olitični ogled i, • < Država SHS. Ker so volitve dne 8. februarja pri vsem tem, kar se |st počenjak) od strani radikalov in samostojnih demofoflr tov, <pustile nespremenjeive postojanike Slovervcev in Hr-mtav in ker je opozicija dobila povrh še dobriih 300.000 gjbsov več kot pa vladna zveza, so začeli tudi radikali rtemišljati, da ne bo šlo drugače kot s sporazumom. Ne~ «atna večina ni dovolj varna in radikali tudi dobro vidiijo, 4a bi imeli pri nadaljevanju zveze s Pribvčevičevimi demo tmti samo škodo. V svojih. zahtevah so postali demokrati aelo dnsni. Zahtevali so več vladnih mest kot so jLh imeli iostej, v prvi vrsti pa ministrstvo za notranje zadeve. RaAfcali na zahteve ne odgwarjajo, pač pa često pokažejo, Ib ne mrslip dati^ ampak vzetL Za pondeljek sklicana seja ministrskega sveta, na kafcri bi se imelo razpravljati o tem, kdaj naj da vlada ostavho, je bila v poslednjem trenutku preloiena. Pašič je sklical samo sejo radikalnih ministrov. Ta Pašičev korak je acbudil med samostojnimi demokrati živafono zanimanjein potrtost Radi tega je Pribičevič s svoje strani sklical v ¦»inistrstvo za prosveto svoje ministre. Ta razcepljenost fet ločene seje obeh vladnih slcupin se živahno razmotrivajo In spravljajo v zvezo z najnovejšo smerjo nekaterih radiltak>v, ki so uvideli, da ne mcrejo voditi sedanje politike in da se morajo v glavnem na ta ali oni način približati glavnenvu vprašanju naše draavne politike, to je ustvarjanju sporazuma. Radikali niso o svojih konferencah dajali ¦abenih obvestfl. Z ozircm na dosedanje delo radikalne stranke in nje¦0 sedanje vodstvo ima opozicija najtehtnejše vzroke, da sumi neodkritoronost in nove prevare. Danes se dobro vidi, kako velika napaka je bila, da se ni pred štirimi mescipustilo Ljubi Davidoviču nadaljevati uspešno politiko spolazuma. Četudi bi se danes hoteli vrmti na to črto, so bile vendar vse težave nepotrebne. Edini stvarni izhod iz krke •0 nove in tafce .volitve, iki bi dale točen kraz ljudske volje. Edružena 'cipazicija je dolžna zastaviti vse svoje velike moči y to, da iazove nove volitve, ki bi dale tak parlament, ki H bil stvaren izraz Ijudskih želj. Smrt nemškega državnega predsednika. V soboto zjutraj je umrl prvi predsednik nemške repoblike Friderik Ebert. Pokojni državnik se je rodil 4. 2. •871 v Heidelbergu. Kot rokodelec-sedlar je prepotoval •elo Nemčijo ter je neumorno im uspešno snova) delavske afrokovne onganizacije in politično socialdemokratsko atranko, kateri ]e predsedoval od Ieta 1913. Leta 1912 je bil prvič izvoljen za državnega poslanca, po sprejetju weimarsfee republikanske nemške državne ustave leta 1919 |e pa postal državnii predsednik. Po ustavi se izvoli za pred- »ednika kandidat, ki doseže popobio večino glasov, če pa teke večine ni se pa črez 14 dni volitve ponovijo in tedaj amaga kandidat, ki dobi največ glasov. Ce sta dva enako močna, pa odloča žrebanje. Smrt predsednika Bberta je ležka preizkušnja za Nemčijo. Svet vznemirja misel, da bi mcgli pri volitvah novega pTedsednika zmagati združeni odlarti in prikriti monarfiisti. "Republikanci — socialistir IfatoliSkJ centrum in demokrati — mislijo postaviti kot ¦kupnega predsedniškega kandidata voditelja centruma in KvŠega kanclerja dr. Manca. 1 Italija. Poslanska zbonvica se skliče dne 23. inaica ter bode dborovala do dne 9. aprila. Delovni program bo obsegal proračun in par manjpomembnih zakonskih načrtov. Zakonskih načrtov o tisku in tajnih društvih pa vlada baje v Ittn kratkem zasedanj une predloži. S tem hoče podpreti prizadevanja, da se aventinska opoeicija vme.v parlament. Opozicijske Skupine na Aventinu doslej še niso sprejele gotovih sklepov glede svojega ravnanja db morebitnih voBtrah. Močno stanje je za to, da se opozicija volifev vzdrfi, o ddruge strani pa se uveljavlja prizadevanje, da se osnuje skupen volilni blok aventinske in parlamentame opo aicija. Za tem načrtom stoji ijbaje sam Giolitti. Kr. poUcijski komisarijat v Mariboru. Stev. 371/34^25. Mariibor, dne 23. Ł«brvrar|a 1925. Uradni popravek. Uredništvu perijcKličnega lista »Slovenski Gospodar^ v roke odgovorn. urednika g. Januša Golec-a v Mariboru, PrankopanSka uL 20. Z ozirom na članek »Ustavili so nas«, »Zakaj je bil teej naš list ustavljen«, v Vašem listu z dne 19. februarja 1925, št. 10, blagovolite objaviti v Vašem listu v eni prilvcdnjiih številk pozivno na § 19 tisk. zakona z dne 17. 12. 1862 avstr. drž. zeb. št. 6 za leto 1863 sledeči poHravk: Ni res, konzorciju »Slovenskega Gospbdarja« rvi bilo ¦lobenih sprememb, zato se tudi niso mogle prijaviti, temveč res je, da so glasom uradnih ugatovitev pri konzorciju »Slov. Gospodarja« nsstale med izhajanjem lista spremembe, ki se niso prijavile, vsled česar je bil primoran tuk. wrad prijaviti državnemu pravdništvu v smislu § 11 tiskovnega zakona kdajatelja, odgovornega urednika in tiskarja, kar ba dajo povod, da obravnava to zadevo pristojno sodi§č«. . Nj rea, da bi bU moral pclkijski komisarijat, ako je bil ¦rnenja, da g. Vladjmir Pušenjak nima zakonito zahteva"Jh lastnosti kot odgovomi urednik ie ieta 1921 njegovo prijpvo. »vmiti in sahtevati druge^a varednika, teanveč res je, da |e biia giasom za vsakogar ve^vnega dotožite § 10 tisk. zak. dolžnosti, ocdajatelja, odrvosno odg. urednHca, odnosno tiskarja, čim jim je postalo očito, da je prijavljeni odgovorni urednrk Vladimir Pušenjak v svojstvu kot narodni poslanec in tiidi dn^fače večinoma odsoten iz Marj> bora in tedaj ni zanvogel opravljati poslov odgovornegQ uredntka, to spremembo oHasti prijaivitL Ni res, »da se je utemelptev ustavitve morala napraviti, četudi juridično nikakor ne drži«, res pa je, da se je začasna ustavitev izhajanja »Slovenskega Gcspodarja« in prepo\-ed nadaljnega i^bajanja »Straže« izrekla na podlagi uradnrh rtgotovltev, ki sp v cbeh slučajih oasnačene točno v zadevnih odlokih. Ni res, »da je ustavitev »Slovenskega Gosp>odarja« in »Straže« Žerjavovo delo, pri čemur mu je sevecfa pomagal gospod veliki župan dr. Pirkmaier, od katerega je odvisen policijski komisarijat'<f temveč res je, da je policijski komisariiat kot policijska oMast• I. stopnje izdal tozadevne odloke po uradoma iirvršenih ugotovitvah. Vodja policijskega komisarijata, poKcijski nadsvetnik: Kerševan. Br. 127/pov. »Slovenski Gospodar« il. 10 h 1925; uradni popravki. Uredništvu »Sloven&kt^ga Gospodarja« v Maribom. 1. Z ozirom na članek, ki jc bil objavljen v Slovcnskem Gospodarju žtev. 10 z dne 19. februarja 1925 pod naslovom »Liberalni advokat dr. Milan Gorišek«, Vas pozivam, sklicujoč se na par. 19 tisko\*nega zakona od 17. XII. 1862 avstr. dr. zak. štev. 6 iz leta 1863, da objavite v prvi ali drugi številki Vašega lista, ki izide po prejemu tega poziva, nastopni popravek: Ni res, da se je dr. Milan Gorišek, odvetnik v Št. •Lenartu s pomočjo velikcga župana dr. Pirkmajerja polastil okrajne hraniliiice, res pa je, da dr. Milan Gorišek ni niti v direktoriju, niti v upravnem svetu, niti v gerentstvu okrajne hranilnice v št. Lenartu, in da bode glede osebe gerenta pri okrajni hranilnici še le odločilo ministrstvo trgovine in industrije, oddeleik v Ljubljani. 2. Z ozirom na članek, ki jo bil objavljen v SIovenskem Gospodarju štev. 10 z dne 19. februarja 1925 pod naslovom »Pri Sv. Ant«|mi v Slov. gor.« Vas pozivam, sklicujoč se na par. 19 tiskovancga zakona od 17. XII. 1862 avstr. drž. zak. štev. 6 iz leta 1863, da objavite v prvi ali drugi številki Vašega lista, ki izide po prejemu tega poziva, naslopni popravek: Ni res, da je dal vcliki župan dr. Pirkmajer aretirati agitatorje SLS, ker stn Lipold in Gorišek morala neprostovoljno zapustiti Sv. Anton, tcs pa je, da je bilo 6 fantov in 1 oženjeni moški, ker so glasom ovadbe izvršili nasilni napad na avtomobil, v katerem se je vozil dr. Lipold, v svrho preiskave predvedenih srezkemu poglavarju, kjer so bili takoj po zaslišanju še istega dne zopet izpuščeni. Srezki poglavar Maribor, levi breg, dne 25. 2. 1925. Dr. Ipavic