíja Malenkoviča. ki ga je nadzorni svet izvolil /n predsednika.
pelo obratovati IOX dni (27 dni manj kot se/ono prej) in podobno kot v drugih smučarskih centrih.
Skupaj so zadnjo smučarsko sezono prepeljali na Golte 50800 smučarjev (30000 manj kot leto prej), priiiodki od prodaje pa so bili le 23 odstotkov ni^ji. saj so dosegli povprečno ceno 13,87 brum. Ponovno so pod svoje okrilje sprejeli gostinstvo, ki so ga imeli prej v najemu. Ustvarili so 10 odstotkov manj prihodkov kot njihov predhodnik, vendar je ire-ba upoštevati, da so poslovali 27 dni manj. Pred sezono so opravili tudi kar nekaj vzdrževalnih in obnovitvenih del in lakf^ izboljšali urejenost prog. Zamenjali so nekaj vitalnih delov na leplalcih in za 300 metrov razširih zasnc-ževalni sistem. V Hotelu Gi>lle so uredili tri nove prostore in pokrili biv^o teraso ter s tem pridobili 100 sedežev v restavraciji. Popestrili pa so tudi i zve npeii/.ionsko ponudbo. Kljub vsem težavain, ki so jih spremljale, so že tretje leio zapored poslovno lelo sklenili pozitivno.
Direktor podjetja Ernest Kovač se zaveda, da je za uspešno poslovanje vse bolj p<nnembna ludi letna sezona, zato se trudijo, da bi tudi v tem obdobju pritegnili na vrh tega centra čim več gostov. Investirah so v zares čudovit, bogat in lepo oprcmJjen Alpski vrt.
Največji lastnik Golt Rictiard Stampfel in direktor Brnest Kovač
ki ga nenehno bogatijo z novimi planinskimi rožami, uredili pa so tudi poltretjo uro dolgo pot po Golteh. namenjeni) rekrcaiivcem, pa tudi ostalim ljubiteljem narave. saj ni prenaporna. Poletni promet se jim je lani v primejjavi s preteklo sezono povečal kar za 3X odstotkov. Še pt^sebej pa so veseli letošnjega obiska. Ze do konca maja so prepeljali na Crollc 1500 gostov več kot lani, skupaj kar 5000 kar je 49 odstotno povečanje. Povc/^li so se z BTC-jem in nudijo svojim gostom ugodne pakete, ki vključujejo (îbisk Golt. kosilo na Ciolteh, obisk Aplskega vna in plavanja v Atlantisu.
Seveda pa je vodstvo ta čas, kJjub temu da je poletna sezima na višku, že pri zimski sczoni.
Njihiiv razvojni program predvideva Številne naložbe, vendar pa poudarjajo, in to ugotavljajo tudi lastniki, da je najnujnejša in za nadaljnji razvoj tega centra ludi neobhodno potrebna cesta, ki bi jo morala zagotovili lokalna skupnost. Richard Stampí^l, polovični lastnik GoU. nikakor ne more razumeti tako mačehovskega odnosa do tega vprašanja, še posebej. ker vidi, da seje lokalno okolje ludi na račun Golt pomembno razvilo. Mozirski župan Ivan Suhovešnik pa je pojasnil, da so skušali ceste vključili v program za pridobitev evropskih sredstev, a niso bili uspešni. Upajo, da jim bo lo uspelo letos.
Remontnih tu obnovilvenií] del se bodo lotili septembra, ko bo
Načrtovane letošnje naložbe
Uredili nameravajo smučarske proge Mmona (5000 evmv). Ročka (5000 evrov) in I31atnik (900 evrov). Postavih bodo transportni trak. kijih bo veljal 42 lisoč evrov. V Hotelu bodo namenili 10.000 evri>v za ureditev apartmajev, pt^ 3500 evrov pa za obnovo oken in ureditev hodnika. V nadaljiyo ureditev Alpskega vrta bodo vložili 2100 evfov. Skupaj bodo za naložbe namenili 74.500 evrov.
obiskovalcev manj, želijo, da bi lahk<5 zimsko sezono odprli sredi decembra in bi trajala vsaj do konca marca. 'Iako bi imeli 109 smučarskih dni. Kačunajo na 65 lisoč (Obiskovalcev, povprečna cena karte pa naj bi znašala 15 evrov.
Poleg ceste bi za uspešnejše pcv slovanje potrebovali tudi razširitev žičniških zmogljivosti, /e letos septembra naj bi se odločali o gradnji šlirisedežnice Kladje.

GOSPODARSVO
Stari jašek zanimiv številnim investitorjem
Področje okoli stare elektrarne pa vse do Škalskega jezera se spreminja v pravo poslovno-industrijsko cono - Napovedanih še nekaj novogradenj - Obnovili bodo tudi garderobe mestnega stadiona
Velenje - Čeprav jc/aćclek avgusta v Saltí^ki dolini v znamenju ki»ltíklivnih U<ípusi<>v in opustele doline, so se m Mestni občini Ve-ienjc odločiji, da bodo pripravili javno obravnavo, na kaleri so v prosiorih občine zainteresirani javnosti predstavili spremembe in dopolnitve lokacijskega naCna Stari jašek- /godila seje prejšnjo sredo, I. av^iusia, mi pa smo se o icm. kaj prinašajo predvidene spremembe na leni področju niesia, ki postaja prava industrij sko-poslovna cona, po^jovaijali /. mostnim arhiicktom Markom Vučino.
Kaj bo lorcj prinesel spremenjen lokacijski načrt /a Stari ja-^ek? »v bistvu j^rc za minimalne spremembe ze veljavnega lokacijskega načrta /a Stari jašek, ki je bil sprejel leta 2006. Ker pa se čas spreminja in invesliUîiji prihajajo z novimi idejami, smo pripravili to dopolnitev lokacijskega načria. ki bo omogočala predvsem doslej nenačrtovane novogradnje. Po zakonu je javna razprava obvezna, zato smo kljub poletnemu času malce pohiiell. da bodo investitorji lahko čim prej pridobili gradbeno dovijlje-uje. Njihove iniciative namreč ne želimo ustavljati.«
Tu jeze nekaj zelo sodobnih ptv
slovnih stavb. MIC* (Medpodjet-niski izobraževalni center), ki je bil pravzaprav dograjen ^ele pred kratkim, ima dodatne potrebe po novogradnjah. Na tem p<idročju jc namreč prcd^den nov labora-ti>rijski objekt, ki ga v prvt)ini fazi izgradnje niso načrlovali, sedaj
pa se je pokazala potreba po njem. Predvidenih je i^e nekaj sprememb, predvsem nekaj dodatnih parkirišč. Tudi v prostorih Muzeja Premogovni šiva je nekaj novosii, zarisanih jc nekaj d<5dai-nih prf>slor(»v. ki pred leli niso bili predvideni-
Marko Vučina: -Ljudje de premalo zavedajo, da pripombe na javnih razpravah upoštevamo pri pripravi dokumentov,"
Medpodjetniski izobraževalni center bo se večji; po novih načrtiit bo tu zra&el še sodoben laboratorij za potrebe univerzitetnega študija energetike.
Stara elektrarna je kultumi spomenik industrijske dediščine. Žal vse boij propada, saj lastniki
niso zainteresirani za obnovo.
Lastniki stare elektrarne pa nič
Zanimalo nas jc, kaj bo s staro elektrarno, ki jc pravi kulturni spomenik, saj gre za eno najsia-rejših elekiram na podničju nekdanje Jugoslavije. Vučina nanije povedal: »Vsem je žal da za staro elektranio, kije v zasebni lasti, investitorji nimajo i^elje po obnovi-Po veljavnih lokacijskih načrtih je sicer predvidena prenova objekta, ki je tudi spomeniško zaščiten kol kulturiîa dediščina industrijske gradnje pt) drugi svetovni vojni. Objekt je arhileklur-no izjemuo zanimiv, zjto priiiska-mo na laslnike, da bi ga obn<ivili vsaj zunaj, a irenuino takšne želje nimajo-«
Nov lokacijski načri predvideva se izgradnjo delavnic na vzhodnem delu t>bmočja, kar prej ni bilo i^redvideno. Iiueres so investi-
torji že pokazali.
Kako pa je z lastništvom zemljišča na tem področju? »Investilor-ji so načeloma že znanL v večini pa je lastnik lega področja Premogovnik Velenje, ki tu ludi sam razvija številne dejavnosti s svojimi hčerinskimi podjetji.«
Ob tem naj povemo, da se na tem področju pripravlja še ena večja sprememba. Veliko parkirišče na vzhodnem delu naj bi obnovili in uredili v dodatna parkirna mesta- Kdaj so bo investicija začela, Marko Vučina ni vedel. Je pa dejstvo, da bo novo podobo kmalu dobila siavba ob mesinem štadionu, v kateri so garderobe. Temeljilo bodo obnovili vso stavben idejni projekti so že v izdefavi. Slanoval-ce. ki so trenutno še v stavbi, bodo pred ten: preselili v druga stanjivanja, saj bo obnova zelo temeljita in brez lega nemogoča.
■ as
Veliko izdelkov že nosi ime Grupa Eura
Tekstilno podjetje Grupa Eura uspešno deluje - Lastna trgovina ostaja strateška želja -V avgustu pripravljajo jezerski navtični sejem in VIP CUP teniški turnir
Velerýe - V teh dneh imajo v tekstilnem podjetju Urupa liura. ki deluje v majhnem delu nekdanjih proslorov M cluba v Velenju, sedež pa ima v Gradu, kjer so obdržali nekdanje prostore M cluba, kolektivni dopust- Po njem jih po besedah direklorice Marjefke Gaberšek Colež čaka veliko dela- Pa ne le zaradi d veli večjih dogodkov, ki jih pripravljajo v dneh od 17. do 19. avgusta, ampak ludi zato, ker poleg stalnih naročnikov pridobivajo ntwe. Dela jim ne manjka, s poslovnimi rezultati pa še niso čisto zadovoljni.
Kako čas hiiro teče, mi potrdi že prvi íídgovor sogovornico. Ko vprašam, kako dolgo pravzaprav že delujejo pod imenom Grupa Mura, izvem: »Začeli smo S. marca 2005. Torej sran še vedno dokaj mlado podjetje, ki deluje dobri dve leti in pol. Daiura usianovi-tve je lahko tudi simboličen, saj smo izj'azito ženski kolektiv. Od 50 zaposlenih imamo le 4 moške. Sedež podjetja je še vedno v Cîradu na Ciori-čkein, kjer je neposredna proizvodnja, v Velenju pa imamo pripravo proiz-
vodnje, končno fazo izdelave in manjino delavnico za individualna naročila. Se vedno v večini delamo za italijanske partneric, pridobili smo tudi nove nemško partneije, v no vi sezoni pa se dogo varia m o še za sodelovanje s švedskim partnerjem.«
Ko so začeli, so imeli željo, da bi razvijali lastno blagovno znamkt). In kako kaže? »Tega še nismo zanemarili. Celosi-no piîdobo podjetja že gradimo na tem temelju, / našo pogodbeno oblikovalko smo že začeli razvijati koncept gol F in jadralne kolekcije. Naslednje leto bomo verictm» li dve liniji začeli konkretneje razvijali. Še vedno pa nudimo poln senis za naše naročnike: od ideje do končnega izdelka. Nanj se tudi podpišemo s svojim imenom, lorej Grupa Eura.«
Vsi vemo, da sianje v tekstilni industriji že nekaj let ni rožnato, zato nas je zanimalo, kako so zadovoljni s poslovnimi rezuliaii? *Kol direktorica ne morem bili nikoli zadovoljna. Tek-stilna industrija je skupaj z lesmvpre-delovalno industriji) na skrajnem repu gospodarske lestvice. Kruh, ki ga služimo. je težak, vendar imamo dela ves čas dovolj. Lahko rečem, da delamo dobrt), ležimo pa k icmu, da bi delali še boljše.«
Ob začetku delovanja podjetja Grupa Hura je imela d)rektt)rica željo, <.la bi odprla tudi trgovino, v kaleri bi po nujali njihove izdelke. «To je še vedno moja velika želja. Projeki še razvijamo. saj za sabo potegne velika finanč-
Marjetka Gaberšek Golež: "Hruhf ki ga služimo v telistiini industriji, je težak.'
na sredstva, treba pa bo tudi najii čliv veka. ki bo delal v trgovini, saj je od njega v veliki meri odvisna pn^daja. Zaenkrat pa že veliko šivamo za individualne naročnike, izdelujemo pa ludi manjše butične serije.«
Letos že 20. VIP CUP turnir
Večina od 50 zaposlenih v podjetju prihaja iz M cluba, ki je še vedno v likvidacijskem postopku. Tradicije prirejanja VIP (TiPteniškega tumiija niso prekinili zalo bodo letos, naiaitč-neje v sobol o, 18. avgusta, pripravili že 20, po vrsii, Marjetka (»aberšek Golež dodaja: »Letos bo VIP CUP turnir res jubilejni, priprave lečejo po usialjenem ritmu, saj smo se v vseh leh letih že tako izpopolniti, da večjih težav nimamo. Ta icden bomo začeli pošiljali vabila, na spisku pa je 500 povabljencev, Glede na bližajoče se
zanimive polhične odločitve tako letos kot prihodnje leto računamo, da bo zanimanje veliko. Pridružilo se nam je precej novih sponzorjev.* Dnevno dogajanje ob teniških igriščih bo ludi IcttîS zaprto za javnost, bodo pa obiskovalcem ptînudili možnosi lesliranja avtomobilov in motorjev, saj se bodo testne vožnje dogajale izven območja VIP CUP-a.«
Večerua prireditev, na kateri razglasijo najboljše v igranju tenisa in golfa, bo ludi letos zanimiva, na njej bo nastopila Manca Špik, pripravljajo pa še nekaj presenečenj. Na letošnji prireditvi pričakujejo ludi nekaj visokih političnih gosiov s Hrvaške. Srbije in Slovenije.
Tri dni za navtični jezerski sejem
Prav v času VIP CUP turnirja so Grupa Lura, skupaj s TRC Jezero in KJuhom vodnih športov Velenje, pripravili še mednan)dni navtični jezerski sejem. »Ta bo drugi po vrsti in ver-jelno letos še nekoliko okrnjen. Vsak začeiekje IQ/Mk in skrtmmejši, kar je veljalo tudi za VIP- Stremimo pa k pri-hodniïsti in širitvi lovrsine dejavnosti Sejem bo potekal od petka, 17. avgusta, ko bomo pripravili uradno otvori-lev in posvet, na katerega smo povabili ljudi spristojnih ministrstev in župane občin, kjer so vodne površine. Odziv je zelo velik. V soboto in nedeljo bomt) vsem obiskovalcem omogočDi ogled sejma in tesine vožnje po Ve-leujivkem jezeru. Prireditev se bo končala v nedeljo, ko pripravljam^) jadralno regato.«
■ Bojana Špegel
Gorenje dobavilo opremo Onkološkemu inštitutu
Ljubljana, Velenje. 26. julija - S podpisom dokončnega primopredajn eg «zapisnika jebilauspeš-no izvršena dobava in montaža zadnjih pi>irebnih sklopov splošne in medicinske opreme za Onkološki inšiiiut Ljubljana.
Primopredajni zapisnik so podpisali naročnik Ministrstvo za zdravje, uporabnik Onkološki insîilui Ljubljana in dobavitelj opreme Bank Austriacredit-anstali leasing d. o. o. iz I.jubljane in njihov partner Cîoreûje CiTI d. o. o. iz Velenja.
Vsa oprema je bila dobavljena in zmoniirana še pred izlekom pogodbenega roka za dobavo in montažo, ki se izteče 10. avgusta, razen na oddelkih, ki se še niso preselili. Selilev bo sklenjena pribr)dnji mesec, s tem pase bodo ptmiembno izboljša h pogoji zdravljenja onkoU^škili bolnikov.
■ mz
Vegrad kupil Delamaris
Velenjski Vegrad je poslal 75-odsiolni lastnik De-lamarisa Izola- Pridobili so ."^X.OOO kvadratnih metrov veliko zemljišče lik ob morju, kjer izt^Iski družbeni plan predvideva lurisiično dejavnosi. Kaj kt^n-kreino bo Vegrad tam gradil sicer še ni znano, njihova želja pa je, da bi lam zraslo podobno lurisiično naselje kol ga gradijii v Savudnji in velja za najbolj luksuzni hotelsk<vaparimajski kompleks na Hrvaškem. Več bo zjiano po 6. seplembnj, ko bo zasedal nov nadzorni svet Dclamarisa v katerem bo tudi direktorica Vegrada Hilda Tovšak-
mz
nikoLi sami
107.8
JW^JIS

m

Od srede do tork« < s?ct ii doaoviii
Sreda, 1. avgusta
Minislrslviî /a i>hrambf) (Mors) je na generalno policijsko upravo posliilo prijavo zoper prcJsccInika odbora DZ-ja /a obrambo Anuma Anderliča, Mors Anderliču ociia. da je ra/kril vsebino dokumenta minisirsiva za oi)rambo, označenega s stopnjo lajnosli. in lako po-v/j-ocil §kodo pri zagolavljanju varnosli državnega obrambnega ^isiema. Prav tako so podali prijavo zaradi suma nepravilnega ravnanja s tajnimi podaiki na inšpek-eijo na minisîrsivu za notranje zadeve.
nandranjem. Minisirslvo zavraC-a le trditve.
Slavna manekenka in se bolj slavna nekdanja soproga Beaila Paula McCarineyja [leather Mills zaenkrat tie bo u/ivala v Vili Prši-vec v Bohinju, saj naj bi bil lasinik nekdanjega pri)U>kolarnega objekta pri Bohinjskem jezeru Mtloâ Stanković. ki irdi. da vila pripada njegovi bciigrajski družini oziroma dedku, nekdaj ugledi^emu srbskemu odvetniku. Millsova tako vile ne more kupiti, dokler navedbe domnevnih lastnikov v celoti ne bodo razjasnjene.
Šest ruskih raziskovalcev je prvič
Mors Je ovadil Anderliča,
Slu2ba vlade za lokalno samoupravo in regionalno poliiikt> je k vladnemu predlogu za določitev pokrajin prejela 159 mnenj občinskih svetov. Večina, kar S6 odstotkov, občinskih sveiov vladni predlog načeloma podpira. V Savinjski pokrajini (sedež v Ce^ju) se občine z območjem pokrajine večinoma strinjajo, se p» /jiika pri imenu. Med predlaganimi imeni prednjačila Celjska in Zahodno Štajerska pokrajina. V Savinjsko-^ lesk i pokrajini večina sicer podpira oblikovanje pokrajine, je pa tiekaj nasprotovanj, tako zaradi sede;^a, kol tudi imena pokrajine, nekateri pa opozarjajo, da v celoti preveč drobimo število pokrajin.
Skavti po vsem svetu so praznovali 100. obletnico sveiovnega skavtskega gibanja. I.eia 1907 je namreč lord Baden Powell zbral nckai dečkov m jih odpeljal na 9-dnevni tabor in tako začel gibanje, ki danes zdruzujc na milijone mladih, p« ludi siarejsih, zeljnih lakS-nega, malce pustolovskega druženja med sabo in z narav(î. Slovenski skaVIi so spomin na ta dogodek le los obeležili v I j u bij a ni. V svetu je več kot 30 milijonov skav-linj In skavi.ov.
v
Četrtek^ 2. avgusta
Hrvaška vlada je pozdravila Slovenski predlog za rei^evanje vprašanj meje na moriu, a za arbitra predlaga mednarodno sodisče /j\ pomorsko pravo v 1 Jamburgu. Na' sa strokovnjaka za pomorsko pravte Patrick Vlačič in Marko Pavli-ha sta ocenila, da U) ni pravi način reševanja vprašanja meje. Po njunem mnenju Hrvaška želi tako ločiti problemaliko kopenske in m<Kskc meje.
Majda Poirata (SD) pričakuje, da bo minister Jure Zupan umaknil resolucijo o visokem šolstvu ali pa odstopil. Med razlogi za zahie-vani odstop ministra za visoko šolstvo, /nanosi in tehnologijo je navedla način njegovega delovanja, politiko, ki jo zagovarja, in sodelavce, ki mu pri lem pomagaj<3. Potratová meni, da resolucija o visokem šolstvu in pretilog zakona o visokem šolstvu kažela na '"preleri-ranje zasebnega pred javnim", zmanjševanje polja aviimomiiosli in nejasne odločitve v zvezi s /1-
Heather Mills zaenkrat ne bo uavala v Vili Pršivec v Bohi-nju.
v /gi)dovini doseglo dno Severnega ledenega morja in na njem po-slavilo rusko zastavo iz titana 1er tako nakazalo, da je mcjrsko dno. bogato z zaloganu nalk in zemeljskim plinom, ruska lasi. Tiskovni predstavnik Stale Deparlmcnta Tom (.'asey je takoj ostro protestiral in poudaril, da so lovrstne lastniške zahteve Rusije povsem neosnovane. Spopad za vse bolj omejene naravne vire se bo po svetu v naslednjih letih očitno zelo zaosiril.
V sudanski pokrajini Darfur. kjer je krizo skušal reševali ludi naš predsednik Drnovšek, se očitno le nekaj premika. ZN bodo namreč tja poslali največjo mirovno misijo, v kateri bo 26 tisoč vojakov in policistov.
26 slovenskih občin pa seje zavezalo. da na njihovem območju ne bodo gojili gensko spremenjenih rastlin.
Petek^ 3« avgusta
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se pripravlja na prenovo kartice zdravsivenega zavarovanja. V leku je ludi projekt uvedbe on-line sistema, v kaierem bo nova. "pametna" zdravstvena kartica le se '"ključ" za dostop do
Prihajajo nove kartice zdravstvenega zavarovanja.
podaikw, i! pa bodo shranjeni na strežnikih. S prenovo naj bi posti>-poma odpadlo tudi poirjevanje kartic na avtomatih.
Predsednik Bush spet grozi. To krat sankcije predvidevajo zajnr/jii-tev premoženja v ZDA /.a lisic osebe in organizacije, ki skušaj<^ z nasiljem in drugače destabilizirati demokracijo v l.ibanonii. Sankcije nadgrajujejo Bushev ukaz izpred meseca dni, ki laksnim osebam prepoveduje vslop v ZDA. (ílavni tarči obeh ukazov sta Iran in Sirija. Glavni ciJj pa seveda nal\a.
Sobota^ 4. avgusta
Zgtidba okoli Term Oatež dobiva nove razsežnosti. Medlem ktJ že nekaj časa poteka boj za lastniške
deleže v lem termalno zabaviščnem parku, se je zdaj v igro vključil še i rane Ciajsek. Družba List. na čelu katere je ]'ranc Cîajsek. je namreč objavila namero za odkup vseh delnic Term. Lisi bn prevzemno ponudbo objavi) najkasneje v 30 tridesetih dneh.
Nekoč tako želena šievilka. dva milijona prebivalcev Slovenije, je sedaj že nekaj časa presežena. Še več. V šestih mesecili se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 0,2 odstotka. Konec marca je v Sloveniji živelo 2.01.^.597 prebivalcev, in sicer 1,02.^.7^9 žensk in 989,799 moških. Od zadnjega štet-
Že nekaj časa nas je već kot dva milijona.
ja prebivalstva konec lanskega leta sc je število prebivalcev povečalo za 3.220 oseb oziroma za 0,2 odstotka. Med prebivalci je biio konec marca 57.039 tuiroma 2,8 odstotka celotne populacije lujcev s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji. Skoraj tri četrtine so predstavljali moški, število žensk pa je znašal<i \5M0.
V(3žnja z vlakom skozi runel med Anglij<i in I'rancijo ni vedno dobra izbira. Na stotine ljudi je bilo uv krai v hvrotunelu zarrtdi prekinitve dobave električne energije šest ur ujeiih v vlaku pod gladin<i morja. OlToci so v strahu kričali, mniy gi so trpeli zaradi klavstrofobijc, temperature v vlaku pa so se povzpele do 40 siopinj Celzija.
Nedelja^ 5« avgusta
v vseh zaprtih javnih prostorih in na deh^vnih mestili je od nedelje prepovedano kajenje. V vcliav(i je namreč stopila novela protika-dilskega zakona, ki močno zaostruje kadilske pogoje. Kadilci se bodo odslej svoji razvadi lahko prepuščali le še na cesli ali lam,
Hadticem se obetajo te^l časi,
kjer bodo na voljo posebej opremljene kadilnice. Novela zvišuje sta-roslno mejo za nakup in prodajo lobačnih izdelkov z dosedanjih 15 lel na IS tel. liidl kadilnice morajo izpolnjevati določene lehnične pogoje, v njih ni dovoljeno jesti in pili, obsegajo pa lahko največ 20 odstotkov skupne površine zaprtega javnega ali delovnega prostora. V Velenju zaenkrat nismo opazili še nobene. Zanimivo je, da tovrstni zakoni uživajo skoraj popolno podporo javnosti. Prepoved kaje-nja podpira devet od desetih Rv-ropjecev in sedem od deselih Skv venccv.
Ponedeljek^ 6« avgusta
žabjo-
perspektiva
Predsedniški kandidai Lojze Peterle se je sešel z Milanom Kučanom, s katerim sla spregovorila o vl<tgi predsednika republike. Sogovornika sta se posvetila predvsem Kučanovim izkušnjam na predsedniškem položaju in vlogi vrhov, nega poveljnika Slovenske vojske, pri čemer sta se strinjala, da je slednja zelo nedorečena in nejasno opredeljena.
Prvi dan po uveljaviivi proiito-bačne novele so inšpektorji preverili več kol sto gostinskih obratov. Večjih kršiiev ni bilo.
v Italiji je začel veljati dekret, ki predvideva i^sirejše kazni za vožnjo pod vplivom alkohola in mamil. Gre za zelo visoke kazni, saj bodo pijanim oziroma omamljenim voznikom od zdaj grozile kazni celo od 6.000 do 24.000 evrov kazni, predvidena pa so ludi javna dela in večmesečni odvzem vol-niškega dovoi^jenja. Draga je postala tudi prehiira vožnja.
Torekj 7. avgusta
Zunanji minister Dimitrij Rupel je dejal, da sodišče v Hamburgu ni primerna institucija za reševanje meje s Hrvaško in da je to naše uradno stališče. Sicer pa kabinet preniierja Janeza Janše pripravlja srečanje predsednikov pariamen-tamih sirank, na kaierem bi preučili hrvaški odgovor na slovensko pobudo. Srečanje bo 17. avgusta, udeležbi^ na posvetih pa so /£ potrdili v vseh parlamentarnih strankah.
Kadilski zakoiî že sproža ludi ne-gi>dovanja. Iniciativa Združenja ponudnikov gosiinskih storitev op*)za(ja. da je zaradi protitobač-ne novele promet v lokalih upadel ludi /.a 50 odsiotk<iv. Će to res drži, bo pravzaprav dokazljivo šele po dopustih.
Žito postaja spet strateška dobrina, saj ga je letos v svetu mnogo premalo. Sindikat kjneiov Slovenije je ponovno pozval odkupovalce, naj kmelom plačajo ceno 180 evrov za tono krušne pšenice. Trgovci že obljubljajo \išje cene. kmetje pa S(3 prepričani, da imajo prav ti pri pri>daji največje rezerve.
Milan Kučan bo septembra prejel nagrado humanist 20. stoletja za leto 2006, ki jo podeljuje Med-
Milan Kučan prejme po-memi}-no pri* znanje.

narodna liga humanistov (II.II), Prvi slovenski predsednik si je pri* znanje zaslužil "za prispevek k miru, zaupanju in sodelovanju med narodi in državami na osnovi svobode. enakosli, človeškega dosto-jansiva in neodvisnosti". Priznanje bodo prejeli še nekdanja predsednika Makedonije in Češke, Kiro Gligorov in Vaclav îlavel, 1er hrvaški predsednik Stipe Mesič. Kučan bo visiiko priznanje prejel 20. sejHcmbra v Sarajevu.
Severna in Južna Koreja sta potrdili. da bo konec meseca v Pjongjangu srečanje voditeljev obeh držav. Sestanek med Roh Mu Hjunom in Kim Džong llom naj hi pripomogel h krepitvi vezi in spravi med í)bema Korejama, ki po koncu vojne leia 1953 še vedno nista uradno podpisali mirovnega sporazuma.
Moja
predsednica, predsednik
Katja Oèljak
21. oktobra bomo drtavljani volih tmv^a predsednika Republike Shvenije iti le dva meseca prej. 20- a\yu:>ta. se bo uradno pričela fiufviu wHfua rekuia Za pridue iu or^atiiziraue kandidaK* ho predstavljala lefhiulnl Hprini v ïeku na dof^e prv^e. r katerem Jim ne bi smele pojeujati moći. .^e najmauj onemu ne, ki priduo nabira kondicijo (in glasove) te od davnega konca leta 200.^. Takrat enkrat Je (n>slanec Evropskega parlamenta, ki sicer prisega, da je Cisto običajen ljudski èloxek, prejel priznanje European Vbicea za posebne dosežke... Poglej' mo, kaj seje o bodočih izkoriščevalcih pa.%}\ne volilne pravice ujelo v mrežo internetnih povezav,
Lojietova kampanja (on ie tisti i priznanjem) je éa'sovno tako .skrbno načrtovana in izvajana, kot da se dodaja kje na zahodu, npr. na ameriškem kontinentu, kjer se kandidati skorajda po Itipijevsko prevažajo od .Kela do ir^a in s tr^a na vas, lovijo simpatije, igrajo orglice ter izražajo razu/nevaffje za najrazličnejše Človeške stiske. Volilce z druge strani naslavljajo medij-.ska obvestila in celo as to pravo ter spodobno .spletno mesto, ki je tudi prvi od (roof^lovib zadetkov za iskalni pojem Lojze Peterle, Braw, res dobnt izkoriščena ortHJja in okoljsko neojxt-reCvn kandldat^ A on vseeno ni pravi zame. ker med nama ni kemije...
V predstavah politično [Pretežno indijerentnega s/ovenske^^a olKinstva sta .še edinti resna kandidata Danilo In Mitja, /al se lyijna nikakor ne uspe ločiti dru% od dni^^^a. Kljub temu da ima Mitja se kar si*odohen spletni nastop in Danilo nastopa le Mj ali manj na novičarskih spletni/} mestih, je razlika med ryinia že od prej tako zabri.^ana. Se vedno sta f/.«/ti dva. ki si močno trudita biti tako dobrii zastoifana kot Je Ixyze, vendar pa mnofii ljudje še vedno točno ne vedo. kateri Je bil guverner in kateri diplomat.
Pole^ tria/unta.stfkiis Je tia piano priplavalo se vsaj osem interesentov. Žalostno smesni '/.mago, či^ar stranka se Je pred volitvami odločila za spletni remont (predstavljam si. da bomo kmalu deležni Zmagove^a predvolilnega elektronskega setyi-.Ka za moraliziranje državljanom). Je kljub temu prisoten v mnogih "predsedniških " sf>letmh novičkah. Monfka Je lista ženska-kandidatka, ki so Ji neki zlobneži pomidili okro^Hh 50.1)00 evrov. da bi odstopila od kandidature in ne bi zastopala slovenskih žensk. Iskanje dveh kandidatov; šestega, Marjana. in desetega. Siarka, na .';veiovni mreži pa ni obrodilo sadov, niti enega relevantnega ne. .Se je pa zato veliko bolje <«/-rezal Jože iz Hribarja, ki Je zmagal v predsedniški tekmi v TV-iuidaJi Hribar in sedaj tudi resno razmišlja o udeležbi na pravih vollts'ali. Tudi nJega Coogle zelo dobro poišče. Bližam se koncu sezna/na kandidatov, objavljenega na na-.%lovu sl.wikipedia.org na dan 6. avgusta in iščem še "mladega" Darka, ki obstaja - skorajda skrit na spletnem mestu .%voJe matične stranke. Preklopim na drugo žensko kandidatko. Le nekaj noviůic kate na to. da sicer zelo dobro razume, da predsednik politične institucije, kot je republika, ne more (in ne sme) biti nepolitičen. Toda kaj ko želi Elena zastopati le del državljank In državljanov, s čimer se zavestno odreka vsakršni nu^žnosti za us{>eh, aparat volitev pa izrablja za nekaj tretjega.
Artur, zadnji navedeni na seznamu, Je velika osvežitev. Interdisciplinarna o.sebnost ima (boij ali mimj) urejen spletni nastop, zaradi česar ga priziîova tudi (ioogle. Kljid) tenm /hi ne vem. ali bi bi imela predsednika v gromozanskih škornjih. ki ostro zagovarja durvinistična načela. Kaj {Ki vi. že veste, koga Iwste wlih?
Kaj pa gledalci?
v nekem newyorškem gledališču so pripravljali novo uprizoritev. Glavna igralka je razlagala direkti)rju: »Vesle. drama je čislo moderna. Nobenih kulis ni na odru. v prvem prizoru stojim na levi strani odra in občinstvo si mara predstavliati, da sedim v nallačetii restavraciji. Polem odidem na desno stran odra in občinstvo si mora predstavljali, da sem prišla domov v sv<iio s(»bo,«
t»In pri treiji uprizoritvi,« jo prekine direktor, »si boste morali vi predstavljali, da pred vami sedi občlasivíí.«

MED DRETO IN SAVINJO
MaO Otato in S«avinio
Kulinarika v furîstUnî ponudbi
"Hrana je pomemben dejavnik v lurisiični ponudbi iu lo se velikoiirai premaki pouUafja". jc prepričan predsednik kuhatjuv in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj. Slovenska in /. njo Zitonijesavinjska kulinarika je zaradi specifićnciia razvoja med najzanimivejšimi kulinaričnimi okolji, "Ljudje so namreč zasičeni z jedrni, ki jih dobijo v vsaki jeostilni. v /gornji Savinjski úo\m pa obstajajo možnosii ponudbe tipično lokalnih jedi in pijač", jc ^ dejal Vo/cli na posveiu. ki je pripravil ljubenski Zavcîd za ra/voj pr)deželja in lu-riOTa. /aio je pomembno vedeli, kaj obiskovalci pričakujejo od krajevne ponudbe, v kateri naj bi bila prisma kulinarika na pomembnem mestu, Po mnenju predsednika ljube nskega lurisiičnega drušiva Franca Atelška se zadeve spreminja.o na bolje, saj obsiaja kar nekaj lurisličiiili kjne-tij. ki s swjimi kapacitetami uspešno dopt)lnjujeja doslej dokaj skromno gostinsko turistično pnnudbtv Ob lem Alek šek opozarja na nujnost skupnega trčenja in promocije vseh razpoložljivlli zmogyivosii območja, ne glede na občinske in druge meje, ki obiskovalcev sploh ne zanimajo. Ob načelrili spc^znanjih, kaj bj bilo potrebno sioriii, je nekoliko v/raku nbvisela uaoioviiev da ie turistične ponudnike nemalokrat sram postavili pred gosie avlo In one zgornje-savinjske jedi, na katere bi morali biti ponosni zaradi prednikov in sebe.
Popis nepremičnin se zaključuje
Geodetska uprava je konec julija zaključila lerenski del popisa nepremičnin še v 12 popisnih cenirih, tako da je skupno popisanih ^6.41 odstotkov vseh siavb in deiov stavb. S terenskim delom /Jiključujela tudi popisna centra Velenje in Moziije. Gci)dclska uprava vse udctežence. do katerih pcpsovalci se niso prišli, prosi, da pokličejo najbližjo pisarno geodetske uprave in se dogovorijo za popis nepremičnine na geodetski upravi, ali pa počakajo s pripravljenimi podatki na prihod popisovalca. Udeleženci popisa se lahko odločijo tudi za samopopis, kar ptmieni. da lahko dobijo obrazce pri popisovalcu ali geodetski upravi. Izpolnjene obrazce jc potrebno vrnili v petnajstih dneh od prevzema po pošti ali jih oddati na najbližji izpostavi geodetske upfave. Na Geodetski upravi računajo, da bo terenski del popisa zaključen dt> konca avgusta, po obdelavi podatkov. kar naj bi se /godilo do konca !eia, bo register nepremičnin vzpostavljen v začetku prihodnjega leta.
Možnost širše ponudbe in promocije
/ zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu se ukinjajo vse pristojnosti upravnih enot na področju gostinstva. Po razlagi načelnika niozirske upravne erioie Vinka Policnika se sami pogoii za opravlianie gostinske delavnosti ne spreminjajo in bfido morali bid izpolnjeni tudi v prihodnje. kar bodo nadzirali inšpekcijski organi, /akon omogoča širitev ponudbe gostinskega obrala z določenimi izdelki brez posebne regist racije ► odpravo doli)čb. ki se tianasajo na opravljanje gostinske dejavnosti, in poenostavitev evidenc pri postopku registracije fizičnih oseb. ki bi želele oddajati solx. "Namesto vpisa pri upravnem organu", razlaga Polič-nik, "bo /JI rcgisiradjíí Fizičnih oseb, ki oddajajo sobe. zadostoval vpis v Poslovni register Slovenije." Kmetje h o do laliko pod določenimi pogoji opravljanje goslinske dejaviiosi i zaposlovali najeto delovno silo in opravljali to dejavnost ne le iia kmetiji, temveč tudi na prireditvah, povezanih s predstavitvijo poteželja ali tradicionalnimi običaji, kar siri možnost njihove ponudbe iJi promocije,
Srečanje zgornjesavinjsicih upokojencev
Tradicionalnega srečanja na Ljubnem seje tokrat udeležilo okoli 500 članov društev upokojencev, ki so dan preživeli v prijetnem druženju s pesirim zabavnim in kuliumini programom. Osrednji govornik poslanec De SU S v državnem zborj [van Jefen je izpostavil po njegovem mnenju najbolj pereče pmbleme. ki ta čas pestijo slovenske upokojence. Poidaril jc. da so upokojenci s svojim preteklim delom ustvarjali današujo blaginjo, kar se prevečkrat zavestno pozablia. DcSUS si bo po Jelenovih besedah z vsemi močmi prizadeval ohranili dosežene socialne pravice. Boleče jc ra^slnjevanje socialne države in razgradnja javnih zavodov. Po Jelenovem mnenju imamo v državi dve vrsti bolnikov. Tiste, ki bodo lahko in one. ki ne bodo zmogli plačevati /dravstvene siorilve. »Zato si v stranki prizadevamo preprečiti razpadanje zdravstvenega sistema v tisiem delu. ko bo vrednota samo §e denar.« je še dejal Jelen, prepričan, da se ne uresničuje program varstva starejših, katerega so zapisali tudi v koalicijski pogodbi Upokojenci so ludi slišali, daje stranka upokojencev odprta za vse in edina, ki v državnem zboru glasuje za dobre projekte. S slednjo izjavo se ni strinjal Jelenov poslanski in koalicijski kolega Jakob Presečnik, ki seje srečanja udeležil zasebno, zalo jc bil izločen iz kroga lisdh, ki so ^smeli« spregovorili članom upokojenskih društev, ki po deOniciji sodijo v civilno, ne politično družbo.
■ Edi Mavric - Savinjčan
Flosarski bal je ljudska prireditev
Na Ljubnem ob Savinji so minuli konec tedna preživeli v znamenju tradicionalne 47. prireditve Flosarski bal, ki je bila tokrat v celoti obarvana narodopisno
Cela vrsta športnih, družabnih in narodopisnih prireditev je dosegla vrhunec z nedeljskim krstom mladega llosaija. To kra 1 so v svoje vrste sprejeli Robija Lihienegeija iz Radmirja, ki je že med vožnjo flo-sa dokazal, da bo dostojen naslednik svojih prednikov, V dolgih letih splavarjenja po Savinji in Dreti se je na rajžah pogumno izkazalo mnogo dobrih riosarjev, kot na Ljubnem narečno pravijo splavar-jem.
E^ogram s*) začeli s povr)rko. kije bila tokrat resnično p<wsem narodopisno obarvana. V njej je sodehn vala ludi županja Anka Rakun, v obleki, ki so jih ženske nosDe konec
zali S(i srčnost in znanje, ki krepko presegata turistične okviije. zato je bal vsako leto bolj ljudsko naravnana prireditev,
Svoje so dodali tudi številni obiskovalci, ki so vsa lela zvesii spremljevalci Ijubenskih flosar-jev. Nekaj tisoč so jih našteli v tednu dni. kar je za tukajšnje razmere hvalevredna številka. Dovolj vzpodbudna popoinica torej za zadovoljstvo in smelo načrtovanje skorajjtnje peldei^ele ponovitve na katero se Ljubenci miselno že pripravljajo.
■ Edi Mavric SavInjČan
Nizka giadina Savinje fiosarjem ni biia v pomoč, vendar so možje delo dobro opraviti.
19. in v začetku 20. stoletja. Tudi sicer je bilo na vsakem koraku čutili obujanje tradicije prednikov, ki s<i se v teh krajih ukvarjati pa'dvscm z lesom in splavarienjem po Savinji in Savi. Nekateri so peljali llose vse do Cmega morja, l.jubenska nan> dopisna prireditev je v svoji 47. p(v novitvi dokazala, da je močno prisotna v programu pomembnejših slovenskih turističnih prireditev. Vsa pohvala organi/^torjem /av<v du Savijija in vsem sc^delujočim, ki so ponovno dokazali, da s^» sposobni in pripravljeni ili do konca. Poka-
Največje veseije za kmeta je bila s eadjem bogata jesen, iz
katerega so stiskaii most.
Dovolj razlogov za zadovoljstvo
Med strateškimi načrti Občine Ljubno razširitev poslovno-industrijske cone v Lokah in 60 novih delovnih mest - Iz sredstev kohezijskih skladov izgradnja kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave
Tatjana Podgoršek
v Občini Ljubno so ludi letos za-znan\ovali občinski praznik s spletom prireditev. Osrednja je bila minuli petek v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma, na kateri so najzaslužnejši m posameznikom lega okolja podelili občinska priznanja, priznanja pa st) prejeli tudi učenci in učenke, ki so bili odličnih v vseh ra/redih osnovne ^ole.
Ljubenska /upanja Aiika Rakun je v nagovoru dejala, da imajo razlogov za zadovoljstvo dovolj. Osrednjo poi^ornost so v zadnjem leiu namenili izgradnji komunalne iolrastrukture v novi poslovno-in-dusirijski coni v I.okah, ki je sira-leski projekt nadaljnjega razvoja tega okolja. Po njihovih načrtih naj bi novi investitorji v svojih obratovalnicah in poslovnih prostorih zaposlili blizu 60 delavcev. Nadejajo
Z osrednje slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku - prejemniki najvišjih občinskih priznanj skupaj z županjo Anko Rakun.
se, da bodo 54 -odstotkov potrebnega dcnaria pridobili iz nepovratnih spodbud EU. Dan pred osrednjo slovesnostjo ob letošnjem občinskem prazniku so v prostorih ljubenske knjižnice predali svojemu namenu izposojevaInict^ igrač. K(H je poudarila Rakuuova se z igroteko ponašata v Sloveniji za
Alaj le Ljubljana in Maribor, zato je - po njenem prepričanju - ta pridobitev pomembna tudi za olrokc. starše in njihove slare starSe v regiji Saša. Čeprav težav pri zagotavljanju pitne vode za zdaj nimajo, so z nt)vo vrtino poskrbeli za rezervne količine slednjo. »Letos smo nadaljevali izgradnjo kanalizacijskega
sistema. V imslednjih dveh, treh letih naj bi središče občine že povsem uredili na ta način in zagotovili povezavo sistema s čistilno napravo v Radmirju, ki bo služila po trebam va'h zaselkov v <ibčini. Izgradnjo kanalizacije in omenjene naprave bomo pokrili s sredstvi ko-he/jjskih skladov,«
Ureditev poslovno-industrijske cone v Lokah je zahteven pmjekl, ki bo narekoval aktivnosti v občini še do konca lela. Di) takrat naj bi poskrbeli ludi za nujno obnovo mostu v Rastkah. »Je v tako slabem siauju, da jt 2e nevaren, je pa zelo pomemben, saj lod Vodi cesta na Golte, Smrcko-vec, je povezava s K:)ro-ško. nenazadnje je na tem območju 50 kmetij.« Po prvotni!! načrtih naj bi zgradili most na novo. Leit^s spomladi so objavili razpis, na katerega se je prijavil en sam i/\'aja-lec, predvidena cena i/gradnje pa je biia kar 40-odsioikov višja od pnîjektanlske. Ker niso uspeli zagotoviti dodatnih 120 tisoč evrov, bodo niosl le obnovili, da bo varen 7.a domačine in goste.	■
Praznik
posvečen
ovcam
Solčavani so ljudje, ki jih družbeni kalupi ne zavezujejo, zato je tudi njihov občinski praznik prava posebnost
Vsebina tciošnjega občinskega praznika je temeljila na zgodovinskem prikazu jezersko solčavske pasme ovc. Vzroka sta preprosta: domačinom je bila ovca skozi zgodovino skoraj osnovni vir preživetja, drugi
pa je vezan na septembrsko mednarodno razstavo ovc v Logarski dolini Sredi naravnih kulis pred osnovno šoto so mladi domačini dokazali pozitiven odnos do lastnega kraja z vsem spoštovanjem do stîscdov in vsega kar jih obdaja.
Še po eni /jiačilmisti je /Jian solčavski občin-
ski praznik. Nihče ne poudarja vchkih zaslug in tudi občinska priznanja delijo vsake štiri leta. Pravijo, da prevelika razsipnost ra/vrednot) delo posamezjiikov in v šali dodajo, &à bi v nekaj le-tih imeli vsi domačini občinska priznanja, če bi j ill delili preveč šin^kogrudno, S slednjim si oglaša tudi župan Alojz I.ipnik, ki pravi, úa so ludi po tem ohranili svojo izvirno posebnost. Sicer pa so se v letošnjem letu ukvarjali predvsem z dokončanjem det na pi> druznični osnovni šoli. z raznimi inštalacijami in javno razsvetljavo 1er ostalimi sivamiL ki sodijo pt)d zemlji), /a prihodnost imamo optimistične načrte, ki so precej vezani na subvencije dn^iivc. Lipnik računa, da bodo uspešni na razpisili za regionalne vzpodbude, saj so odločeni še naprej razvijali turizem, /a kar je potrebna urejena infrastruktura kot st^ ceste, parkirišča in še bi se kaj našlo.
■ Edi Mavrič • Savinjčan
Ovce in domačnost so bili temeljni poudarki solčavskega občinskega praznovanja.

Lutke na Cankarjevi
Kljub temu» da jc v minulih dneh vdikn SaIečani)V /H;)Ustilo dolino, jih ni bilo lakn malo, ki so si v soboio dopoldne privoSci-ii kuiiurt) na ulici. I.uikarica Briidia Lebcii je olroke in ludi njihove siarSe popeljala v pravljični v kale rem sla I me h giaviio vlogo ućilcljica Klela in rado/ivi ku/a Ui-cl. V predsiavi Blci-Kleia je glavnima junakinjama ves cas »dogajalo«.vvscm pa so uživali soboini glodalci pred-slave pred vtleiijskim (Vnirom Nova. Prijetna poletna p(3pcsiriiev mestnega do^ajajija. /a kaiero sc lahko zahvalimo Kiijižnici Velenje In pi^leinini <ullurnim priredilvani, je prav »pasab«.
■ bs
Lutke so otrokom vedno bUzu, Tudi igodba o Bici in Hteti Jim je
bila ^impatfvnu.
Ko zaigra 30 harmonik
Evnipska glasbena sola "Music-schule Frohlich\ ki ima po Kvropi kar 450 podružnic, za svoje učence vsako poletje organizira
krajw poletne tabore. .10 učencev, ki obiskujejo glasbeno 5olo v Celovcu. je prejšnji teden obiskalo naše mesto, Slednje je bilo lokaci-
ja letošnjega • že petega tabora.
Mladi harmonikasi so /a nabiranje novih glasbenih izkušenj koristili hotel Paka, kjer so od ptme-
deljka do petka igrali pod taktirko dirigentov Adriana Ilolzerja in Josefa Starka. Delo so prekinili tuci / bolj sprosčenlmi trenutki, ko so si ogledali marsikatero velenjsko znameiiiiost. Preden so se vrrill domov, so glasbeniki pri-prdvili tudi krajši končen, s katerim so pokazah, koliko se da v kratkem času doseči / Intenzivno vajo. V petek so v mali dvorani hoiela Phka /uigrali nekatere pesmi, ki so jih v/irajno preigravali v času bivanja pri nas. Večino ptv slusalcev so predstavljali starši učencev, ki so se prav //à to priložnost pripeljali v Velenje. Bilo pa je seveda tudi nekaj drugih domačih obiskovalcev, ki stj lahki» prisluhnili manjkmu ^'orkestru", ki je dokazal, kako zanimivo in lepo lahko /veni večje število harmonik, ki zaigrajo skupaj.
■ TJašs
Raziskovalni tabor letos na Golteh
Tudi tokrat naj bi približno 30 udeležencev tabora iz cele Slovenije delovalo v 10 skupinah - Prvič hotelska nastanitev
Tatjano Podgoršek
Velenjski inštitut za raziskave l!RIC-o bo od 11, do li^. avgusta pripravil tradicionalni razis-kiivalni tabor. Leto^ji bo 19., bo pa tudi Že 13. po vrsti. Ki ga organizira omenjena ustanova, I okra L ga bodo prvič pripravili izven Šaleš-
ke doline - na Golteh.
Posebnega razloga za spremembo h^kacije-po besedah vndje tabora Klemena Kotnika -ni. V navadi pač jc, da po dveh letih raziskovanja v enem kraju zamenjajo okolje tabora. Ker so v Šaleški dolini obdelali skorajda vsa območja, so se odločili za Golte, ki predstavljajo zimsko-t uri stični center bodoče regije Saša. »Iz preteklih izkušenj lahko rečem, da so bih gorski, hribovski tabori nekaj posebnega. Morda celo nekoliko boljši od t^sialih,«
tabor ie eden največjih pod okriljem Zavoda RS za zaposlovanje. Na eno najbolj ustvarjalnih oblik aktivnega preživljanja pniste-ga časa so povabili blizu 35 mladih, praviloma Zoisovih štipendistov iz cele Slovenije. Skupaj z meniotji in vodstvom labora jih bo
približno 50. l,ctos bodo prvič nastanjeni v hotelu. Raziskovali in ustvaijali bodo predvidoma v m ski-pinah Iz družboslovnega, naravoslovnega, humanističnega in umetniškega področja. Glede na lokacijo tabora je razumljivo. da bodo več pozornosti namenili naravoslovju in družboslovju.
V taboru ne bodo le raziskovali, ampak bodo resno delo združili še z razvedrilom. Klemen Kotnik je pri tem izpostavil nekatere tradicionalne dogodke, kot so župancjv pršut (-naj bi bila celo dva), tradicionalni piknik, krst novincev udeležencev, športni dan, ki bo zaradi okolja obarvan bolj pohodni^o in zaključno prireditev zadnji dan labora, na katero po vabijo tudi starše mladih, sponzorje in še nekatere druge guste.	■
Velenje - Tudi letos v teh poletnih dneh paieka akcija ocenjevanja urcjenosri okolja na celotnem področju MG Velenje. Pripravili so jo Turistično društvo Velenje. Mestna občina Velenje -Tir in PUP Velenje. Letos so razpisali Tri kategorije; v prvi oce-niujejo okolico individualnih sta-
novanjskih objektov, torej samostojnih hiš, v drugi urejen isi. balkonov in teras, v tretji pa urejenost kmciij-
Orga nizal orji so se tudi letos odločili, da se lahko tisti, ki menijo, daje njihovo bivalno okolje lepo. prijavijo kar sami, lahko pa jih prijavijo tudi prijatelii ali stîsc-
di. Prav v ta namen jc zaživela spletna stran www.cvetje.velenje.-si. na kateri si lahko ogledate kandidate in zanje tudi glasujete. Prijavile se lahko tudi tako, da izpolnite prijavnico, ki jo dobite v vseh PirP-ovih cvelličariiah v mestu.
Zaključek letošnje akcije bo 15. septembra, glavni pri izbiri
pa bodo tudi tokrat člani strokovne komisije, ki si bo vsako predlagano lokacijo ogledala dvakrat; enkrat napovedano in drugič nenapovedano. Nagrade najbolje uvrščenim bodo ptidellli konec septembra.
■ bs
Kdo ima najlepši balkon, teraso, okolico i hiše ali kmetije?
Do 15. septembra poteka akcija ocenjevanja urejenosti okolja v MO Velenje - Prijavite se lahko tudi sami - Podelitev nagrad bo konec septembra
Izvir
Nataša Tajnik
Ker se če fietvrno príhlituje mm šolsko leio. sem se ie dni mila na kofićno raznfuvo Uljakov umeiniške uî^miazije. Sphifte in strokovne ^mnazije Velenje, z na^lowm Itmntura. Razsjam je hilu {xyfiiavljem že ireije leio zapored v Galeriji Vekfye, ki hi se ji oh lej priloinos ti lit if i zahvalila za i>oiÍix)ro in izvrstno sodelovanje. Sama razsiavu Je bila zasnovana kot pregle<J najholjši/i in lelinic-/to ter kreativno mjholje zasnovanih likovn/h Izdelkov. Dijaki .vp ne predstavih z Izdelki, ki so /lastah pri strokovnih likovnih predmetih. ki so risarle in slikanje, predstavitvene lehmlis. likovna teorija, piasiično oblikovanje, hivaha kuiiura in ohranjanje in varovaf^e kulturne dediščine. Predstavitev dijakov in njihovih izdelkov je sko raj nnjna, z n;imi se prvič predstavijo nc/vzven staršem, profesorjem, prijateljetn in ostalim. Hkrati sann^sftym) ocenijo dr^t^ drugega. Nekaterim je inventurna predstavitev prijazna motivacija in nagrada, drugim vzpodbuda za prihodnji vnos energije In trudu. Izdelki dijakov umetniške gimnazije io pr\'i poizkusi razumevanja In predsk/vljanja vidnega s\eto okoli nas. spoznavanja njih samih in subjektivne naravnanosti h kreaiivnentu komuniciranju i^kozi vizuálnost. Oh dobrih kritikah razstave, na kateri so nekateri izdelki te suvereno prebili polie v umetnost, smo tudi pedagogi dobili nov zagon in ideje za izboljšanje pedagc>.{kega procesa. Pred leti je bile cenlrahstična naravnanost tol)ratevnnja v kontekstu likovnih umetnosti sinonim za kvaliteto pedaga^kega prtxvsa, danes pa .se z na.<o umetniško gimnazijo laiiko jmiavimo ol) bok izobrateval-nim institucijam, ki imajo že dolgoletno iradicip delovan/a. JJkovna/vizmUna umeinost je trenutno /tanoga, ki je v krutem hitro se razvi/ujoćem kapitalističnem svetu ie skoraj eksotika, tu ni profitabilne doda/te vrednosti, ki bi pomenila .status in veljavni materialni poiotaj tukaj in zdaj. NiC takšnega, hi rekh. a vendar se še wd/io veliko mladih ljudi odloča za poklice v vizualneni/llkovneni kontekstu. Kaj je vzrok? Ali Je lo iluzija svobode, ah je to telja po določenem tivDenjskem siilu ali preprosto ielja iK> početju omenje-/tega. ÍMhko. da so /rjihose ambicije le v ko/ttekstu mladostniških pričakova/il aH čustiwega za/tosa, ve/tdar se ob kas/iejšem Mudiju vizualnih umet/iosii roma/ničen mit o U/net/tiku. /leponovljive/n geniju in Jasnovidfiemu ustvarjalcu kq/ hitro sesuje vase. Vztrajajo in uspejo tisti, ki presetejo vero v mistič/to polje velikega V (umet-/to.'iti). iz\'ir je isti, čist, liko Ji h je (piKev) in prihajajo vedno znova, ki bi radi pili vodo. t^t pa je ie ena prava, naravnost naprej. V svetu, kjer vlada veliko in drago je verjetno veliko izvirov marših'-sa. nešteto {)oii. ki vodijo do i/ttelektualne širine in odf/rtosîi duha. Ce je znanje f^ioč. smo moćni. Verjetno nihče izmed nas ni Im> ttardo da Vinci, ali Pla2SS0 jh/ vc/idarle .wio na.^li majhen iz\ir. s čisto vodo. ki na/n bo pomagal razumeti svet skozi vidno in vide/Ui. Mogoče nam ho pokazal j)ot do večjega izvira in še čistejšega. V kontekstu vizvahtih u/neinosti se zadnje čase pogosto krešejo mne-/tja o pravi umetnosti, o sodobnosti tn /tovih u/neiniških praksah, ki so In prihajajo. 'i}idi pedagoške prakse poučevanja vizualne umetnosti se spreminjajo, izgittjcdo stare, priluijajo /tove. A vsel)ine in poti osti^/aio iste. izviri i.s ti, u/netniškl začetki posa/nez/nkov i.'iti. Star zemmki pregowr (ki ga je zelo rad utktrabil moj profesor G. OnamUs^J prati: Ce razumeš, .ho stvari prtrv takšne kot so. Ce ne raz}imeš. so stvari prav takšne kot so. Umetniška gimnazija vzgaja občutljivost na vizuálnost, na splošno umetni.^kost in preseganje vizualne vsakdanjosti hitre i)otroš/tiške druibe. Six>mnim se svojih dijaških let, č-eprav so bila lepa, .'iem pogrešala šolo takšnega kova. Lahko s/no veseli, da /tam je lahko (xmiijen takšen lip izobraževa-r\ja /mih kadrov, saj bodo le-ti oplemenitili in polepšali naš vizualni .%\et v prihodnosti
Tatjana in Siavfco Zaje sta doslej prejela največ giasov v kategoriji urejenosti baikonov in teras

107,8 MHz

Glasbene novičke
Dopustniki se vračajo
"Cas h i lm leče." je najpogostejše pojiovorno mamilo, pa kaj, ko je res lak». Se posebej velja lo /a clopusiníškeíza. Kt^maj jzreš. pa moraš že nazaj. V leti dneh je lo res iiajpogoslejsa icma pogovora in dcjsivoje, da so na boljšem tisli, kijih li prijetni irenulki se čakajo. Nasa Taljana (na sliki) je lista, ki »ji je že mijiil<i«, je pa prinesla s sabo nekaj dopustniških navad. Privošči si sladoled. kar običajno ne dela. Í Naredila pa je ludi loiiko U cppcja /a Tuni/ijo. da ji bo agencija najverjetneje prihodnje leto poklonila brezplačni dopust. Poleg nje so /nova '/, nami ludi Jure Bc-ricnik, Sašo Konečník, Nad-ja Blatnik. Janja Špe-gd. Milja C'rct-nik> Karolina D e s l o v n i k. Nataša Les-kovsek in Igor Kukovec- /elo v kralkeni se bo i/te ki o Stanetu Vovku, kj seje le dni spremenil v fizičnega dela vca.
••• na krcrtko ««•
TERRAFOLK
Po dveh letih se spet vračaiD na oder Ijublianskih Križank. Njihov zadnji koncert v polstnem gledališču na katerem so nastopili s Simfoniki RTV Slovenija in številnimi gosu. je bil dvakrat zapored razprodan, tokrat pa bodo v Kii-žankah nastopili 15. septembra.
SAMOREGGAE-STAN
Raggae festival Samoreggaestan se počasi približuje. Na Treh kra-]|ih nad Slovenko bistnco bo festival potekal med 16. in 19. avgustom.
KUNIGUNDA 2007
Bliža se tudi jubiljeni 10. Festival mladih kultur Kunigunda. ki vsako feto poteka v Velenju. Leto§n)i se bo zacel z velikim rock koncertom na Velenjskem gradu 24. avgusta.
PETRA SLAPAR
Razvpita lepotićka je vse bolj popularna. Njena skladba Ritem poletja postaja vse večja uspešnica, sama pa poleg nastopov m učnih ur petja pri Nataši Nachiigal v teh poletnih dneh najde tudi čas za pisanje diplome
ureja okolic<? hi^e in pri tem nczitansko uživa.
Počitniški program, v katerem je več spri)ščuj(> čc glasbe (velikokrat jo i/i^iratc vi), kontaktov in razUčndi pogovortw. vam je očitno kar pri srcu, zato ga bomo skušali kar najbolj ohraniti tudi v jesenskem času. seveda pa moramo zadostili kriterijem, ki jih imamo koi radio posebnega pomena. V programu moramo imeli namreč vsaj tretjino produkcijskih vsebin in prav toliko slovenske glasbe, ki pa jo in\ate Itak radi. Naj vas spomnimo, da v programu radia Velenje vsak dan malo pred 17, uro izbiramo naj oseb-nosi meseca julija in vaše sodelova-r\je tudi nagrajujcmi), Vključili pu smo se tudi v izbor uaj natakarice, na-lakatja 2007. Vključite se tudi vi. Pa prijeten d opu si vsem, ki odhajale, vsem, ki prihajate pa veliko delovnih uspehov.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 un. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 3.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ENRIQUE IGLESIAS - Somebody's Me
2.	MATCHBOX 20 - How Far We've Come
3.	MARK MEDLOCK ô OIE^R BOHi£N - You Can't Get It
Zadnjih nekaj mesecev je bilo za latino pevca En-riqueja Iglesiasa zelo uspešnih. Ne te, da se je na sceno vrnil z novim albumom Insomniac, ampak je dosegel planetarni uspeh s skladbo Do You Know, ki je splezala v vrhove številnih lestvic po svetu. Nekaj podobnega si zeli zda) doseči z novim s<ngk)m Somebody's Me. ki ste oa tokrat iř brali za pesem tedna na Radiu Velenje.
• • • #
• • • • •
• # » # «

LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četdek v tedniku NaŠ čas. Vrstni red v nedeljo. 5.8.20Q7 (§t.:741 ):
1.	OBJEM: Dekle
2.	ŠESTICA: Triglav, ponos domovine
3.	GAMSI: Vse je sposojeno
4.TUUPAN:	Na motonu
5.	POTEPUHI: Štajerc
6.J0ŽEGALJČ:Smrekovški	Pika
1 Ans. FRANČIČ: Šentjernejski petjeln
8.	ISKRICE: Poletni večer
9.	NIKOZAJC: Na dopust
10.VITA:Kokode	polka
••• ve<Ra: %vww.radiovelenje.iom
■ m Grabner
nikoli sami
107.8
Prin<e na evropski turneji
Ameriški pop zvezdnik Prince je še vedno aktiven. 49-letnlk je minuli teden v Londonu začel turnejo, ki bo obsegala 21 koncertov po I:vropi, na njej pa bo odigral mešanico svojih najbolj znanih skladb, /a turnejo, ki bo trajala do 21. septembra, je pripravi) 150 pesmi, občinstvo pa bo na različnih koncertih slišalo različne skladbe. Poznavalci trdijo, da je lo /adnja turneja na kateri bo Prince v živo odigral svoje stare uspcšnicc. V svoji karieri je Prince prodal 80 milijonov albumov, dobil sesi g ram myje v ter oskarja za glasbo v lllmu Purple Rain leta 19H4. Prejšnji mesoc je pop zvezdnik razdelil kar tri milij(îne kopij svojega novega albuma ob britanskem časniku Tlie Mail on Sunday.
Britney dokončno io<ena
Sodišče v Los Angelesu je dokončno potrdilo ločitev med ameriško pop zvezdnico Brilney Spears lo plesalcem Kevinom Fedorii-nom. Podrobnosti niso znane, je pa sodnik podpisal dokumente o razvezi zakona, dogovor o plačilu preživnine in skrbništvu otrok. Britney in Kevin sia se poročila oktobra 2004 ozirottia osem mesecev poiem, koje sodií^če razveljavilo njeno naglo poroko s prijateljem i/ otroštva Jasonom Alexandro m. 'ludi drugi zakon ni trajal dolgo. Potem ko jc rodila dva sina, je pevka novembra lani že
vložila zahtevo /a ločitev, na kar so prišle na dan njene tc?,ave z alkoholom in mamili, zaradi česar seje odpravila tudi na zdravljenje.
Nov album Portibrejkersov
Beograjska rock skupina Parlib-rejkers bo v začetku septembra objavila nov, dolgo pričakovani
skem parku Tivoli /e tretjič zapored potekal Plesni Žurz razhv gom. na katerem glasbo vrti eden najbolj popularnih slovenskih didžejev DJ Umek, Oh pro niocîji elektronske kulture je glavni nameit njegovega nastopa spodbujanje solidamosli in zbiranje prispevkov preko SMS-<w za društvo Beli obroč, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj. Akcija sc je začela L avgusta in bo trajala vse do 20. septembra. DJ Umek je sicer maja v Križankah predstavil novo mednarodno glasbeno platformo 1605 - Six-tee noll ve, njegova zadnja s ing I a Posing As Me in Carbon Oc-cassions pa sta bila deležna zelo dobrih kritik.
Studijski album po 28-ih letih
l.cgenda rna (country) rock skupina The lia-gles ho dolgih letih predstavila nov. težko pričakovan studijski album. Ploáča z naslovom The Long Run To Lden nastaja 2e vse od lani zdaj pa naj hi bila po
studijski album.
Skupina, na čelu katere sta že 25 let pevec Zoran Kostič - Cane in kitarist NebojSa Antonić • Antrm, je izid plošče z naslovom Sloboda ili ništa napo vedala že leia 2005, vendar pa so imeli težave z iskanjem založnika. Plošča, njihova že dvanajsta, naj bi zdaj izšla pri založbi PCiP RTS, na njej pa bodo objavi li trinajst novih skladb. Zasedba, ki je začela delovali leta 1982. spada med utemeljitelje jugoslovanskega garažnega ročka, za vedno pa so se v zgodovino glasbe lega območja zapisali z uspešnicami Kreni prema meni. Hiljadu godina. ílipntuisana gomila, Sunca sin in mnogimi drugimi.
izjavah kitarista skupine Joea Walsha lik pred izidom. Album bo po letu 1979 prvi pravi studijski album, čeprav je skupina po svoji ponovni združitvi že objavila nekaj izdaj z »živimi« pi)sncikj. Pod skladbo so se tokrat podpisali vsi člani skupine, poleg prej omenjenega Walsha šc Don lien-ley. Glenn Frey in Timothy B. Schmit. Ob izidu nove plošče skupina načrtuje ludi veliko turnejo v letu 2008.


ài


Umek V Tivoliju
25. avgusta bo na Jakopičevem sprehajališču v [jubljan-


'- /
Àsyn
^ri /"íeŠv^j-,
IWifjlS
9. avgusta 2007
Dve mladenkij ki se iskreno lahko pohvalita, da sta v marsičem dm-gačoi od vrstnikov. >^Drugačna« Jasmina Emširovic je študentka, ki ogromno prostega časa najneni pomoći potrebnim in delu v bošnjaškem kulturnem društvu. Nič manj energije nima Melita Kovač, ki kot prostovoljka dela na več področjih. Med drugim je letos vodila ekipo, ki je bila na mladinski izmenjavi v Nemčiji. A njun napis na majici govori o drugačni dru^čnosti. Tisti, ki jo žal vse preveč ljudi ne razume. Predsodki so pač huda reč. A njima je vseeno.
I
Čvek lahko samo ugiba, čemu sta se tako prešerno nasmehnila župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek (prvi z leve) in predsednik vaške skupnosti Podgora Damjan Ločičnik? Morda ugotovitvi, da je bolje, če kaj delaš kot če ne delaš nič. Ce nič ne delaš, nimaš nič, če pa, imaš vsaj svoj spomenik.
Brata Damijan in Matjaž Kljajič sta oba zelo zaposlena. Matjaž se na
NLB vse bolj posveča svetovanju varčevalcem, kako najbolje naložiti prihranke, Damijan, ki je svojo poklicno kariero tudi začel kot bančnik (zdaj pa je zgodovinar in direktor muzeja na Velenjskem gradu) mu je koristen sogovornik. Tokrat sta se »našla« na razstavi slovenskega denarja (razstava je v preddverju banke) vse od začetkov do današnjega tolarja nad katerim sta, kot ugotavlja čvek, še najbolj navdušena.
Ma<ek napoveduje smrt
Maček Oskar imn neverjelno sposohnnsi, (ja lahko /c nekaj ur prej /ačuti smrt ljudi, s kaierinii biva v domu /a upokojcuce. Na> prej je osebje doiTia za uptjkojcn-ce v Providonccu na Rhode Islandu misi Mo, Ja gre za naključje, potem pa so po dveh letilî opazili jasen vzorec. Odkar maček Oskar Živi z upokojenci, so ita nekaj Casa pred smrtjo jiašii oh postelji pokojnika, je povedal dr. David
Dosa 2 univerze Brown. Ker zdravniki načeloma podobnim zadevam ne verjamejo zlahka, gre očiino res za čudež narave. Dr. Dosa pojasnjuje, da v večini primerov maček ni redno zahajal k tem liudcm. potem pa so ga praviloma dve uri pred njihovo smn-jo nasii pri njih.
Radodarni bankomat
Bančnemu avioma-tu v Mansllcldu v Lo-usiaiii so morali «pregoreli kahlifl, saj je namesto zahtevanih
bankovcev za pet doiaijev dajal kar dvajselake. Svoji banki je lako pridelal kar za sedem lisoč dolarjev izgube, ki jih je razdelil med 26 srečnežev, ki so se prav v listih petili dneh ustavili pred hanko-maiom. Verjetno pa jc bilo njiht)-vr> veselje zaman» saj je nadzornica krajevne banke Anneiie Parker pojasnila, da bankomat beleži čas dviga in številke kartic, s katerimi seje dvigoval denar, zato bodo ljudi kmalu našli. In karje najbolj zanimivo: na bančni avtomat so policisti postali pozorni šele potem, ko se je v mestu razširil glas o ncveijctno radodarnih izplačilih.
Plovolaske bodo
"izumrle''
"I.eia 2200 se bo na Rnskem rodila zadnja plavolaska," so besede kanadskega antropologa Pelra Frosta, ki raziskuje razlike v barvi oči in las prebivalcev ra/Jićnih celin.
Do prelomnega leta naj bi se počasi, a vztrajno zmanjševalo število blondink, za karje krivo izginjajte gena za svetlo barvo las. Frosi je v svoji knjigi zapisal, da imajo ljudje v Evropi lako lem-ne kol modre, zelene in sive oči. lasje Evropejcev pa so svetli, temni ali rdeči.
Direklor rimskega znanstvenega instituta Mendel, genetik Brutto Dallapiccola je pojas-
slnteze m določili, kako mikrobi učinkoviio proizvajajo energijo. »Počasi nam zmanjkuje fosilnih goriv, lorej učinkoviieje kol laliko uporabljamo energijo bolje je.« je navdušen pojasnil Ward.
Bakterija, ki so jo p{)imenovali Caiididatus Chloracidobacterium thermophilum se razvija lik ptid pt>vrsjcm gladine vode in skupaj z ostalimi mikrobi tvori modro zeleno prevleko U alg. Uspeva na temperaturi med 50" in 55° C\
Ustavljeni uiinkî kokaina no možgane
nil I'rostovo teorijo na podlagige-neiike: "Da je otrok plavolas, morata imeli oba siarsa gen za svetle lase, medlem ko čc imamo enega siarša z genom za temne lase in enega z genom za svetle, bo oirok temnolas."
Drugi razJog za ''izumrlje" pla-vi>lask in plavolascev pa je predpostavka. da se bo v naslednjih desetletjih največ ljudi rodilo v Afriki. Aziji in Južni Ameriki» kjer so ljudje temnejše polti in seveda tudi temnejših las.
Bakterija, ki pretvorja svetlobo v energijo
Raziskovalci so v ribniku, ki se nahaja na področju ameriškega nacionalnega parka Yellowstone,
odkrili bakterijo, ki je sposobna svetlobo pretvoriti v energijtj. David M. Ward, profesor mikrobiologije na Dr/avni univerzi Montana je pojasnil, da rastline svetlobo v energijo pretvarjajo s pomočjo fotosinteze, prav tako lo počno nekatere bakterije. Vendar pa ima novo odkrit tip bakterije povsem svoj način fotosinteze. Znanstveniki so prepričani, da bodo s pomočjo nove najdbe razvozlali 74iodovino nastanka foto-
Raziskovalci so našli način kako pri laboratorijskih miših ustaviti negativtie učinke kokaina na možgane. Pri raziskavah so se osredotočili predvsem tia del niiižganov» ki so odgovorni za u/jtek, zadovoljstvo ter odvisnost in odkrili način kako Ziiireti hipe-rakliviiost možganskih celic, ki jo sproža kokain. Znanstveniki so /e dalj časa proučevali na katere dele možganov vpliva u^.ivanje kokaina, vendar gre za prviî študijo v kalen jim je uspelo identificirati mehanizme potrebne za ustavitev negativnih vplivov droge na možgane. UgotovUve bodo po mnenju raziskovalcev nekega dne nedvomno privedle do boljših tehnik zdravljenja odvisnikov od drog.

&
Posebna nedeljo
Zadnja nedelja je bila ta nekatere res nekaj posel>-negd. PostaviJa jih je ven. Kddilci 6e bodo lahko odslej na prostem ndužili svežega zraka.
Priiazno vabilo
Občina Šoštanj vabi kupce in prodajalce na novo tržnico. Prodajalce ne vabi le na tržnico, še prej jib vabi na občino. Da jim izrečejo dobrodošlico: plačilo komuna lne takse.
Eni mislijo, da odlo(o{o
v marsikateri slovenski obćini so se odločili, da na svojem območju ne bo do dopustili gojenja gensko spremenjenih organizmov. A kaj ko bo Uidi v tem primeru obveljal moderniziran stari rek; obči' ne obračajo, država obrne.
Tudî politiki
v Velenju se že vneto pripravljajo na septembrsko Floristiko 2007. Udeležilo naj bi se je tudi veliko naših politikov. Le kot obi> kovalci, ne kot aktivni udeleženci. Čeprav imajo mnogi tudi dobre izkušnje s sajenjem rožic.
Ixhod v sili
Pri nas raste število odkritih ponarejenih evrov. Nič čudnega, ko pa tako odkrito rastejo cene.
Proti državi
čeprav smo Slovenci tako lepo ocenili Evropo, ta, kot kaže, nam vedno ni najbolj naklonjena. Evropska banka za razvoj naj ne bi dokapitalizirala Gorenja, ker se ni hotela iz njega umakniti država. In tako se bo moralo Gorenje za dokončanje tega projekta (spet) postaviti na lastne noge. Oziroma na lastno glavo • menedžment.
Še zdravila
v Sloveniji naj bi kmalu dobili se eno tovarno zdravil. N vem, če bodo izde^ lovala tudi taka proti ^a-vobolu. Taka zdravila bomo očitno se močno potrebovali.
Nazaj, naprej
v mnogih krajih pri nas se z raznimi prireditvami vračajo v preteklost. Ljudje bi vendarle marsikje raje videli pogled v svetlejšo prihodnost. A to je veliko težje.
Adrenolin
Pri nas je zadnji čas vse večja ponudba različnih adrenalinskih Športov in športno zabavnih objektov. Mnogi navadni Slovenci te^ sploh ne potrebujejo. Za dvig adrenalina je že dovolj, da obiščejo trgovi-ne ali tržnice.

MED NAMI
»Ni koalicije^ ki ne bi delala napak«
Poslanec v Državnem zboru Jaka Presečnik za uvod v parlamentarne počitnice na fizioterapiji - Pokrajinska zakonodaja največji projekt v samostojni Sloveniji - Najprimernejša zahodna varianta tretje razvojne osi
P
Jaka Presečnikt Predlagatelji manfiaga steWia pokrajin od trenutno dogovoiienlh morajo Jaaao povedati, katerih v te/n primeru ne bo,"
Tatjana Fodgoréek
Do /ačelky parlamenlarnili počitnic v teb dneh ima poslanec v Dr/avneni zboru i/, /gornje Savinjske doline Jaka Presečnik še nekaj o h vezno sli. a ga te ne obremenjujejo laka /elo, da si ne hi /e privoSćil ilzioierapije v Zdravilišču Laško. ^Menim, tla so vlaga-T\ia v uirdilev zdravja najboljši način za nabiranje moći za obveznosti do konca leta,« je konienii-ral odločitev
Sicer pa Jaka Preseâiik meni. da je vladna koalicija, ki jo sestavlja tudi njegova stranka, irdna in daje delala v ieîognjem prvem poletju dobro. Največ je naredila pri ustvarjanju pogojev za gospr)dar-ski razvoj, precej tudi na ostalih področjih, pomembnih za državljane. Pua'icc. ki so letele na r\ieno delo. lorej niso bUe upravičene?
»Nekatere /e. Namreč ni knaticije. ki ne bi delala napak. Jih je prejšnja in jih ludi ta. a pomembno je, da delamo v korist dr/^vlianov.«
Kot vodja poslanske skupine S I. S je v prvi polovici letošnjega leta največ koristnega časa »zapravil« za pripravo zakon<idaje in njeno usklajevanje ^ preden je prii^la na sejo vlade kot predli jg. Na sejah Državnega zbora se je ustvaijalno vključeval predvsem v razprave o n^ibolj aktualnih vprašanjih. Konkretno? Lelos je to zagotovo pokrajinska zakonodaja, ki je zanj eden največjih In najzahtevnejših projektov po jsamo-svojitvi Slovenije, po uvedbi Uv kaine samouprave. Projekt naj bi dokončali jeseni.
p pokrajinah
Na vprašanje, kakšno je njegovo siališče glede pokrijin, je

Jaka Presečnik dejal, da so politiki v pogovorih o njihovem šle-vilu /e kar precej daleč, a so razmišljanja. da bi veljnjo še enkrat temeljito razmislili o tem, vse pogostejša. *Menim, da imamo usklajene zakone, potrebne za ustanovitev pokrajin. Tisti, ki predlagajo manjše število od trenutno dogovorjenih 14, morajo jasno povedati, katerih v tem primeru ne bo. Gre za problem Koroške. tudi regije Saša. p<isavske, zasavske in še katea\«
v času kolektivnih dopustov se življenje skoraj ustavi
Ob sprehodu skozi mesto, ki je v zadnjih dneh ze lako ali tako bolj prazno kol ponavadi, lahko hiiro ugolovimo, da se dogaja manj kot smo vajeni. Poterie, lenobno kol jc, se v teh dveh lednih. kijih veliko Velenjčanov celo icto nestrpno pričakuje, še bolj poleni, v Velenju seveda. Kljub lemu mesto najde čas za mnoga popravila in druge obveznosti, ki jih mora opravili. Kaj pa lahko počnemo pciletne dni mi. mlajši člani mestne skupnosti.
losi je bil v času prenove, kar nekaj počitnic in /e številnih dopustov. dostop do igral omejen, /ato so si morali najmlajši zabavo la čas poiskati drugje.
Prejšnji teden je nekatere razveseljevalo. druge pa jezilo tudi dejstvo da nekaj dni ni bilo tople vode. Še ena izmed (sicer nujnih) zanimivosti, ki jo je raw doživeli v tem času .,. Marsikdo je med drugim verjetno opazil, da je v leh dneh zaprt tudi Max club. Mogoče za nekatere prjsenet-
drago. Na srečo je še mnogo drugih oblik nřkrcacije, ki jih lahko koristimo. Najcenejši so seveda sprehodi in tek - lahko okoli jezera ali kje drugje, nekateri se odločijo za planinaijenje. lahko pa se/.ete malce globlje v žep in si privoščile teuis. igranje odbojke (igrišča je treba najeli), kolesarjenje (čeprav kolesarskih poti ni veliko. seveda morate imeti tudi kolo), pa še marsikaj bi se našlo.
Kljub naštetemu pa je očitno »ponudba akiivnosti precej shuj-
C'e začnemo kar pri najmlajših -otroško igrišče je dobilo še modernejšo p(xlobo. Oiroci lahko uživajo na novih igralih, ki so bila postavljena prejšnji leden. Na ža-
ljivi), a nič zato. V našem mestu jo vsaj go stota kavarn na kvadratni kilometer pre-cejšnja. število pa še narašča. Obisk katere izmed njih je lahko ravno tako prijôlen,
Nekateri se seveda raje kot za sedenje v kavarni odločijo za rekreacijo. Nikakor ne moremo prezreti, da je zaprl velenjski bazen (odpre se oktobra). lelni šoštanjski pa je letos "preminil". Edina možnosi plavanja v naši bližini sta poiemlakem jezero in (erme Topolšica. Prvo je mrzio in »divje«, drugo pa precej
šala^^. Oe pokukate v knjižico aktivnosti. ki jo izdaja TIC, boste opazili, da je najbolj »trdovratna kalorija«, ki se je tudi poleli ne da znebiti vila Mojca. Ta je odprta vsak dan. razen tib vikednih. lu je ludi kino, ki pa s-pei bolj sameva, potem pa se zgodba skoraj konča. Kaj lahki) lorej še počnemo v teh dneti? Koristno bo. če preberemo kakšno knjigo. Knji^.nica še vedno vabi. čeprav s potelnim delovninj časomd)). Ijihko pogledalo tudi kakšen dvd-je. ali pa si sami izmislite novo, drugačno in zanimivo obliko preživljanja prostega časa. Morda bo zadoščal že prijazen klepet s prijatelji. Naredile si pač poletje. kolikor ga je še, prijetnoin sproščujoče.	■ Tja&a
Pri tretji razvojni osi zahodna varianta
Med aklualna vprašanja je uvrstil ludi razpravo o tretji razv<yni osi. Pravi, da je njegovo stališče
in stališče občin Zgornje Savinjske doline do tega vprašanja jasno že od začetka. »Zavzemamo se za to, da iretja razvojna os preseka bodočo regijo Saša. /agovari^mo zahodno varianto, saj lahko samo na takšen način zagoiovimo skladnejši razvoj pokraji Jie v celoll Dejstvo je. da je /gornja Savinjska dolina manj razvita in rabi taksen zagon, (''e se ne bomo mogli dogovorili o delitvi pi)sameznih funkcij pokrajine. bomo ustvarili še en nov center ozircmia 14 centrov v Sloveniji. Sem med tistimi, ki se zavzemajo za razpršitev nekaterih funkcij pokrajine, pri tretji razvojni osi pa, kol sem že dejal, za zah(Jdno različico.«
Na vprašanje, ali so stališča glede pokrajine Saša in irase tretje razvojne osi v Šaleški in /gornji Savinjski dohni enotna, je Presečnik odgnv(îril, da so bila stališča na to temo na sejah ob-
činskih svetov različna, manjkalo tudi ni pomislekov. »Iciiav v sodelovanju med d<ilinama ni. Te nastopijo zaradi stopnje razvitosti. Cc združimo obe dolini, bomo po nekaterih kazalcih visoko, to pa v bodoče pomeni manj razvojnih sredstev, manj denarja za slabše razvila področja,«
Vroča jesen
Tako kot nekaleri njego^ poslanski kolegi, ludi sam napoveduje vročo jesen. Pred vrati so vi>liivc predsednika države, svetnikov v Državni svet. v Državnem svetu jih čaka razprava o rxikrajinah in i)bravnava še nekaterih drugih zakonov. kjer bodo težje našli skupen jezik, liden lakih bo. po njegovem mnenju, zakon o žrtvah vojnega nasilja. Nekatere stranke zavirajo sprejem lega zakona, fam pa trdi, da ga je treba sprejeli predvsem /.a radi mobil i/J rancev druge svetovne vojne, ki čakajo na rešitev s-voje težave. »Menim, da n^ bi smeli dopustiti, da bi narava s^ma rešila to odprto vprašanje.« je še dejal Jaka Presečnik.	■
Izposojevalnica igrač
V prostorih knjižnice na Ljubnem so oàptii nov kotiček z igračami, imenovan igroteka, kjer si bodo otroci lahko izposojali igrače za domov
Ijubenska igroieka je tretja v Sloveniji pobudo za ureditev k(v lička / igračami pa je dala županja Anka Rakun, /a to brezplačno novost za vse otroke iz /gornje Savinjske doline je Občina l.jubno namenila dva tisoč evnw, gre pa predvsem za kvaiiieine in zalo dražje igrače. Kotiček so uredili na mladinskem oddelku in vanj postavili okoli SO igrač, ki si jih lahko za 14 dni brezplačno izpcv sojajo na dom. «Gre predvsem za didaktične igrače, sestavljenke ali lessne kockc, ni pa ljubkovalnih ig-
IgraČe v ljuhenski igroteki so trezpiaČno na voijo otrokom
rač,« je na oiviiritvi povedala direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut.
Po igračah naj bi segali predvsem predšolski otroci in otroci nižjih razredov osnovne šole in so na voljo samo v enoti na Ljubnem. Hkrati z otvoritvijo količka igrač so proslavili tudi 3()-Icluico delovanja knjižnice na Ljubnem, ene od sedmih enoi mozirske osrednje knjižni:e. V Mozirju je
bila knjižnica ustanovljena leta IW. Ijubenska pa je ob ustanovitvi leta 1977 imela 51 članov. Skromnih začetkov delovanja v kulturnem domu se spominja tudi prva knjižničarka Manca Mermal. vesela, da ima danes Ijubenska enota knjižnice že okoli 350 članov, ki so si v prvih šestih mesecih letošnjega tela izposodili 2965 knjig.
■ Edi Mavric • Savinjčan
MALA ANKETA
Velenjcani - kam med poiitnkami?
v poletnih mesecih mladi uživajo v dvomesečnih šolskih počitnicah. Oddahnejo si od šole, profesoijev. spočijejo svoje možgane in si naberejo moči za novo šolsko leto. Na žalost večina odraslih velik del tega časa preživi na svojili delovnili mestih. Sedaj pa so (c prišli na svoj račun. Začeli so se kolektivni dopusti.
Naključne mimoidoče Velenj-čane pa sva povprašali, kako preživljajo poletne dni, l-ojze Penšek: ^Večino svojega časa pijsvetini neg<îvanju sv(v jega vrla in rož. Cilede na to, da sem upokojenec, se trudim, da bi živel čimbolj p;)lno in aktivno življenje, zalo se pogiisto odpravijn v hribe. V preteklih dneh sem osvojil vr-

hove Paškega Kozjaka. Graške Cxore in Sinrekovca. Načrlujeni pa tudi malo daljši oddih na slo venski obali. Ldcjs scnî se odl(v čil obiskali Izolo.«
Cvetko Petek: »Sem učitelj športne vzgoje iiî si lahko poleti privoščim mab daljši oddih. Ogromno časa preživim na kolesu. sa.i mi predstavlja najboljši način za sprosiitev. Poleg tega sem veliko doma. kjer je treba v poleinih mesecih veliko postorili okoli hiše. Letos sem na morju že bil, počitnikiv val pa sem v Ptili in v Barbarigi.«
Jože Koren: »Vsak dan se s prijateljem odpraviva na daljši sprehod. To se mi zdi zelo pomembno. saj ži-vun v bloku in mi gibanje v naravi zelo koristi. Poletje zame ni nič posebnega. Včasih sem v poletnih mesecih
f^v
m
odhajal na morje, oziroma kasneje v toplice, letos pa sem se odločil, da bom kar doma.«
«Slavko Videmšek: Vsako poletje se odpravim v toplice. Prejšnja leta so bile to Terme Čatež, letos pa sem se odločil za Banovce. Poki tega rad zahajam v hribe, kamor se odpravim na krajše, enodnevne izlete. Doma pa me čaka ma.ihna kmetija, kjer nikoli ne zmanjka dela.«
Fahrodina Music: »Poletje mi je všeč, ker mi ni treba hoditi v Šolo. Večinoma sem doma in J fl gledam televi-it^^f /ijo »li P^ se 5 L'	prijatelji igram
na igrišču. Včasih me mami pelje ludi na bazen, Na morje pa letos ae gremo.«
1
Iff
4'.
L
1
»"H'j^
Za jubilej napredovanje(?)
Upam in želim si. Jd bo moslvo
imelo veliko večjo podporo s si>	Moj^ivh boUo odi^irala 27
bune. kol jo jc imelo v prejšnjem	kro^iov. Jesenski del bodo
prvensivu. /e spomladi, kolikor	predvidoma končala s 14. ku>
Velenjski nogometni klub Rudar bo prihodnje leto slavil 60-letnico - Najlepše darilo za jubilej bi bila uvrstitev v prvo ligo - V soboto s Krko
Konec tega ledna, v soboto in nedeljo, bo slekla nova ickmo-valna sc/ona v 2. nogomelni Ta podobno kol lani ludi leios slejc desci klubov. V njej nc bo već I.ivarja, kije napredoval v I. li^o. zamenjala gaje Be|y krajina, ki je i/padia iz nje. V irclji ligi, v/lu>d o/jronia /ahod, sla se preselila Dravinja in Tinex Šenčur, i/ njiju pa Sla na v/hod prii^la /avrč in Krka. Prav Novom esc an e bodo Vele nj ca ni gosliJi v prvem nasiopii v novi sezoni, Ickma bo v sobtiio. njen Ziicelek pa ob IX. uri.
v vodstvu kluba so previdni v napovedih. Ne skrivajo, da si želijo, da bi v Velenju zni)va spremljali naslope najboljših prvoligaških moštev, vendar po besedah predsednika kluba Dejana Rado-vaûoviêa ne bo konec sveia, će se lo ne ho zgodilo. Pri tem imajn v
mislih prejšnjo sezoni), ko siy nekalen Rudarja cclo uvrščali med favorite /a drugc^ligaski naslov, a so njihovi navijači skupaj z vodstvom kluba in trenerjem Brankom Oblakom do zadnjega kroga (repeiali za obsianek v ligi. To se ne sme ponovili, so si dejali po koncu prvenstva in miišlvo dobro premeî^ali. Kol smo že pisali, je kar nekaj igrak*ev odšlo, prišlo je nekaj novih. Ali ima Oblak mořivo za vrh, pa je pred začelkom nove sezone še ležko nap<»vedaii-SodeC po pripravljalnih lekmah (čeprav se bo njegova prava vrednost pokazala na prvenstvenih) je nova ekipa močnejša od prcj^i-nje. Največje optimiste med Rudarjevimi privrženci preveva celo napoved, da se bodo 'rudarji' sprehodili skozi novo prvenstvo. Tudi igralci ne skrivajo želje po napredovanju, a poudarjajo, da bodo o nalogah in ciljih razmišljali le nd tekme do tekme. Če pa se pokazala priložnost za napredovanje, jo hodiJ seveda izko-rislill.
»Imamo dobro moštvo«
Pred uvodno tekmo z novincem, Krko. Rudarjev trener Branko Oblak napoveduje: »V novem prvensivu bi se morali potegovali za sam vrh lestvico. Me-
nim, da imamo dobro mošlvo. Pripravljalne tekme smo igrah z različnimi lekmeci - slabšimi, pa tudi zelo močnimi, kol sta bila drugo mnslvo nizozemskega PSV riindhovna(l:4)inCeija(3:2). Napad je bil v glavnem dokaj učinkovii, Ob lem je pomembno, da so si igralci na vsaki leknii, tudi prini Nizozemcem, ustvarili
veliko prilt^žnosti za zadelek. Cioli pa so lisii, ki privabljajo gl^ dalce na iribuno.
Tudi i)brambna vrsta jc močnejša od lanske, je pa v tijeni igri še nekaj stvari, ki jih bodo morali igralci na prvenstvenih lekmah, ko bo šlo zares, spremenili. Predvsem morajo na irenuike zaigrati še bolj zbrano in agresivno.
sem pač bil na Rudaijevi klopi, sem spoznal, da je v Velenju vsak naspn)lnik zelo motiviran in ra/igran proti nam. Očitno je gostujočim moštvom užitek Igrati na lepem velenjskem igrišču. Ne glede na lo. moramo žc v soboto z Igro in goli dokazali, da upravičeno napovedujemo visoko uvrstitev v novi lekmřwahii sezoni.«
■ vos
gom (10, oziroma II, n<wem-bra.): spomladi nadaljevala 9. marca, zadnji krog pa naj bi bil na sporedu 31. maja.
Prvi krog. sobota: Rudar -Krka (18.00). Zavre • Aluminij, Krško - Bela krajina; nedelja: Triglav Gorenjska • Mura 05. /agoije - Boniftka.
Sedijo z feve: Šmoti AhSf Grbtc Denis, Steiner Martin, AgiĆ Semir, Omtadič Nik, Mujakovic Alem, JeseniĆnik Aies, MujanoviČ Aien; Stojijo z ieve; Obiak Brane (trener), Čeiofiéa Sebastjan, Grešovrtik Žan, Mijatovic Boris, JahiČ Safet, MijiČ Aien, Kratjevič Jovisa, Hrpac Ožbej, Čepefnik Marko (sekretar). Komar Slavko (pomočnik trenerja); Manjkajo na sUki: TWfkovfČ Damjan, JaHič Senad, Hankič £ftv«r, Raiimanovič Almir, Omerovič Anei, Verboten Milko (trener golmanov)
Poglavitni cilj: obstanek
Nogometaši Šmartna 1928 bodo le nastopili v 3. ligi - Iščejo glavnega pokrovitelja - Za uvod proti glavnemu favoritu
Nogometaši Šmarinega bodo novinci v 3. ligi vzhod, zato so pri napi)ved'th zelo previdni. Prva njihova naloga bo po besedah predsednika kluba Draga Pusovnika zagotoviti si obstanek v ligi. nato pa v naslednjem (etu odločno razmišljati o novem naprcdovanju. Treba jc namreč spomniti, da so v preteklih dveh sezonah iz tekmovanja na ravn: ccljske medobčinske zveze prek Štajerske lige prišli v tretjo,
v uvodtîi tekmi novega prvenstva bodo v nedeljo gostovali v Šentjurju, za katerega poznavalci tekmovanja v irclji ligi menijo, da je glavni favorit za prvaka. Najbrž pa na njej še ne bodo povsem uigrani. ker so bili nekateri igralci vmes na oddihu. Tretja liga pač m prva oziroma druga liga, kjer morajo igralci do začetka priprav izkoristi počhnice.
.Smarškí> moštvo ni doživelo veliko sprememb. Okostje je enako lanskemu. Med novimi obrazi pa sta gotovo največji okrepitvi Id-nan SoAič, ki v novem prvenstvu ni v kombinaciji velenjskega trenerja Branka Oblaka, ter Ramiz Smajlovič. Slednji je nazadnje ig-
ral v Avstriji, pred tem pa je tudi že nosil šmarški dres, pa tudi Rudarjev.
Po končanem prvenstvu je bilo nekaj dilem, ali bi sploh nastopili v tretji ligi. Zaradi nesolidnega poslovanja prejšnjega kluba imajo po besedah sedanjega predsednika Draga Pusovnika težave pri pridobivanju posameznih pokroviteljev. TI se po njego-vili besedah bojijo, da bi se denar spet tako nesmotrno trošil. kot se je v preteklosti, kar je konec koncev tudi povzročilo, da so pristali v najnižjem tekmovanju. »Se bomo pač bolj usmerili na življenje iz meseca v mesec, zavzeto pa iščemo pokrovitelja in upamo, da ga bomo našli Naše razmišljanje je podobno lanskemu. Ne startamo na prvo mesto. Naš prvi cilj bo obstanek v ligi. V .štajersko ligo. kjer smo igrali v prejšiyi sezoni, smo prišli zeleno mizo, kot drugouvrščeni) mošlvo. Pokazala se jc priložnost, zagrabili smo jo, poslali prvaki Štajerske lige in prišli v tretjo. Zavedamo se, da je tretja liga zelo močna, če pa sc bo pokazalo, da se lahko enakovredno kosamo z drugimi
Doma ob nedeljah
V jesenjem delu prvenstva bodo odigrali 14 kmgov, v spotnladan-^em delu pa 12, Prvi del bodo podobno kot v 2. 11^ predvidoma končali 10/11. novembra. Nogometaši Šmadna 1928 bodo domače tekme igrali ob nedeljah.
Prvi kfo^ (sobota): Mladi upi Šenčur • Šmartno 1928, Stojnci • Odranci (nedelja), Tehnotim Verzej • Koroška Dravograd. Črenšovci • Trgovine Ja-ger Š. J., Pohorje • Dravinja, Maleč-nik-Kovinar štore, Pakima-Roma; začetektekemob 17.30. ■
moštvi, si bomo seveda prizadevali. da bi bili na koncu čim višje uvrščeni. Moštvo je kakovostno, verjamem, da ga je trener dobro pripravil,« razlaga pred začetkom prvenstva predsednik kluba Drago I^isovnlk.
Trener F.rvin Polovsak veri a me v obstanek. »Fantje so si zaslužili, da igrajo v tretji ligi. Menim, da s tem ne bi smeli imeli težav. Po lem. kolikor sem doslej spoznal moštva, je naša stvarnost sredina lestvice. Vsekakor pa si bomo na vsaki tekmi prizadevali igrati čim bolje in navduševati ljubitelje nogometa v Šmartnem ob Paki približno lako. kot so jih igralci pod vodstvom Peira Irmana v prejšnjih sezonah,
■ vos
Elektra prenovljena v novo sezono
V ponedeljek so se pod vodstvom novega trenerja Ivana Stanišaka na novo sezono začeli pripravljati tudi košarkarji Elektre Esotecha.
Ekipa je precej prenovljena, saj sojo po koncu sezone 2006/07 zapustili Milia Čmer, Blaž Ruči-gaj. Srboljub Nedeljkovič in Jernej Mihalič. Sodelovanje s klubom pa so za naslednjo sezono že potrdili Boris Jeršin, Marjan Vidovič, l.uka Dobovičnik. Šlo-ran l.ičartovsky ter Aleš Kune.
tega je v tem tednu v Šoštanju na preizkušnji šc r)sem izkušenih igralcev in z vsaj dvema izmed njih se bo vodstvo kluba poskušalo dogovorili za prihodnje sodelovanje.
Pred prvim uradnim treningom je zbrane igralce in trenerje pozdravil predsednik kluba Darko
ludl kadeli in mladinci. Na veliko žalost soigralcev, trenerjev in vodstva kluba se prvega treninga /^1 ni udeležil 17-lotm Mario Divkovič. kije pretekli teden umrl za posledicami hude prometne nesreče v Dalmaciji, /aio bo sreda, S. avgusla, ko bo njegov pogreb, žalostni dan ceU>
Cilji za Člansko ekipo so taki, kot so blii v pretekil sezoni; to je uvrstitev med najboljšim
osem slovenskiii ekip oziroma v Ligo za prvaka, (foto: vos)
Tem izkušenijn Igralcem se bo do konca meseca pridružilo še vsaj pet igralcev iz vrst mladincev, ki bodo miirali pred lem zadovoljiti kritcriic glavnega trenerja. Poleg
Lihtenker, vodja strokovnega sveta Mišo I.clonje je predstavil tekmovalne načrte za novo sezono.
V ponedeljek so vadbo začeli
nikoli s^f^^^OZ 8
len klub. saj je bil Mario perspektiven mlad Igralec, ki je bil po dolgoletnem zavzelem in uspešnem treniranju v mlajših selekcijah na pragu članske ekipe. Vodstvo kluba ob lej iragičui izgubi Izreka globoko sožalje družini Divkovič iz Velenja.
SPORT IN REKREACIJA
Tina Meža in Nina Drolc odlični
Končala so se lelosnja dr/avna pnenstva v plavanju. Na ljubljanskem kopališču Kodeljevo je 351 plavalccv in plavalk \/. klubov in sedmih dr/.av od 2K. do 31. ju-jja merilo svoje moči na odprtem prvenstvu Slovenije v absolutni, mladinski in kadetski kategoriji. Med njimi je tekmovalo tudi IX velenjskih plavalcev, ki so se dobro odre/aii. saj so skupno osvo jili 13 medalj. Ib je sicer manj kol na zimskem prvenstvu, vendar moram povedati, da na^i plavalci zal trenirajo v pt^kritem 25 m bazenu. Najuspešnejši sia bili kade-linja Tina Meza, ki je z odličninii re/.uliati klubu po treh letih pcv n(wno priborila medalje v abst)-luinl kategoriji, in mladinka Nina Drolc. Medalje sta osvojila sc Tamara Cîovejsek med kadctinjami in Jože Blazina med mladinci.
Rezultati (uvrstitve do 10. mesta):
/vnskv ii)K(}lutiio • 40U in pnisto; 6. Nina Drolc 4:27,71: m primi: 3. Tina Meza 35,30 (klubski rekord): m m prsno: 3, Hna 1:16,04 (klubski rekord): 2ími m prsno: 3. lina Meža 2:45,21 (klubski rekord), 5- Jana lOiradej 2;5(U1: 2m m hrbtno: 4. Nina Drolc 2:25.54.
Kriticiinji' • 5U m prmlo: 3. ťaniard Cioveisck 2S,78: tO« m pn^io: 4. Ta-inaia (kjvejî«k 1:01.75:2iiii m prmli»: 3. Tamara Oovejáek 2:13,55: 5» m prsno: 2. Tina Meza 35,.^0: HMI m pr»no: 2. Tina Mcža 1:16,04, 6. Jana Koiatlcj 1.20,67; 20(1 m pr>no: 2. fina Me?a 2:45,21, 4. Jana Kofad(»i
2:50.41: 5« m Jclfin: 5. Tamara Ocv vejšek 31,S8. lOU m delfin; 5. l aniara Govejšek 1:10.84: miirblno:4.'la-nintd Govejšek 33,14; UH\ m hrbřmi: 9. Jana KinaOei 1:15,90; šiaívia 4 \ liKI m prmlo: 5, Veteiye 4:26,66: >ta-fvla 4 % WMI m mvšnno: 5. Velenje 4:52.55.
Mladinke • 50 m prosto: 4. Nina Drolť 28.05: 10« m prosio: 2, Nina Drolc 59.57; 200 m prosio: 3- Ntna Drolc 2:08,32; 4tMi in prt>sio: 1. Nina Dmic 4:27,71: 50 m prsno; 5. Alek-
titbino: 6. Nina Dmlc 33,12: Hm m fiTbIrio: 9. ^pcla Ilirsel 1:15,M: 20(1 m hrbtno: 1 Nina Dn^lc 2:25.54: šla-fdii 4 X «10 m prostor 6. Veler\je 4:22.3K: slafcla 4 X 100 m imšano: 5. Velenje 4:54.23.
Kjidťti • 5ti m prííslo: 7. Jan Verdnik 27.11: m« m prsno: 9. /iga Hudournik 1:17,19:50 m ddfin: 7. Majki> Krstić 28.73: 50 m hrbtno; 6. Marko Kr-siie 31.56, 9, Borut Umpret 32,12; 21)0 m hrbtno: 8. J;áka Gori^ek 2:3 L41


Ns posn&tku od leve: Nina Dro/c, Tamara GovejŠek, Vera Pandža, Tina Meža, in Jože Blazina.
sandra Radivojcvlc 38,36, 7. lamara Martinovih 3S.4-S; lOd m prsno: 9.Ta-mara Maj linovlc 1:24,97, 10. AJek-sandia Radivojcvie 1:25,31:5(1 m Jel-fin: 6. Ajda Praznik 31,05; riidvl-fin; 4. Al'da Praznik 1:09,72: 20« m ddíín: 5. Ajda Praznik 2:31,47; 5« m
Mladinci • 50 qi prosio: 3. Jo^e Blazina 25,50: UMI nt prosio: 5.J(Y;e Blazina 56,XI): 50 m ddfin: 4. Jože Bla-žina 27,87; I«« m dcllbi: 4. Jože Bla-žina 1:02,77.
■ Marko Primožič
Ko na kolesu 760 ur na leto
V # • V
prezivis
Vesna Gtinsek
Kolesarsko društvo Energija Velenje - Sedem aktivnih tekmovalcev -Zelo adrenalinski šport
Da. pmv ste prebrali. V naslovu ni prišlo do napake. Preko 700 ur letno, kar /na^a okro^ 20.000 km, preživijo na kolesu tisti, ki imajo v tem iSporiu nekoliko večje ambicije. Eden takšnih je gotovo Roman Bor, predsednik Ko-lesarskeíxa društva Tncrgija Velenje. Taksno funkcijo ima v k luhu vse od njegove usta-novilve leia 1996, ko seje nekaj kolesarskih navdušencev /bralo, ori^aniziralo ler ustanovilo U) drusrv<^ Poleg predsednika med aktivne tekmovalce spsdajo še Gregor Tekavcc. Marko Mazej, David Kusler, Obrad LaziO. Peier Vasle in Milia Holcman, ki so siari od 23 do 50 let.
Katere lastnosti pa mora imeii dober kolesar tek-mt^valec? Roman mi odgovori: »Najprej mora vsak iineti jekleno voljo in veliko mero zagnanosti. Brez lega lahko zaključile preden /.ačne, Kolesarjenje je namreč fizično zelo naporen spori in za uspeh je treba res veliko v/trajnosti in pturpljenja. Ko ima tekmovalec našteto, ima že skoraj vse. Manjkajo mu samo ^e dobro kolo, odlična ekipa in finančna pomoć kluba.« Vse to ter možnost prevoza na ickme in cenejšo nabavo opreme svojim članom nudi l-nergija. Poznani so tudi po vsakoletnem vzponu na Sleme, ki so ga letos organizirali ze euajstič in katerega se vsako leto udeleži veliko kolesaijcv.
Roman je že zelo izkušen in zares aktiven tekmovalec. saj je že pet let član državne re prežemati ce. osvojil je 14 zlatih medalj na tekmah izven Slovenije. njegov najboljši rezultat na svetovnem prvenstvu je enajsto mesto, letos pa je bi J ze drugič naj-
Roman Bor na tekmi.
boljî^i športnik invalid v Mestni občini Velenje. In za nameček, načrtuje, da se bo na letošnjem svetovnem prvenstvu v l'ranciji uvrstil najmanj tned prvih deset, morda tudi med dobitnike medalj, naslednje lel« pa si zeli nastopiti na paraolimpijskih igrah, ki bodo na Kitajskem.
S toliko prevoženimi kilometri in s toliko izkušnjami sc mu je na cesii gotovo zgodilo že marsikaj: »Ja. tako je. Vedno znova so zanimiva srečanja z vozniki, ki nikakor ne znajo preceniti moje hitrosti. Velikokrat sem na cesti kar hiter, saj je moj osebni rekord 97 km/h po klancu navzdol ter 65 km/h pt^ ravnini- V nekoliko bolj grenkem spominu pa imam dogodivščine, pri katerih sem povozil kakšno domačo ŽlvaL koki)š. psa aH mačko. Toda to se dogaja. In mislim, da ga ni kolesarja, ki se mu kaj takšnega Je ne bi pripetilo.«
Tisti, ki bi radi kaj novega doživeli ali porabili odvečno energijo pa sc lahko društvu kadar koli pridružile. Na vas čakajo z <ídprtimí rokami.
V natikačih na Triglav in še malo višje
"Spet na Balkan!** To so bile moje prve misli, ko sem presedlal na Šatnujev avtobus, ki je bil že docela napolnjen. Vse skupaj je i/gledalo kol odprava v nekaj divjega, kar sc je poznalo tudi v načetem in dokaj živčnem ozjačju. Prav nič se ni zdelo, da se pravzaprav odpravljamo v državo Evropske unije - Bolgarijo. Kdor spremlja mladinske tabore PD Velenje bo ztial razbrati Slovai^ka. Orna Cîora, Bolgarija ... Vse prečudovite države v katerih si lahko
vrh. Mimo nas so hitele deklice v s and a lih v pa družine v naiikačih. skupina Cehov v skibuckah in delavci v terenskih džipih. Skratka, slika, ki je uiti v najlepših dneh avgusta ne boste videli na našem Triglavu. Vseeno pa smo tako prebili led in si napolnili vitrine s Irolejami. Kasnejše dni je življenje postajalo bolj umiijeno, ture bolj podrobne našim, pa tudi sami smo sc privadili na stil življenja. Marsikdo je potarnal predvsem zaradi hrane,
njem - ima zelo urejen letni bazen, ki je s svojimi petimi tobogani pravcat akvapark za razmere v tem delu sveta, ludi prestolnica Stïfjja je pt) svoje neponovljiva, vendar morate paziti, da vas ne bodř> preveč opeharili pri menjavi valute, saj lahko za en evro ponudijo bodisi lev in pol. bodisi skoraj dva. In kaj pomeni ta denar? V naši *rezi-denci« sta dva leva plačala eno pivo. ki je bilo najdražje daleč naokoli. Naši gostitelji so na-
študeni ali dijak s svojo povprečno žepnino ali štipendijo privošči marsikaj.
kjer je narava pristna, življenje pa .,. No. malce drugačno. Čeprav se je Bolgarija že priključila Hvropski združbi, pa jutro na državni meji ni kazalo prav nič zavidljive slike. Dve urno brezpredmetno čakanje je bilo le še kapljica olja na ogenj že prvi dan pokvarjene klime avtobusa. Ko pomislite. boste najbrž rekli, da smo izgubili kakšno uro za popravilo klime. Ne, dragi moji. to je država, kjer čas teče počasneje, klimo smo popravih šele v štirih dneh. In tudi na sploh se ljudem prav t]ič ne mudi. Zalo, če si želite ogledati mestne znamenitosti. nikar ne zaidite v kakšno i/med tradicionalnih restavracij, kjer vam bodo po dveh urah servirali okusno, a hladno kosilo. Tok dogajanj in nepredvidljivosti prvega dne je tudi nas toliko zavedel, da smo s prvo planinsko turo začeli šele opoldne drugega due. Povprečni laiki bi rekli» da celo pretiravamo» saj smo se vzpeli kar na 2925 m visoko Musalo, najvišji vrh Balkanskega pogoria. Vendar pa nas je na višino 2300 m pripeljala kar vzpenjača, ki se vije iz Bolgarskega Kltzbûhla - Borovca, Priznam, tega vrha si nismo za slu« žili. kljub temu, da smo bili definitivno najbolj opremljena ekspedicija na ta. za planinske razmere /elo turistično dostopen
ki je pov7.rocila več pohodov na stranišča, a smo vse premagíwali z vsakodnevnim humoijem, pi> dobnim tistemu iz dobrih Srbskih filmov. Si zamišljale, da bi s 3 evri v Sloveniji podkupili policista ali pa da bi vam prodajalka namesto drobiža vrnila žvečilni gumi? No. vse to in še več je m<Jžno v državi, ki ji tudi v najslajšem vicu o I [rvaiih, ne bi mo gli pripisati razvitosti našejužne sosede. I,dini pravi vonj po l.v-ropi je bilo mesto Blagoevgrad, ki ima ameriško univerzo in je vsaj v eni stvari daleč pred Vele-
mreč tik pred našim prihodom dvignili ceno z običajnega leva in pol Vendar sc človek vsega privadi, mi pa smo dokončao osvív jih Bolgarijo, ko smo se vzpeli na prečudovit razgleden vrh Maijrv vico, s katere je bila dežela bolj podobna listi Iz Ciospodarja prstanov. Lev aîi dva, Bolgarija je prečudovita dežela, vredna ogleda, čeprav bomo presrečni tudi, se bomo zjutraj na avtobusu prebudili v Velenju, Upajmo, da bo klima zdržala.
■ Uroè Kuzman

MESTNA OBČINA VELENJE
enem iformacije in <^th vww.nascas,si jc po K(iv tako tudi na m idioveienje.com, ' ^kvenca m (ako
JAVNI NATEČAJ za prosto uradniško delovno mesto »SVETOVALEC^
v nazivih »Svetovalec I, II ali II za splošne zadeve«
v Uradu župana Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje.
Delovno razmerje se sklepa za določen čas enega leta, s 6 mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Več informacij o pogojih za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta je na spletni strani Mestne občine Velenje http://vwvw.velenje.si/ pod Priložnosti/ Natečaji, razpisi...
Župan Mestne občine Velenje Srečko MEH, l.r.
t^HjiS
m
Ťoroskor)
Mnenja in odmevi
Oven od
Onevi se vam zdijo precej enaki, čeprav vesîe, da » pribRuje obdobje, ki ^^^^ ma bili precej naporno ludi zd vas. Tolažili ss boste na ta^£ne načine, §e ^ ' najwč pa s Iot. da se bosle ukvarjali $ sabo in tvojim zdra^^m. To bo na
V vas vpitvab pozilivno. saj bo:>lepodoíQem času zase naredil res veliko. ^^^^^^ kreadja vam bc ptirriag^a pregnan idke rrisii in i&ave, ^ so se nakopičite v prvi polovici leta. čez poíelni ]uGj in začetek &\^usla ralilo zadale, sedaj pa se spet oglašajo, še vedno pa morale parili pri prehrano v nje je pr^rnab vitaminov in preveč sladkih grehov.
Bik od	do 20.5.
^^^^^ Kako radi imale poleije, tudi i^ kdaj »tarnate, da vam je vrtine, bosie %v^
Vzňali v leh dneh, ki bodo verjetno začir^enl z de^m. V takih dneh izgubite pravo vorio do dela in energijo, ki jo sicer v leb dneh nujno potrebujete. Še sami ne boste vedel kaj }e prav vzrokza rahlo otožnost kr jo boste čutili v teh dneh. Sreća je, da imate tako dobre prijatelje, ki vas znajo ra/vedrrti in vam tudi vrnili voljo do livlenja. Tudi tokrat bo tako. že kmalu liosle [wzabtli r^ lezave. Sorodniki vas boúo X neko proSnjo postavili pred krepko prezkuSnjo. Zavtivte jiK Ce toste tako ćuiiG.
Dvojčka od 21 .S« do 21.6.
Veliko bosle ranivš^ali o svojem življenju s partnerjem. Zdeti se vam bo. da se oddaljujeta, pa ie sami ne bo»e vedeli. ?ak2j. Morda je v?rok tudi v vas. kaj mislile? Lahko, da ste prezahtevni, zalo se je začel umilcaii v svoj svet in be^ti od obveznosti, ki mu jih nalagate. Poskusile s prijaznostjo in hudomulnostjo resfii lahio načeto zvezo, saj se bo sicer kriza v naslednjih tednih nxično poglabljala. Vpralajte se, ali ga se imate toliko radi. da je vredno pO' skusiti in bodite pri odgovorih iskreni.
Rok od 22.6. do 22.7.
Toliko dela bosle imeli, da ne boste okoli se sebe opazili nič drugega kot liste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko spozrali z nekom, ki bi vam faiiko v rviienju že veliko pomagal. Tako pa je veliko vprasar^e. če boste v nasletiniih lednh. tudi. ko bo najhujše delo in gneča niimo. sploh opazili tisie. ki vam iskreno hočejo dobro. In ki vas felijo povabili v svojo diuit» 2310. Isr vas cenijo in imajo radi in ne ^ato. ker bi morda v tem videli kakšne koristi. Projekt, v katerega v teh dneh vtagale toliko enejgije. pa bo v cebli uspel.
Lev od 23.7. do 23.8. ^^^^^^ Val parîner bo postajal nestrpea ker se nisla uspela uresničiti velike ie-
©Ije. pa čeprav sta se oba trudila. 2ato bodo kar na dnevnem redu prepiri in očitki, kijih ne bo čisto nič prijetru poslušati. Nekaj časa boste ie liln poslušali, lil in lam ka| odgovorili, potem pa vam bo cisto vsega zadosti Ni dvakrat za reči. da bo vala partnerska zveza zašla v eno hujsih krii Sicer pa ste lo le nekaj časa pričakm/ali. zato boste vi pripravljeni. parir«r pa ne. V soku se zna celo spremeniti. Ja, poletje pač ni vedno samo počitek in u2iiek.
Devico od 24.8. do 23.9.
v Tako kot se boste razdeljeno v sebi počutili sami. lako se boste obnašali AH ludidovsehokolivas.VslLtřbinebododolgciliho.povedalivambodoka;
vamgre. pa čeprav bodo tudi oni ved^i, da ni vse tako Črno kot se kaže ^Çf na prvi pogled Vi pa se boste počutili vsakdan bolj utrujeno, brezvoljno ^^^^^ in naveličano, zato ne bo nič čudnega, da se bosle začeli obnašati oblastno in liubosumrv. Ne le do partnerja. vsem, ki se bodo smejali, boste zavidali. Moralise boste dokopali do odgovora na vpraSanje. kaj si pravzaprav resnično želite.
Tehtnica od 24.Ç. do 23.10.
Poiro boste Idej, uspeSno izpeljane pa vam bodo tudi viačale energijo, ki jo potrebujete ra njhovo uresrščctev. Največja tekava bo v tem, da vam bodo sodelavci kar te^ko sledili, saj sami nimajo toliko energije kot vi. Pa tudi mto drugačne interese imajo. saj ne vidijo pravega smtsla v gara-r^u. pa vsk poslovni uspeh pomeni izziv, ki vam da nov elan. Tudi zato. ker vas partner zato ne le obožuje, ampak tudi podpira. Velika sk/b zaradi zdtavia v ožji družini se ne bo ugasnila, a se bo vse dobro izleklo.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
V leh dneh vas ne bo veselib in razveselilo skoraj nič. Pa čeprav Iwste dobili neko stvar, ki siesi jo» i«kajčasa nvčno želeli Od rok vam bo šb predvsem delo. ki ne bo zahtevakp prav veliko rarnvšijanja, ampak le vaSe fizične sposobnosti. To bo dobro, saj veste, da se premalo posve-čate gibanju in krepitvi zdravja. Ooma se boste počutili najbolje, zalo vam ^loh ne bo do tega. da bi hsdili na oUske k prijateljem ali vandrali po svetu. Tu pa m re stati nedorazům s partnerjem, ki si bo vsak dan bolj i;rejal ^vljenje po swje. mimo vas.
Strelec od 23.11. do 21.12.
^^^^^ Zadovoljni in spočiti bosle zakorakali zadnjim pravim poletnim dnevom naproti. V tehdneh ste res ^t^ozadovoljni saj bo odziv na va§e dekl već kol pozitiven, kar vas bo četo nelo presenetilo. Pohvale boste deležni tudi 12 tistih smeri, ki vam doslej niso kazale prav nobene nakkinjenosli Vse 10 bo u sivarjâinost v vas ie okrep iio. U več bosle delali in to dobro. Tudi zato, k& vambo postato jasno, kaj je poleg vaiegadela se veliko ^edno. Vse skupaj pa se bo kmalu odraTito ludi na finančnem področju, saj se bo stanje iz ledna v teden le poprav-^ato. Jrddno pismo bo imelo dobro vsetNno.
Kovorog od 22.12. do 20.1.
^^^^^^ Skoraj čisto vse, kar se bo dogajalo okoli vas. vam bo jemalo duševni mir ^^^ m predvsem spanec. Spoznali bosle. kako dolge so lahko noći. Kje je vzrok vašemu počutju, pa ne veste. Čeprav slutite, ka) delate narobe. Pc^ T^f skusite si pomagali s povsem naravnimi metodami, če ne bo §to. pa rir karneokievajtezobiskomprizdravniku Še bolj pa vam bo pomagal po poln odklop v času, ki ga ne boste pr^ivljali v službi, saj vam ta ne pomeni več lako velikega izziva kot vam ga je. Skorajda vam gre h na živce in v tem je (aN(o ludi vzrok vseh te!av.
Vodnar od 21.1. do 10.2.
^^^^^^ Vsaka napakica na denarnem področju vas bo diago stala, zato bodite po-
J zorni in pazljiv. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste biti bolj discvlmiani m pazljivi vendar je vedno prepozno, ko |e mimo. Naj vam bo lo dober nauk za prihodnost bolj pazljivo in bolj skrbno bo treba ravnaiiz družinskimi financami Marsikdo bo moičalnRkateiisebostezaupali parh neriu. ki ts imel v lem obdobju na vseh področjih popolno razumevanje za vas. Vs^akoi pane bo sbbo, če boste izdelati kar nekajmesečni načrt kako z denarjem v prihodnje
Ribi od 20.2. do 20.3.
Avgust vam bo lokrat resnično všeč. Ne le, da vas bo razvajal s številnimi plodovi v naravi boste spet naSli nekdanji m. Znali si boste vzeti čas zase in 23 svoje telo. s tem pa se bo umirila tudi duia. Pa čeprav vesle, da bo na detovnem mestu v naslednjih dneh veliko dela in zelo napeto, vas to ne bo skrbelo. Nič vam ne In pretežko, edina težava zna biti manjia zdravstvena i^ava. ki jo bosie končno odpravili v n^aj nasledr^ih dneh. saj vam na rahlo teli če četo poletje. Partner se je spremenil. Nabolje. In to se zelo pozna v vajinem odnosu. ki bo v naslednjih dneh zavidanja vreden.
Na mrtvi točki demokracije in pravne države
Pisanju Dr^ga Marllnška. objavljenemu v Našem času 2. avgih sfa 2007, ob rob :
Naravno jc. d« imamo ljudje, akterji dijloćcnih dogodkov, zaradi različnega zivncga kola tia-nje različen pi)glcd. a vendar se pcî branju zgoraj navedenega zapisa skoraj ne morem vec zttebiii občutka, da ne gre le zorni kot, leniveč za dosii bolj bisivcnc, temeljne razlike.
Kot kaze, sam razumem politično delovanje kot naêiii, sred-<;tvo, pot /a uresničevanje zastav-Ijenili nalog, mnogi moji politični sogovorniki pa ravnajo, kol daje
politiziranje edino, kar nam je z zaupanjem volivcev naloMno. Elnergijo in cas vlagajo v marsikdaj ze neokusno seciranje dogodkov in pt>stopkov, polna usta jih demokracije in sodelovanja - a le di> lakrai. ko o njiju govorimo in pomanjkanje (obojega r)pore-kanio drugim. Da, kcu kaže je lahko politično udejstvovanjc tudi orodje £Â onemogočanje razvoja, način za prikrivanje laslne nespo sobnosti in opravičevanje nedela na račun drugih. A vendar: ljudi ne gre podcenjevati, na k<>ncu jim je vedniï treba položiti račun in pokazati rezultate. Še sreća.
Zgodba o KSSl-.Nl je pravzaprav zelo pfidobna tisii z unijo: ukvatjajmo se s postopki, zaple-tajmo jih. govorimo o predlagateljih namesto o predlogih Čas
mineva in spet se ne bn nič zgi> dilo.
Spremembe odloka o zavodu KSSI-.NA jc v skladu s pravili predlagal predsednik s vel a zavoda. ki je. tako kot drugi člani sveta, mnenja, da so predlagane spremembe (ali prilagajanje pogojev konkretni (»sebi, če hočete) v danem trenutku in primeru prava rcšitc\'. Dejstvo namreč je. da zavoda KSSI'NA brez sedanjega v. d. direktorja ne bi bilo, saj je nosilcc vseh aktivnosii od ideje naprej. V dosedanjem obdsv bju jc dokazal, da v KSSKNI vidi veliko priložnost in iz^ivterje odločen. da smelo zastavljene cilje tudi realizira. Doslej je bil uspešen. dcîal je dobro • o tem smo si edini. Primernejšega kandidata zaenkrat tudi ni, z razpisom pri-
dobljena evropska sredstva pa Čakajo, da jih koristno uporabimo in oplemenitimo. V naše skupno dobro. Pako razmišljam sam, drugi pa ...
Kakor se lahko to ra/.unie ali le predstavi kot nedopustno za demokratični svet. se lahko enako razume tudi izrabijanje (zlorabljanje) mstrumentov in institutov demokracije, na primer obstruk-cije, čemur smo bili priča ob zadnji seji Sveta Mestne občine Velenje.
S tem zaključujem »časnikar-sko€ polemiko in vabim h konstruktivni debati v sejni dvorani Mestne občine Velenje ali v katerem od drugih prostorov, prvenstveno natnenjenili udejanjanju demokracije.
■ Srećko Meh
Pridelovanje žita v Ijubenskem hribovju
Setev in žetev ter zlaganje snopov v kope so bila stalna kmečka opravila, ki jih na tem koncu ohranjajo samo še na Frgelovi kmetiji v Primožu nad Ljubnim ob Savinji
Kmečko življenje je bilo nekdaj krepko povezano z žitnim zrnom. Od setve dt) želve, pa tudi peka kruha v črni kuhinji, so bila stalna kmečka opraWla. Crne kuhinje so sktnaj povsem izginile, a ohranile so se krušne peči, v katerih kmečke gospodinje se vedno tedensko specejo nekaj hlebcev kruha, (iospodar na l-rgelovi domačiji Jože Pu s t os I eni še k je
trdno odločen ohranili stare običaje, zato je bil na njegovo pobudo posnet ludi dokumentarni nim Od setve do žetve kot nekdaj, v katerem so kmetje na povsem izviren način prikazali stara kmečka opravila, ki počasi, vendar vztrajno, tonejo v pozabo.
Sončna pobočja okoli Ijuben-skih kmetij je poleti krasilo zlato rumeno žitno klasje. Danes lega
Zgodilo se je
Q od 10. julija do 16. avgusta
# # #

-10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča. ki jc zahtevala življenja stiriiî rudarjev;
-od L do 11. avgusta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga. to je svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih čolnov;
-	13. avgusta 1995 so v Stari vasi končali z obnovo kalile Marije pomočnice; člani Gasilskega društva So stanj ' mesto pa so pripravili tradicionalno gasilsko tekmovanje za Zunkovičev memorial;
-	13.avgusta I996sejcvve-lenjsid Glasbeni šoli pričela že 10. mednarodna violin« ska šola profesorja Igorja OzJma. v Muzeju na velenjskem gradu pa so istega dne iidprli razslav<î slikarja - naivca Aniona Repnika;
-	14. avgusta 1974 je Velenje obiskal takratni predsednik Centralnega ko tni tej a Zveze komunistov Slovenije
I rance Popit -Jokl;
-	14. avgusta 1990 so s krajšo slovesnostjo označOi dokončanje izgradnje stopnic na Velenjski grad. 235 stopnice
so s pomočjo dijakov velenjske Rudarske tehniške in poklicne šole naredili delavci Rudarskega praktičnega pouka pod vodstvom zdaj žal že pokojnega Draga Bizjaka, Va I terja Hudournika in Jožeta ^.alaija;
- prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne svete Okraja Šoštanj so bile 12. in 15. avgusta 1945. V Velenju se je od 996 volilnih upravičencev volitev 15. avgusta udeležilo 9^1 ali 9i<.l%vseh volivcev;
•	15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi mwo OsnovQ(ï šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa imenovala Osnovna šola 14. divizije, danes pa se imenuje Osnovna šola Šmarino;
•	15. avgusta leta 1998 so v Cirkijvcah pri Velenju z odprtjem novega vodovoda obeležili krajevni praznik;
•	16. avgusta leta 19K8 je umri [>esnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s psevdonimom Jernej Roj. kije bilR)jen leta 1928 v Šoštanju.
■ Damijan Kijajič
Žetev " po starem- pomeni danes obujanje spominov, včasih pa fe Mo težaško garanje za skromno preživetje.
več ni. ostal je samo spomin in peščica ljudi, ki še pomnijo, kako s<î v potu svojega obraza z voli in konji obdek>-vali njive. Prav ti so najbolj zagreti) pritegnili Pu s t osi em-škovim mislim in pri l'rgelo-vili je bila žeiev kot v dobrih starih časih. Franc Kumprej je skrbel, da so imele žanjice skrhane srpe vedno nabru-šene. možje pa so sc lotili postavljanja kop in zlaganj« žit-nili snopov. Gospodarje letos njiv<5 posejal s ovsom, ker dozoreva poleti, ni občutljiv in ga lahko pridelujemo v vseh višinskih legah. Ta žitarica se je nekdaj uporabljala predvsem kot krmilo, zlasti za konje: iz nje so pri-
Ob primernem vremenu je žito v kopah suho v dobrem mesecu.
dobivali tudi moko. kosmiča in kaso, danes pa služi kol dodatek h kruhu iz pšenične tnoke.
■ Edi Mavric - Savinjcan
Poslovanje krajevnega urada Šoštanj
Upravna enota Velenje obve^ vse stranke, da bo Krajevni urad Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj (občinska zgradba) do 19. avgusta 2QQ7 zaprt. Vtem času lahko stranke urejajo zadeve na sedežu Upravne enote Velenje. Rudarska cesta 6a, Velenje, v času uradnih ur upravne enote. Uradne ure Upravne enote Velenje so:
'J v ponedeljek in torek od 8.0D do 15.00 ure,
□	vsredo od 8.00 do18.ÛÛ ure.
□	v četrtek ni urddnih ur.
□	v petek od 8.00 do 13.00 ure ter
J vsaka prva sobota v koledarskem mesecu oziroma druga sobota, če pnde prva na dr?avni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan od 8.00 do 12.00 ure.
Od vključno 20. avgusta 2007 dalje bo Krajevni urad Šoštanj ponovno odprt m bo posloval kot običajno.
Uradne ure Krajevnega urada Šo§tanj so:
□v ponedeljek in torek od 8.00 do 16.00 ure. u v sredo od 8.00 do 17.00 ure. v četrtek ni uradnih urin
□	vpetekod8.00 do 13.00 ure. Krajevni urad je ob sobotah zaprt.
Vsem strankam se za motnje v poslovanju krajevnega urada opravičujemo in vljudno prosimo za razumevanje.

MODROMELA KRONIKA
Alarm pomogol
Žalec. 31. julija • Prejšnji itirek pozno /večerje doslej tt neznani diilgoprstnc/ vlomil v ograjen skladiscni prostor irgaviiic v Žalcu, kar je pri varnostni službi sprožlio alarm. Varnostnik jc na kraju /.ahnil ;ri osebe, do prihoda policistov pa je eno uspel zadržati. Policisti so z ogledoni in zbiranjem obvcslil pridobili podatke ludi o obeh pobeglih osumljencih, ki si a iz ograjenega pr<îSiora odtujila već bakrenih palic.
Izgubil oblast
Za>odrye. 5. avgusta - V nedeljo, nekaj pred 14.00 urn popoldne. se je na cesti Sleme • /avod-nje zgodila rvomelna nesreča. 57-letni voznik motornega kolesa s sopotnico je vozil po regionalni cesti iz smeri Slemena proti Šiv štaiiju. V nepreglednem levejii ovinku je iziiubi) oblast nad mo-Uîtjom. saj je vozil z neprimerno hitrostjo. Pri padcu se je sopotnica huje ranila, voznik pa lažje. Oba sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnico. Velenjski policisti bodo /.oper voznika podali obdolžilni predlog.
Vlomlld so se vrnili
Velenje. 4. avgusta - V soboto ponoči so občani obvestili velenjske policiste, da poskuî5ata dva mlajša faaia vlomiti v pizzerijo v Šalcku. PoliciscI so ju prijeli še pri nečednem opravilu, čnkb pa ju še kazenska ovadba. Ker sta
bila mladoletna, so ju na policijsko postajo pribil Iskal starši. Caka ju kazenska ovadba.
Več sreče pa je imel vlomilec, ki mu je v isti noči uspelo priti v giv siinski lokal Venezia na Rudarski cesti v Velenju in odnesti neskromnih 6Q0 € dnevnega izJcu-pička. Kol kaže, za nepridiprave dopusiniski čas ni čas počitka.
Padel s Strehe
Andraž. 6. avgusta - V ponedeljek. že nekaj pred 08.00 un^ zjutraj, seje v Andražu nad Polzelo /ugodila delovna nesreča. 6(Meini moški je pomagal pri prekrivanju strehe nadstreška. Pod njegovo težo seje zlomila lesena letev, zaradi cesarje padel v globino okoli sedem metrov in se pri tem hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v celi-sko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Ukradel gorivo
Velenje. 6. avgusta - Nepridipravi včasih pri svt>jiii nečednih poslih tudi ^»delajo«. Zagotovo seje moral tat, kije Iz parkiranega Km^rnega v<i7jla ukradel kar 200 litrov nafte, kar malo potrudili. Poleg tega mu je uspelo odpeliati v noč se neugo-to vije no količino impregniranih balkon ski II clement<w.
Ve(mrtvih kotlaní
Po podatkih Policijske uprave Celje je letos na cestah celjske regije v prometnih tiesrečah življenje izgubilo že pet ljudi več kot v
enakem i>bdobiu lani. Ceste so letos na našem območju namreč vzele že 23 življenj, lani v enakenî t)bdobju pa Kar 12 povzročiteljev in 2 udeleženca prometnih nesreč sta bila pod vplivom alktv hola, eden od povzročiteljev pa dodatno še pod vplivom mamil. I.elos so v prometnih nesrečah 4 osebe umrie na glavni ce^i Celje -Laško - Vrhovo, štiri so življenje izgubile na regionalni cesti Šentjur - Planina. Glavna cesta Celje -Šmaije • Rogaška Slatina je ietos vzela dve življenji, prav toliko pa ludi regionalna cesta ^alec - Šempeter- [.atkova vas.
Pozor, hmelj je zreli
Savinjska dolina- Letos bodo zaradi vremenskih razmer, torej nadpovprečno vročega poletja, pridelovalci hmeOa zaceli z obiranjem nekoliko prej kot ponavadi, najverjetneje že ktmec tega tedna. Tako lahko na lokalnih, regioiial-nili in tudi nekaterih glavnih cestah na območju Savinjske doline pričakujemo večje število kmetijskih traktorjev s priklopniki. Zaradi dolžine hmeljskih trt. se p(v gosto dogaja, da so zadnje luči na traktorskih priklopnikih zakrite in ponoči niso vidne. Tako prihaja do nevarnosti tialetnega trčenja.
Bo pa v dneh ko ho sezona obiranja hmelja na vrhuncu na cestah tudi več pešcev. sa.i bo pri cîblranju sodelovalo okoli 500 sezonskih delavcev. Veliko število traktorjev na ceste prinese ludi več blaia ozl-Tiîma zemlje s hmeljišč.
V kudi prometni nesreči umrla oče in sin
Na Hrvaškem v laguni velenjske registracije hudo poškodovanih vseh 6 potnikov - Mama in mlajši sin družine Divkovič prav tako hudo poškodovana
Split-Velenje. 2. avgusta -
Prejšnji četrtek ob 10.."^0 uri se je v Kaštel Sučrcu na Jadranski magistrali (v bližini Splita) zgodila huda prometna nesreča. Nesreča se je zgodila, ko je 46-letni voznik Renault lagune Zvonko Divkovič i/ Velenja iz nepred-nostne ceste zapeljal na prednostno. ne da bi se ustavil pri zjiaku STOP. Vanj je bočno trčil 2.Vletni voznik mercedesa iz Splita, ki naj hi pripeljal s hitrostjo najmanj 120 kilometrov na uro, omejitev na tem delu ceste pa je 80 kilometrov na uro.Avtomobila sla trčila tako rekoč pri polni hitrosti. Žal so bile posledice nesreče za Zvonka Divkoviča usodne že na kraju nesreče, popoldne pa je v splitskem Kliničnem centru umrl tudi ujcgov 17-letni sin Mario, sicer dijak ve-
lenjske gimnazije in nadarjen košarkar. 42-lelne Zora in drugi sin družine Divkovič. 16-letni Da rio, sicer mladi nogometaš velenjskega Rudarja, sta bila v nesreči hudo poškodovana in se še zdravita v splitskem Kliničnem centru, v renault (aguni je bilo v času nesreče 6 oseb - poleg družine Divkovič. ki je živela na Ciorici, še domačinka In njen sin - in vse so bile v ne-
sreči hudo po škod < IV a ne. Glavni kirurg splitskega Kliničnega centra dr. Vedrán Ra-donić je po poročanju hrvaškega Jutarnjega lista izjavil, da so bile njihove poškodbe tako hude, kiM da bi bili poškt> d ovan i v sLrmoglavljeuju letala in ne v prometni nesreči.
■ ha, foto: S/niša Rasso/Cropix
Gasilci so gasili v Vemontu
Velenje • V noči iz nedelje na ponedeljek, malo po polnoči, je prebivalce Saleka zbudila gasilska sirena. Ta se sicer ob lihem na-čiuu alarniiraDja gasilcev zadnja leta bolj redko oglaša, vendar síi nam danes gasilci pojasnili da seje to ponoči zgodilo Ziiradi kategorizacije PCiD S a lek, kl nima prav velikega števila operativnih gasilcev. zato jih skličejo tudi s pomočjo sirene.
Gasilci so bili alarmirani zaradi tlenja kablov v podjetju Vemom v Pa ki pri Velenju. Kol so nam danes povedali, je bilo precej dima. ogeiîj pa se ni razvil. Tudi večje materialne škode naj tie bi bilo, /.a-goiovo pa bodo morali v podietju Vegrad, ki je lastnik Vemonta. temeljito preverili električno napeljavo in jo deJno tudi obnoviti.
Iz policistove beležke
Kurilo kable
V	četrtek s<î zavedni občani poklicali i;a PP Velenje in povedali, da nekdo kuri kable v smeri Mornove Zijalke. Policisti so odhiteli Ija in ugotovili, da dva občana res sežig a ta kable. Seved« so jima takoj izstavili kazen in preprečili, da bi z dejanjem nadaljevala.
Družinski in sosedski spori
V	petek sta se spria mačeha in sin. Bilo je tako hudo. da so morali posredovati policisti. Ker sta s prcpin)m kiiila /akon o javnem redu in miru, sta bila na to še uradno opozoijena. V nedeljo pa so policiste poklicali, ker slit si v Arnačah v KS Šentilj v lase skočili sosedi. Pcv licisli so oglobili.
Spet ponarejeni evri
v minulih dneh so se policisti dvakrat ukvarjali s ponarejen nimi evri. Prvič v (orck. ko so <ibravnavali vnovčenje ponarejenega baakovca za 20 EUR. Ponaredek so odkrili v banki, vnovčen pa jc bil na področju Slovenj Gradca. Vnovčitev po uarejenili cvrov so obravnavali tudi v petek. P(marejen banko vec za .50 evrov so odkrili na
bauki, vniWčen pa je bil v trgo vini Mercator v Pesju.
Ukradel otroški voziček
V	četrtek je neznanec, morda bodoči stars. v jutranjem času iz íioiranjiísti slopniSča stanovanjskega bliika na Kidričevi 17 odpeljal otroški voziček, ki seveda îii bil njegov. Lastnica je škodo ocenila tia 50 evrov. a verjetno bolj kot znesek bode v oči dejstvo. da že otroški vozički niso varni pred zmikavti. Ker jili na hodnikih stanovanjskih blokov vidimo kar nekaj, previdnosl lastnikov ne bo odveč. V siano vanju bodo na varnem.
Nad bankomat
V	sredo seje neznani ohjest-než znesel nad bankomatom na Gorici v Velenju. Česa Je bil stroj »kriv«, v policistovi beležki ne piše. V njej pa najdemo tudi podatek, da so v ponedeljek obravnavali zlorabo bančne kartice. Storilec jo je našel, potem pa z njo opravil kar nekaj dvigov denarja na bankomatih. Naj še enkrat sve-lujetno. da PIN kode nimate ntícoli v denarnici skupaj s plačilnimi karticami. Previdnost pač nikoli ni odveč!
Polet v nebo
Balonarstvo v Velenju že 11. leto -Panoramski poleti - Reklamne postavitve -Športni poleti
Vesnd Gfi/iseh
Tako je, Tudi v Velenju Ijaamo ljudi, ki obožujejo baJone. Pa ne navadne. Prave balone. Tiste, ta vvlike. l iste, s katerimi lahko letijo • toplozračne. Obstaja namreč Balonarski klub Opa z Izredno pestro paleto svoje piv nudbe. »Res je, Izvajamo več dejavnosti. ljudje pa se večinoma odločajo za panoramske prelete, ki jih ponavadi i/berejo k(H darilo hmu, nekateri pa si polet privoščijo tudi zase. S potniki največkrat letimo iz Velenja v Savinjsko dolino, na višini med ^00 in 500 m, sam pa sem letel tudi višje, največ na 4500 m. Vsekakor gre za prav posebno in čudovito doživetje.« zatrjuje predsednik kluba. Iztok ('urči.
V klubu izvajajo tudi reklamne postavitve ter športne polete, In v slednjih v dru:5ivu niso od muh. Redno se namreč udeležujejo ba-lonarskih festivalov, ki združujejo tako druženje kot tudi tekmovanje v različ-nih disciplinah. Letos so bili že na nekaj tovrstnih tekmovanjih, ludi v tujini, na Slovaškem. Najbolje pa so se c^dre-zall na mednarodnem festivalu v Vojniku. kjer so zma-
gali. »Pri tekmovanjih je najpomembnejši občutek za vodenje balírna, kajti pilot v rokah nima vtilana kot ga ima voznik avtomobila. Tukaj ima na voljo le segrevanje in ohlajanje zraka v kupoli. S tem lahko pilot usmerja balon v smereh gor ali dol. pri pomikanju v smereh levo in desnt) pa prej ome-u.ieni občutek pride ic posebej do izraza. Pilot mora loviti zračne plasti, s pomočjo katerih se potem premika.« razlaga predsednik.
Še pred začetk<fm poleta pa morajo tekmovalci izmeriti veter, kar naredijo s pomočjo oiro-Skega balona, napolnjenega s helijem.
Seveda se tekmovanj ne more udeleževati vsak, za kaj taksnega je potrebno pridobiti mednarodno licenco In jo obnavljati vsaki dve leti Piloi Igor Centrih pove: »Pri pridobitvi licence je podobno kot pri opravljanju vozniškega izpita: kandidat mora opravili izpit iz leorije, ki zajema različna področja, od me-
teorologije, navigacije, upravljanja z balonom Nato je na vrsti praksa, to je okrog dvajset ur voženj z inštruktorjem, in na koncu izpit pred državno komisijo.« Potem se lahko začue - pilotira-nje ogromnega plovila in užitek v zraku. Polet pa si kot ze rečeno lahko privoščite ludi brez licence, kol potnik, željan novih izkušenj in nevsakdanjih doživetij.
''s^m/
iztok Curčif predsednik: >^Liudje se večinoma odiočajo za panoramske prelete, ki jih izberejo kot dariio komu,«
«íífjlS
ČETRTEK, 9. avgusta
PETEK, 10. avgusta
SLOVENUA1
D/.nO f^iii«irilvaoir.ftan..?/8 D/.1Ô Ribp/3ky. rsmt im /<ila Kliči itovi^y» ptfiali^lt^, nsana nan. n/.4n /akai \2 Cas v^^sili dohj. liiHuj n/.bS Risanka
HB.nO DbiitnrčRk. vsm iiaii. DB.IS Sineii v pn^w vrci^u. oJiiaj^ id Wnis
mW /lalko7akldfJkQ:QbljrHijnvfh [aliinje
n8.4n Nfwi|u[it,an9l.it3riJ/76 1)9.1)5 Míjby nick m sknvnosi rlF^^Bli}
MU.nsananafi.,9/2B Q9.3n PûdkkMoiii iO.Of) íWiamtkrivi v pnnunii lD.3n iabr)rnikrmskavlj:Kak(]|n fiir;la!
lO.'lb ^oodbsdr.Pavitflunadkí.dok.
r^ddaia llJb Oiiii;|B
13.00 Pntniilii. SjifirL vfKHio 13.15 ííiolarinssanjn.lO/lí) 13.4& Poínoíni klifb IS.nn Pořoiila, pcrifTiul 15.10 Mdstovi
lyQ Sffibmogrivikníijift.fis-nan.
IB.nb Mojilasi£sn(^m!.ni»Hitka
16.15	Tofiimilsk^r, iiiranifilin
16,30	triďjsiašQla
l/,00	Noviis,Spari, vrfimu
1?.30	Štalsi» rnlailosu
18.15	Diihovni iJirip 18.30	^sb»n]e Daiiilj I r.8 18.40	Fdofiuncdonsanka 19.00	dnevnik, vr^ims. i\im 19.bb	Svalbi^rdipicëSpii/bsrgna.
dok. nditiia
'mh bdfiik
?2.00 Mmy kuliuia, špoti. vreriic ??.bO Kniiua mene briy;^ 23.in íllasfeiivaíef" [)D.70 DuhfMHijirip (Jll.3fj DniîVfiik
01.16	intonai
SLOVENIJA 2
[)6.30 /^havniinlnkanal D/.OG lnf)jkan;ti 09.00 TVprnrlaia 09.30 /abavnnnitel llilG UuQ^kimíQkanal 17.30 IVprtdsia 13.00 Zabavni iniokaiial 14.25 IVprodîia 14.55 labirint 15.50 Mr svnu, 13/13 16.40 / glRvoiiaiabavo, 9. offdaia 1/.ÎÎ5 Mremvi
1/.35 Urene^a: à. Mil]^ terene 18.00 Pnrofth 18.05 Slcvsnski vcnCck 19.05 7 ijlasto lir plesom... 70.00 itjnHinčaknÍHda.špat]. iilnr 71.30 PIsilumia 77.00 5tKVilkB,ll/)3 77.40 hm! a: (bfiirra urilo^nosi. nem.
IViim. I/? DD.ID B*'t5:Nfibesa,ivs(ni,nanJ/Q 00.55 M<)| piiiaiHlj Ivan lapšin, rus.I. 07.30 [Jnevnik/ameiskslV 07.55 Zabavni inlrjkan?!
pop
08.10	71 ur, ponoviiev
09.10	nvnfr«?wljL'n|ř, na/|.
10.00	Spnpadi^irasu.nad.
10.50	Ivpradaia
11.20	Lii)bs?Rnf«iíínf(;i,naíl.
12.10	í^(>ukrail|ivrisri:^, nad.
13.05	UroKnca. am. nan.
13.55	l^Tpnidíia
14,25	Zahodno knlo, am. fiaiK
15.15	í^řukíQiliivusrcB, nad.
16.11)	l.jDbfí^anr^ifinici, n^d.
1?.05	íio|)Rd svesii. nad.
18.00	74 lir vienm
18.05	OvQ;iio?ivj|un|i{, nad.
19.00	71 ur 70.00 mala klinika
70.50	GcepniíJones.am.íilri
72.45	?4ur?v8čPř
73.00	GcKua pruds^dnka. atn.nan.
73.50	hlřtkrcijn/liiCinG, am.iian.
00.40	Pod lupo pravice. n-dn.
01.30	Sknvnusinirjiok.ani.m)n.
07.70	71 m
03.70	hlnčna paiuirsnia
©
Q9.0U Dobro |iitín,inlmnia(jvna odilaia: na dana&n i dan. intraiijc novics. virieospoi dneva. jiiuaniigosLi/ na§e kuhjnfR. kolKdarpnrKito 10.30 VahiniokogIMi 10.35 DcbriaUinia.pnn.pngovora 11.35 Viřisospol dncva 1140 ít«liva[lpfit2fin/:Jini MuIímis blutas bag, pusnfiink koncřria 14.00 Videosiram. ubvesula 1/.55 Vabinioknglsrln 18.00 Ore; p aniks. inuska iiddaja 18.40 Hcgionylnu novino 18.45 50 zvfi/d za oirc^e: íabriio Levita, fnxy leans. Zoran Pmdin. DavnrBadolb 19.35 Virisrjspoi dnuva 19.40 Virisosirani, ubvesul? 19.55 Vflbímo k oylBdu 70.00 I; Qddain Dobr] iu ITT] 71.30 Plínflipalka,|Miovii2v.gosi:
ansaniBel Mira Klini:a 77.30 Reqjonalna nnvicR 77.35 Vifcpnidmiva 77.40 SkfbímoiR/ijravjc: Rak dojke.
i/obra^evalifa oddajs 73.40 Vabimo k cylmlu 7'.145 Vidsosuam, obvesula
SLOVENUA 1
06.75 Odmuvi
0/,00 Niiminlvo,Qir.naa,3/8 07.70 R8ÍisHřMnrkrj. nsansnsn. 07.3G Dopisna pnjaielncii.ns. nan. 07,45 Klesemdoma.lijii;e 08i)0 l^arnku^fl Hov. risanka 00.10 Risanka
08.20 Hotel Qbninrífik, nsana nan. 08.35 ViolinR moisira Oem^aria,
oddaia ?a tvriku 08.45 /f3lko7akladku 09.05 r^oviiunamjl iksd. 10/76 00.30 fííp(!řinlapaka.ns.nan.J/2B 09.5() Piimvin Gašper, nsankí 10.00 ZgnribeoPoluhai.7/12 10.15 lumin Oskar, kraikilflni
10.55	laboniikiin skavti: IJb
Krnskem j;>/Gru
11.15	SiaÍKia mladosti
17.00	SvalbardlpiceSpit/bcrgna,
dok. uddaia
13X10	PofoOda. Sport vreme
13.2b	Duhwniulrip
13.40	Kfie2indfikle,iirtnj.nad.4/17
14.75	Slovsncivliahji
15.00	Poročila
15.10	M oslovi
15.45	Babar, risana nan.
16.10	(/ptipoine[orbe:/eleipv<i
16^0	Civ m papayaj. dan. nad.. 3/3
1/,00	FVovilh^ ^port. vriirria
1730	Pogltíilnfl...
1 A'll)	( 0VÍ3 na i/yiiblinfiB «klarlu. 3/3
18.40	Karlt.ns5fnk3
18.45	PujsaPepij, risanka
10DO	Unevnik. vreme, Spon
10.55	/ivlienjfikiuvlilmu.slov.
mlad. nad.. 1/3
20.30	íiBVfinan2007,7.riBl
22.00	Uiinieví, vretne. 4pori
22.50	Polnočnj klub
00.05	[[ivi:iniji/^iibl|Qn£?akJado,3/3
01.00 IJnuvnik, ponnvilov 01.10 Inioksnal
SLOVENIJA 2
06.30 /abav^n inickanal 0/J3D iniokanal 09.00 TVijrndaia 0930 7abavtii infokanal 11.00 Uini&ki inlokanal 13.00 IV prodaja 1330 Slovenski venfifik 14.30 Ko/mniiavtovn pisma nam. Í. 16 J) 5 Mosirni
16.35 Zglavona/Hbdvo. lO.odd^iu 17.lfl Lesiviiianailfugem 18,00 PonV;(la
18.05	liaRina.dnk.lsliLon
1855 SlovçnsktCoinùvBuliviii.diik.
fjdrtaialVfîTl 18,55 PuslahiSa.angl.na<l..4/8 20J)0 /ndiiii drfcvi slavnih, fr. rlnk.
sen a. 3/13 20.50 0afbaf8lla.tr.Hi.him 2230 Umffl/iosl^ivlw.angl.dri;. oddaia
73.75 Andmjsvkn;. nmv.hlm
01.06	Zvnnji'Hev^lavi.slov. film 02,35 DnKvnik«mBjs;kK IV 03,00 /abavni inickanal
pop
08.10	74 ur
09.10	Dvojno ^ivlienje. nad.
10.00	spopadi slrasu. nad.
10.50	IV prodaja
11.70	i ubp/frnnaii/nia nad.
12.10	hieukroiljivosfce. nsrl.
13.05	Urgenca. am. nan.
13.55	l/prodaja
14.75	/ahodnoknlaam.nan.
15.15	Nč^ukrnUjivo m rrdd.
16,10	liubc/tfnnairta.nad.
1A05	Snopadsirasii, nad.
18,00	74 ur vrBnm
18,05	Dvojno ;ivf|en|e. nad.
191)0	74 »r
70.00	riai^niaia klinika
20.45	Akata: Hlobnka modnna. am. I.
2235	74ijrMÍBr
22.50	Tajna mrs)a. amjl. am. nad.
23.45	r^akraiu/loúna.am.nan.
0035	Sirabingro/avlasVL^asu.
am. [ilm
02.30	74 ur. ponovitev
0330	Noi^na panorama
©
Dobrojiiirn. informMivna oddaia: na danažrti dan, luirani? iKtvice, vidcosooi dnfiva.Vruiarsk kolii»,
enijsi h edar priradiiHv n ogledu 1035 1^1 lei polka, pori ovi lev. gos i:
amamit^l Mira Klinia 1135 Skrbimo/a/dravie:Rakdn]ke.
pnticvilev 1235 l/ideospDi dntiva 14.00 ViderasWm,rtrvťSIilff i/,55 Vabimo k n jI adu 18,00 MiSmaioiro^andrtaia 18,40 RegiofiHlnc novii:e 18.45 [uropflbyomnibusiJa^okoi evropski posla no^:. igrano dokumeniamii?obr.1ilrii.2.del 19.15 Vidfrnspoldneva 19.20 Vidoosifam. obvestila 19.55 Vabimo k ogiHdu 70DO l/odda]iiOii)rt?|iJtrn 2130 Vn>drio 18 slopili nolGT, dokum. oddaia, ^ovemki etnogral^i mu/r|(|iibl|ana:/unR| riHuvropske /bnie 22.00 Uinokf o evrop. pirlam^nia 2230 Racionalne novice
SOBOTA, 11. avgusta
SLOVENUA 1
0ÍJ.75	Odmevi
0/00	/godbHi^ Školjke
D/30	l/popoma turíwi/tílaiiavfi
0/50	Aibi: pri rpstavraioriih. 10/10
08.111	Pod klobukom
08.^5	lomiti Oskar, kratki him
09.00	uv in pspngai, riafiska nad., 1/3
09.75	Mala Jonasonova tolpa, Svsd, iilm
in.5U	(«niklub
17.05	lednik
13.00	Poroiila, Spori, vrlima
13.25	Vs»o^ivahh:hi|ene
13.50	Vsen^ivalih:^{iv(!rnomurski sloni
14.70	Ppljca i|ube/m, nem. Idni
15.55	Mmvnili^k
la.OO	O^rvalibin judtih
16.10	Ahsfîlijinfi
16.16	Kia|iinl|udje
l/.OO	ÍHiročila.Spori vreme
i;.15	07êrs
i;.20	PniHtni vriliak
1/.25	Iiiristika
1/.3D	Oiasba
1/.35	Navïiii
1/.55	OIćfsba
18.00	Izbori?poluiCmbdialogov
1B.05	Oíitiu)o;itno
1B.30	Glasba
1B.40	Fiíiini;viUlii'jiiki,nsanka
19.00	Dniivifik, vrejne. šport
19.55	Popofjrabii, anyl.íilm
71.30	Pol«ina pojEpanja
22.10	PuroCila, Spori, vreme
22.15	Sopránoví. 71/71
73.40	Sosiidovookno.iLhlfn
01.70	Onaviiik
01.40	InlokariBl
SLOVENIJA 2
06,30 Zabavni irif oka tial 08.40 IVprodaja 09.in Skn/iCas 09,70 Absulumu globalnn 09.50 Slovenski i^np;î^i v Holivni. drjk.
uddaiaTVMl^ in.70 Umeinosl življenja, angl. dok. mlda|a
11.45 /adnp dnuvi slavfnh, jr. dok.
siroia, 3/13 1235 fnisninkoiL^nn Avgui^tins. nnm.
[jim
14.U0 TVprodaa
1430 KoncMirlanuŠvaigerigosii,
jJCsiiBlPk \j CD 16.no ^gLlblJcnlsln,posníl3k
predsiavn 1/.55 ^lovRiiDi pnsvelo 1B.25 M8ver)Binaaospai1iiri)if!.
del
NEDEUA, 12. avgusta
20.00 Slovenski marja/in 2030 50 lei tU, glasb, oddaia
7130	PglfiinivTiilak 23.45 Hull. am. nad.. 6/13 00.45 Pokvanerta liokfeia, anyl. nad
0130	Dnevnik/amejskulV
01.55	/Hbdvni iriiokanal
SLOVENUA 1
07.00 ?iviav 09.55 špiiisp«^. io/in 10.30 Podťvropskintnsbom,fr.dtik. m\9.8/1 n
10.55
ll.On Orevo/ivlfenia, dok. oddaja 17.05 l|iid|ťiM7emlfa.nddaMTVMf] 13.00 Porofiifa. Spíiri, víEme 13,10 Ši«vuoan?nD/,?.(tel 14.25 VrtJûkaiii:OktoberfesLlVnad. 14.55 Gbraèun pn O.K. Corralu. am. lifm
l/.OO l%o£i[a.SpuLv^ame 1/J5 Ualcn a igraluev: Maniaita Ufficii
18.15 Paikei^l'iko, nsanka 18.20 VniennarJoi;. risanka 18.30 Křfíviia Kalka, fisanka 1835 NrCi^k Milia pnpovjjdij|e.
risanka 18.40 ^mbanialou 18.55 ^mw
19.00 Dnevnik, vrtíme. ^on 19.55 Uajmnnaii! 71J15 50 leiAvsflnikovn ylasbe,
ylasbirnndok, oddaia 77.00 ViiCpmiyiKUprol.dr. Mania Sircjiiik
72.55
23.15 Pornfiikvremt?. Spon 23.40 RiIhís m modru, n«m. Iilm 0130 ilnevfifk DI.55 ír>íokanal
SLOVENIJA 2
06.30 /abavni intiionaí 06.50 ÍVpmdaia 09.70 Skfi/iùas
1)9.30 5ûletEU.ylRsbi)nf>Qilda|a. 1. del
10.30 Poleioapotepania. odilaiao
luri/mu 11.10 IVprodaia 11.4f] Na5apesam?On7 17.10 Med valovi. TV Kupiir 17.40 Pnsliiiinirnn tiSini 13.10 Slovânski maga/in 1335 iVpmdaia 14,10 Ši^ukuparii, lVnnrnil)a
irfidsiave 13.50 Nt mi ^al. gala konunrl Niiš»
Dsr^nrla 15.55 Anrir^iSiirerspriiaiftlji.
posnKiek koniHia CO 18.00 NHSi;M.slrr^en^l(iiilm 19.75 lJaiinnN?nno:Knlpa 70.00 Planai/ard, ^pan. dok. rjddaia 70.55 Nitno;,hiimnt.riad,.?/B 71,25 Umetnut ijlashâ in plesa 77.45 lirEí pravil, arynnL nad., 1/4 23.35 Uir]eoitovahfii,ang[.IVfilm 01.20 OnevnikzamepskelV 01.50 /abavni iniokanal
Jl.55 /abdvni iriiokanal	i	^B^^
pop pop
■ ^^	j 07.40 rvuroilaia
0/30	IVprodaja
08,00	čarobna anglešř.ma. olupka oddaja
08.1D	Oroln^ki, nsana srnja
08,15	Jaka na luni, nsanasenia
06,25	Rarltivcilnina Đibr. nsana SRnja
08.55	SlorM lii^ntamin, risanassni»
09,70	7(il»niavi^k]. ris.senia
09.55	DDan>aans.snn|a
10.20	PnWRr Rangers, mlad. nan.
10.40	Malo Korn ga n. nsana sen la
11.D5	Moym^Jň narava, angl. drjk. odd.
12.05	Dakinapodko/nlcem
13.05	Na robuspopada, film
MQ	Spartak, am. nad, 2/4
15-45	HeJaoaîroianska.am.lilm, 1/7
17.15	24iirvrBmR
17.20	Učitlovai?da|a, im.hfm
19.00	24 ur
20.00	Planeiopii:.aiii.lilm
22.05	Minifoča Câlina, aro. r>an, 23.05 pekla. am. film
01,10	l^ljubliena. kartati, him
0235	24 i)f
0335	Nofita panorama
©
07.40	rvpnslaia
08.10	Čarobna anyl[^Cina,oi;DSka oddaia
08.30	Brata Kosli'.cik. ris. s^nia
08.40	Jaka na luni. rt!j. si^nia
08.50	Dn3b(/ki.ns.sfin|a
08.55	Radovedmiia Itihi, ris. simia
09.25	SJonôekOenjamiars.senia
09.55	ZplsnjHVřki, nsana senia
10,511	ODaman.ris.serfja
11.15	Powtr Harnjefs. mlad. nan. 11.40 o Korrigan, nsana senia
17.10	Močnc^rlraviln, am. nan.
13.0U	Raketa jiod ko/olcnii
14J1D	Smnh m ijrch./abavna oddaia
14.411	Dfdílyj^a klap» v O^li bi§i. am. I lim
16.70	Mesioce^vudno.am.nan.
17.15	74ur vrpmn
17.70	GospaAínsgriívPari/,arql. il Im
19.00	?4iir,vršme
70,00	biilno deklet, am. him
77.05	KnnapBřinah,ír.nail.6/6
73.50	Mo^brs/íArA/a.anKÍilm
01.50	24 ur
02.^	Noí^na panorama
2235
'opot/nške ra/glpjinir,a: baroko, potopisna oddaia
7330 Viiteospoi dneva 2335 Vabimo k ogledu
09.00 MiSma^.nimSkanrfijaja.pon. 09.40 Vabimo k oylcdii 09.45 FUÍope by omnibus Jo^ekot evropski poslanec, iqrann dokum enian It i;nbr.1i!m, 7. tlel 10.15 VidRospot dneva 17.00 \fideosirani. obvestila l/,55 Vabimo k ogletlu 16.00 Cas;ana$.miadinskaodiiaja n noviri^rskem ookllai m kako naslaja riridaja uas ^a iixi 16.40 Virjpospotdnuva 16.45 Duhovni vrelec; Mirko Horvat
/upnikvhfpi|i Doliù 10.50 Mn;cainmRdVBdekJaka. otnćka oddaia ?anairfdai§e pořiiíiics 1930 v)dmistrani, obvestila 19.55 Vabimo k oyledii 20.00 Movice tega iRdna.infor. odd. 20.70 Videosûftt dneva 20.75 /oran Predi n:/a ^ku liubavi.
dokiimsniami I dm 20.50 PlanBtpolka.iio5l]9:ai)s.
nanDdoo^abavno glasbo, pniL 71.50 Vabimo k ogledu 21.55 V hannimiji i naravo, kmetijska
tïildaja, ponovitev 27.75 Okanna fesuval, nasiop
skupině D^rvisli, ponovitev 23.75 Vabimo k o ledu 23,30 Vidonspotoneva 73,35 Vidoostrani. obvBStila
©
PONUVIILVOOUAJHD.SPURLDA 1)9.00 Mi^ma§, ouriSkaodt)aia 09.40 1575.VrVniaoa/in 09,55 Kultura, infumiativna oiidaia 10.00 Sportm lonsk, iuortiia tn formativna oridai» 10.10 Zamolčana Istr»: Kaj nam bilo SloviHii:em doseilai inknto?. pugovm. gost:íraric
10.^ Duhovni vrť le i;: Mirko Horvat.
?iipnfkvh]j)ijiOrjli(^ 10.55 l;adiivaVlV:50/v(vi]/a otrrie; SIhoovi. Nav^tanke. Vite/i CbIjski 17.10 Vdbimn k ogfudu 17.15 PopoiniSia ra/plednico:
Maroko, potopisna oddaia 13.05 Plantii polka, ponovitev gnsi:
ansambel Mira KImca 14X15 V(du[Birani, obveslId 19.00 Vabimo k ogÍHlu 19.05 Cas/a nas, mladinska oddaia n novinarskem gokli^;u m kako nastaia oddaja tas?a na^ 19,45 Skihimoia^drav|i!:Haki]u|ke.
i/nbra^Rva1na oddaia 70.45 Etnokristel 2006. posnetek
lestivala. ponovitev 72.00 Virions mní, obvestila
PONEDELJEK, 13* avgusta
SLOVENUA 1
07.GQ	Nina ui Ivo. nti.naa, 4/8
07.15	SoLski časopis, nsana nan.
0730	Sam doma, osana nan,
0/.4b	Kníinvaygodba, lutkovna nan,
116.011	Hotel Obmoriek. nsdiM naa
06.10	Na kmKiiji. oddaia/a otroke
00.70	/lalkn/3klailko:Sai2rbin i nyovt ra/ulerii
06.45	^ovijitlh,aîigl.n3d., 11/26
09.10	I/popouietulm: Zelenjava
0930	Nagi^|ivCki, risanka
Û935	Risanka
09.40	MaliMivari,nsananan.. 1/?6
10.05	OsiKSje.jUinga m, kratki iilm
10.20	ÍRbomiki m skavti: Mnogoboi
MC orienta ciiski polud
1035	R^pnkeveasii. 11/17
11.05	I ovi;] na i/giilj||pm; /aklade.
nem. dok. serija, 3/3
17.00	Slovenci v Avsialiii
13,0(1	Pomišlja, §pcri vreme
13.25	Oaimo.naSi!
1435	Nekai mimjua popular, glasbn
15.00	PnroCila
15.11)	Oabcrdnn.KnroSka
15.35	Maks m Rubl. 22/26
)5J10	Risanka
IBIÎb	Merltn. Cude?ni kuřa. risanka
16.15	Mariinamptii^ifíslrašilo:
0§abnosl
18.25	Naučimo sa p^mii:o: Mi^ka
lR.4n	Ssom:umvot8b:PogrftSaiij8.
nouina naa. 7/5
l/.OO	Porofila.SprjrLvrame
1/h35	ÇandHmoonkrdipekla.Sved.ifok.
16.25	/rsbanii?3i3pliis6
10.40	íhinřam,risanka
16.45	Adi v nioqij. nsaiia
19Í10	Onevnik, vrame. Spon
19.55	Kne/ m tkikle. nem. nad.. 5/12
20.40	Osmi dan
21711	V kadru
22.00	Odmevi, kultura, vrem?, šport
27.50	Oudi^ùiiaFvropQ
n0.40	nandarnnunkraj [vkla. dok.
0)30	Onevnik. ponoviti^
07.10	Iniokanal
SLOVENUA 2
0630 /abavni mlokanal O/ilO Iniokanal 09.00 iVprodaja 0930 /abavni mlnk^nal 11.00 UiruSki iniokanal t?.00 IVprodaja 1230 Polsuc vriiliak 14.45 Vrtiikarji
15.15 Oalcoia ii|rab[iv:Maojana
Oreiel 16.15 ARS3feO 1630 Lvropskt magasin l/.OO Slovunsk) maga/in 1/.25 /filavona^abavo.lî,oddaja lailfj PoroCila
1B.10 HmWíninaklop.anQ.iiad.. 1/7 19.20 Nantosiu. TVpnri'B.prtyJsiavï 70.00 OogodkLkisov/neoiiolrsvet. b. oddaja
20.50 Hvis/godnial3ta,am.nafL7/? 22.15 (ilasIbelniVR^j^ na drugam 73.15 Miisto nasilja. IL film fl).OD Dm;vnik?amet^cIV 0)30 Zabavni iniokanal
pop
OS.IO 24 ur, pnnovii£V 00.10 Ovojno^enia. nad. 10.110 Spopad siraso, nad. 10.50 IVprodaja 11.20 liube^rnnatrta.nad, 17.10 Neokmiliivusrtx. natL 13.05 lirosiiiia.am. naa 13.55 f V prodaja 14.25 ^altodno krilo, am. naa 15,15 NcukiOiJ|ivosrcs. oad. 16.10 liubeiennatrjmci.natl, 17.05 Spopad strasti, nad. 18.0ÍI 74 ur vreme 16.05 IJvoinoMenie.nHi). 19.00 74iir
20.00 Naia mala kfimka. nan. 2(1.50 Pravi mtóki. am. íilm 2230 74urATiCor 22.45 Orij^iitanabegii.naa 2335 Na kraju Mna. am. nsii. 00.25 Pod lupo pravice, am. nan. n).)5 Skrivnostni utuk, aia nan. 02.0 5 74 ur 03.05 Nm^tia panorama
TOREK, 14. avgusta
©
09.00 OoN lutro. mlormativna oddaja: na danaSn i dan. luiranje nuvii:e. vi(i»os|)ol dneva, luiranjiyosiplssni koraki, koledar prireditev ID30 Vahfonkogledo 1035 Zoran Prydtn: Za šaku ljuiiavi,
dokumentarni him D.OO Vitlenspotiln;iva 1100 Videosirani. obvesula l/.bb Valumo k ogledu 16.00 Miadiijpi.oiro^oddaia 18.411 Hcyioítaln? novic? 16.45 ilkarina iesuval, oasiop
skupine Dervisii, pnnovimv 19.45 VidetTspoidneva 19.50 Videosiranf. obvestila 19.55 Vahimokogledu 20.00 I/ oddajfi Dobrn lutro.
informativna ot)[iaja, ponovitev 2130 Orugai^en svet:/mm] nad boluûiio Miran Subeij /agmeisu^r 72.25 ReHioifalne novir;« 2230 Vfapotdnova 2735 l/aibivaVIV:50/vs;dn otroks Divlp jayode, Maya^n. Vladimir Savi^i^ udu 23.45 Vabimokogledu 23.^ Videos tra m. obvias lila
SLOVENUA 1
06.75 Odmevi
07.00 Nina in Ivo. oif. nan, b/8 07.15 Marko m valovniki. nsana nan. 0/.75 Viien koralne mi?e. nsana nan. 0740 Khi le ^mersj. lutkovita nan. 07.55 Risanka 06.00 Hotel Ubmorèek OB.ID Mami.o6i. oglasila se. oddaja /a otroke
00.7U /laiko/akladko;KajsosliSaia
u^sa IsireV 0B.35 Noviiutri,anDl.fiad.J7/76 09.00 Radnvudniiatck:Ko7arpc 03.70 Maruna m pui^jc straSilo:
IJ^hnost 09.30 NauCimo se pesmico: MiSka 09.10 Ssoniem vQî^eb:PoyreSan|e.
ooui'jta naa, 7/5 09.55 Zgodbe i/Skol|ku 10.25 labuiniki inskavb: Postavi aiijn ognja 10.45 SprehiMIVnaravo:Potonks 11,05 Danriamo onkraj pekla. Šved,
dok. oddaja 11.55 VetRmignst 13.00 Poročila, š|Hirt, vreme 13.15 KadfitiHua, dok, oddaia 13.30 Orevo ^ivljeni». dok. oddaia 14.20 Osmi dan 15.00 Poroiila 15.10 Mitovi )5.40 Ira|řiGS.6/2C Í6.05 dngodiviùne. lutke.
1B35	HmcI Dbmctfček. rK.nan.,8. ep.
16.50	Kii/a. rflaka, per^e: Premiknrp.
dok. odriaia
17,00	Nrivice. slovenska kronika.
špoiL v^ms
1A45	Mali m h ti. dok. oddaia
16.30	/rebar n Astra
1i{.40	kanček, risanka
19.00	Oriwnik. vrmnii, Spoft 19.55 V ieru, slDVťnski film
71,75	Glas raTuma: Pen, dok. leljton 77.00 Odmevi, vreme. §puri 27.50 Absoluuio globalno 73.25 Mmli'.|a.ni/n/.nad..7/6 110.70 Mau m bti, dok. oddaja
01,05	Onevnik. pnnovitcv
01.45	Inlokarial
SLOVENIJA 2
0630 Zabavni iniokanal
0/.0n	IrManal 03.00 IVprrjdaja [19.30 /abavni iniokanal Otroški iniokanal
17.30	IVprodaia
)3.00	/abavni iniokanal
14.10	IVprîidaja
14.40	[jlas{bt;mvHČennailru(icm
15.40	Dober 1 an, KoroSka 16.05 Pnsliiltnimo tiSiiii
1635	Vkadoj
I/00	Mostovi
Î/.30	/iilavona2ahavo. 17.oddaja
)B.OO	Poročila
1B.05	labmnt
ly.OO	SloaUmornu/aslara, nem.
nad.. 4/111 70.00 lišina.Svf]d.nan..3/B
71.3G	Morjc.islanlskiidm
73.15	Domovina ienske. nnm. Iilm
01.45	Oiiitvnik^ainfljskelV
07.10	/abavm iniokanal
pop
t	0B.1Q
t	09.10
:	10.00
t	10.5Q
1	11.20
i	17.10
Î	13.05
t	13.55
:	14.75
:	15.15 16.10
ř	l/,05
r	18.00
Ï	18.05
i	19.00
I	70.00
Ï	20.55
i	71.35
I	72.45
i	23.0(1
i	7330
t	00.70
I	01,10
i	07.00
t	03.00
09.00
10.00 10.05
24 ur, ponovitev Dvojni) ?iyl|eiijfi. nad. Spopad s iras ti. nnd. IV nrudaja
l|u j/ennair^nii:i, nad. Nt!iikrotl]ivi;srcp, nad. Organca, am. naa IV proda I a
Zahodno krilo, am. nan. NeijkrniliivosřLi), nad. Iiobs/en na irMici, nad. Spopadi .sirasti. naiL 24 ur vrpme Ovo[iwj7ivl|;^njit, nad. 24 ur
Naša mala klinika Pmverienii!
Ijnbe^en, m ijs|iavanke. riel am. him a 74 urzvei^r
l|ijbe;cn, Is^i m uspavanka, nad. am. filma Na kraju /ločina, am. naa Pod lupopraviœ. am. nan. Skrivnostni otok. nan. 24 ur. ponovilev Noôna panorama
©
11,15 11.20
14,00 i/,55 18.00 16.40 18.45
19.15
18.75 10.55 70.00 71,00 71,15 71.70 71.30 77.00 2730
73.45 73.50
Gnbro|utro, intQrm.ntlda|a:na dana^niidan, |uiraiq?^novicii, VIderspol dneva, uirar^ignsi razQibáimo se. ko eriar prtr»rlitev Va6ifTio k ogluiu OrugačRn svitnimom nad bolcbno MirânSiib{il| /aomeisipr ViietTspot dneva I/ arhivaVrV:50 /vwriza otrokn Divlit»jagode. . Marjana Via rim ir Savčič Ctíii Videosuani, obvestila Vabimo k oqlcdu Polone mlaiiih, mlad. nddafa Videospol dnava Nais Fvropa: Uiror,i se bon|o roti podmaním spniiiiemoam eleiiska mestna avantura 00/. íLVoriaía Virlsostram. obvestila Vabimo k oyledii
oddaiD Gobro lUtro 1576.0rVmagam Kullura, iniormalivna oddaja Športni (orek
Af^ovfi ythaiiica. inlof. nrldaja lu smo doma, inlnr. oddajn I? arhiva VI V: 50 zvezd za oiroke: Ans. Hobija Z.upana. Sale^kj lantie. RudiSantl. Onikat Oru/ina GaliČ. Igorin Zlati zvoki Vahimo k onladu Videos tram, obvestila
SREDA, 15. avgusta
SLOVENIJA 1
06.75 Odmevi
D/,00 Nina m Ivo. oir. naa, 6/8 D/,15 7aÍ3 ima sTMiio, nsana riau. D/,75 Očetov dan. nsana naii. D/40 Kaknpffiianii^iiinak. lutkovna oan,
07,50 Hotal Obmoiček 06.05 Novi |utn,auyl. nad,, 13/76 06.30 Kljiiktevedugodrvš^ine.8/1? 03.00 Šport špas. 10/10 0930 [Wiraíek ime. 26/76 )O.OII Pra/ničm prenos mašli ob
Velikem i nianiu 11.10 Malimhti,dok.tîddaja 17.00 1 ludjp m ;emlja 13.00 Poročila, ^ort. vrenis 13.75 Or^eupRsniki 13.35 Prismuknisnki, ni/o/.lilm 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 MobvOickinsknvnostdp^ele
Ma lo/26 18.05 Male sive i:ali[:e.kvi l/.OO NoviijR.slovKns^ kronika.
§porL vrami! 17.75 fitly de Maiipassani: Niroo
^iv erns l/,35 MojKias
1/.40 Korenine slovumkega moqa.
dok. ndtlaja 18.30 Manielota 16.40 Olicasanj, nsanka 19.00 Dimvnik, vreme, ipori 19.55 Prou loku, avstral, him 713G Kralkililm 72.00 Ottiievi, ^ort.vrRnie 72.70 Bre/rp7a:dr,lvanSliit)ec 22.40 Vojnosoposnnlivbarvah.h.
d(A. ssnja, 7/4 73.35 Korenine si ovonskBtia n^ofia.
dok. nddaja 00.70 Dnftvnik. vreniR, ipori 01.00 Iniokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Zabavm iniokanal
10.30	TVprndaia
11.00	Otrtâki iniokanal
17.30	TV prodaja
13.00	Zabavni infokanal
14.50	TVprïidaja
15.70	Pod Kvropskim nebom, fr. dok.
senia. 8/10
15.45	Icsivicanadnigem
16.05	Oogodki. ki so v?npminli svsi
5. oddaia
1/.75	Mostovi
1/.55	Z glavona^abavo, 13. otidaia
18.20	OydiSřinalvrope.2/2
70.00	Sport
77.30	7rmiUiam8Sciarka,lV
pdstava 00.25 Slovanska la;? SCQ na
01.15	Drtsvnik ramejske IV
Q135	Zabavniinlnkanal
pop
0B.)0	74 ur, ponuviiBv
09.)0	Ovojno jrvijanje.md.
)0.00	Spopad $ifasu, nad.
)0.50	IVpdaja
)1.70	Ijuřni/unnairínici.nad.
17.10	Neukrotipvu srue. nad.
13.05	Orgunca. am. naa
13.55	l^prudaja
14.75	Zahodno knla am. nan.
15,15	Neukrodjivo srce. nad.
16.10	[jubti/on na tržnici, nad.
1705	^opad$i;asu.iiad.
18,00	74 ur.vrams
18,05	Ovojno ^tvfjanje.rtad.
19.00	74 ur
70.00	Na^a mala klinika
70.50	Slnnasknvnosu, kanad, am, him
77.30	?4urrtečer
77.45	Ograbliem, 11. del
?3.35	Na kraiu/ločina, am, im 00.25 Podliipnpravii:e.am.naa
01.15	Potrjvar « na sknviiosini otok.
dok.odriaia
07.10	?4ur.|)iinovilHV
03.10	No^na pantjrama

10.00 10.05
03.00 Qobro|uiro. in[nfmaiivr)a oddaia: na danaSn i daa I iitrani!} novice, vi/ eospoi dnnva. novn i;da|e, |iiiian|i gost: Viki Koâec. novoma^nik. is;ikovnR nwnanko. koledar inrediicv fabiiAo k ogisdu Športni torek, športna iniormatrvna oodsia 10.70 lzarhivaVIV:50m?dza otroke: Aik. Rohija Zupana. §alii&ki faniie. Hudi Sand. OnikauOnj^inaOaliC. Igorin Zla u yv(^i 14.00 Videosiram. obs^Ula 1/.55 Va turno k ogledu 18.00 Mala potÊpania, mladinska
oiklaia. 3. IvmrfiJa 18.40 V liarmoniji / naravo, kmetiiska
oddaia, ponovitev 19.10 VidtAsuam. obvesuld 19.55 Vabmio k uglHiin 70.no l/oddaieGobrjiutru, informativna oddaja 70,55 Videospm dieva 21.00 Odprta tema. 3, TV mrsia Inlosnakih motnosti vsb, lonovitev
77.00 esiivallBnt200/;I>fiedem:e iJeanMater remsnbtn, posnetek knnœrta 73.10 Vid posp nt dneva 73.15 Vabimo k ngledu 73.70 Videosiram. ohvesiila
PRIREDITVE
Zaključile sezono tekmovanj
Misllnja • v lelu 2006 se je prvič v zgodovini Prostovoljnega gasilskcgii društva Misljnja formirala Jeselina ćlanic, ki jc žclda svojo drusivono dejavnost in delo razširili luUi / udeležbo na tek-
movanjih. S trdim delom, veliko vajami, ki so hiie v obsegu 70 ur, in pod mentorstvom SeSel Stanislava 1er M i II a Borov nik, so se jja-silske v leiu 2007 udeležile kar devetih lokmovanj. V pomoC pri
KINO VELENJE:: SPO R E D
HARRY POniR IN FENIKSOVRED
(Harry Potter and the Order of the Phoenix)-
mladinski domišljijski. )38 mmul Režijd: Oavid Yates Igrajo: Daniel RadclHfe. Rupert Grint Emma Watson, Imelda Staunton, George Harris, Helena Bonham Carter, Natalia Tena, Kathryn Hun-tec ivanna lynch, Gary Oldman. Harry Melling, Richard Griffiths. R-ona Shaw. Sian Thomas. Jason Boyd. Richard Mack lin. Charles Hughes. Susie Shinner. Auror Dawllsh. Niti Shim. Ralph Fiennes, Petek. 10.8. ob 17.00 uri in ob21.30
Sobota. 11.8. ob 17.00 uri in ob 19.45
Nedelja. 12.8. ob 17.00 urnitro-ška matineja
Peto leto na čarovniški šoli Bradavi-čafki se harryu ne oĎeta nič (epega. Poleg tega. da njegov smrtni sovražnik Mrlakenstein na prostosti kuje svoj ponovni vzpon na oblast, prične šolo nadzirat« inkvizitorka Kalavara Temyna. ki $ pooblastili ministrstva za čaranje zanika vsakršno možnost Mrl aken ste i nove vrnitve. Harry se zato odloči s prijateljema Ronom in Hermiono sam naučiti obrambnih čarobnih urokov in skušas hkrati odkriti kraj. kjer bi se skrivala nenavadna prerokba o njegovem življenju, toda zviti Mrlakenstein jim prav tam pripravlja smrtonosno past. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR) OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR)
FANTASTIČNI ŠTIRJE: PRIHOD SREBRNEGA lETALCA
(Fantastic Four: Rise of the Silver Surfer )-znanstvenO' fantastična akcija. 92 minut Režija: Rim Story
Igrajo: loan Gruffudd. Jessica Alba. Chris Evans. Michael Chiklis, Julian McMahon. Kerry Washington. Andre Braugher, Laurence Fishburne
Petek. 10.8. ob 19.45 uri Nedelja. 12.8. ob 19.45 uri
Po ízginoQu smrtnega sovražnika Dr Pogube se zdi, da se za superjunake fantastične četverice zopet obeta mirnejše življenje, toda prihod skiiv-nostnega in na videz nepremagljivega Srebrnega letalca znova postavi na preizkušnjo njihove nadnaravne posobnosti. Med neizprosnim in uničujočim bojem odkrijejo, da Srebrni letalec svoje moči črpa iz istega vira vesoljne energije, ki je pred leti tudi njim dal nadnaravne moči. prihodnost človeštva pa še dodatno ogrozi vrnitev njihovega največjega nasprotmka, ki sije nadel še bolj grozljivo m neizprosno podobo. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR)
DISTURBIA
{Disturbia)-triler. 104 minute Rezija: Đ.J. Caruso Scenarij: Christopher Landon. Carl Ellsworth
Igrajo: Shia laBeouf, Carrie-Anne Moss. David Morse, Sarah Roemec Kurt David Anderson. Elyse Mirto
Sobota. 11.8. ob 22.30 uri Nedelja. 12.8. ob2!.30ur?
Občutek krivde zaradi smrti očeta mladega Kala prisilijo v nepremišljen pretep, zaradi česar je obsojen na tri mesece hišnega pripora. V vročini poletnih počitnic mu ne preostane drugega, kot da z daljnogledom opazuje ljudi v okolici, dokler se v sosednjo hišo ne priseli simpatična Ashley, s katero se spoprijateljita. Skupaj pričneta opazovati nenavadno obnašanje soseda Turnerja. za katerega pričneta sumiti, da bi bil lahko vpleten v serijo umorov. Toda ker težavnemu mladeniču nihče ne verjame, marata sama poiskati resnico, kar nedolžno igro spremeni v smrtonosni boj na vse al{ nič. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR) NotJectnji vikend napovedufemo: akcijski triler UMRI POKONČNO 4 (Live Free or die Hard), romantična drama ZADNJI POLJUB (Last kiss), animirani film ZA ŽIVO MEJO (Over the Hadge)
4 193:
radioffllalfa
i 103,2 & 107,8 Mhz	ví^ňk ríňn iii
strokovnih nasvetih je bil ludi po veljnik Rudolf Krcbel ler predsednik druSiva Zdravko Kri/ov-nik. ki je moralno podpiral gasilke.
Kljub manjši /avisii. ki je pravzaprav v gasilstvu ne bi smela hiti. « Mrani članov. <o ga-iilke v/irajale in dokazale, da /morejo uspesno lekmovaU. Pri tekmovanjih sc ponašajo s iremi četnimi mesU, iremi tretjimi mesii in tremi drugimi mesti. Vsi prej navedeni rei'.uUaii se nanašajo na suhe vaje, enkrat pa so sc preizkusile tudi v mokri vaji in drugo mesto ni slab re/uUat. (îasilke so mnenja, da je potrebno pod vodstvom desetarke Romane Pacnik s tekmovanji nadaljevati in seveda upajo, da bodo posegle kdaj tudi po prvem mestu.
Vsem gasilkam se zahvaljujemo za njihov trud, na člane pa apeliramo, da jih vzpodbujajo in bodrijo ter po svojih moi:eh pomagajo. Aktivnost gasilk P(iD Mis-linja je res vredna pohvale in čestitk, /ato celotni desetini, mentorjema in vodstvu iskrena hvala.
Kdaj - kje - kqj
VELENJE
t
Četrtek^ 9* avgusta
9.0D-17.00
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca
Petek, 10. avgusta
9.00-17.D0
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca
Sobota, 11* avgusta
8.00 -12.00
Cankarjeva ulica. Velenje Bo Ilji sejem 8.00-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 Plolčad pred Centrom Nova 23. Poletne kulturne prireditve 2007 -Ljudska glasba na trhid X Mestni stadion Velenje
Nogometna tekma 2.SIVL NK Rudar :NK Krka
Ponedeljek, 13* avg*
9.00-IXOQ
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca
Torek, 14* avgusta
9-00-17.00
Vila Moica
Odprta vrata Vile Mojca
Sreda, 15. avgusta
9.0D-17.00
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca
Za dodslne informacije o prireditvah In dogodkih lahi<o pokličete Turistična-informacijski in promocijsid center Mestne občine Velenje (03/896 18 50). ŠOŠTANJ
Cetrtekj 9, avgusta
19.00 Mestna galerija Šoltanj
Otvoritev razstave kiparja Rudija Stoparja
Koledar imen
Avgust (veliki srpon)
9e Četrtek ' Roman
10	• petek - Lovrenc
11	e sobota'Klara 12. nedelja - Ajda
13 • ponedeljek-
Poncijan
14e torek -
Maksimiljan
15 • sreda-Marija
Veliki šmaren (praznik Marijinega vnebovzetja)
Lunine mene
Mq5I<í čaka na bus, v naročju pa nosi dva dojenčka. Mimo pride imkè in
vidi dva liiStna dojenčka in začne spraševati: "Joj. sta srčkana, kako jima
ja pa ime?" Molki jo grdo pogleda in odgovori:"Ne vem!"
Ženske vrta dalja: "A ste punčki ali fanika?'*
Molki ji besno odvrne: 'Pojma nimam!"
Ženska zgroženo: "Kakšen oče pa stel?"
Mo§ki; "Nisem oče. Sem diiaktor tovarne kondomov in tosiareklamacijil"
FORA JE: JESENSKO RAZVAJANJE
13 • avgust, ob 1.04-
mlaj (prazna luna)
Kdor ve kaj hote, mu pripada vse!
V naših prodajalnah v Velenju in Zagorju vas bomo že v mesecu avgustu razvajali s prvimi novostmi Iz modne ženske In moške kolekcije , ^ jesen-zima 2007! [
mur*n 7RC0LLAR Kenny s. Rífmp.»».
(■««ntod by f«r1
Obiščite nas In pričakujte \
Fori fashion
Prešernova cesta la, Velenje, Cesta 9. avgusta 111, Zagorje www.fori.si
Pregovori
če Lovrenc (10.8.) lep dan dočaka, vsa jesen bo potlej taka.
Če je na Lovrenca dan lepo, tedaj bo malo snega.
Ako je vreme na sv. Lovrenca (10.8.) in sv. Jerneja (24.8.) lepo bilo, se tudi v jeseni ne bo skazilo.
Sveti Lovrenc(10.8.) pa sveti Jernej (24.8.) lep, še dolgo v jesBni bo topel svet
Če na veliki šmaren (15.8.) sonce sije, vino samo v sode lije.
ÏI ii
IÎ
o 3 s o
a. o. 5po
n®
AS
vsak dan 36 ur
t Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66
Rezervacije vstopnic: na www»planet-tus.com ail po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722 KfAeffltto^ïfi Si i3r;<ir2uJejo prsvKo ûo spremembe pfogrima^	vnv^. planet-tUS.Com
EngnatuS újxcl. Cesta v TrniMije loa. Cdj«; P.L Ibnematogrtfi, War«t Ti/ŠCtije. Mariborska u8
t^HjiS
Nagradna križanka Optike Fortune
Ploščad Centra Nova. Šaleška 19, Velenje Tel.: 03/5865- 123
Hitro, strokovno in najugodneje do
kakovostnih ocal!
Pri nakupu očdl - brezplačni okullstični pregled (prejmete vrednostni recept)
Izbirate ishko med tremi zdravniki speaalisti!
V AVGUSTU-10% POPUST ZA UPOKOJENCE, ŠTUDENTE, DIJAKE ali brezplačni okuHstiini pregledi
Kakovostno sončna o<ala do • 25 % popust
Proglod la kontaktne le<o
HNra Izdelava, gotovinski popusti, obročno odplačevonje, servis...
Rešeno križanko pošljite, najkasneje do par\edeljka 20. avgusta, na naslov Naš l^s d.o.o., Kidričeva 2 / a. 3320 Velenje s pripisom Naš čas d.o.o..
Izžrebali bomo tri nograde:
1.	nagrada - nakup v vrednosti 20 EUR
2.	nagrada - nakup v vredr^osti 15 EUR
3.	nagrada-nakup v vrednosti 10 EUR
898 17 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
I! A III O V i: L E K J
CEIRHK, 9. Qvgustfi;
6.00 Oobfo |imo In vesato v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.^5 Častna informacije - poročilo Avto moto zveze Slovanije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročila 8.45 Policijska kronika; 9.3G Poročila; Rekreadjskinasvati Olimpijskega komi-t^a Siovanije; 10.G0 Na svidenja; U.OO Pozdrav. 14.10 Na današnji dan; 14.30 Por(h Bz: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kddj^kje.kdj; 16.30 Poročila: 17.00 Zd^av niški nasvali; 1746 Erosov kotiček; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenja.
nm, 10. ovguslo:
6.G0 Po2drav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45Nd današnji dan; 700 Horo^op; 7.15 Poročilo Avto mDtozve2C Slovenija: 7.30Pa-ročila. 745 Današnji kulturni utrip: 8.00 športni utrip; 8.30 Poroafa; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan. t4.30 Poročila; 15.G0 ^lu^no: 15.30 Poročila,-16.00 Kd^. Iqo, kaj; 16.30 Poroala; 17.00 Blasbene novosti; 19i)0 Na svidenje.
SOBOTA, n.avgusni:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poro čiia; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Častna informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 73G Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila, 9.30 Poročila: izbor pesmi tedna. 10.00 Na svidenja; 14.00 Po Zdrav; 1410 Na današnji daa' 14,30 Poročila 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDËUA, 12. ovgusta:
6.00 Dobro jutro in vesalo v nov dan; 8.30 Poro* Ôila:B.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15Cestne in formacije-poročil o Avto moto zvBze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današi^i kulturni utrip: 9.00 Poglejmo v zvezda; 930PûroaJâ; 10.00 Na svidenja; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan, Častil; Netlelja popoldne na Radiu Velenje; 16.G0 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19,00 Na svidenje
PONEDEUENJS.ovgusto:
6.0G Dobro jutio in veselo v nov dan, 6.30 Poročila; 5.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Costne informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Oanalnji kulturni utrip; 8.30 Poročila. 8.45 Policijska kronika; 9.3G Poročila; 10.GO Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji daa 14.30 Poroaia; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.0G Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 1700 Ponedtijl(ov Iport 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila: 19.00 Na s\^denje.
TOREK, 14. ovgvsto:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 700 Horoskop: 715 Cestne informacija Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Par>ašnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasvati; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenja; 14.00 Pozdrav; 14.1G Na današnji dan; 14.30 Poročila.' 15.00 Aktu-aino; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje: 18.30 Poročila.' 19.00 Na svidenje.
SftfOArlS.avgvsio:
8.0G Dobro jutro in ve^lo v nov dan; 745 Oanaš* nji kulturni utTÍp:6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 71SC8stne informacija Avto moto zveza Slovenije: 730 Poročila 8.00 Zanimivosti; 6.30 Poročila; S.OO Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; laOG Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na dar^alnji den; 14.30 Poro* čřla; 15,00 Aktuaíno: 15.30 Šport 1600 Kdaj. kje. kaj: 1700 Vi in mi: 18,30 Poročila, 19.00 Na svidenje.
Nekatere trenutke je najlepše uživati skupaj.
^ Televizija ^L; Internet Telefonija
UPCTelemach vam sedaj ponuja kabelsko televizijo, internet in telefonijo v paketu že od 22 EUR na mesec Paketi vam omogočajo širok tíboí televizijskih kanalov, brezmejno količino informacij in zabavnih vsebin na internetu ter mnogo cenejše telefonske klice v vsa omrežja« Z zaokroženo ponudbo televiaje, Interneta in telefonije v omre^ih UPCTelemach, Ljubljanski kabel in KRS Rotovž/Triera pa se boste izognili tudi dodatnim stroškom, saj boste za vse storitve prejeli eno samo pok>žnico. Poiščite svoj paket na www.upctelemach«si ati pokličite na 080 22 88»
Ponudba velja v omrežjih: UPC Telemach, KRS Velenje. Polzela, CATV Murska Sobota in Gornja Radgona.
080 22 88
www.upctelemach.si
UPC
TELsrnF=icM
Cene veljajo pri podpisu pogodbe za 12 mesecev/Storltevje možna, kjer obstajajo tehnične možnosti priklopa. UPCTelemach širokopasovne komunikacije d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21,1000 Ljubljana

OBVEŠČEVALEC
mafi OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI Uleion n pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365.
ZAPOSLIMO VOZNIKA oziroma strojnika za avtodvigalo za delo v V&lenjti Informacije:
Tel.: 041/726-491. ŽVKO S?..
STIKf-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za VS6 starosti, brezplačno za mlade !enske. Gsm: 03V50W95. GSM 031/836-378,tel. in faks:5726-313. DEKLE, če resne zveze si želil po tiv-ljenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378.
PRIDELKI
KVALITETMA bukova in mešana drva pnsdamo.Osm; 041/29H76. BOROVTJIČEVEC. medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344^83.
VINO: Sauvignon. Beli pifKit. Merlot Cabemei sauvignon. prodam. Vinska klet (^hovin Bogdan - Štanjel). Velenje •Konovo.gsm: 031/749-671. VINO (rdeie • Črnogorski vranac in belo mešano) ugodno prodam, možna dostava. Gsm: 03V44S-187.
ŽIVALI
TELIČKO simemalko. ^lo iepo. tsžko 170 kg, prodam. Cena: 440 evrov. Gsm: 041/577-874.
PUJSKE, težke 25 k^ pmdam. Telefon: 5885-570. gsm: Q3V868-931. KOBILO, polkrvna anglezinja. dobro obranjena, stara 8 let, s 3 mesece staro f rebičko. ponovno prepuščena, prodam. Gsm: 041/830-160. BURSKO kozo. staro 3 leta. z njenima dvema mladiSema, starima 3 mesece, prodam Gsm: 041/830-160.
POPARIM
STARO pisalno mizo podarim. Telefon: 586-5935-
NEPREMIČNINE
VEČJO zazidljivo parcelo v Velenju, c^
ulici Stanka Blatnika, primerno za obrtna deiavnosti ali servis, prodamo. Cena ie min. 250 evrov za m2. Gsm: 031/386^20.
v —rTv«'' « ' PRODAMO HlŠOvVelenju na atraktivni kikaciji. Tkirisna velikost 93 m2, stanovanjske površine: 136 mZ mZ, velikost parcele: 888 mZ, leto izgradnje: 1973. Cena: 220.000 EUR. INFO: tal. 041-624^775
Iščem karepetitorja za pouk klasičneqa baleta (znanje SGS}.
Tel.: 031348 801
PRODAMO: stanovanje, lâpo vzdrževano, (etnik 1978. velikost 77.8 m2,2 balkona, prvo nadsiropte. po4f nekdanpm Vts - a - visom, cena 78.fKia EUR STAVBNO ZMiiljisče. t.900 m2 na izredni lokaciji za velenjskim gradom, cena 50 Eur/ m2
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 s. Velenja 041 299 919
Mali oglasi, videostrani, zahvale
Telefon:
038981750
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki sns-mamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo Mičite na telefonsko številko 8S9S478. dežurno službo pa na 8995445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
11. in 12. avgusta • Borut Korun, dr. dent med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. ZD Velenje. Vodnikova 1),
15. avgusta • Renata Lamot, dr. dent. med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. ZO Velenje. Vodni* kova 1)
VetMÍnorska postaja $ošton|:
Dežurni veterinar-gsm 031/688-600. Delovni i^s: ponedeljek- petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek In četrte od 13. do 17. ure
GIBANJE PREBIVALSTVA
Oglašujte na
Vašooias bo lahko videlo
Pokličite 03/ 698 17 50
NOVO v Velenjut
Zastopnik
AV-MOKT MIlan Ptčemtfk s.p., lA. I, iiSO V«l«n}« »O M7 e-makl: mt-monlOvolJa.nel
E2|n|ir PVC okna in vrata oa-d n «nu	www.s1mer.sf
Uprovno enota Velenje
Ppf^ke:
Vtem tednu porok ni bilo
&iirtl:
Franc Golčer,roj. 1931, Jenkova cesta 31, Velenje: Janez Dobnik, roj. 1934. Letuš 35; Jožef Hriberšek.
roj. 1928. Velenje, Vojkova cesta 15.
Upravna enota Velenje se gospe Tereziji Golčer iz Velenja. Jenkova cesta 31, opravičuje za napako, ki je bila storjena pri objavi »gibanje prebivalstva« v 30. številki Našega časa. dne 2.8.2007
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednuod 30. julija 2007 do 5. avgusta 2007 niso povprečne dnevne koncentracije $02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šoštanj in (^ine Šmartno cA Paki. nikjer presegate mejne 24isme koncentracije 125 mikron S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE ItU PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 30. (ufiia 2007 do b, avgusta 200/ (v mikfo^ S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikrobi S02/m3 zraka
Pravi naslov za
uspešno reklamo!
8981750
KOMUIAUIO PODJETJE VHfttJE loj.
Pogrebno pokopsliika dejavnost
KoroSka cesta 37 b, Velenje
HA POKOPALIŠČU PODKMU IN $KALE SMO EDIMI, H IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA HA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390136; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Hagra[eiKÍ križanke Mlekarne Celeio, ob[avliene v tedniku Naš <as dne 26.7.2007, so:
Rozika Jerii^, Uriskova Z Velenje. Fra^£ek Klančnik, Janka UIriha 8, Velenje. Majda Kožefjnik. Špeglova 11. Velenje
Nagrajenci prejmejo bon Mlekarne Celeia za nakup v trgovini Golida po po§ti. Čestitamo!
Žalostno sporočamo, da ni več med nami
MARIA DIVKOVIĆA
dijaka 2. .v razreda Našega Maria se bomo vedno radi spominjali. Dijaki in pwfesorji Splošne in strokovne f^i m nažije yelenje V Velenju. 6. avgusta 2007
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil mož, oče in dedek
JOŽE PIREĆNIK
31 1. 1927- 2Z Z 2007
Iskreno se zahvaljujemo gospodu Vrabiču, dr. med., m medicinski sestri Dragici Narobčnik za dolgoletno skrbno nego. Prav tako se zahvaljujemo Domu za varstvo odraslih in Bolnišnici Topolsica, kjer je preživel zadnje dni, Še posebej se zahvaljujemo družinam Gračner, Piniarič in Jeseničnik, Zori Zivkovič ter
Jožetu in Mojci Javornik za nesebično in dolgotrajno pomoč. Zahvaijujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom z Aškerčeve 3 - 8, ki so ga pospremili na zadnji poti.
ZalujiK'i: žena Marico in hčerka Darja
ZAHVALA
Odšel je tiho in boleče.
FRANC GOLČER
II. I. I93I'2Z Z 2007
Ob boleči izgubi moža se zahvaljujemo vsem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, osebju Zdiavstvenega doma Velenje, reševalcem Zdravstvenega doma Velenje, gospodu kaplanu za opravljen obred, govorniku za lepe besede slovesa. Rudarski godbi in častni straži Premogovnika Velenje, sosedom in znancem za izraženo sožalje. Pogrebni službi Usar ter vsem, ki so kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti
žalujoči: žena Trezika. bratje Manin, Jože in Drafio, se.sire Oelca, Marija in Zo/ka z družinami
ter ostalo sorodstvo
Izbiramo naj osebnost meseca julija
Kupon za naj osebnost julija	2
Glasujem za_
Obraz 102 it€ v___
Mo| naslov
Pol Ici.a izbora naj osebnosti je fA nsmi. Doslej sle i/brali Mdiijn Blagusa, Majo Hostnik, Fraiija Bohinca, Simona Ogrizka, Mira Požuiia in ivaiio Jevsek.
/(ja,i pa smo /e pri mcsccu juliju. V prejšnji številki smo objavili kupon s katerim sle na le-
stvico osebnosii, ki so najbolj zaznamovale mesec julij, uvrstili Vilmo l-ece. direkiorico Varstva okolja 1er varnosti in /«Jravja pri delu v (toreiiju, Boruta Sirav-nika. zdravnika v Zdravstvenem domu Velenje in dr. llrosH Rolníka. direktorja Termoelektrarne
Predlogi:
Vilmd Fece^
dirckiorica Varsiva okolja ter varnosti iii zdravja pri delu v Cioreiýu (zelo prizadevna na področju varstva okolja, ima velikt^ zaslug, da so C lore nje in njegovi i/deíkl okolju prijazni; aktivna je ludi v krajevni skupnosti Šo Stanj. Kjer je predsednica)
Borut Stravnik^
doktor medicine, zdravnik v /D Veîenje (zelo prijazen: prisluhne bolnikom in za i^îli profesionalno poskrbi: pozilivna oseba...)
Dr Uroš Rotnik^
dirckiorTcrmooIekiramc Šoštanj (dober in prijazen direktor, za zaposlene si vzame čas; ogromno jc naredil za razvoj termoelektrarne v katero so ic dni pripeljali prvo od dveh plinskih turbia).
Šoštanj, /daj zc lahko glasujete, veseh pa bomo, če boste ob tem zapisali tudi kakšno zanimivo obrazložitev svojega glasu. V mesecu dcccmbru bosie izmed zmagovalcev posameznih mese-
cev izbrali naj osebnost leia 2007, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.
/a naj osebnosti posameznih mesecev lahko glasujete na kupo-

Prepustite se brezdeliii In užitkom - privoičite si razvajonje... v Termah TopofSka! Svet dožtvetl| $ preko 1000 m2 vodnih povriin s prelivajočimi bazeni In tobo9anom!
Nagrajenci prejšnjega tedna : Dve brisači pokrovitelja DÛM ZAVES $ Prešernove 9a v Velenju prejmeta: Smiljana Mavri. Šaleška 2d. Velenje in Jožica Skom-šek Efenkûva 45. velenje.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo. Ta teden bomo i/med listih, ki boste glascv vali, izžrebali dve karti za plavanje v Termah Topol-šica.
nih Našega časa (v tekočem tednu upoštevamo vse. ki prispejo v naše uredništvo do torka do 12. ure) in v živo na Radiu Ve-
lenje vsak dan malo pred 17. ure. Naš naslov: Na.š čas, d.o.o., Kidričeva cesta 2 a. 3320 Velenje
Igrišče, atraktivno zabavišče
Na otroških igriščih po Velenju več novih igral - Zanje nad 30 000 evrov
Med i^rah so tudi manjše pleialns stene.
Prostor ob Šaleški cesti, kamor najraje zahajajo najmlajši, jc dobil novega stanovalca. Mnogim gugal-nicam, toboganom, plezalnicam. vrtiljakom in še čemu, seje pridružil večji igralni objekt, ki bo sc dolgo (če bomo nanj pazili) razveseljeval otroke. V soboio je ob deseti uri po-tekala tudi otvoritev, na kateri so se lahko vsi obisktïvald posladkali z lizikami. /a večjo pestrost je poskrbela še glasba, ki se je vrtela celo dopoldne.
Kakovostna igrala, ki jih izdeluje podjetje Agropac iz Avstrije, so olepšala tudi igrišča v krajevnih skupnostih (torica. Levi breg -vzhod in Levi breg • zahod. Naše osredie otroško "zabavališče" pa je z novo oprenu) postalo eno najlepših otroških igrišč v Sloveniji, [n kaj vse odlikuje novo čudo, ki bo v prihodnjih dneh nedvomno v sredincu pozornosii? Sestavljeno je iz več toboganov, mrež, manjših plezalnih sten in še kaj bi se našlo, Gre za mini adrenahn-ski park zh oîro'ie, na katerem bodo zagotovo preživeli veliko prijetnih uric. Za mnenje o novi mestni atrakciji smo povprašali tudi nekaj obiskovalcev:
Urika OjsUrsek: *'N<wo igralo se mi zdi velika pridobitev za Velenje, ker mislim, da moramo v otroke vlagati, saj so naše bogastvo. Prav je. da na-meujamo sredstva za igrišče in skrbimo zanj/' Mlajši Evi Oj-steršek. ki je preizkusila že «koraj vsa igrala, je najbolj všeč tobogan, tudi nad drugimi možnostmi zabave je navdušena. Adelina .\hmeta-čevič pa pravi, da je zelo vesela, ker so počitnice in lahko veliko časa preživi na otroškem igrišču. Novo igralo ji je všeč in bo gotovo tu preživela še dosti lepili trenutkov s svojo seňro in bratcem. Zvonka Navršnik:"
Nova pridobitev mi je zelo všeč, /di se mi lepo in je dobra priložnost, da se listi» ki nimajo kam iti. odpravijo na igrišče. Je urejeno, varno, zato se otrokom ni potrebno igrati na cesti ali po cemru. Sami gremo večkrat izven mesta, kjer imamo vikend, a ko smo v Velenju, se odpravimo na to igrišče."
/a naše najmlajše sc je tako našla še ena stvar» s katero si labko polepšajo proste trenutke. Prav je, da v otroštvu čim bolj u/ivajo, saj se otR'îska pravljica sc prehitro konča, potem pa pridejo srednješolska leta. ko se za mlade ne dogaja niti pol toliko stvari kot za osnovnošolce. Kdo vc, mogoče sc bo tudi to kmalu spremenilo ...	■
Cva In Urška OJst&réek
NapfečJI Mi so vedno tobogani.
Adelina Ahmatačevič


Zvonka NavrŠnfk
Mladi so radi v akciji
V nedeljo bodo v velenjskem Mladinskem centru obeležili svetovni dan mladih
Velenje - Maja Nostnik. programska vodja v velenjskem Mladinskem centru pravi, da je bilo poletje v MladiJiiikem centru Vtj-lenje kljub vročini bolj mlačno. «^Pripravili smo kar nekaj dogodkov pod zvezdami, vendar obisk ni bil najboljši. Res ne vem, kje se mladi zadržujejo, a ravno zaradi obiska zadnja dva vikenda dogod-k(.w nismo več pripravljali. Vse sile snuí usmerili v pripravo letošnjega 10. Festivala mladih kultur Knnigunda, ki sc bo začel 24. avgusta, in v pripravo obeležiive svetovnega dneva mladih.« Slednji bo že 12. avgusta, torej to nedeljo. »Vsako leto ob tem dnevu lokalni javnosti sporočimo, kaj je naš namen in kaj delamo v Mladinskem centru. Tudi lelos bo tako, predstavili pa bomo tudi akcije, ki stnojih pripravili za Urad za mladino RS.«
V letošnjem letu so precej spremenili programsko shemo, sodelovali so pri pripravi odloka o mladini, ki ga je sprejel velenjski mladinski sveL Največ dela so imeli s pripravo kandidature za Lvropsko prestolnico kuiiure 2012, kjersobili,kol vemo. šepcv sebej uspešni. Letošnje poletje je
zaznamovala tudi mednarodna mladinska izmenjava v Koelnu. »Letos smo vrnili obisk tamkajšnjemu mladinskemu centru. Bilo nas je projekt pa je podprla Lvropska unija s programom Mladi v akciji. Res smo preživeli
Obisk
adrenalinskega parka Je bil za velenjčane pravi preizkus.
nekaj zelo aktivnih dni med nemškimi vrstniki, kar krepko pripomore k izmenjavi izkušenj med mladimi. Veliko pa snn> izvedeli tudi o Evropski uniji in življenju mladih v njej. Tako mladi tudi najbolje spoznamo, kako poteka življenje v mestu, kjer živi veliko narodnosti in se kulturni vplivi krepko mešajo.
■ bš
V spomin na mladinsko Izmenjavo v nemškem Koelnu bo tudi tale skupinska fotografija udeležencev U Velenja. Mladi so se veliko naučlllr predvsem pa spoznali, kako teče življenje
v narodnostno In kulturno mešanem okolju.