StfiV. 232._____
Izhaja vsak dan, tuči od nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. L nad s L'. — Vsi dopisi naj se pošiljpjo uredništvu lista. Neirankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
I/dalttelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost- - Tisk tiskarne .^inost.- vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina z n a S a : Za celo leto.......K 24.—
Ža pol leta ...».............
*a tri mesece	v.' *...... ? <m
ta nadeljsko I « d • J o u celo leto.......
■a pol leta............... • •
t rrstu, v poMflWK, 21. avgusta im
_Letnik XII.
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po Q vinacjSK* zastarele ftevflke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v ?iroko3tl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ...... m;n po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... .........rnm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.... » 2.—*
Mal/ oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročja in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plaiuje se izključno le
upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št 20. — PoštnohraniinlČai račun št 841.652L
Pregled najnovejših dogodkov.
Laška bojišča. — Nič posebnih dogodkov-	. . • «
Ruska bojišča. — Na Maguri ruski napadi odbiti, Nemci zavzeli hrib Kreto (l352 m, 7 km južno Žabja v Galiciji), na
Cernihori nadaljni boji. severno tatarskega prelaza močni ruski sunki brez usceha iužno Horožanke prodirajoča ruska kolona razpršena, pri KisjeUnu Rusi vrženi iz namaknjenih jarkov, pri Kuaki--Cervišču Rusi prodrli čez Stohod, nas protinapad uspešno napreduje, ruski prehodni poizkusi čez Berezino severovzhodno Djeljatičev (ob Njemnu, 45 km vzhodno železniškega križišča Lide)
obrezuspešeni.	, ...
Balkanska bojišča. — Bikhsta (v Albaniji, severnem Epiru, 20 km vzhodno Korice, blizu albansko-grške meje, ob cesti iz Korice v Florino) in Banica (15 km vzhodno Florine ob železnici Bitolj—bo-lun) zavzeti, srbska drinska divizija vržena z vrhov nad Ostrovskim jezerom iob železnici Bitolj—Solun. 10 km južno srb-sko-grške meie).	„
Zapadna bojišča. — Severno Somme bojno delovanje uplahnilo. Pred Verdu-nom ponovni francoski napadi v odseku Thiaumont—Fleury. Francozi vdrli v vas Fleury, drugje napadi brezuspešni. — Dve angleški vojni ladji uničeni po nemških podvodnikih.
Turška bojišča. — Na perzijski fronti so se Rusi umeknili proti Ohnu. Drugod nič posebnega. _
heiiš£a.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša:
20. avgusta 1916.
Italijansko bojišče. — Mč posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Ruska boiiiža.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. avgusta 1916.
Rusko bojišče. - Prestolonasled-nlkova fronta: Na Maguri zapadno Molove smo odbili ^ napadov. Nemške čete so zavzele hrib Kreto. Na severovzhodnem pobočju Cernehore se boji nadaljujejo. Severno Tatarskega prelaza so se izjalovili močni sovražni sunki. Južno Horožanke ie naš topovski ogenj razkropil prodirajočo rusko kolono. — ttinden-burgova fronta: Pri KisjeUnu so nemški oddelki prepodili sovražnika iz nekaterih namaknjenih jarkov. Pri Rudki-Cervišču, kjer so Rusi prodrli na zapadni breg reke, uspešno napreduje protinapad. Sovražnik je pustil šest častnikov, 367 mož in šest strofriih pušek v rokah zveznih čet. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 20. (Kor.) Wo!fiov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. avgusta 1916.
Vzhodno bojišče. — Hindenbur-gova fronta: Ob Beresini. severovzhodno Djeljatičev smo preprečili ruske prehodne poizkuse. Na obeh straneh Rudke—Cer-višča, ob Stohodu, se še vrši boj s sovražnimi, na zapadni breg prodrlimi četami. V uspešnem protinapadu smo zajeli 6 častnikov. 367 mož in 6 strojnih pušek Vzhodno Kisjelina smo vrgli Ruse iz nekaterih namaknjenih jarkov. — Fronta nadvojvo-de Karla: Severno Karpatov nič pomembnih dogodkov. V Karpatskem lesu so nemške čete zavzele hrib Kreto, južno Žabja, in so zavrnile močne sovražne protinapade na Maguri.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruska uradna poročila.
DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila ruskega generalnega štaba:
16 avgusta, popoldne. — Južno tsrze-zanov ob Zlati Lipi so naše bojne sile za-
sedle nekaj toček na zapadnem bregu, reke. Sovražnik je izvršil protinapad in Je j zaustavil naše nadaljno prodiranje. V okolišu izliva Zlate Lipe v Dnjester napredujejo povsod naše čete bojujoč se. Sovražnik se je tu srdito upiral. Ob Bistrici smo zasedli kraj Solotvinsko in vas Manjavo, zapadno Solotvinske. V okolišu Delatina in Vorohte se je sovražnik umeknil proti zapadu. Naše čete so zavzele celo vrsto vrhov zapadno črte Vorohta—Ardzeluza. — Po končani štetvi znaša skupni plen čet generala Brusilovega od 4. junija do 13. avgusta, od začetka operacij pa do osvojitve po zimi zgrajenih avstroogrskih in nemških črt od Pripjata do romunske meje: 7757 častnikov, 350.845 vojakov, 405 topov, 1326 strojnih pušek, 338 bombovk in ininovk, kakih 29 municijskih voz; poleg tega smo uplenili veliko število pušek, 30 verst materijala za vojne železnice, telefonskih priprav, več artiljerijskih zalog in pijonirskega materijala.
16.	avgusta, zvečer. — Nič izpremembe.
17.	avgusta, popoldne. — Na vsej fronti topovski in pehotni ogenj. Mestoma zastavljene sovražne protinapade smo odbili z ognjem. Zeppelinovec ie letel čez kemmernski okoliš, zapadno Rige, in je metal tam bombe. — Po dopolnilnih poročilih so čete generala Brusilovega pri zadnjih operacijah zajele 198 Častnikov, 7308 vojakov, 29 lahkih in 17 težkih topov, 79 strojnih pušek, 29 bombovk in nad 14.000 topovskih krogelj. Ta števila je treba dodati včerajšnjemu popoldanskemu poročilu.
17.	avgusta, zvečer. — Nič izpremembe.
18.	avgusta, popoldne. — Na zlatolipski fronti, zapadno Podhajec, so znatne sovražne sile pričele ofenzivo, ki pa ni imela uspeha. Sovražnika smo vrgli z ogromnimi izgubami. Ob Bistrici Solotvinski smo zasedli S&ri Lisjec. V smeri Ardze-luze so naše čete zasedle celo vrsto vrhov. V smeri proti Korčsmezo so naše čete prodirale dalje in so se približale gorskemu vrhu pri Korosmezo.
18. avgusta, zvečer. — Položaj nejz-premenjen. — V Vzhodnem morju je v noči na 17. t. m. brodovje naših povodnih letal * pod linijskoladijskim poročnikom Lesnim uspešno napadlo sovražno letalsko postajo Angernsee. Vržene bombe so povzročile vidno veliko opustošenje in so razdejale eno letalsko lopo ter so na ostalem okolišu povzročile več požarjev. Naši letalci so bili izpostavljeni navzkrižnemu ognju obrambnih topov, ki so streljali metalne rakete in šrapnele, kar pa ni oviralo letalcev, da ne bi bili izpolnili svoje naloge in se srečno vrnili v letalsko postajo.
Balkanska boi3š£a.
BEROLIN, 20. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. avgusta 1916.
Balkansko bojišče. — Biklista (južno Prespskega jezera) in Banica ste vzeti. Severno Ostrovskega jezera je srbska drinska divizija vržena z obvladujočih vrhov Dzemaat Jeri in Meterio Tepisi. Protinapadi so zavrnjeni.
Vrhovno armadno vodstvo.
Zamolčano zavzetje Florine.
RIM, 19. (Kor.) Agencija Štefani je, kar je zelo značilno, zamolčala v svojem posnetku včerajšnjega nemškega poročila zavzetje Florine.
PROSLAVA CESARJEVEGA ROJSTNEGA DNE V SRBIJI.
BELGRAD, 19. (Kor.) Cesarjev rojstni dan v vsem področju vojaškega guberna-torstva avstro-ogrske in zvezne Čete praznovale posebno slovesno. Po številnih došlih poročilih se je tudi civilno prebivalstvo v več krajih prostovoljno udeležilo proslave z razvitjem zastav po hišah, z udeležbo pri službah božjih, z odposlatvi-jo poklonstvenih odposlanstev k okrožnim in okrajnim poveljnikom s prošnjo, da izraz vdanosti in hvaležnosti sporoče pred vznožje Najvišjega prestola.
PODLISTEK.
JOS. VANDOT.
Begunci.
5. Irena.
II.
Zažgali so mi kočo tam pod goro; prekopali so mi tri njivice in so jin zasuli s kamenjem in so zapodili Bovcana Jožo v svet. In mislita, da sem jokal? Samo zaklel sem in sem se pokrižal. Vzel sem puško, pa sem šel preko gora. Zakopal sem puško tam pod Prisankom in sem zasadil lesen križec v zemljo. I, nu — rabil jo bom že, ko se vrnem. Saj so mi snežniki tiho domovanje, če že nimam koče več. In gozdar tam v Trenti je že davno pripravil krogljo zame, no, saj so mu divj; lovci slabši nego zverina. Posebno pa Bovčan Joža je hujši kakor tiger in ne zasluži, da bi stal na njegovem grobu križ. Bog ti daj zdravje, gozdar, če še nisi umrl! Star je že Joža, a ti bo vendar še delal preglavice. Saj nima doma drugie, nego na svojih belih snežnikih. In nazadnje tudi grob ni nesreča, pa četudi
Zapadna boii&a.
BEROLIN. 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni »tan, 20. avgusta
Zapadno bojišče. — Severno Somme ie bojno delovanje polagoma uplalinilo. Pri Ovillersu ie bol moža proti možu trajal še do večera. Osamljene angleške napade smo zavrnili severozapad-no Pozieresa in na obeh straneh fouroš-kega gozda. Po poročilih, ki so sedaj na razpolago, se Je 18. avgusta udeleževalo napada najmanje osem angleških in štiri francoske divizije. Na desni Moze Je sovražnik suoči obnovil svoje napade v thiaumontsko—fleuryjskem odseku. Vdrl Je ponovno v vas Fleury, v ostalem smo ga pa zavrnili. Severozapadno utrdbe Thiaumonta in v chapitrskem gozdu so ostali sovražni sunki z ročnimi granatami brez uspeha. Angleške patrulje smo odbili pri Fromellesu in severnozapadno Lievi-na. Pri Lalntreyu smo zajeli nekoliko sovražnikov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Dve angleikl volni ladji uničeni.
BEROLIN, 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Naši podvodnik! so 19. avgusta v vodah ob angleški vzhodni obali uničili eno malo sovražno križarko in en rušilec ter s torpedi težko poškodovali nadaljno eno malo križarko b eno linijsko ladjo.
Načelnik mornariškega admiralskega štaba.
Turška boiišča.
CARIGRAD, 18. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — Neizpremenjeno.
Turško letalo Je 16. avgusta z uspehom metalo bombe na sovražna taborišča in mostove na Tlgrlsu. — Na levem krilu perzijske fronte smo Ruse vzhodno Re-vandusa pognali na mejo in jih prisilili, da so se umeknili proti Saučbulaku in UŠnu, ter jih zasledujemo.
Kavkaška fronta. Na desnem krilu patruljskl boji. Naše čete so z nenadnim napadom vzele vrh Karmlš, ki se nahaja v nadviadujočem pogorju 28 km severovzhodno Muša. V središču in na levem krilu nič pomembnih dogodkov. Včeraj smo odbili po sovražniku poizkušen nenaden protinapad in smo mu odvzeli nekaj ujetnikov. — Rusko uradno poročilo 12. avgusta javlja po domnevnih izpo-vedbah ujetnikov, da so naše Čete zare-zavale konice svojih patron, da so bili vojaki na povelje polkovnega poveljnika o-premljeni s posebnim orodjem, da so Izdelovali take patrone. Oporekamo tem trditvam, ki so popolnoma izmišljene.
CARIGRAD, 15. (Kor.) Glavni stan Javlja:
Iraška fronta. — Nobenega pomembnega sporočila.
Perzlja,ruska fronta. — Z napadom na ruske čete v okolišu Zake (25 km Južno Ohna in 15 km vzhodno meje) smo prisilili sovražnika, da se je umeknil proti Ohnu, pri čemer Je kakih 150 mrtvecev pustil na bojišču. Nekaj mož smo zajeti.
Kavkaška fronta. — Ne da se poročati nič pomembnega. — V središču praske in neznatni krajevni topovski boji. Neka naša patrulja ie napadla sovražni telefonski oddelek, usmrtila del moštva in uplenila telefonske. aparate, šotore in opremne predmete.
Na ostalih frontah se ni zgodilo nič bistvenega. _
PRAZNOVANJE CESARJEVEGA ROJSTNEGA DNE V CARIGRADU.
CARIGRAD, 18- (Kor.) Povodom rojstnega dne cesarja Franca Jožefa L se je vršil v avstro-ogrskem veleposlaništvu sprejem. Na nagovor je odgovorit veleposlanik mejni grof Pallavicini z govorom, v katerem je poudarjal, da se vkljub težkih skrbi Ni. Veličanstvo počuti iz-
borno, kar je, ko je bil tekom svojega bivanja na Dunaju dvakrat v avdijenci, sam mogel ugotoviti osebno. Ob tej priliki se e Nj. Veličanstvo cesar zelo zanimal za avstroogrske, v Turčiji se nahajajoče *ete, izrazil svoje polno zaupanje v bodočnost in poudarjal da kljub težkim dnem ni povoda, da bi se izgubljalo zaupanje v cončno zmago. Dogodki, je dejal veleposlanik, so potrdili zaupanje Nj. Veličanstva; kajti dasiravno sta odtlej potekla že dva meseca, sovražni napadi niso dosegli nobenega izmed zaželjenih ciljev. Po ve-eposlaniku Nj. Veličanstvu zaklicani »hoch« so navzoči viharno ponovili.
Boji v kolonijah.
AMSTERDAM, 20. (Kor.) Po poročilu ^euterjevega urada so angleške mornariške čete 15. avgusta t. 1. zasedle veliko mesto Bagamojo v nemški Vzhodni Afriki. General Van Deventer prodira ob cen-:ralni železnici, general Northeys pa na jugu.____
Srbska skupština.
PARIZ, 19.' (Kor.) »Matin« poroča, da je srbska vlada prosila mestne oblasti v !<Črfu za prepustitev mestnega gledališča, vjer naj bi se vršila prihodnja seja skupštine.	_
IZ ROMUNSKE.
BUKAREŠT, 19. (Kor.) »Independance Roumaine« nastopa proti poizkusom nekega časopisja, ki hoče z razširjanjem vesti o domnevnih najdbah bomb, poizkusih atentatov itd. vznemirjali občinstvo.
BUKAREŠT, 19. (Kor.) »Independance Roumaine« javlja: Vlada je prepovedala izvoz letošnjega ovsa in ječmena. Kmetovalci, ki hočejo to žito prodati oblastim in armadi, dobe po 1800 frankov za železniški voz.
CARIGRAD, 19. (Kor.) Romunski poslanik Mano je zaradi smrti svoje matere odpotoval v Bukarešt.
ni zasajen vanj križec. Spi se, i, nu — spi se, kakor jih spi na tisoče, kakor spi moj oče in moja dva sinova. I, nu...«
Joži so se povesili brki še bolj, in redki, sivi lasje so se mu naježili. Glava se mu je sklonila na prsi, in obrvi so se mu na-mršile. Toda samo za trenutek. Kajti že v naslednjem hipu se je vzravnal in je udaril s pestjo po mizi. »Ne bosta se cmerila, vama rečem!« je zavpil s hripavim glasom, »Dokler sem jaz z vama, bosta dobre volje, kakor se spodobi na sveto nedeljo. Ali slišita? Ko smo bili mladi, smo prepevali ob nedeljah, da so se smehljale bele gore. Pa mislim, da znamo tudi še zdaj, ko nas tolče starost po grbah. Ha?«
Tovariša sta prikimala molče. Trčili so s kozarci in so pričeli peti. Pesem je bila ubrana kakor pri ljudeh, ki pojejo vse življenje. Razlegnila se je mehko po prostrani sobi, in divje, nesoglasno vreščanje tam gori ob vratih je potihnilo. Dahnil je jug v to sobo in se je zasmejal za trenutek s svojim prešernim smehom. Duša se je prebudila iz svoje mračne toposti. m usta so pela sama od sebe tisto pesem.
»Ta jutranja zarja je zgodaj prišla...«
lesti; bilo ni več brezdomovincev in izgnancev na svetu. Širni jug se je zasmejal svojim ljudem in jih je objemal s svojo gorko ljubeznijo. Preko smejočega ve-soljstva je zasvetila luč, in morje je za-šumelo ob tihi jutranji uri. Zažuboreli so drobni valčki in so zažareli kakor ogromni demanti. Razdelili so se na široko in so drhteli. In izmed njih se je dvignilo solnce, veliko, zlato solnce jasnega juga. Vseokrog so pljuskali valčki in so pršili lesketajoče demante. A solnce se je dvigalo više, vedno više. S trepetajočega listja tam na obronkih se je usipala rosa, in ptiči so žvrgoleli svojo brezkončno pesem ... Kam greš, o, človek? Stopil si na dehteči bre£, in noga ti je obstala. A duša ti sili naprej, naprej do demantov, ki se iskre tam spodaj v svoji brezmejnosti. V tiste demante je zapletena sreča; morske Vile so jo pletle vso noč in so prepevale najlepše pesmi. Kam greš, o človek? — Glej, še nekaj trenutkov — in valčki za-pljusnejo ob breg. Razprše se demanti; kakor pisana mavrica se zasvetijo nad bregom, in sreča te obsuje s svojimi žarki, biestečimi daleč preko pojočega morja. In človek stoji in čaka. Roke so se mu
AprovlzoclisKe sml
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so določene sledeče cene za prodajo na drobno: Česen K 3'60 do K 4, pesa 72 vin., korenje 72 do 80 vin., zelje 68 vin., čebula 88 do 96 vin., kumare 7 do 12 vin. komad, fižolovo stročje, mešano 96 vin., fižolovo stročje, belo K 104, fige 2 do 3 vin. komad, malancane 8 do 14 vin. komad, jabolka I. 88 do 92 vin., jabolka II. 64 vin., hruške I. K 1'20 do K T40, hruške II. 84 do 92 vin., hruške III. 64 vin., breskve L K 2'88 do K 3, breskve II. K T60, češplje 64 do 76 vin., krompir 44 vin., paradižniki 72 vin., petršilj K 1'60, solata 60 do 68 vin., špinača K 1'20, buče 10 do 18 vin. komad, dinje in lubenice 36 vin. do K 1'20.
Dotami m\l
Dosledni moramo biti v brambi pravic našega iezika! Na Reki so priredili veliko ljudsko slavnost na korist »Rdečega križam. Vabili so seveda vse meščanstvo — torej tudi hrvatsko — le v nemškem, italijanskem in madžarskem jeziku. In vendar predstavlja hrvatski živelj na Reki večino prebivalstva. »Primorske Novine« nastopajo v posebnem članku proti takemu zapostavljanju i»ašega jezika in se pri tem dotikajo prigovora, ki ga moramo tudi mi včasih poslušati, češ, da sedaj ni čas, da bi pisali o takih stvareh. — Rečeni list odgovarja: »Ravno sedaj je čas! Na Reki živi kakih dvajsettisoč našega naroda. Sinovi tega naroda krvave na bojiščih v nadi, da po vojni izginejo take krivice, kakor se nam delajo tu sedaj tudi v tem tako težkem in resnem času. Mi želimo miru in ljubavi z vsakim, spoštujemo, kar je drugih, ali zahtevamo, da se spoštuje tudi naše!« — Velja tudi za nas, ki živimo v podobnih razmerah, kakor so
na Reki. Samo da mi ne bi rekli: ravno sedaj je čas! Marveč pravimo: vedno je pravi čas za hrambo pravic in ugleda našega jezika. Katiar-koli opuščamo ali od-nehujemo od te brambe — ob velikih ali malih prilikah — zamujamo svojo narodno dolžnost. In čim dafje traja že zapostavljanje. tem dosledneji in neizprosneji moramo biti, kajti ne smemo pozabljati, da je jezik glavno označje narodnosti.
Iz ruskega ujetništva piše Fran Peric, da se nahaja sedaj v Andotovu. Siinbirska gubernija. Pošilja pozdrave vsem.
Mestna zastavljalnica. Danes, 21. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., -zastavljeni meseca junija 1915. na modre listke, in sicer od štev. 83.200 do štev. 84.200, v torek. 22. t. m., ob istem času pa od štev. 84.200 do štev. 85.700.
Spomini z bukovinskega sela Z bojišča: Solnce je močno pripekalo, ko smo marširali iz Sadagore proti Horodenki. Ustavili smo se v vasi Kučurnik, da prenočimo. Nastanili so nas po slamnatih hišicah (hatah). V vasi je bilo še drugih vojakov
—	huzarjev. Naslednjega dne smo imeli skupno zapustiti ta kraj. Njihovo moštvo je bilo v bojni črti, konje in razno opravo so imeli v vasi. Utrujen sem se zleknil na stol. vdelan v steno, kakršnji so v navadi po Bukovini in v Galiciji.
V sobi, ki je služila tudi za kuhinjo, sta sedela dva stara huzarja ter živahno razpravljala v tujem mi jeziku. Naposled je eden njiju izpregovoril v slabi poljščini do gospodinje. Vprašal jo je po nekem dekletu. Taninka se mu je nasmehnila, ter pomignila z glavo. Nekaj minut na to so se odprla vrata in vstopilo je lepo črno-Iaso dekle v bukovinski narodni noši. Razvito telo so jej krasili gumbi in razni zašivl po obleki. Polni vrat. obdan od nešteto koralov raznih barv, jej je dičil lepo glavico. Za hip je obstala na pragu. Lepe črne oči so se plašno ogledavale po okolici, a naposled so se ustavile in motrile enega huzarjev.
Bil je to močan človek lepega obraza in lepimi brkami.
Utrujen sem se zasukal na stolu in —^ zaspal. Ko se je zmračilo, me je tovariš zbudil z veselim sporočilom, da je pripravljena večerja — polenta z mlekom. Ko se je popolnoma zmračilo, sva legla k počitku.
Iznenada me je zbudil mil ženski glas
—	gfavo sem imel namreč pri odprtem oknu. Jemala sta slovo ... Ona je tarnala, a on jo je tolažil in je tolaži I, da je nikoli ne pozabi... Stopila sta v sosednio sobo. Tu je bilo še nekaj drugih vojakov in mladih žensk. Jemali so slovo pri — kupici ruma. Neki desetnik naju je povabil, naj se pridruživa. Odšla sva v to Čudno družbo. Tu je bila mladenka v narodni noši poleg huzarja. Ženske se niso strašile ruma. Rdeči obraz in mnogo besed je pričalo, da so mnogo pile. Huzar, ki je sedel pri omenjenem dekletu, je začel govoriti v slabi poljščini. Kolikor sem mogel razumeti, so bili že šest mesecev v tej vasi. Tako se je seznanil z lepo Katiko. Za hip je obmolknil, potem pa govoril, kako težka mu bo ločitev. »Usoda me je za-nesia v ta kraj — je rekel — ali sedaj, v uri slovesa, ne morem več lagati ravno zato, ker te ljubim! Oženjen sem in doma imam ženo in dva otroka!
Da je granata udarila v bajto, ne bi bilo tako hudo zadelo ubogo dekle. V obupu je vila roki nH|)lakala — plakala. Tudi mene je pretreslo ob misli, koliko takih in sličnih dogodkov se je odigravalo v tem viharnem vojnem času! Koliko žaloiger! Koliko strtih src!
Naslednjega dne na vse zgodaj smo korakali skozi vas — tja ven. Tudi huzarji na svojih konjih. Tudi Katika je bila med ljudmi na cesti. Plakala je in mahala roko za — huzar jem *	_
In
glej — bilo ni več trpljenja In bo- razprostrle in duša se mu je dvignila. Bli-
žajo se tisti zlati valčki in pojo s srebrnem glasom. Vseokrog se pršijo demanti in zvene pritajeno. In človek ne vidi in ne čuti ničesar več. Vstala je pred njim sreča; dvignila se je iz tistih demantov in se je nasmejala. Človek gre za njo, m ne izpusti njene mehke roke. Krog njega poje širni paradiž, in človek prepeva z njim. Kajti srce je polno neštetih pesmi, ki so se rodile bogvekdaj in bogvekje...
Mojega ramena se je dotekmla roka, in pojoč'glas je izpregovoril: »Kaj ze zopet sanjariš? Prijatelj, ali ne vidiš, da zveni krog tebe življenje? Saj pravim — tak si bil tiste dni, ko si bil še mlad m si dirjal za lepimi sanjami. Vstani, prijatelj! Pozno
;e ^^ .At
Kraj mene je stala Irena. Smehljala se je s svojim iskrenim smehljajem in je bila lepa kakor še nikoli. Prijela me je za roko in me je peljala skozi prazno sobo. Izginili so bili pivci kdovekam pred pozno nočno uro. Samo trije delavci so še sedeli tam v kotu in so prepevali s plakajočim glasom. Zdelo se mi je, da sem spal dolge ure; kajti oči so me ščemele, ko sem stopil v razsvetljeno kuhinjo.
»Bil sem ravno v našem paradižu, o, Irena,« sem dejal in sem jo držal za roko.
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODD V NAJ SE V »NARODNI DOM«.
»Spet sem videl srečo; v tihi jutranji uri se je prikazala sredi našega paradiža. O. bila je ravno taka kakor takrat v tistih dneh ... Zahvaljen bodi Bog, da sem jo videl takrat vsak dan! In zdaj trpim rad in zdaj ne bom godrnjal več. Mirno poj-dem po svojem brezkončnem potu in bom umrl brez vzdiha. Kajti da sem gledal sreči le en trenutek v obraz, o, to je vredno več kakor vse moje trpljenje in bolesti srca. Moje življenje naj živi samo še v tistem trenutku, in živelo je zadosti, živelo bogato...«
Irena je izpustila mojo roko; kajti v sobi so jo klicali trije delavci. Stopil sem za njo in sem se ustavil nedaleč od njih. Trije izgnanci so plačali svoj račun. Dvignili so se in so sneli s stene svoje klobuke. Matija in Mate sta se opotekla po sobi. A Bovčan Joža ju je prijel okrog pasa in ju je peljal varno proti durim.
»Ne bosta se cmerila in jokala po svojih kislih vinogradih,« je govoril s svojim glasnim glasom. »Naj sedi zlodi na njih! Enkrat se bo že naveličal in bo Šel, odkoder je prišel... Hej, danes je sveta nedelja. Ali slišita? Danes je odprto nebo, in vsak glas pride lahko v nebesa. Zato se pa ne cmerita, da se vama ne bodo smejali
Gtrmti II.
»fcDlNOSl« štev. 232.
V lrstii. dne 21. avgusta 19J6\
Spomini na tirlfi Raluarljo pri Gorici.
Oj vdova tožna zapuščena. Ti mati toliko sirot, S brvjo, solzami napoj ena. Ki bol poznaš le, nič dobrot. Oj mati vdanega Ti sina Oj. zlata mati — domovina ! Ti krasna si, krasnejše ni, Kar jih obseva zari* dneva ; Krepostna si, vsa vredna Ti, Da krona venča te kraljeva. A trniev le tvoj venec je, In rod tvoj rod — mučenec je; Kda^ to gorje pač mine ti ? Kdaj se oko ti zjasni kalno 1 Kdaj elečeS to obleko žalno, Kdaj s Ince zlato sine ti ? O, da z močjo in srečo, slavo, Ne s krono trnjevo nebo Ovilo bi ti Bveto glavo —
Jaz ljubim tem arčneje te,
Jaz ljubim tem zvesteje te, A ljubim te s solzami! Oj mati moja domovina, Ljubezen moja ti edina, Ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog žiri te!
Simon Gregorčič.
Ni mi treba bogve kako opisovati hriba Kalvarije; saj je postal torišče grozne vojne pošasti. Opisati hočem le neki dogodek, ki se je pripetil na sedanji — sveti slovenski — Kalvariji pred leti.
Bivala sem tačas v Ločniku, na potuj-Čeni slovenski zemlji, v onem istem Loč-niku, ki je sedaj pravcata razvalina in pogorišče. Ubogi Ločničanje! Kar jih ni ■pobila vojna pošast, begajo po svetu bogve kod.
■ Za mojega bivanja je bil Ločnik lepa vas ob furlanski meji s krasno lego, v lepo cvetočem ravnem polju. Kroginkrog čudovito — bogato obdarovan s slikovito bujno pestro naravo. Ločnik je oddaljen Je nekaj minut — od sedaj popolnoma porušene Podgore ter le tri četrt ure od Gorice, one Gorice, katera je bila kras primorske dežele, ter je sedaj le ruševina.
Ločnik stoji nekoliko vzvišeno nad Podgoro, ter se prijazno ozira v furlansko ravan z lepimi, belo se blestečimi vasmi. Zadaj se dvigajo slikovito Brda s svojimi grički in bogatimi vinogradi, pod vasjo pa šumi bistra Soča: Lepšega kraja si narava skoraj ni mogla ustvariti. Pravi zemeljski raj!
Prebivalstvo je že po večini potujčeno. Ali ostale so vse slovenske šege in navade iz staroslovenskega bajeslovja. Loč-ničani časte stare slovenske bogove, kakor morda nikjer ne tako na Slovenskem. Le zavedajo se tega ne! Imena krajev, ulic, polja, orodja so čisto slovenska. Celo živali nazivajo s pristno slovenskimi imeni. Duša mi je krvavela, ko sem vse to Čula na lastna ušesa in opazovala na lastne oči.
Njih govorica je neka mešanica slovenščine in furlanščine. Ločničanje so pravcati Slovenci po krvi in rodu, le potuj-čila nam jfti je »dobrotna« soseda, da bi jih laglje »rešila izpod našega jarma«. Toda danes se mi ni baviti s to žalostno zgodovino; pač pa mi je opisati le naslednji dogodek na Kalvariji tik Ločnika, oziroma v Ločniku samem.
Kakih 18 let star mladenič je tekel v najhujšem diru skozi Ločnik, za njim pa orožnik, gologlav in brez orožja. Dasi o-rožnik ni bil v mladenški dobi, pač pa je bil nekako 401eten mož, je tekel za mladeničem kot bi imel peruti. Ljudje so postajali ter strme gledali čudni lov. Orožnik pa je vpil:
—	Ustavite lopova!
Nekaj mož se je spustilo za bežečim mladeničem, ga ujelo ter ga izročilo upehanemu orožniku.
Možje so se povpraševali drug drugega, kaj je moral napraviti ta lSletni mladenič, da ga orožnik nazivlje lopova.
—	Oskrunil je Kalvarijo! — je viknil orožnik. — Kristusu je noge polomil! — je dodal ter prijel hudodelca trdo za roko in ga odvedel izpred oči ogorčenega in ostrmelega občinstva.	m
Nekaj minut pozneje je stopal uklenjeni hudodelnik pred orožnikom z nasajenim bajonetom v goriške zapore.
Ločničanje in Podgorci so bili ogorčeni nad tako propalostjo goriške poulične druhali. Bili so trije hudodelci; dva sta pobegnila in še tretji bi bil skoraj ušel roki pravice. To hudodelstvo mi ni šlo iz spomina. Hotela sem se prepričati o-sebno ter iti na lice mesta, da sama vidim, kaj se je zgodilo.
Nedeljo nato, lepo popoldne, sem rekla otročičem, da gremo na »Kalvarijo«. Vsi
nebeški angel ji. Ali sta slišala?«
»Oj, brate!« je zatarnal Matija in se je prijel za glavo. »Lepa je bila hišica tam ob Soči... Radost božja je prepevala v nji, radost božja — moja hčerka... In vinogradi so dehteli in so brsteli, o, brate... A zdaj nimam doma, na vsem širnem svetu ga nimam. Kam naj grem?«
»In moji vinogradi ječć tam ob morju,« ie zavpil Cič Mate v svoji bolesti in se je udaril s pestjo po čelu. »Morje kliče jadnega starca in njegove mrtve sinove; a jadni starec ne sme in ne more tja doli, da bi umrl na svoji zemlji... Saj drugega nočem — samo umrl bi rad sredi vinogradov, kjer sem prepeval petdeset let. Jadni starec noče drugega...«
»Ne cmerita se!« je ponovil Bovčan Joža. A glas mu je bil tih in mehak. Njegovi brki so se povesili, in ustnice so se mu stresle. Z roko je šinil preko čela in je zasopel. Iz grla se mu je izvil nerazločen glas, podoben stoku, ki ga zbudi v trpeči duši brezmejna bolest. Njegov široki hrbet se je upognil; toda samo za trenutek. Joža se je naglo vzravnal in je utaknil cedro v usta. »E, kaj se bosta!« je dejal malomarno. »Gozdar v Trenti ima že pripravljeno krogljo zame. Doleti me danes
srečni so se hiteli napravljati in so bili v nekaj minutah gotovi Zavila sem nekaj jedil za prigrizek otrokom in odšli smo počasi skozi Ločnik in potem po pobožni poljski poti navkreber na hrib Kalvarijo.
Pot vodi, oziroma je vodila, skozi krasen log, obkoljen z lepimi nasadi; vinska trta, sadno drevje, vse v najlepšem cvetu. Bilo je v juniju. Med visoko poraslo travo so se belile lilije sv. Antona in druge cvetlice.
Otroci so veselo skaklali krog mene, ter me vedno povpraševali, da li je še daleč Kalvarija. Nisem jim mogla pojasniti, ker niti sama nisem vedela, koliko je do vrha hriba. Zamišljeno sem stopala poleg žvrgolečfh otročičev. Srce mi je stiskala neka notranja tuga in mislila sem si:
—	Ta lepi kraj — pravi raj — potuj-čen! Lepi slovenski priimki vsi s končnico »—ch«. Ostalo ni od slovenske vasi drugega kot ime in še tisto so spačili v Lucinico. Moj Bog, kedaj bo konec te slovenske — Kalvarije! Slovenci smo kot otrok, kateremu pokažeš lepo svetlo igračko, pa ti da v zameno, najdražjo svetinjo svojih dedov in pradedov, katero bi moral čuvati kot najdražji zaklad ter bi je ne smel izročiti nikomur za nobeno ceno. Naivnejši smo kot otroci, ker oni zamenjavajo vsaj za igračko, nam pa še tega ne dajo. Svoje svetinje razsipljamo le za sladke obljube lažnivim kramarjem, ki kramarijo žnjimi.
Te in enake misli so se mi vrstile, druga za drugo in mi je bilo hudo, posebno pa. ko sem bila obsojena gledati take prizore dan za dnem. Želela sem si daleč proč iz te krasne rajske doline, katero je dobri Stvarnik tako bogato obdaril z vso krasoto narave, katere pa mi ne znamo ceniti. Duša mi je trpela, krvavelo mi je srce.
Otroci, videči me otožno in zamišljeno, so omolknili ter so molče cepetali poleg mene. Revčki pač niso razumeli, kaj tare slovensko dušo njihove matere.
Zasmilili so se mi in skušala sem biti vesela — ali ni šlo! Vzela sem malega 31etnega Stanka v naročje; bil je revček upehan. Mala Milica me je prijela za roko, da je laglje hodila, starejša Mirko in Milan sta pa moško korakala spredaj.
Trsje in sadno drevje se je jelo redčiti. Pot se je pričela širiti, dospeli smo do cilja.
Pred nami se je pokazala Kalvarija v vsej svoji krasoti. Strme sem obstala in se divila krasnemu razgledu. Otroci so veselo ploskali z ročicami ter vzklikali:
—	Kako je lepo tukaj!
Vsa goriška dolina se je v vsej svoji divni prirodni krasoti razprostrla pod hribom. Pod hribom Podgora; malo dalje Gorica, »avstrijska Niča« s svojimi vrtovi, ograjena s kraljevskim zelenobelim plaščem, krog nje pa pestro razvrščene vasi kot hčerke krog matere svoje.
Zrla sem, dolgo sem zrla to veličastno krasoto; šele otroci so me zdramili, ko so ugledali sred hriba tri velike križe, na katerih so bili razpeti v naravni velikosti trije križanci. Hitela sem h križem: Na sredi med obema razbojnikoma Je visel On, ki je dal svoje življenje za blagor človeštva, ali v kakem stanu? Noge so bile popolnoma odkrhnjene, roke pa zdrobljene. Stala sem kot pribita ter gledala sledove človeške podivjanosti. Polzele so mi solze po licih, in molče sem poljubila priče zločfnskega dejanja.
—	Odpusti jim saj ne vedo kaj delajo!
Gotovo mi je že tedaj, ko sem stala pod
razbitim križem, videla duša vso grozoto, ki naj bi se vršila tam 24 let pozneje. Slutila mi je duša, da zopet razbijejo podobo Izveličarja, da pa bo po tej podobi brizgala dragocena naša slovanska kri, slutila je že takrat žaloigro, ki naj bi se doigrala na tem znamenitem hribu, kateri je danes le še razdejano grobišče slovenske sreče in blagostanja.
Tisoče slovanskih src je našlo smrt med temi križi. Goriška poulična druhal je Izveličarju razbila roke in noge, vojni bes pa ga je stri v prah. O križu ni danes sledu: zdrobljen, pokopan je, med slovanskimi junaki! Hrib Kalvarija je pa prepojen z dragoceno človeško krvjo, ki jo je prelival tu prijatelj in sovražnik v cvetu let.
Po vojni pa bomo romale na sveti hrib Kalvarijo pri Gorici med Ločnikom in Podgoro — matere, sestre, žene, neveste in sirote, in ne samo slovenske, pač pa tudi matere, sestre, žene, in sirote drugih
ali jutri. In vendar pojdem — še danes bi šel na gore. Tam je moj dom, in smrt je tako lahka in sladka na nlaninah. Saj ti je požgana rodna koča; i, nu — sinova sta ubita. In kaj hočeš? Tam gori na planinah.«
In Joža je zmajal z glavo in je pljunil po tleh. Tesno je prijel tovariša okrog pasa in je stopil z njima na prag. Varno in skrbno ju je peljal na prosto in ju je stiskal k sebi, kakor da bi bila njegova sinova. Samo Mate se je nekoliko izpodtak-nil ob visoki prag in je omahnil napol.
Joža ga je dvignil sunkoma in je zaklel na glas. »Pazi, Cič nerodni!« je zagodr-njal in je zapalil svojo čedro. »Ha, kaj misliš, da si v svojih vinogradih? Pride čas, ti rečem, Mate. Le nikari se ne boj! Saj sem jaz pri tebi, jaz, ki se ne bojim niti zlodja niti gozdarja v Trenti. Ha?«
Stopili so v jasno, mesečno noč in so šli počasi po široki cesti. In Človeku se je zdelo, da pelje tam oče svoja dva sinova, ki ju je strah samotne noči. V svojem strahu se stiskata k njemu; a v njunih srcih vstaja vedno večja bojazen pred onim groznim, ki preži vseokrog po mrtvem svetu. A oče se smehlja; kajti srce mu je mirno in pesti trde, da lahko udarijo z vso močjo...
narodov ter bomo ta sveti hrib, prepojen s krvjo naših najdražjih, močile s solzami ter poljubovale prst, pod katero spe oni svoje večno spanje. Prosile bomo Izveličarja, naj odvrne za vselej to strašno grozoto od vsakega naroda, bodisi kate-reg§koli. Me matere pač vemo najbolje, kako dragocena je ta naša kri, ki je tekla v potokih na hribu Kalvariji, saj je kri onih, za katere bi dale lastno življenje, da jih moremo zopet obuditi v življenje.
Zašla sem predaleč! Ali govorim v imenu vseh svojih sosestra, v imenu mater vse Evrope, vsega sveta, katere nič manj ne trpimo kot naši dragi na bojiščih. Odvzeto nam je res telesno trpljenje, ali tem več trpi duša, duša matere, žene, neveste, sestre in sirote. Toda vojna pošast se ne briga za te žive mučenice, temveč drvi mimo njih ter jim pretresa mozeg in kosti. Drvi dalje ter mori, požiga, raz-deva, kar je človeški um zgradil v stoletjih, drvi dalje, zlobno se krohotajoč človeški bedi in obupu---
Odkod in kedaj neki pride kdo, ki ustavi in izroči pravici zločinca s hriba Kalvarije?---
Kremenova.
Odredba
c. kr. primorskega namestništva dne 9. avgusta 1916, štev. 11372/A. K., o določitvi najvišjih cen za žive prašiče in svinjino.
Na temelju minist odredbe 6. julija 1916, drž. zak. št. 211. se odreja:
§ 1.
Za prodajo živili prašičev izven sprejemnega mesta (iz svinjaka) se določajo naslednje najvišje cene:
a)	za prašiče v reji za mast, teže 60—90 kg, svinjerejcem za nadalnjo rejo 6 K 12 vin. za kg žive teže,
b)	za prašiče v reji za mast. vsake teze, ki se prodajajo za zaklanje, za 1 kg po budimpeštanski — kobany-aški šegi 6 K 94 vin.
c)	za prašiče za rejo mesa, teže nad 40 kg, za kg žive teže 4 K 80 vin.
" § 2.
Za zaklane prašiče, ki se prodajajo ceh ali napol, se ne sme za 100 kg čiste teze ne zahtevati ne izplačati več kakor sledi tu- za zaklane prašiče z glavo in nogami 720 K, za zaklane prašiče brez glave in nog 740 K.
§ 3.
Svinjerejci ne smejo zahtevati za 100 kg čiste teže svinjskega blaga več, nego določujejo tu napovedane najvišje cene:
A. Za pripravljeno, osoljeno, okajeno, papricirano in oparjeno slanino kakor tudi za druge dezertne vrste slanine in sicer : za namizno slanino (sirovo ali osoljeno) 800 K, za namizno slanino (okajeno) 850 K, za hrbtno slanino in slanino v progah (sirovo ali osoljeno) 860 K, za- hrbtno
slanino in slanino v progah (okajeno, papricirano ali oparjeno 910 K, za dezertno slanino (mesno slanino) 910 K. Za vsako drugo vrsto slanine ali masti, ki ni tu spredaj imenovana, se ne sme za 100 kg čiste teže ne zahtevati ne plačati več kakor 780 K.
B) za pripravljeno svinjsko meso, in sicer: za gnjat, pleča, pečenko (sveže) 780 K, za gnjat, pleča, pečenko (okajeno) 900 K, za karć in pleča (sveže) 860 K, za kare in pleča (okajeno) 990 K, za rebra in trebušno meso (sveže) 700 K, za rebra in trebušno meso (okajeno) 805 K. Za katerokoli drugo vrsto mesa, ki ni zgoraj navedeno, se ne sme za 100 kg čiste teže ne zahtevati ne plačati več kakor 700 K, ako je sveže, in ne več kakor 805 K, ako je okajeno.
V	teh paragrafih navedene najvišje cene veljajo za oddajo na železniških ali ladijskih postajah izdelovatelja brez pristojbine za zaboje.
Kot pristojbino za pošiljanje svinjskih izdelkov vsake vrste se sme doložiti največ 1 odstotek kupne cene.
§ 4.
Za žive in zaklane -prašiče in za svinjske izdelke določene najvišje cene so u-meti na licu mesta proti odplačilu v gotovini. Ako se izplačilo kupne cene odloži, se morejo zahtevati samo še obresti, ki pa ob ^členitvi kupčije po obrestni mer j avstro-ogrske banke ne smejo presegati dveh odstotkov.
§ 5.
V	prodaji na drobno! t. j. pri neposredni izročitvi konsumentu, ako ta sprejme blago od izdelovalca ali preprodajalca, se ne sme za 1 kg spodaj imenovanih svinjskih izdelkov zahtevati več kakor so v sledečem navedene najvišje cene:
A)	za slanino in svinjsko mast in sicer: za nescvrto sirovo mast vseh vrst (tolšča, loj in nepripravljena sirova slanina) 9 K 20, za scvrto svinjsko mast 10 K, za namizno slanino, osoljeno 9 K 36, za namizno slanino, okajeno 9 K 84, za hrbtno slanino, osoljeno 10 K 08 v, za hrbtno slanino, okajeno 10 K 56 v, za dezertno slanino (mesni špeh) 10 K 56 v.
B)	za pripravljeno svinjsko meso a) ne-kuhano: za stegno 9 K 24 v, za gniat II K, za pečenko, pleča, karć, rebrno in trebušno meso (sveže) 8 K 84 v, za pečenko, pleča, kare, rebrno in trebušno meso (okajeno) 9 K 48 v, za glavino in noge (sveže) 6 K 04 v, za glavino in noge (okajeno) 6 K 60 v. Za prodajo svežega mesa je umeti določene cene za izročitev neod-branega mesa, vendar brez posebne pri-klade na kosteh.
b: kuhano; za gnjat 16 K.
§ 6.
Za prodajo notranjih delov zaklanih prašičev od izdelovateljev in preprodajalcev imajo okrajna politična oblastva v svojih okrajih določiti in objaviti najvišje cene.
§7.
Za prodajo klobas na drobno se določujejo naslednje najvišje cene:
1.	mesene klobase: za koroške klobase 9 K 80 v, za frankfurtarice 9 K 80 v.
2.	trajne klobase: braunšvajgska klobasa 8 K, krakovska klobasa 14 K, ogrska klobasa 16 K.
3.	za mehke klobase: krvavice 3 K 60 v, jetrnice 3 K 60 v.
Politična okrajna oblastva imajo pravico v svojih okrajih še bolj znižati najvišje določene cene.
§ 8.
Kdor zahteva za žive prašiče višjo ceno, kakor je določena v tej odredbi ali na temelju te odredbe, ali pa poljubno drugo postransko odškodnino zase ali za tretjo osebo, ali da jo obljubi, napravi ali sprejme, bo kaznovan od okrajnega političnega oblastva z zaporom do 6 mesecev, ako ne zapade dejanje še strožji kazni.
Kdor zahteva za kako drugo blago, za katero je v tej odredbi ali na podlagi nje določena najvišja cena, večjo odškodnino obljubi, izplača ali sprejme, bo od političnega okrajnega oblastva kaznovan z globo do 5000 K ali zaporom do 6 mesecev, ako ne zapade dejanje še strožji kazni.
V drugem odstaVKu navedeni kazni zapade tudi:
a)	kdor na kak drug način nasprotuje določilom te odredbe ali ukrepom, ki so izdani na temelju te odredbe.
b)	kdor vedoma ali z opustitvijo potrebne skrbi pripomore, da se nasprotuje tej odredbi ali na temelju nje izdanim u-krepom potom kakega nastavljenca, kateremu je poverjena prodaja, ali potom kakšne druge prodajo posredujoče osebe;
c)	kdor podpira na poljuben način nasprotovanje določilom te odredbe ali na temelju nje izdanim predpisom.
Kdor obljubi ali izplača odškodnino, ki presega najvišje določeno ceno, ne bo kaznovan, ako napravi ovadbo.
§ 9.
Predpisi te odredbe nimajo veljave za žive prašiče In svinjske izdelke, ki se u-važajo iz carinskega inozemstva.
Obrtno prodajanje takih iz inozemstva prihajajočih prašičev in svinjine po višjih cenah, kakor je določeno v pričujoči odredbi, se sme vršiti samo pod v § 10 navedene minist. odredbe določenimi pogoji.
§ 10.
Ta odredba zadobi pravomoč z dnevom objave.	^m*
Trst, dne 9. avgusta 1916.
C .kr. namestnik: Dr. baron Fries-Skene I. r.
To in ono.
Učni jezik v srbskih šolah. Vojni guverner okupiranega ozemlja Srbije je izdal dekret glede ljudskega šolstva, kjer določa na podlagi naredbe vrhovnega ar-
madnega poveljstva: učni jezik je hrvat-kso-srbski. Na pouku se rabi izključno latinica. Staroslovenska cirilica se poučuje v zvezi z grško-iztočno vero.
Nabiranje zlata v Ameriki. Listi javljajo: Od začetka vojne je odšlo v Ameriko nič več in nič manje nego 600 milijonov dolarjev evropskega zlata, a samo v mesecu maju nad 70 milijonov. Pred dvanajstimi leti je vse stanje ameriškega zlata znašalo komaj 650 milijonov. Srečna Amerika. Ob požarju pri drugih se vrho-vati zlato v njenih zalogah. Ni čudo, da je Amerika dežela tolikih milijonarjev, mul-timilijonarjev, milijarderjev in — dolarskih princez. Kakor pojo v znani opereti: ____Otroci sreče so to!
Svojega očeta ubil je Pavel Vuković iz Popovca. Oče je bil nenavadno prepirljive naravi, a tudi sin je bil nagel. Nekega dne sta se zopet sprla in prišlo je do groznega čina. Sodišče v Osjeku je prisodilo Pavlu Vukoviću 5 let težke ječe.
Humor v angleških strelskih jarkih. Angleški listi prinašajo sledečo resnično do-godbico: Minole zime je neki častnik in-spiciral v nekem taborišču neki bataljon Avstralcev, ki naj bi branil sueški prekop proti Turkom. Srdito je konstatiral, da eden njegovih vojakov mesto predpisanega klobuka iz kakija nosi navadno kapo. Z junaškim glasom je odredil: »Ko vas bom jutri zopet pregledoval, da ne vidim več te kape. Storite, kar hočete in morete, jutri morate imeti klobuk. Ko so se naslednjega jutra vojaki postavili v vrsto, so opazili pred Šotorom gologlavega majorja, ki je kričal na ves glas: Kje je tisti prokleti osel, ki mi je ukral — klobuk?!
DAROVI.
Darovi v korist vpoklicancev, došli dež. vojno-pomožnemu uradu pri c. kr. na-mestništvu (XXXV. izkaz): C. kr. uradniki, poduradniki in sluge poštnih uradov v Trstu K 200, detto K 150. Tobakarnarji v Trstu in okolici K 230*32, detto K 150*70, detto K 278-90. 1 odstotek plač učitelskega zbora c. kr. trgovske in navtične akademije v Trstu (navtična sekcija) za mesec majnik K 32 27, za mesec junij K 31*46, za mesec julij K 32*48 in za mesec avgust K 32*51. Na-stavljenci c. kr. okrajnega sodišča v Poreču za mesec majnik K 11*31, za mesec junij K 10*z8, za mesec julij K 10*92, za mesec avgust K 11-26. 1 odstotek plač nastavljen -cev c. kr. deželneda sodišča v Trstu za mesec majnik K 97*84, za mesec junij K 73*60 in za mesec julij K 63-20. Iz pušice
Cri c. kr. davčnem uradu v Cresu K 72. fčitelfski zbor nemške državne realke v Trstu za mesec majnik K 60*50, za mesec junij K 59*13 in za mesec julij K 60*92. Iz pušic po trafikah v poreškem okraju: K 118 68. Zbirka Ivana Mikača v Portlandu (Oregon, Severna Amerika) med Hrvati naseljenimi v Portlandu in došlimi iz Buzeta, K 784*65 v korist bednih Istranov. Prevos iz izkaza XXXIV. K 173,595*78. Skupaj K 176,169*21 in 100 frankov v zlatu.
ČEŠKO - BUD.JEVIŠKA RESTAVRA« CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna vi Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev.
14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
HALI OGLASI.
UHprf sinove smrti prodam novo kolo po zmerni H ceni- Kristijan Vouk. Rojan Vemiellis
štev. 554.
_556
išče službe v odverni-
----- ------------ ški pi-arni ali trgovini.
Pozna popoinoma slovenski, nemški in italijanski in deloma hrvatski jezik. Naslov pove Ins. odd. Edinost1.	473
lBleten mladenič
FntfldVfff Anton Jerkič posluj® 20p«t v svojem IUIU3IUI ateljeju v Trstu. Via dello Po^te fctev. 10.	2481!
Kette & Halolon svcjim ccnj. odjemalcem
da imata veliko množino belega in črnega vina na razpolago. Cene zmerne.	f>4i>
Knnillom CUDJe' voiD°. bombaž, volnena in flUffUJtrilll vatirana pokrivala in volnene pleteno srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev. 45.	"	475
7ffWlfO vsa^e vrste kupnje prva slovenska trgo-LUIllJC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	52D
n.m delavca izurjena v izdelavi metel se takoj IIVU sprejmeta, pri tvrdki Zupančič. Ljubljana, Karlovska cesta 6.	474
Ho debelo somo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje.
za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent SnopTe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica 8. ilujolo štev. 19.	32
flfrfriro najrazličnejših vrst, milo, marmelado, alUJlILC gorčico, kisle kumare, sveče i. t, d. razprodaja na debelo po zmernih cenah tvrdka MILOVAN DOMENIŠ (ex K. Klavora) v Trstu, ulica Carradori 18.	472
J. Šfoka,
Svinčniki:
trgovina, Trst, ul. Moli« pic-colo 19. Na drobno in debelo.
Eh76l9rfnff0' Umetniške, voščilne, po-nU&slcUllllG • krajinske, vojne, ljubim-ske, glave, mornarske, cvetlične itd. od 3.— naprej za 100 kosov. — Tržaške po K 2.50 naprej za 100 kosov.
Pisemski papir in naprej, v kasetah
po K 1.50 naprej najrazličnejših oblik in barv.
Nnf07l za civiliste in vojake, od najvad-IIUil2£K nejših do najfinejših v usnjo vezanih, v vseh mogočih oblikah.
Oolne dopisnice mfc
lenkaste: dobre po K 2.60, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po K 7.60 za tisoč kosov.
navadni od 26 vin. naprej ducet, kopirni tintni K 1.50 ducet, „Mephisto" K 2,- ducet, „Penjala", „Hardtmut", „Koh i Nohr" po K 4.50 ducefc in Hicer vseh mogočih kakovosti in barv.
fMttflfl najboljšec^Psf e vseh barv in veli-lillllU kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po K 2. Črnilo za stampilijo vseh barv.
Pisarniške potrebščine:
matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd. itd.
Trsooske knjige, S
li kosti, mehko in trdo vezane.
Tlskouna dela: £££
knjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točno po naročilu.
Vn|iA0 • Slovarje, slovnice, slovenske iu IllJJIsB • tujejezične, leposlovne, znanstvene in šolske ter knjige za mladino
DOf fltO kavčuka in kovine, za občine, rblUiv urade, pisarne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah.
7ff?tfl(10 * Cesarske in narodne v vseh i/UMUww« velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naročilu.
igralne karte nemške in ogrske. Šah
in domino v raznih velikosti.
OKuIrje za vsak°vrstne
Cfgcre^nl	vse^ vrst: Skatljepo
Ije po 32 vin. naprej
Uolalke potrebščine: Sprejema
naprej, stročnice škatn
zrcala, notesi, noži. in izvršuje pismena naročila točno in naglo.
ZDRAVNIK
M. Dr. Karol Perničič
stanuje v Trstu, ul. Giuiia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje* nervozne In otrolkv bo* Iexni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
IMno-mrafični afelle
Trs!, ulico del Rivo fl. 42 (priflttle) Trst
HSS
♦♦♦♦
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasta ploiče za vsakovmt. spomenike.
POSEBNOSTI POVEČANJI m VSAKE FOTOGRAFIJE m
Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih is vršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah.
♦♦♦♦ ♦♦♦♦
Trst, ni. del Rivo štev. hi
S*r VINOBBI
dahv.afmsko, istrsko, šampanjcc, Asti. re-fošk, peneči in desertni moškat. Malirm-vec, žganje, rum, maršala, vcrmoutli.
----grenčice ad 56 1 naprej.---
: : Velika množina modre galice. : i PARČ1NA. Kavarna »Arraonia« - Trst