PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXHL Št. 293 (6877) TRST, torek, 12. decembra 1967 V NOČI OD NEDELJE NA PONEDELJEK 1 Močan potres v zahodni Indij nad sto mrtvih in 2000 ranjenih Mesto Koyna Nagar porušeno - Bombay brez električnega toka - Ni še dokončno znano število žrtev BOMBAY, 11. — Preteklo noč je zahodno obalo Indije prijel močan potres. Observatorij v Novem Delhiju je javil, da je bilo središče potresa, ki je bil ob 4.21 po krajevnem času 23.51 po srednjeevropskem času), blizu Koyna Nagarja. prvemu sunku so sledili številni drugi do osmih zjutraj po krajevnem času. Najmočnejši sunek, jakosti 7.5 stopnje Richterjeve lestvice je trajal 45 sekund. Do sedaj so Ugotovili, da je zgubilo življenje okoli sto ljudi, ranjenih pa Je bilo okoli dva tisoč. Bojijo Pa se, da je število žrtev še več-j®. ker so komaj začeli odstranjevati ruševine. Področje potresa je oddaljeno 800 kilometrov jugovzhodno od Bombaja. Mesto Koyna Nagar je blizu juiega največjih hidroelektričnih kompleksov v Indiji. Praktično je spremenjeno v kup razvalin. Vse ceste, ki peljejo v to mesto, so neuporabne zaradi velikih razpok. V “°rnbayu je zmanjkal električni tok 'o nastale so velike ovire v železniškem in letalskem prometu na t®m področju. Veliki jez blizu Koy-Pa Nagar, ki so ga dokončali pred dvema letoma in za katerega so Porabili 70 milijonov dolarjev, ni bil poškodovan. Notranji minister čavan je takoj odšel na kraj potresa, da organizira pomoč. V mesto Koyna Nagar so takoj poslali nad sto avtobusov 'o tovornjakov, da evakuirajo ranjene in brezdomce. ganizirati veliko demonstracijo proti Johnsonu ob kongresu demokratične stranke, ki bo avgusta prihodnjega leta v Chicagu. Na tem kongresu bi morali izvoliti kandidata stranke za predsedniške volitve prihodnjega leta. Dr. Beniamin Spock in črnski socialni organizator James Rollins, ki veljata za predstavnika skupine, sta sporočila, da bosta skušala zbrati sto tisoč odraslih in sto tisoč mladih okoli velikega mednarodnega amfiteatra v Chicagu, kjer bo kongres demokratične stranke, da bi prepričali delegate posameznih držav, naj ne imenujejo predsednika Johnsona za kandidata zaradi vojne v Vietnamu. Spock je izjavil, da bo to največja demonstracija, kakršne so do sedaj videli v ZDA, in da bo morala biti oster opomin delegatom, s tem da se pokaže moč opozicijskega gibanja. V intervjuju po newyorškem radiu je senator Robert Kennedy pohvalil sklep senatorja McCarthyja, da kandidira proti Johnsonu na primarnih volitvah nekaterih držav, ker bo s tem nastal potreben dialog o vprašanjih, ki razdvajajo ameriško ljudstvo. Kennedy je izjavil, da bi lahko tudi drugi sledili McCarthyja. Kennedy je nato izjavil, da je minister za obrambo McNamara «zmerna sila v okviru borbe v jugovzhodni Aziji» in da se bo njegova odsotnost iz ministrstva za «Nova lcvica» v ZDA NEW YORK, 11. — Dva voditelja ameriške «nove levice», v kateri se zbirajo gibanja, ki nasprotujejo ameriški politiki v Vietnamu, sta sporočila, da nameravata or-....nun..............................h.."..".... Po odkritju strahotnega zločina Mladoletni morilec je izjavil, da je ugrabitev Emmanuela pripravljal več časa obrambo zelo čutila. O Vietnamu je izjavil, da ni optimist glede možnosti sporazumne rešitve v prihodnjem letu. levi Eškol obišče Washington VVASHINGTON, 11. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše je sporočil, da bo predsednik izraelske vlade Levi Eškol prišel februarja v Washington na pogovore s predsednikom Johnsonom. Točen datum ni bil še določen. Predstavnik je izjavil, da bo Eškolov obisk privaten in da bo prišel v Washington na vabilo predsednika Johnsona. Njegov prihod je tudi v zvezi z izdajo vrste izraelskih obveznic. Kairski radio je javil, da bo a-rabski vrh 17. januarja v Maroku. O tem so se sporazumeli arabski zunanji ministri, ki so se sestali v Kairu. Odobrili so tudi dnevni red, ki vsebuje naslednje točke: mednarodno stanje: arabske zadeve: okrepitev arabske zveze. Vse arabske države, z izjemo Sirije, so sporočile, da se bodo udeležile sestanka v Rabatu. Arabski voditelji z obeh bregov reke Jordan so sklenili, da bodo predlagali sestanek z U Tantovim osebnim odposlancem Jarringom. Švedskemu diplomatu bodo obrazložili svoje stališče o prihodnosti zahodnega brega reke Jordan, ki je pod izraelsko zasedbo. Zatrjuje se, da so pripravili resolucijo, ki se zavzema za umik izraelskih čet z zahodnega brega reke Jordan in za prepoved jordanskim četam, da se vrnejo na to področje, tako da bi se Palestina spremenila v demilitarizirano področje. V Parizu je predsednik francoske vlade sprejel danes predsednika sirske vlade Zuajena. Pozneje pa ga je sprejel zunanji minister de Murville. Sedemletni Emmanuel Maillart, ki ga najstletni deček PARIZ, 11. — Preiskava o ugrabitvi malega Emmanuela Malliarta je pripeljala do povsem nepričakovanega izida. Ugrabitelj in morilec bialega Emmanuela je 15-letm Jean Claude M., ki so ga aretirali v soboto zvečer in je ves objokan prignal svoj grozoten zločin. Pozneje so aretirali tudi njegovo mater in njenega ljubimca. Mladi morilec je počakal Emmanuela, ko je zapustil šolo in ker sta se poznala, ga je pregovoril, da je šel z njim ter ga je na sa motnem kraju, 150 metrov od svojega doma ubil s palico ter ga nato pokopal blizu neke barake, Iz neke revije za otroke je izrezal ci ke, s katerimi je sestavil pismo Etnmanuelovim staršem, s katerim je zahteval najprej 20.000 frankov, pozneje 60.000 in nato še 40.000 Zdi se, da je del zahtevanega denarja tudi prejel. Za grozoten zločin, ki ga je iz vršil mladi zločinec, bi odrasel morilec bil obsojen na smrtno kazen. Ker pa je zločinec dovršil 8. decembra komaj 15 let, spada v ku tegorijo mladoletnih, ki jih lahko postavijo pred porotno sodišče samo v izrednih primerih, drugače jih sodijo pred sodišči za mlado- «Kozmos 194» se je vrnil iz vesolja BOCHUM, 11. — Observatorij v Bochumu je sporočil, da se je sovjetski satelit «Kozmos 194» davi vrnil iz vesolja in rahlo pristal na Zemlji. To se je zgodilo ob 7.30 po srednjeevropskem času. Ravnatelj observatorija Kaminski je mnenja, da spada ta poizkus v vrsto bioloških poskusnih poletov v okviru programa za pristanek na Luni. Izrekel je mnenje, da so bile v satelitu oblike življenja, kakor n. pr. mikroorganizmi, rastline, muhe, miši in druge majhne živali, da preizkušajo njihovo reakcijo na pogoje v vesolju. Ni izključeno, da so med poletom odprli okence, da izpostavijo ta bitja morebitnemu žar-čenju. Avstrijo in zadnjim razgovorom, ki so bili v Londonu, ter predvsem vprašanju mednarodnih jamstev za izvajanje «paketa». Sestanek bo v palači deželne vlade in mu bodo z avstrijske strani prisostvovali zunanji minister Tončič, predsednik tirolske vlade Wall-noefer, zelo verjetna pa je tudi prisotnost kanclerja Klausa. Delegacijo Volkspartei bo sestavljalo kakih petnajst ljudi in med njimi bo tokrat prvič tudi posl. Dieti, ki se ne strinja z Magnagovim stališčem ter zahteva «tršo» linijo. Zad njič ga niso povabili, kar je zlasti v Avstriji vzbudilo več kritik, češ da vlada vabi samo one, za katere ve, da bodo sprejeli njeno stališče. Akademski klub gradiščanskih Hrvatov na Dunaju DUNAJ, 11. — Na Dunaju so slovesno odprli hrvaški akademski klub, zbirališče gradiščanskih Hrvatov. Klub so odprli s pomočjo hrvaškega kulturnega društva v železnem in prispevki študentov iz Gradišča. Opremo za klub je dala Izseljeniška matica Hrvaške v Zagrebu. Na otvoritvi kluba so bili navzoči številni zastopniki kulturnega življenja iz Gradišča in jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Lazar Mojsov. NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik, bo prejemal list zastonj ves december 1967. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo. Med tiste, Id bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! PO SOBOTNEM SKLEPU MINISTRSKEGA SVETA Objavljen zakonski odlok o dodatnih neposrednih davkih Polemična razprava v senatu . Komunisti zahtevajo v poslanski zbornici odgovor na vprašanje o SIFAIt - Zdravniki bolnišnic groze s stavko za nedoločen čas RIM, 11. — Danes je bil objavljen v uradnem listu zakonski odlok, s katerim je vlada za stalno podaljšala dopolnilni davek na dohodke, ki je bil uveden lani, da se pomaga poplav-ljencem. Odlok določa, da bodo davek pobirali, dokler ne bo sprejeta splošna davčna reforma. O uvedbi tega davka in o zvi- šanju pokojnin za bivše borce in pokojnin INPS je bilo danes govora v senatu, ko je minister za zaklad Colombo zagovarjal stališče vlade, da ni bilo mogoče najti druge rešitve, kot z uvedbo novega davka, odnosno s podaljšanjem že obstoječega davčnega bremena. Colombo je tudi zavrnil razne predloge opozicije, ki so se nanašali na različne kompromisne rešitve, da bi našli ustrezna sredstva. Tako je zavrnil, da bi lahko v okviru proračuna samega našli ta sredstva, češ da je proračun zelo «trd», saj je kar 85 odst. izdatkov obveznih, ker gre za plače osebja in podobno. Glede predloga, da bi iiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiHiiiii,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,j,l„„l|I1,IIIIIIIIII|IIIMIIIIIIIIIllllllIIIIIIIin(IlllmIIIIIIIIlllllllllllmimllIIII.iiumui V PRIČAKOVANJU II TAMOVEGA POROČILA V ZVEZI Z VIETNAMOM Še vedno raznovrstna ugibanja o stikih z osvobodilno fronto Nadaljujejo se spopadi na raznih področjih Južnega Vietnama NEW YORK, 1L — Ameriška revija «Newsweek» ponovno piše, da so v teku že nekaj časa stiki med ameriškimi predstavniki in predstavniki južnovietnamske osvobodilne fronte, da vidijo, ali so možnosti za začetek mirovnih pogovorov. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je s tem v zvezi da- nes izjavil, da ne more niti potrditi niti zanikati te vesti in se je skliceval na razne izjave uradnih predstavnikov v preteklem tednu. Kakor je znano, je glavni tajnik OZN U Tant izjavil, da so pred mnenja, da bo Kitajska posegla v vojno v Vietnamu, kakor je storila na Koreji, zato da prepreči ameriško zmago. Avgusta letos je bilo tega mnenja 40 odst. vprašanih, junija pa samo 28 odst.. Samo 19 odst vprašanih je mnenja, da bodo ZDA vojaško zmagale v Viet- stavniki osvobodilne fronte spe i r*mu. 64 odstotkov pričakuje, da čili, da bi želeli imeti svoje neuradne predstavnike v New Yorku. Ameriška vlada pa je odklonila vizum. Domneva se, da so se vsekakor nedavno navezali stiki z neuradnimi predstavniki, ki niso imeli nobenih pooblastil. V nekaterih primerih je šlo z ameriške strani za agente tajne službe. Tehnično so govorili o morebitni iz se vojna reši s političnim kompromisom. Preteklo noč so enote osvobodilne fronte istočasno napadle tri ameriške položaje, oddaljene 40 kilometrov od Sajgona. Pri enem od teh napadov je osvobodilnim si. lam uspelo prodreti v notranjost ameriških obrambnih položajev m so se umaknile po dveh urah bo- menjavi ujetnikov, toda kakor trdi jev. Padlo je sedem Američanov, Popravljanje hiš v Debru ovira slabo vreme BEOGRAD, 11. — Po ocenitvah strokovne komisije je potres v Debru od 1258 hiš popolnoma porušil 10 hiš, 260 je tako poškodovanih, da se morajo porušiti, močno je poškodovano 286, delno 329, a laže 373 hiš. Samo deset hiš d utrpelo nobene škode. Za popravilo hiš v Debru dela okrog 350 strokovnih delavcev iz raznih krajev Jugoslavije. Njihovo delo ovira slabo vreme. Pripadnikom Jugoslovanske ljudske armade je danes uspelo po večdnevnih naporih zgraditi most čez Črni Drim in na ta način vzpostaviti zvezo med mestom in vasmi onstran reke, katerim so takoj poslali potrebno pomoč. omenjena revija, je bil glavni razlog z ameriške strani videti možnost poglobitve pomena novega programa, ki ga je septembra objavila južnovietnamska osvobodilna fronta. Zdi se, da kažejo v ZDA zanimanje za ta program. V diplomatskih krogih v OZN so mnenja, da so predstavniki osvobodilne fronte nameravali predvsem pojasniti omenjeni program. Iz u-radnih izjav ameriških predstavnikov pa je razvidno, da vidijo v poskusu predstavnikov osvobodilne fronte, da bi imeli svoje predstavnike v New Yorku, predvsem poskus «propagande». Kakor je U Tant že sporočil, bo podal o stikih, ki jih je imel s tem v zvezi, v najkrajšem času podrobne poročilo. V kamboški prestolnici so zanikali govorice, ki krožijo v New Yorku v krogih OZN, da so v teku posvetovanja med južnovietnam-sko osvobodilno fronto in kambo-ško vlado, da bi se vključili predstavniki osvobodilne fronte v kam-boško delegacijo, ki bi se udeležila morebitne razprave o Vietnamu v OZN. Neko Gallupovo sondiranje, ki so ga izvedli novembra, kaže da je 49 odst. vprašanih Američanov letne, Če bodo zdravniki ugotovili da je slaboumen, ga bodo verjetno zaprli v bolnišnico za slaboumne. Drugače pa bo morda obsojen na 10 do 20 let zapora. Na splošno ugotavljajo pravniki in zdravniki, da se zdi skoraj nemogoče, da bi 15-letni deček na pravil tako strahoten zločin pri popolnoma zdravi pameti. Na drugi strani pa je po umoru pokazal tako hladnokrvnost, da je prav tako težko verjeti, da je popolnoma slaboumen. , . . , . V analih francoske kriminologije ne pomnijo tako strahotnega zločina, ki bi ga izvršil mladoletnik, kajti zločinec je izjavil, da se je dolgo časa pripravljal na zločin. Ugotavlja se, da je zločinec imel pred nekaj leti meningitis, ki je očitno zapustil sledove. Medtem ko policija nadaljuje zasliševanje in preiskavo, so včeraj našli v nekem kanalu truplo 12 letne deklice, ki je izginila v petek v Chalons sur Marne. Zdravniški pregled je ugotovil, da je bila deklica umorena, preden so jo vrgli v kanal. Ugotovili so, da ie deklica imela prebito lobanio. Zdravnik je tudi ugotovil, da deklica ni bila posiljena. Ciper NEW YORK, 11. — Glavni tajnik OZN U Tant je poslal varnostnemu svetu poročilo, s katerim za. hteva naglo in odločno akcijo za rešitev ciprskega vprašanja. 26. decembra namreč poteče mandat varnostnim silam OZN na otoku. U Tant poudarja, da mora varnostni svet podaljšati za tri ali za šest mesecev mandat varnostnih sil, ker se ne more dopustiti, da bi se ustvarila nova .še hujša nevarnost. Avstrijski zunanji minister Tončič se je pogovarjal s ciprskim zunanjim ministrom Kiprianom o možnosti, da Avstrija pošlje na Ci. per svoje vojake, ki naj bi se vključili v varnostne sile OZN. ranjenih pa jih je bilo 46. Partizani so imeli 15 mrtvih. Hudi boji so bili včeraj tudi na področju Bong Son. Na tem področju trajajo boji že od srede. Na področju Fan Tiet 160 kilometrov severovzhodno od Sajgona so osvobodilne sile močno obstreljevale e-note ameriških vojakov, ki so se pripeljale na to področje s helikopterji, ter jih za dvajset ur odrezale od drugih enot. šele včeraj popoldne se je ameriškim enotam posrečilo rešiti se obleganja. Brosio o zasedanju ministrov NATO BRUSELJ, 11. — Danes popoldne se je sestal svet zunanjih ministrov evropske gospodarske skupnosti pod predsedstvom podtajnika v zunanjem ministrstvu bonske vla de. Danes so pregledali proračun komisije evropski skupnosti za prihodnje leto. Jutri bo predsednik komisije Jean Rey predložil ustno poročilo o posledicah razvrednotenja funta šterlinga. Razpravljali bodo tudi o odnosih med skupnostjo in Izraelom. Politični odbor skupščine evrop skega sveta v Strassbourgu je predlagal, naj bi povabili sedanjega predsednika glavne skupščine OZN, romunskega zunanjega ministra Manesca, da govori pred skupščino evropskega sveta. Politični odbor se je izrekel tudi za razširitev evropskih skupnosti in za okrepitev tehnološkega sodelovanja med državami evropskega sveta. Dalje predlaga pripravo načrta za regionalni razvoj na Srednjem vzhodu. V sredo se bo začelo v Bruslju zasedanje sveta ministrov NATO in s tem v zvezi se je začela vrsta posvetovanj rfled posameznimi ministri. Italijanski zunanji minister Fanfani, ki je prišel danes v Bruselj, se je sestal z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom, zvečer pa z belgijskim zunanjim ministrom Harmelom. Glavni tajnik NATO Manlio Brosio je na tiskovni konferenci sporočil, da bodo na zasedanju ministrov NATO v sredo in četrtek razpravljali o odnosih med vzhodom in zahodom, o prihodnjih nalogah zavezništva v zvezi z zapadlostjo atlantskega pakta in o tehnoloških vprašanjih. Glede odnosov med vzhodom ir zahodom je Brosio izjavil, da v zadnjem času ni bilo izrednih di>-godkov. Dejal je, da proces popuščanja napetosti napreduje zelo počasi in da se vojaške možnosti Sovjetske zveze krepijo, s čimer se krepi tudi političen položaj Sovjetske zveze, zlasti na Srednjem vzhodu. Glede Cipra je izjavil, da bodo o tem govorili na sejah atlantskega sveta, predvsem pa bodo morali o tem razpravljati v Združenih narodih. Nato je Brosio izjavil, da države, ki bodo to hotele, bodo lahko odpovedale članstvo v zavezništvu avgusta 1969 in ne leta 1968. Ce se ne bodo pravočasno odpovedale, bodo avtomatično ostale še dalje članice. Glede odnosov med Grčijo in Turčijo je izjavil, da se zaradi zadnjih dogodkov ti odnosi prav gotovo niso izboljšali, vendar pa skušajo doseči, da posia- skrčili izdatke za obrambo, je ugotovil, da so se ti izdatki letos že znižali in so dosegli 11,6 odst., medtem ko so lani znašali 12,8 odst. in je komisija za obrambo senata z obžalovanjem ugotovila to dejstvo. Načelnik komunistične skupine v senatu Terracini je trdil, da bi zadostovalo, da bi našli potrebna sredstva za kritje v globalnem fondu proračuna, na vsak način pa je kaj čuden postopek vlade, ki je že uvedla nov davek, ko pa sploh zakon o pokojninah ni sprejet in je bil izglasovan samo popravek proračuna v senatu, šele ko bo izglasovan zakon o zvišanju pokojnin, bo treba tudi najti ustrezna sredstva za kritje višjih izdatkov. Terracini je zaključil, da pričakuje, da se bo našla ista sila v senatu, ki je izsilila zvišanje pokojnin, ki bo zavrnila tudi vladni zakonski odlok. Socialist Bonacina je branil vladno politiko in je predvsem ugotovil, da se ne more nadaljevati s sistemom nenadnih in izoliranih ljeval razpravo o proračunu. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o reformi univerz. Ob zaključku seje pa je posl. Pa-jetta zahteval, da se govori o SI FAR in da se tudi v zvezi s procesom De Lorenzo-Espresso odgovori na zahtevo komunistov za ustanovitev parlamentarne komisije. V torek, 19. decembra se bosta sestala poslanska zbornica in senat na skupnem zasedanju in bodo izvolili tri sodnike ustavnega sodišča, ki jim zapade mandat. Gre za predsednika Ambrosinija in sodnika Jaegerja in Cassandro. Medsindikalni odbor zdravnikov bolnišnic je preučil položaj in ugotovil, da se ne izvajajo vladni sklepi o odnosu do zavarovalnih ustanov, da niso bolnišnice prejele denarja in da je položaj še vedno kritičen. Zato so sklenili z 2. januarjem proglasiti stavko zdravnikov bolnišnic za nedoločen čas, če ne bodo vsa pereča vprašanja urejena do 31. decembra. Gre v resnici za naravnost škandalozen primer birokratskega zavlačevanja, saj je vlada s posebnim zakonskim odlokom zagotovila za kritje dolgov zavarovalnih ustanov bolnišnicam, kj bi tako imele tudi na razpolago sredstva za plačilo zaostalih plač zdravnikom, trenutno odločitev, ki ne upoštevajo splošne gospodarske politike. Dokaj ostro | *}e plačali decembrske pla- je tudi polemiziral s Terracinijem, ?e ^ trinajste plače, ker ne bodo češ da ne razume, zakaj se jezi na lmel* sredstev. vlado, ki je demokratično sprejela na znanje sklep senata in ki je našla sredstva za kritje In s tem tudi za uresničenje tega sklepa. Zaključil je, da se strinja s Colombom, da je treba za nove izdatke najti nova kritja in da iz globalnega fonda proračuna ne bi mogli tudi iz pratkičnih razlogov najti primernih sredstev za višje izdatke v zvezi s pokojninami. Jutri bo senat dvakrat zasedal, dopoldne bo obravnaval reformo bolnišnic, popoldne pa bo nada- NEW YORK, 11. — črnski voditelj stokely Carmichael se je danes vrnil v ZDA o bzaključku petmesečnega potovanja, med katerim j» obiskal tudi Kubo in Severni Vietnam. Takoj ko se je vrnil, so mu zaplenili potni list. Državno pravd-ništvo v New Yorku pa razmišlja, ali ne bi uvedlo proti njemu sodni postopek zaradi kršitve zveznega zakona. KaKkor je znano, je ameriškim državljanom prepovedano potovati na Kubo in v Severni Vietnam. iiiitiiiiMiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiuiiiiiiiiimiiiiiuMuiiimiiiiiiiiiituiiiiniiiC:. ) .'imii.UiiHiiiiiiiiiiii po ITALIJI TN EVROPI Povsod sneg, mraz in poslabšanje vremena Izredno nizka temperatura v Franciji in Nemčiji - Veliki zameti v Jugoslaviji RIM, 11. — Po vsej Italiji je j klamne table ob cestah. V Campa-I slabo vreme; temperatura pada in 1 nii pa sneži. na severnem področju povsod sneži. Benetke so bile danes vse bele, ker je ponoči zapadel sneg. Iz Cortine DtAmpezzo poročajo, da je živo srebro že štiri dni stalno pod ničlo in da so zabeležili najnižje temperature, ki jih ne pomnijo od 18. decembra 1939. Na področju Lago Maggiore je zapadlo 15 cm snega, zelo je otežkočen promet. V Firencah se je temperatura po. novno znižala in je sneg pobelil strehe. V Arezzu je sneg dosegel 35 cm. V Milanu so ob 11. uri padle prve snežinke pomešane z dežjem. Temperatura se je rahlo dvignila. Letalski in cestni promet se v redu odvija. V Bologni sneži 24 ur in je padlo 25 cm snega. Ponoči je zna ala mi. nimalna temperatura —2. V Genovi je še vedno mraz m piha močan veter, temperatura se bliža ničli, čeprav je na celotni obali še vedno podnevi sedem do osem stopinj nad ničlo. Iz Neaplja poročajo, da v mestu dežuje in piha zelo mo- nejo vsaj taki, kakor so bili prej. ’ čan veter, ki je podrl številne re- .............."""""""UK....I..................................................................m...............mm.mmiiii...........................mu S1. januarjem 1968 delna deblokada najemnin Sestanek med Volkspartei in avstrijsko vlado BOČEN. 11. — V sredo bo odpotovala v Innsbruck delegacija Volkspartei, ki se bo sestala s predstavniki avstrijske vlade. Gre za drugo posvetovanje, ki bo kot prvo posvečeno pogajanjem med Italijo in RIM, 11. — S prvim januarjem 1968 stopijo v veljavo nekatere določbe o najemninskih pogodbah v mestih, ki jih določa zakonski od-lok od 27. junija 1967 št. 460 in ki je bil odobren s spremembami obeh zbornic julija letos. Kakor je znano, določa zakonski odlok delno podaljšanje veljavnosti prejšnjih zakonov o blokadi, in sicer določa, da se 31. decembra 1967 deblokirajo tista stanovanja, za katera je bila najemnina blokirana leta 1947 in ki imajo tri ali več uporabnih prostorov z indeksom zasedenosti manj kakor eden; deblokirajo se tudi najemnine, ki so bile blokiranje leta 1963, vedno za stanovanja z več kakor tremi uporabnimi prostori in z indeksom zasedenosti manj kakor eden. Na podlagi podatkov, ki so bili svoj čas objavljeni, se ukrep o delni deblokadi nanaša na 167.000 stanovanj, ki so bila blokirana leta 1947, od skupnih 1 045.000 blokiranih stanovanj, in 417.000 stanovanj z najemnino, ki je bila blokirana leta 1963 od skupnih 3.540.000 stanovanj z blokirano najemnino. Zakon pa določa tudi nekatere izjeme, zlasti če gre za revne najemnike, katerih dohodki ne presegajo 100.000 lir mesečno, ali če so vpisani v seznam revnih, če gre za slepe, gluhoneme, upokojene invalide, sorodnike padlih v vojni ali na delu. Za vsa druga stanovanja, ki jih ne zadene predvidena delna deblokada, se blokada podaljša do 30. junija 1969 v pričakovanju dokončne ureditve vprašanja najemnin in povezanega vprašanja ..pravičnih najemnin«. RIM, 11. — V prihodnji izdaji železniškega voznega reda, ki bo v veljavi od maja 1968, bo besedilo pod «splošnimi pojasnili« tudi v e-sperantu. Do sedaj je to besedilo bilo v italijanščini, angleščini, francoščini, nemščini in španščini. Italijanske železnice so se s tem pridružile številnim drugim državam glede tega. Nobelov nagrajenec za literaturo Miguel Asturias s svojo ženo pred slovesnostjo v Stockholmu, kjer so v nedeljo izročili nagrade Nobelovim nagrajencem za leto 1967 Na nekatera področja Sardinije se je vrnilo lepo vreme, posijalo je sonce in temperatura se je zvišala. V Cagliariju pa je pričelo de-Zevati. Na vsak način pa menijo, da ne bo več snežilo. O mrazu in snegu poročajo tudi iz skoro vseh evropskih držav. V Franciji so zabeležili izredno nizke temperature —23 stopinj; skoraj povsod je termometer pod ničlo. Skoro vse ceste so nevarne, ker jih prekriva sloj ledu. Sneg in gosta megla sta zajela Belgijo, kjer je temperatura dosegla —10 stopinj. Iz Bonna poročajo, da je temperatura na nekaterih področjih dosegla —28 stopinj. Vse avto ceste so prekrite z ledom in delno so morali omejiti letalski promet. Sneg in slabo vreme sta imela tragične posledice v Varšavi, kjer je prišlo do številnih prometnih nesreč, ko so se prebivalci prestolnice vračali z nedeljskega odmora. Pri prometnin nezgodah je 17 oseb izgubilo življenje, 45 pa jih je bilo ranjenih. Petnajst centimetrov snega je padlo preteklo noč na sovjetsko prestolnico in zjutraj je prava vojska buldožerjev in drugih velikih strojev pričela čistiti ceste. Ponoči je temperatura zna ala —10 stopinj. Kljub snežnim zametom so trenutno glavne ceste Jugoslavije, razen na področju Like, Gorskega Kotarja in nekatere vzporedne ceste v Črni gori in Bosni-Hercego-vini prehodne. V Sloveniji ni doslej kljub novim sne. ni m padavinam, prišlo do prekinitve prometa na nobeni cesti. Od sinoči je prepovedana uporaba prikolic. Piehod-ni so vsi prehodi med Jugoslavijo in Avstrijo. Na avstrijski strani se voznikom priporočajo verige. Sneg je danes prvič pobelil tudi Koper in Portorož. Danes zjutraj je bilo v Ljubljani 11 centimetrov, v Celju 20 centimetrov, v Novem mestu 30 centimetrov, v Postojni 27 centimetrov snega. Po poročilih z Reke so vse vzporedne ceste v Gorskem Kotarju in na Velebitu, v.-tevši cesta, ki povezuje Liko s Primorjem, zamete-ne. Na cesti od Karlovca proti Liki in Gorskem Kotarju je okrog pol metra snega. Dopoldne ni prispel v Karlovac niti en avtobus iz Like in z Reke. Večina potnikov, ki so čakali na avtobuse, je odpotovala z vlakom. Sneg ovira tudi železniški promet skozi Liko in Gorski Kotar. V železniškem prometu nastajajo precejšnje zamude. Snežni zameti na Velebitu in v nekaterih krajih Gorskega Kotarja so dosegli višino do dveh metrov. Ponoči je sneg pobelil vso Kvarnersko obalo in vrhove otokov Cres in Krk. V bosanski krajini je sneg popolnoma paraliziral promet. Danes zjutraj ni odpotoval iz Bihača niti en avtobus, medtem ko je v Bihač prispel samo avtobus iz Drvara. — 2 — 12. decembra 1967 Vreme včeraj: najvišja temperatura 3.5, najnižja —0.3, ob 19. uri 2 7 stopinje, zračni tlak 1014.6 raste, vla-Sa 58 odst., veter severovzhodnik 30 km s sunki 50 km na uro, nebo 9 de-•ečink pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 11.5 stopinje SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Začetek razprave o proračunih in o predlogu finančnega načrta v Zupan počastil spomin pok. dirigenta Victora De Sabate - Očitki na račun uprave in predlogi Ob začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan inž. Spaccini s kratkim nagovorom počastil spomin pokojnega dirigenta Victoria De Sabate, ki je umrl v nedeljo ponoči v Santa Margherita Ligure. De Sabata se je rodil 10. aprila 1892 v Trstu, a je že v mladih letih odšel v Milan, župan je prikazal pokojnikov lik in zasluge ter pripomnil, da bosta tržaška občina in uprava gledališča Verdi v primerni obliki počastila njegov spomin. Po odgovorih na vprašanja nekaterih svetovalcev se je začela diskusija o občinskih proračunih za letošnje in prihodnje leto ter o predlogu finančnega petletnega načrta. Prvi je govoril misovski svetovalec Giacomelli, ki je klatil zelo debele na račun Slovencev. Kdorkoli bi ga poslušal, bi se sploh čudil, da tako govori človek z visokošolsko izobrazbo, odvetnik, ki živi v Trstu, če ne bi pač vedel, da pripada neofašistični stranki. Ko je polemiziral z občinsko upravo, češ da v predloženem osnutku petletnega finančnega načrta predvideva nekatere ukrepe v korist Slovencev, je ta le mladi «doktor» med drugim dejal, da Slovenci izumirajo, da pa so še vedno nevarni za italijanstvo Trsta, da ne sme biti dvojezičnih napisov v nobenem kraju in v nobeni vasi, ki spada pod tržaško občino, da v «coni B» sploh ni uveljavljena dvojezičnost, da so bili za časa fašistične Italije obsojeni na smrt le štirje Slovenci, da takrat noben Slovenec ni zbežal iz Italije. Dr. Giacomelli je tudi poudaril zahtevo, da parlament razpravlja o londonskem sporazumu; glede zahtev slovenske manjšine pa je dejal, da jim je «treba postaviti meje, kot jih postavlja Jugoslavija za zahteve italijanske manjšine v coni B/>. Misovski svetovalec Cumbatti je govoril zlasti o problemih športa in športnih naprav ter šol. Demo-kristjanski svetovalec Lonzar je med drugim poudaril, da ni pravega ravnotežja med politiko določe-nja dohodkov in politike določenja izdatkov, da se je od leta 1959 dohodek na osebo zvišal za 10 odst., sorazmerno pa so se znižale dajatve. Pregledati je torej treba davčno politiko in preprečiti vsako izbegavanje z nepo.-tenimi prijavi-mi, ki so zelo očitna na strani najbolj premožnih slojev. Komunistični svetovalec Luciano Pahor je imel o proračunu in pred. logu finančnega načrta obsežen govor s številnimi konkretnimi predlogi in pripombami, zlasti glede javne razsvetljave, športnih naprav, občinskih pokopališč ter službe za javno čistočo. Glede same sestave občinskih proračunov pa se je pritožil, da so razne postavke objav-11 ene v zelo skrčeni obliki in brez potrebnih pojasnil. O nekaterih predlogih in pripombah svetovalca Pahorja bomo podrobneje še poročali. Zadnji je govoril liberalec odv. Morpurgo, ki je kritiziral tako proračun kot predlog finančnega načrta in je očital občinski upravi, da jih je pripravila površno. Prihodnja seja občinskega sveta bo v sredo. medtem ko bo cesta čez prelaz Monte Croce Carnico predvsem turističnega značaja. Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je omenil nekatere tehnične značilnosti nove ceste, za katero bo na tem odseku najbolj značilen predor v dolžini 6200 m, s pomočjo katerega bodo praktično skrajšali razdaljo med Trstom in Bavarsko s sedanjih 700 km (prek Brenner-ja) na nekaj čez 400 km. V nasprotju s prejšnjim strokovnjakom, je dr. Caidassi poudaril predvsem trgovinski in industrijski pomen nove prometne zveze. Po nastopu odvetnika De Grisogona, predsednika delniške družbe, ki namerava speljati novo cesto in ki je podal pregled doslej opravljenega dela v tej smeri (v bistvu je govornik povedal, da družba pričakuje v doglednem času zadevno koncesijo iz Rima), je spregovoril načelnik inštituta za ceste in prevoze pri tržaški univerzi prof. Materami. Strokovnjak je poudaril, da bo nova cesta gospodarsko in socialno rentabilna, in sicer da bo verjetno doživela največji razvoj na področ- ju turizma. Vsak avtomobil bo moral na njej plačati cestnino v višini 1000-1500 lir, kar ustreza povprečnim cenam na drugih podobnih cestah v Avstriji, in kar bo hkrati zagotovilo kritje vseh stroškov za gradnjo in vzdrževanje nove prometne zveze. Zborovanje za Grčijo V četrtek ob 18.30 na Trgu Sv. Antona (če pa bo slabo vreme na sedežu sindikatov v Ul. Pondares 8), javno zborovanje, na katerem bodo izrekli solidarnost z grškimi patrioti, ki so v zaporih, v koncentracijskih taboriščih, ali pa ki se podtalno ali v inozemstvu borijo za zrušenje monarho-fašističnega režima in za obnovitev demokracije in svobode v svoji domovini. Zborovanje prirejajo; Grška antifašistična fronta, mladina ACLI, Intesa Uni-versitaria. ženska komisija UDI, UGI, mladinske federacije PSU, PSIUP, PRI in federacija komunistične mladine. Zaradi stavke uslužbencev VČKRAJ na tržaški univerzi preložena zapadlost bančnih terminov Tiskovni urad tržaške prefekture sporoča, da je generalni vladni komisar dr. Cappellini v zvezi z nedavno stavko bančnih uslužbencev odredil, naj se legalna zapadlost bančnih operacij, ki so zapadle 4., 5., 6. in 7. decembra 1967 prenese za 15 dni od trenutka, ko so banke pričele ponovno redno poslovati to je od včeraj, 11. dec. To velja tudi za operacije, ki zapadejo v naslednjih petih dneh in za operacije izven Trsta. Razprava o ameriško-jug. projektu o regionalnem planiranju Ravnatelja projekta inž. V. Mušič in J. C. Fislier obrazložila namene ustanove - V marcu v Ljubljani mednarodna konferenca o urbanističnem planiranju Ž občnega zbora «Odbora za pomoč raz!aščencem» «Odbor za pomoč razlaščencem« sporoča, da je imel preteklo soboto v Dolini redni občni zbor. Predsednik dr. Alojz Tul je poročal o dejavnosti organizacije v preteklem poslovnem obdobju. Po predsedniškem poročilu je sledila diskusija, v katero so posegli številni navzoči, ki so se odločno izrekli proti nameravani razširitvi EPIT. Nadzorni odbor je poročal o pregledu finančnega položaja organizacije ter predlagal občnemu zboru razrešnico. Navzoči so soglasno odobrili delovanje odbora ter potrdili prejšnje | vodstvo lliilliiliiiilliillliiiiilliniliilillllliiilliillllilliiiiliiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SEJA DEŽELNEGA SVETA Tudi demokristjanski svetovalci kritizirajo delovanje dežele Ginaldi (KD) je dejal, da bi morali izbrati drugačno gospodarsko politiko - Socialist Volpe je negativno ocenil deželni gospodarski načrt Tudi včeraj se je v deželnem bila takrat država močna le na- Okrogla miza predoru o novi cesti v pod prelazom Monic Croce Carnico V prostorih novinarskega krožka je bila sinoči okrogla miza o napovedani speljavl nove cestne zveze med našo deželo in Avstrijo v predor* pod prelazom Monte Croce Carnico. Zasedanja se je udeležilo večje število strokovnjakov z razit.h področij, razpravo pa je vodil deželni odbornik za industrijo in trgovino dr, Marpillero. Zanimiv nastop je imel avstrijski zunanjetrgovinski delegat v Trstu dr Al-tenburger, ki je orisal sedanjo «cestno politiko« avstrijskih zveznih organov in pomen nove arterije za hitro in sodobno povezavo s Fur-lanijo-Julijsko krajino. Govornik je tudi naglasil, da ne bo nova arterija konkurirala sedanji cestni zvezi čez Kokovo, kajti slednja je svetu nadaljevala razprava o obračunu leta 1966 in proračunu za prihodnje leto. Spregovorili so samo trije svetovalci: Cocianni (KD), Volpe (PSU) in Ginaldi (KD). Cocianni, ki pripada demokristjanski levici, je izrekel nekaj pridržkov, a je poudaril, da je večina izpolnila programske obveznosti leve sredine. Vendar je naglasil, da se je geslo odbornika 'za finance Tri-panija: «Trošiti naglo in dobro«, uresničilo le polovično, to je, trošili so dobro a ne hitro in torej z zamudo. Ravno zato leži v deželni blagajni toliko neizkoriščenega denarja, ki je bfl namenjen zlasti za pospeševanje gospodarske dejavnosti, kar bi morafo imeti za rezultat povečanje števila delovnih mest. Skratka, tudi Cocianni ni mogel mi- j vodnji, a sva povzročili ogromno ■ nekakšno zajedalsko (parazitsko) mo tako imenovanih pasivnih ostan- j škodo. Kar se tiče obračuna dežel- ( dejavnost ter le takšen poseg he sproti šibkim in šibka nasproti močnim, kot je dejal Nenni. Dejal je tudi, da je bila Italija 1964. leta na robu državljanske vojne, kar potrjujejo tudi zadnji dogodki. Na vsak način so začeli socialisti delovati v vladi, ko je čakalo na rešitev nešteto vprašanj. Zato je treba predvsem proučiti vzroke, ki so tudi v deželi zavirali razvoj. V polemiki z liberalci je Volpe dejal, da je njihova kritika razumljiva, ker so bili vedno proti de- počasi in kaj je vzrok številnim zamudam. Izgovarjajo se na to, da še niso sklenjene konvencije z raznimi kreditnimi zavodi, tako da ne morejo izplačevati prispevkov na račun dežele. Ginaldi je tudi izrekel dvome glede celotne deželne politike na gospodarskem torišču. Rekel je, da ne bo velikih rezultatov, če pojdemo dalje po tej poti. Sedaj podpira dežela zasebno pobudo ki se ni izkazala. Ne more pa podpirati državnih podjetij, ker ni za to pri- Od leve proti desni: gen. konzul inž. M. Tepina, dr. V Mušič, prof. Fisher in ameriški konzul v Trstu Sinoči je bil na tržaški univerzi področju regionalnega in urbani-napovedani sestanek v okviru dela stičnega planiranja. Iz njegovih be-in prizadevanj jugoslovansko-ame- sed je bilo razvidno, da Slovenija riškega projekta za študij regio- zelo hitro spreminja svojo podobo nalrificra in lirhonicHAnarro nloniro. A"U ^ _____: „ : : x _ ^ ^ stojna, če gre za zasebne pobude, rfeci rta splošno, saj so bili dolgo u.- -j-1—1 , . k! se sedaj niso rešena. K temu je dobičke. Ce pa . daiial0 „denar za tPebaa d-0„„„„„.... kar pa se žal ne dogaja, ker pri- hot da so postopno zapirali svoje haja do številnih diskriminacij, za- obrate. Sedaj zapirajo tudi Solvay. postavljanja in dušenja sindikalnih Dejstvo je, da se je od leta 1945 svoboščin, če se vse to ne odpravi, števno zaposienih delavcev in urad-ne bo pomagala nic vsa deželna n*^HV v Tržiču skrčilo za TO.UOO pomoč ter se bodo delavci še vedno enot. Končno je Ginaldi kritiziral tu-izseljevali. * delovanje pokrajinskih nadzornih bi^delovinjeVTeždeCnfjnekadter]h toriščih učinkovito, kar velja zlasti ^dejova^nadzorni odtorTna p^ glede šolstva m podpor ucencem in fJekturah> ki so jih nadomestili z d£ K5 S£ itftes Ginaldi demokristjan, pa čeprav I "“sproten P Je ravn0 «levičarski», je bil njegov govor J zelo kritičen. Kar se tiče raznih iz- Sa1",“b,upŠ't,g,Ž Srnici v kulturnem krožku da se je vse nekam zataknilo, sicer ». ... ... . .... ne bi bile deželne blagajne tako MOllIanClIl 0 SVOJIH 011^11 polne. Ob koncu letošnjega leta se, • * ° ne, bodo še pokazal. Usti učinki de v Kuiturno-umetn.skem krožku zelnega delovanja, ki bi jih ze lah :e vderaj znani italijanski časnikar ko pričakovali. Včasih niti sami od- dndro Montanelli govoril o svojih bormki ne vedo, zakaj gre vse tako I zgodovinskih knjigah oziroma o svoji poljudni metodi pripovedova- devi so bili obveščeni pristnim po-. . . . licijski organi, ki so na podlagi iz- na drugi strani pa je podal zaokro. | jav ranjenega Caraffe uvedli pre-ženo sliko o udejstvovanju sloven- i iskavo, da bi izsledili brezvestnega skega «teama» raziskovalcev na avtomobilista. mn, mn, m, iiiuinuummin, Zima je prišla v deželo... 00 NEDELJE DO 22. DECEMBRA Zimska kampanja za varnost na cesti Namen kampanje je opozoriti voznike na nevarnosti v zimskem prometu na cestah ■ Na dnevnem redu geslo: počasi in varno! S prvim snegom se je včeraj veliko število avtomobilistov znašlo v težavah. Snežna odeja, ki se je ponekod spremenila v ledene ploskve, je bila kriva, da je prišlo do nekaj verižnih trčenj in nesreč, na srečo samo z materialno škodo, čemur bi se šoferji lahko izognili, če bi bili med vožnjo bolj previdni. Več pažnje pri vožnji in uporaba n.žjih prestav, rahlo zaviranje in pospeševanje na zaledeneli cesti, to so štiri pravila, ki bi se jih morali držati vsi, ko se s svojim vozilom napotijo na cesto, ki jo pokrivajo ploskve ledu in sneg. Možnost nesreče Je s tem zmanjšana na minimum, ker še vedno obvelja pravilo, da je bolje priti kasneje, kot pa nikoli. Spričo nevarnosti, ki jih predstavljajo zaledenele ceste, sneg in megla v zimskih mesecih, je ministrstvo za javna dela tudi letos pričelo z zimsko kampanjo za varnost na cesti Kampanja je v teku ze od nedelje 10 t.m. in bo trajala do petka, 22. decembra Letos je že tretja podobna kampanja, prva je bila spomladi, druga sredi po- letja, zdaj pa ob začetku zime, ko gremo naproti vremenskim nepri-likam v zimskih mesecih. Kakšen Je namen kampanje? Da z vsemi možnimi propagandnimi sredstvi opozori avtomobiliste na nevarnosti, ki jim gredo naproti v zimskem času, ko se s svojim vozilom podajajo na cesto in da z opozorili in pozivi na previdnost prepreči hude nesreče in človeške žrtve. Avtomobilisti torej pozor! Najprej poskrbeti, da svoje vozilo opremite za zimo. Preglejte, da otirale! na vetrobranu v redu delujejo, da so žarometi v redu In da imate dobre pnevmatike, po možnosti snežne gume. S tem si boste zagotovili dobro vidljivost v vsakem primeru In sorazmerno varno vožnjo po ledu in snegu. Pri vožnji v megli najprej zmanjšajte hitrost in prižgite kratke luči, da vas bodo nasproti vozeči avtomobilisti že od daleč videli. Ne ustavljajte se, če ni neobhodno potrebno in pazite na horizontalne cestne znake. V primeru poledice uporabljajte pnevmatike z žeblji ali verige, zmanjšajte hitrost in vozite z nižjim! prestavami, da boste zavirali z motorjem. če se boste držali teh osnovnih pravil, se boste izognili nevšečnostim in nezgodam in ne boste zakrivili nesreč ter drugim uporabnikom ceste in sebi povzročali škodo. Samoumevno Je, da je v zgoraj navedenih primerih tvegano vsako prehitevanje in drvenje. Držite se rajši pravila: počasi in gotovo. Toliko za opozorilo vsem tistim, ki sedijo za volanom avtomobila... predvsem previdnost. Tudi za sedanjo kampanjo so pristojne oblasti pomnožile policijske patrulje vseh redov. Policisti imajo izrecno nalogo, da avtomobiliste opozarjajo na previdnost in počasno vožnjo, prenapeteže pa da kaznujejo z globami. Avtomobilski klub je v tem smislu dal nalepiti lepake, ki opozarjajo uporabnike ceste na previdno vožnjo v zimskih mesecih, pripravil pa je tudi nalepke, ki jih bodo lepili na avtomobile, kot se je že zgodilo med poletno kampanjo. Policisti bodo pazili posebno na to, da v primeru megle avtomobilisti tudi podnevi prižgejo kratke luči. nja zgodovine. Najprej je v svo jem običajnem duhovitem slogu z malce ironije povedal, zakaj in kako piše svoje knjige. Ugotovil je namreč, da sestavljajo razni zgodovinarji svoje knjige samo za profesorje in ne za občinstvo sploh. Ker pa je bral tudi razne latinske zgodovinarje v izvirniku, se je prepričal, da so pisali zgodovino tudi na zabaven in prikupen način. Zato je sklenil, da obdela zgodovino Italije od Rimljanov do časa predsednika Mora, pri čemer je izdal tudi knjigo o Grkih, saj smo vsi sinovi grške kulture. Ko je izdal prvo knjigo o Rimljanih, je naletela na zelo ugoden sprejem in velik odziv pri občinstvu, čeprav so razni zgodovinarji in kritiki vihali nos. Sledila je knjiga o Grkih, nato «Italia dei secoli bui», tej «Ita-lia dei Comuni«, sedaj pa «L’Italia dei secoli d’oro», o kateri je naj-obširneje govoril. Povedal je tudi, da bo sledila knjiga o protireformaciji, ki pomeni za Italijo prav zaprav najbolj žalostno obdobje. Na koncu so se oglasili z vprašanji razni ljudje iz občinstva, ki je napolnilo dvorano do kraja. Pri tem so bila zlasti vprašanja nekaterih žensk zelo duhovita, a Mon-tanellija niso spravila v zadrego, saj so bili njegovi odgovori še bolj bistri. Pozna se mu pač, da je To-skanec. Montanelli je človek, ki razbija mite in je po svojem miselnem ustroju antiretorik. Žal na je tudi on v Trstu malce podlegel retoriki, ki je za nekatere Tržačane nravzaprav edina duševna hrana. Res škoda. Tiho in skoraj neopazno je v nedeljo čez noč prišla zima, spremljal jo je seveda sneg, potem pa se je oglasila tudi botra burja. Tokrat ni gledala na koledar, sicer pa se zima skoraj nikdar ne ozira na koledar. Ko so v nedeljo od vsepovsod prihajala poročila o snegu in mrazu, celo iz južnih krajev, ni bilo pričakovati, da bo pri nas sijalo sonce; vendar ni prav hudo, saj imajo drugod več snega in hujši mraz. Prve snežinke so začele naletavati že v nedeljo zvečer. čez noč pa je tenka bela odeja prekrila mesto in deželo. Na su ha in mrzla tla se je sneg prilepil in avtomobilisti so imeli prve zimske težave zlasti v klancih. Drselo je in jih zanašalo, če niso imeli verig ali dobrih gum. Snežilo je povsod, tudi po Istri. Največ snega je zapadlo pri Planini, in sicer 30 cm, v Postojni 20 cm, na Pivki 15 cm, v Podgradu 10 cm, na Kozini 5 cm. Zaradi snega in poledice so šoferji imeli težave na cestah Sezana-Postojna in Kozina-Podgrad, toda uslužbenci cestnih podjetij so kmalu očistili ceste in posuli sol, tako da so bile ceste prevozne. Tržaška občina je zaradi slabega zimskega vremena sprejela nekatere ukrepe ,da bi preprečila razne nei'šečnosti, ki jih tako vreme prinaša. Zaradi snega in mraza ni včeraj zjutraj delovala služba za odvažanje smeti, popoldne pa je že redno delovala. Da bi odstranili poledico, so po nekaterih ulicah s tremi avtocisternami polivali morsko vodo, na drugih ulicah in cestah pa so posuli 220 kub. m drobnega gramoza in soli. Cestarji so odstranjevali sneg po glavnih ulicah, danes pa ga bodo odstranjevali tudi po drugih ulicah. Občinska uprava za zaaj ne bo sprejela na delo izrednega osebja za odstranjevanje snega, seveda če se vreme ne bo poslabšalo. Glede prometnih zvez, je vse potekalo normalno. V pristanišču niso imeli nobenih težav, avtobusni promet ni zabeležil nobenih občutnih zamud, redno pa se je odvijal tudi železniški promet. Samo v prvih jutranjih uran so morali karabinjerji pomagati nekaterim avtomobilistom, ki so se zaradi zapadlega snega znašli v težavah. Po okoliskin cestah je prišlo tudi do manjših trčenj, vendar je bila škoda na srečo malenkostna. Prišla je torej zima; smučarji in otroci se vesele snega, avtomobilisti pa imajo skrbi z antifrizom, snežnimi gumami in verigami. Kdor gre na cesto, peš ali z vo- zilom, mora biti v takem vremenu še bolj previden kakor sicer. Na sliki: tako je bilo v ponedeljek zjutraj na Padričah. • Na književni fakulteti tržaške univerze bi morala biti 15. t.m. matineja, posvečena \Vinckelmannu, a so jo odložili na nedoločen čas. Danes izžrebanje loterije Danes bodo izžrebali loterijske številke, ki bi jih bili morali izžre-bati, če ne bi bilo stavke 2. decembra. Zaradi tega bo natečaj Enalotto št. 48 jutri. Nezgoda vaj*enca v tovarni «Lucky Shoe» V tovarni «Lucky Shoe« se je včeraj zjutraj ponesrečil 19-letni vajenec Gianni Busecchlan iz Ul. Ponzlanino 5. ko je delal pri stroju za rezanje podplatov, mu Je rezilo preščipnilo desni kazalec. Odpeljali so ga v bolnišnico In sprejeli na ortopedski oddelek. Okreval bo v 15 dneh. SPD Trst javlja, da bo v petek, 15. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, predavanje prof. T. Vraberja »CVETJE IN PODOBE Z JULIJSKIH ALP» z barvnimi diapozitivi. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. decembra 1967 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 20 oseb. UMRLI SO: 58-ietni Antonio Ielu-sic, 57-letna Antonia Geruzzi por. Ferreri, 67-letna Emma Vogrlg, 73-letnl Antonio Marzari, 96-letna Rosa D’Anna vd. Gullo, 85-letna Teresa Giorginl vd Zocchi, 74-letnl Antonio Bardacol, 67-letna Caterina Passodet-t! por. Montl, 89-letna Maria Franza vd. Babičih, 69-letnl Giuseppe Pasco-lat, 67-letni Lulgl Rosaro, 57-letni E-mtlio Ostruzzl, 59-letm Giuseppe Ber-nettl, 33-letni Lorenzo Del Greco, 71-letna Ellsabetta Nicon, 68-letna San-tina Petrovich por. Leone, 74-letria Anna Cleva vd. Valmarin, 84-letna Maria Castellari vd. Buffullnl, 75-let-na Glustina Bondel vd Dellasanta, 91-letni Leopoldo reete Ignazlo Suess. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU in GLASBENA MATICA — TRST priredita danes, 12. t. m. ob 20. uri v kino dvorani v Skednju SPOMINSKI VEČER IVANA GRBCA Na sporedu so Grbčeve skladbe, ki jih bosta izvajala otroški pevski zbor «Kraški slavček« in pevski zbor »Jacobus Gallus« ter solista sopran prof. Ljuba Berce-Košuta in pianist prof. Erminij Ambrozet. Vstop prost. V okviru sodelovanja med obalno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki vključuje občine Koper, Izola ter Piran in na drugi strani Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, prireja komisija za gospodarska vprašanja pri SKGZ predavanje EGONA PRINČIČA namestnika generalnega ravnatelja podjetja «Luka Koper« in republiškega poslanca o temi: »KOPER IN NJEGOVE PERSPEKTIVE PO OTVORITVI ŽELEZNICE» Predavanje bo v petek, 15. decembra, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Vljudno vabljeni! Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Marija Holkova «PEPELKA» (Pravljična igra v štirih dejanjih) Prevedel: Jožko Lukeš Scenograf: Demetrij Cej Koreograf: Adrijan Viles Glasba: prof. Karel Boštjančič Režiser: JOŽKO LUKES PONOVITVE: danes, 12. decembra ob 16. uri; v sredo, 13. dec. ob 16. uri; v četrtek, 14. dec. ob 16. uri; v nedeljo, 17. dec. ob 16. uri. V nedeljo, 17. decembra ob 20.30 v kino dvorani v BAZOVICI Jaka Stoka «Anarhist» (Burka v dveh dejanjih) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. GLASBENA MATICA — TRST V soboto, 16. decembra 1967 ob 20.30 v Kulturnem domu KONCERT SREDNJE GLASBENE ŠOLE «IVAN MATETIČ-RONJGOV« Z REKE Sodelujejo orkester, godalni kvartet .n solisti Dirigent: IVAN PENEL Razstave V dvorani za sodobno umetnost «Russo» v Pasaži Rossoni (Korzo Ita-M-a 9) razstavlja 45 del slikar Clro Russo, po rodu lz S. Anastasie al Ve-suvlo. Slikar, kn sicer živi v Seslja-nu, je že razstavljal svoja dela v 1-taliji, v južni Nemčiji in v Avstriji. Razstava bo odprta do 20. t.m. 4> * * V občinski umetnostni dvorani na Trgu Unltit bodo Jutri odprli razstavo del tržaškega slikarja Marija Re-beza. Razstava bo obsegala 14 del pod naslovom »Galaksije« ln eno delo z naslovom «Kras». Odprta bo do 20. t.m. Razna obvestila' / Komisija za doraičajočo mladino prt SKGZ. Prosimo starše, ki so prijavil: svoje otroke za zlmovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu, da poravnajo vpisnino do 15, t.m Na raz polago )e še nekaj mest. • « * 16. decembra ob 20.30 bodo maturantje trgovske akademije «letnlk 1957» proslavil! 10-letnlco mature ra skupni večerji pri Dolencu na Pro seku Prisotnost obvezna! SLOVENSKI KLUB priredi danes, 12. decembra ob 20.30 zanimiv večer z vrtenjem kratkega filma prof. R. Sakside KAJ RES TAKO MAJHNE STVARI? ki ga bo razlagal in povezal s svojo Nekropolo prof. Boris Pahor. Dva odlomka bo prebrala Mira Sardočeva. Vljudno vabljeni! Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za tretjo predstavo opere «Sorriso ai P1®" di della scala» tržaškega avtor]* Antonia Bibala, ki bo v četrtek 14. t.m. ob 20.30 za red B v vseh prostorih. Nastopajoči so isti, kot pri prvi predstavi. V petek 15. t.m. ob 20.30 bo prva predstava Puccinijeve opere «Tosca» za red A v vseh prostorih. S to opero se zaključi prvi. del letošnje operne sezone. Teatro Stablle V četrtek, 14. t.m. oo 20.30 bo v Avditoriju druga abonmajska Pfv miera letošnje sezone s Sofokleje; vim «Kraljem Edi pom« v izvedpt Teatra Stabile ter v režiji Orazia Coste Giovangiglija, ki je tudi avtor novega prevoda. V tem delu nastopa nič manj kot 53 oseb v scenskem okolju m kostumski zasnovi Guida glavni vlogi bo nastopil Giulio Bo-setti, Giocastra pa bo Franca NU-ti, ki bo prvič nastopila s Teatrom Stabile V ostalih vlogah nastopajo Fiiippo Scelzo, Mario Valgoi, Ar-nello Beilofiore, Silvio Anselni°’ Antonio Piovanello in Gabriele pa' via. Nastopajo še drugi igralci v zboru in pevci. _ . S «Kraljem Edipon® bo tržaški Teatro Stabile nastopil v januario v rimskem Teatru Stabile, zato bedo predstave v Trstu le do 29. t-m. Pred nastopom v Rimu bo tržaško gledališče nastopilo s i61?1 delom tudi v Assisi na univerzitetnem zasedanju. Ravnateljstvo gledališča vabi vse abonente naj to upoštevajo in T] čakajo na zadnje predstave. Prodaja in rezervacija vstopnic v Ža' leriji Protti 2, tel. 36-372. Nazionale 15.00 «Tom e Jerry in cat« Technicolor. Zabavne risanic . Excelslor 16.00 «L’indomabile lica« Technicolor. Michele Merci* ■ Robert Hossein. Režija Berna*0 Bordeire. Fenice 15,30 «Dio perdona io J!?,* Tčchnlcolor. VVestern. Terence Hu> Frank VVolf, Bud Spencer, Gina R vere. Režija Giuseppe Colizzl. Eden 16.00 «11 magnifico Bobo» TeCj! nicolor. Peter Sellers, Britt EKlun < Rossano Brazzi. Zabavni film. Grattacielo 16.00 «Riflessi in un ch-io d'oro» Technicolor. Panav' Sion. Prepovedano mladini pod 1 • letom. Rltz (Ulica San Francesco štev. 16.00 «CoI cuore in gola« Technlc lor. Jean Louis Trintignant, Evva Aulin, Roberto Bisacco, ^harod Kohler. Prepovedano mladini P° 18. letom. , Alabarda 16.30 «11 sigrilo del &eCCR ‘ no« Technicolor. Elke Sommer, R bert Stack. Filodrammatico 16.30 «Tuttl lnsle?.. appassionatamente« Technicolor.J lie Andrevvs, Lino Parker. Moderno Danes počitek. Jutri «G! ventu bruciata«. Prepovedano ml dini pod 16. letom. , Cristallo 16.00 »II padre di famlglia technicolor. Ugo logriazzi. Manfredi, Leslie Caron. Prepov dano mladim pod 14 ietom Garibaldi 16.30 »La preda nuda» Technicolor. Cormen VViller, Prep vedano mladini pod 14. letom. Capitol 15.30 «1 lunghi giorni del veridetta« l echn color. Giullano l,eo ma, Francisco Habal. Giorgia Gl° Belli VVestern e Aurora 16.30 3(La calda preda« 4* Fonda. Peter McEriery. Michel coli. Režija Koger Vadim. PreP vedano mladini pod 18 letom Astoria 16.00 «1 crimlnall deila G iassla« Technicolor. Samo danes. Impero 16.30 »E venne la notte« fecn' nicolor Jane Fonda. Michel Ua n Astra Danes počitek. Jutri »Anast sla« Ingrid Bergman. . Vittorlo Venelo 14 Ju «La notte a generali« Technicolor John Pf,R ’ Omar Sharlf. Tom Cord nay povedano mladini pod 14 letom /deale 16.00 «11 boja e di scena« cr nobell film Connle Stevens, De34 Jones. Prepovedano mladlnii P00 letom. ,, Abbazla 16.00 »Arrlvedercl airin'p no« Technicolor. Stuart VVhltm* ' Janet Leight, Barry Sullivan, El* . nor Parker Prepovedano mla0' pod 18. letom. NAROČNINA ZA LETO 1968 BO NASLEDNJA: Letna naročnina Lir 8.100.— šestmesečna naročn. » 4.400.— trimesečna » » 2.250.— mesečna » » BOO — Darovi in prispevki Ob 10-letnlcl smrti ljube mame rije Smuč darujeta Tatjana In J Koren 3000 Ur za Dijaško mat1*®. 2000 lir za spomenik padlim Part nom na Opčinah. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od II. do 17. dec. — od 19. do 1,30) AlTAngelo d'oro, Goldonijev trg J; Clpolla, Ul Belpogglo 4; Marchlo, Ul. Glnnastlca 44: Mlanl, Mlramar.sk! drevored 117 (Barkovlje). Sporočamo žalostno vest, da 1 je 10. t. m. nenadoma zapustil m* dragi Emilio Ostruzzi Pogreb dragega pokojnika bo nes, 12. t. m. ob 15. uri iz dom8 hiše v Saležu št. 8. Žalujoči žena Maria, sinova , sip in Emilija, zet FerrUff||t vnuki in vsi drugi sorod” Prlmarla Impresa Zlmolo IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA Mesghezu potrdili zaporno kazen 24 let Med begom je streljal na redarja - Ker mu je milansko sodišče pred časom naprtilo 13 let zapora za druga hudodelstva, bo sedel polnih 30 let Tržaško prizivno porotno sodišče 'predsednik Franz, prisedni sodnik Malacrea, generalni pravdnik Pa-scoli, zapisnikar Salimbeni, obramba Kostoris) je včeraj ponovno so. culo zgloglasnega Giuseppa Mesghe-aa. ki je v noči z 11. na 12. september 1964 streljal na mestnega Odarja Marassija ter ga hudo ranil. Prizivni porotni sodniki so v bi-stvu potrdili razsodbo porotnega sodišča prve stopnje. To razsodbo so spremenili samo glede posesti ur nošenja strelnega orožja. Zadevna kazen odpade namreč zaradi spinestije. Mesghez bo moral torej odsedeti v zaporu celih 30 let (24 let.. ki mu jih je naložilo tržaško sodišče in 13 let s strani milanskega sodišča, obe kazni se po zakonu združita v enotno kazen 30 ‘0t zapora). Tržaško porotno sodišče je Me-sgheza obsodilo 3. novembra lani na nekaj čez 24 let zapora. Mesgheza Pa so sodili tudi v Milanu zaradi Podobnega dogodka. Slo je za stresanje med njim in policisti. V ti- stem primeru pa je Mesghez imel srečo, ker ga niso obtožili poskusa umora, temveč le hudih telesnih poškodb. Pred tržaškim porotnim sodiščem se je moral Mesghez zagovarjati za. radi naslednjih obtožb: poskusa u-mora redarja Marassija, tatvine avta, ki ga je ukradel Claudiu Do-miniju, upora proti javnim funkcionarjem in nedovoljene posesti in nošnje strelnega orožja. Mesghez je vedno trdil (in trdi še danes), da je bil vedno tat, da ni nameraval nikogar umoriti ter da je uporabil strelno orožje le kot ustrahovalno sredstvo. Porotni sodniki pa so bili drugačnega mne. kvesture, ki je poslal na obrežje nekaj agentov. V večernih urah se je vozilu približal neki mladenič ter sedel vanj. V tistem trenutku se mu je približal brigadir Ventrice ter mu ukazal naj izstopi. Mezghez (šlo je prav za njega,) je sicer ubogal, toda takoj nato je baje brcnil policijskega častnika ter zbežal po ulici, ki mimo hotela «Excelsior» pelje v staro mesto. Brigadir ga je zasledoval. Pri zasledovanju sta odjeknila tudi dva strela, a do tedaj ni bil nihče ranjen. Do tragedije je prišlo, ko je Mesghez zavil po Ul. Diaz. Tedaj ga je namreč začel zasledovati redar Marassi. Mesghez je oddal nekaj strelov, a nja ter so mu naložili zelo hudo z enim je hudo ranil moža pošta- kazen, ki je praktično zapečatila njegovo življenjsko usodo. Dogodki v noči od 11. do 12. septembra 1. 1964 pa so potekh takole: Nekaj dni prej je bil ukraden Claudiu Dominiju avto «fiat 600». Tisti večer je lastnikova mati šla po obrežju ter opazila sinov avto ter o najdbi obvestila Claudia. Moški je telefoniral na leteči oddelek MI>iiMiiii(iniiii,tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiliiiiiiMi,i.. VJVEZI Z AFERO «0RIENT G0LD» Zaradi prodaje manjvrednega zlata se bo moralo zagovarjati 19 oseb Ustnik prodajalne Guina in njegov «svetovalec>> Bettiza v priporu - So- SSevthS nf buDukoU dišču so prijavili tudi tri prodajalke, tajnico in knjigovodjo Z zaprtjem zlatarne Orient Gold y Ul. XXX. Ottobre in s priporom Ustnika Leonarda Guine in njegova «oglasnega svetovalca* Mari- ha . 1 • • __i.....__i__ ve. Takoj nato je izginil v uličicah starega mesta. Pozneje se je zvedelo, da je tisto noč prebil pri neki svoji prijateljici. Lanska obravnava se je precej zavlekla, ker so porotniki skušali ugotoviti, če je Mesghez res le deloma zmožen pravilnega presojanja in hotenja. Uradni izvedenec, pa je bil mnenja, da je bil obtoženec popolnoma priseben, ko je zagrešil dejanje. Proti razsodbi porotnega sodišča se je pritožil samo Mesghez. Razlogi, ki jih je navedel v obrazložitvi svoje zahteve, so biU v glavnem naslednji: 1. kazen, ki so mu jo naložiU po. rotni sodniki za tatvino avtomobila, je bila previsoka; 2. glede redarja Marassija ni šlo za poskus umora, temveč le za hude telesne poškodbe (policijski Pa Bettize, ki je potem pobegnil s komisariata na Trgu Dalmazia, so aSenti letečega odaeika uvedli stroji0 preiskavo v zvezi s prodajo zlate z manjšo karatno vrednostjo in J° te dni zaključili s prijavo 19 o-Set) sodnim oblastem. Od teh so Poleg Guine in Bettize, prijavili so-jušču vse prodajalke v urarni, tri trgovske agente in celo tri osebe. « so pomagale Bettizi pri begu. .. U zadevi smo že obširno poročale in omenili, da je policija prišla J zlatarno in preverila zlato v pro-?aji. Kasneje so policisti v Nabre-2lni_ zasačili Guinovo tajnico, ki je sjcušala skriti 20 kg manjvrednega 2teta, shranjenega v kovčku. V salte urarni pa so policisti zaplenili približno 100 kg manjvrednega J‘ata in ga kasneje oddali v neko “tenko. . Guina se bo moral zdaj zagovar-|ati pre(j sodniki zaradi goljufije v tegovanju. Ista obtožba velja tudi ?* Bettizo, tajnico Elso Sandrin in knjigovodjo podjetja Menottija Pa-nherinija. Kot rečeno so tri osebe Pomagale Bettizi pri begu. Te so ““-letni Luciano Fonda iz Ul. Mu-?*o 8, 41-letni Alessandro Mecchia ij- Ul. Molino a Vento 10 in 37-letni Jerruccio Zigante iz Ul. Galleria Bettiza se je namreč najprej zatekel k Fondi, ta ga je peljal k Mecchiu, slednji pa k Ziganteju. Vsi trije se bodo morali zagovar-JPti pred sodniki zaradi podpore “Ožeči osebi. ..Nadalje so policisti prijavili so-tešču prodajalke v zlatarni zaradi sodelovanja pri goljufiji. Prijav-‘jenke so: 23-letna Giovanna Gretem iz Ul. dello Scoglio 36, 18-let-na Anita Schillani in njena 17-letna ,sestra Tatjana iz Ul. Buti 1, 26-jetna Odilia Ciacchi iz Ul. Pitacco J9. 37-letna Brunilde Crevatin por. Macor iz Ul. Tor San Piero 8, 18-tetna Margherita Fusco s Senene-ga trga 2, 18-letna Zorana Bariko-v>ch z Reške ceste 293, 20-letna Jfanca Zonta iz Ul. Grego 19 in gDetna Antonia Giuretti iz Ulice o°ma 18. ..Manjvredno zlato so prodajali tu-01 trgovski agenti, zato so policisti tudi nje prijavili sodišču zara-?> goljufije v trgovanju. Ti so 40-etni Adriano De Ponti iz Modene. Ul. Castelvetro 21. 29-letni Luciano {anizzutti iz Conegliana Veneta, ,°rzo Vittorio Emanuele in 37-Iet-D! Ferruccio Palazzolo iz S. Lucie Pi Piave, Ul. Bolda. Preiskava v zvezi z goljufijami * zlatarni Orient Gold se je razši-r>te tudi na druge podobne zlatarje. ki so zadnje čase v mestu zra-s e kot gobe po dežju in prodajale "tenjvredno zlato predvsem jugo-r-Pvanskim kupcem. Po še nepotrebnih vesteh iz policijskih krogov ?? zdi, da so agenti prijavili sodi-stei dve lastnici zlatarn, katerih i-teeni nista znani. V hlev samo živino z rednim veterinarskim potrdilom! Pokrajinski živinozdravnik oporja živinorejce na predpise glede nakupa zdrave živine v nadomestilo za obolelo živino zaradi tbc in bruceloze. Pomanjkanje veterinar- Marassijevo življenje ni bilo nikoli v nevarnosti); 3. mnenje zdravniškega izvedenca o obtoženčevi prisebnosti ni odgovarjalo dejanskemu stanju. Včerajšnji obravnavi je prisostvoval obtoženec. Na začetku ga skih spričeval o zdravstvenem sta-1 je predsednik Franz na kratko zanju živine (da ni okužena za tbc slišal. Takoj nato pa je odv. Ko-iii brucelozi), ter druge nepravih storis ponovno sprožil vprašanje nosti ogrožajo uspeh ukrepov za strokovne ocene Mesghezovega du-asanacijo živinoreje. I ševnega zdravja. V tej zvezi je za- Kaknr ie „,ann 1p nokraiinski hteval Ponoven pregled. Porotniki so Kakor je znano, je pokrajinsk skIenilij da bodo 0 tem razpravljali veterinar ze pred meseci opKizon). v posvetovalni dvorani, ko bodo lastnike hlevov, ki so pod držav- skleDali 0 razsodbi, rum nadzorstvom v okviru akcije za Generalni pravdnik dr. Pascoli je asanacijo,_ da ne smejo pripeljati l menil, da je bila razsodba prvo-v hleve živino dvomljivega izvora, stopnega porotnega sodišča popolnoma pravilna ter je zato zahteval, da se ta potrdi. Odv. Kostoris je v svojem popoldanskem obrambnem govoru skušal obširno uteme-Ijaviti pritožbo. PRED PRVO IZBIRO V ČETRTEK V ŽENEVI Italija naj predloži samo Doberdob za protosinhrotron Tako zahtevajo upravitelji PSU in pokrajinski odbor KD brez veterinarskega potrdila ali s sumljivim potrdilom. Razen tega jim je priporočil, naj se pred nakupom posvetujejo z uradom za asanacijo, ki jim bo dal potrebne nasvete. živinorejci, ki ne upoštevajo pred pisov, bodo lahko kaznovani in ne bodo prejeli določenega prispevka. Pokrajinski veterinar tudi pripominja, da v tržaški pokrajini ni bil do sedaj noben trgovec z živino še pooblaščen, da prodaja živino živinorejcem, ki imajo hleve pod državno kontrolo za asanacijo živinoreje. Fokrajinski veterinar je tudi ugotovil precej primerov nepravilnosti in kršitve predpisov s strani trgovcev v drugih pokrajinah. Našim živinorejcem toplo priporočamo, naj bodo zelo previdni pri Serija padcev na ledu Včerajšnji sneg in poledica sta bili krivi nerodnih padcev treh žensk, ki so zdrsnile na ledu. Ob 8.20 so na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli 59-letno Albino Rot por. Comari iz Ul. Ospedale Militare 19, ki je na ledu spodrsnila blizu svojega stanovanja in se pobila po tilniku. Dvajset minut kasneje so prepeljali v bolnišnico 58-letno Adalgiso Štradiot iz Ul. del Bosco 4. Na .. .. , . Trgu Sansovino je stopila na lede- nakupu živine, naj ne nasedajo špe-1 no ploskev, spodrsnila in padla, pri kulantom in naj se strogo ravnajo1 čemer si je zlomila desno zapestje. po predpisih, dvojno škodo. sicer bodo utrpeli Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in okrevala bo v 20 dneh. Istotako se je ponesrečila tudi 53-letna Giovanna Kodele vd. Mi-nitti iz Ul. Panzera 28. Blizu doma i je spodrsnila, padla in si zlomila levo podlakt. V bolnišnici so jo pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti od 20 ' do 30 dni. Preteklo nedeljo je bil na sedežu PSU v Krminu drugi pokrajinski sestanek socialističnih upraviteljev, na katerem so bila podana tri poročila. Prvo je podal podpredsednik pokrajinske uprave Dissette, ki je govoril o javnih delih, turizmu, socialnem skrbstvu, šolstvu in drugih problemih pokrajinske uprave. Pri tem je bil govor tudi o turistični cesti na Krminsko goro, katere nujna ureditev je bila že lani poudarjena in je pokrajinska uprava že pripravila zadevni načrt, pa še vedno ni prišlo do njegove izvedbe. Drugo poročilo je dal župan iz Gradiške Portelli, ki je govoril o vlogi župana v krajevni upravi in o številnih problemih, s katerimi se pri tem srečuje. O javnih delih v okviru občinske uprave pa je govoril občinski svetovalec Vittorio Semola iz Tržiča. Poročilom je sledila obširna debata, katere se je udeležil tudi podtajnik notranjega ministrstva Ceccherini. Na koncu pa so sprejeli še resolucijo glede gradnje protosinhrotrona pri Doberdobu. V njej se ugotavlja, da bo v četrtek 14. t.m. odbor CERN proučil kandidature raznih krajev za postavitev tega kompleksa. Ker rimska vlada v tej zadevi še ni zavzela jasnega stališča glede italijanske kandidature, socialistični upravitelji protestirajo proti tistim ministrskim organom ki proti skoraj soglasnem mnenju domačih in tujih strokovnjakov še vedno drže pokonci kandidaturo Nardoja. Tudi na zadnjem sestanku po krajinskega odbora krščanske demokracije v Gorici so med drugim obravnavah o tem problemu Senator Vallauri je s tem v zvezi sporočil, da se pripravlja sestanek parlamentarcev iz naše dežele s podpredsednikom vlade Nen-nijem, kateremu bo prisostvoval tudi obrambni minister Tremelloni, ki je kompetenten za vojaške služnosti, ki so ovira za gradnjo protosinhrotrona. Na seji so poudarili, da problem protosinhrotrona pri Doberdobu ne predstavlja samo finančnega ampak tudi problem splošne politike, napredka in državne solidarnosti napram našim krajem. Doberdob je treba izbrati v ta namen tudi zaradi odnosov med Italijo, Evropo m Vzhodom. Zastopniki mladinskih političnih organizacij in kulturnih krožkov v Tržiču so se v nedeljo sestali ter se pogovorili o tem, do kod je segla akcija za izgradnjo jedrskega pospeševalca na Doberdobski planoti. Ugotovili so, da bi ta stroj zadržal doma veliko število delavcev, zlasti mladine, ki si mora sedaj služiti kruh v drugih krajih države ali še celo v inozemstvu. Mladinci so sklenili z najrazlič- iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiliftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiMiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiu TUDI PO PODATKIH ZA MESEC OKTOBER Pravih Tržačanov je vedno manj Prirastek prebivalstva le na račun doseljevanja V enem mesecu 6 mrtvih zaradi prometnih nesreč Tržaško prebivalstvo polagoma I pa je v Trstu, v drugih občinan narašča samo na račun doseljevanja iz ostalih italijanskih občin m iz tujine. Naravni prirastek prebivalstva pa je povsem negativen. To nam dokazujejo podatki o demografskem gibanju v mesecu oktobru letos, ki jih je sestavil tržaški matični urad. V začetku oktobra je bilo v tržaški občini 280.735 stalnih prebivalcev, konec oktobra pa jih je bilo 280.797 ah 62 več. Negativna stran razvoja prebivalstva v tržaški občini tiči predvsem v tem, da že vsa povojna leta umre več oseb kot se jih rodi in da bi bili danes precej izpod 200.000 stalnih prebivalcev, če ne bi imigrira-lo v Trst toliko ljudi, da so prekrili ne samo naravno upadanje prebivalstva, marveč tudi množično izseljevanje Tržačanov v tujino zlasti ob prihodu italijanske uprave v Trst. V oktobru se je rodilo 232 otrok, 15 pa jih je bilo k nam prepisanih, ker so se rodili v drugih občinah. Skupno je bilo torej v oktobru 247 rojenih otrok. Isti mesec -smmmmuk-j ob 18. uri pustolovski predvaja danes, 12. t. m., s pričetkom 1‘anavision Technicolor film: I UMERI DELLIILTIMA FRONTIERA Igrajo: RITA TUSHINGHAM, OLIVER REED in drugi I4INO «IK1S» P KOS EH predvaja danes, 12. t. m. medijo: g pričetkom ob 19.30 sovjetsko ko- L 'incredibile signor Detockin Igrajo: INOKENTIJ SMOKTUN OVSKIJ, OLEG EFREMOV ter ANATOLIJ PAPANOV ah v tujini umrlo skupno 328 stalnih občanov, ah 81 več kot se jih je rodilo. Negativni postavki naravnega prirastka pa ustreza pozitivna postavka glede gibanja prebivalstva. V oktobru je imigriralo v tržaško občino skupno 603 osebe, in sicer 496 iz ostalih italijanskih občin, 18 iz bivše cone B, 89 iz tujine, in sicer od teh 33 iz Jugoslavije. V istem času pa je emigriralo iz Trsta skupno 460 oseb, od teh 453 v druge italijanske občine in 7 v tujino. Prebitek v tej postavki znaša torej 143 imigriranih več. Med prisotnim prebivalstvom, ki ga je vedno nekaj več kot stalnega prebivalstva, pa so v oktobru zabeležili 263 živorojenih otrok in 3 mrtvorojenčke. Umrlo pa je skupno 337 oseb. Anagrafski urad je tudi ugotovil, da so bili bolj pogosti vzroki smrti v preteklem mesecu sledeči: nalezljive bolezni 9 primerov (8 za tbc); rak 89; bolezni krvnega obtoka 112; ciroza 24; senilnost 5; razne nesreče 15. Od slednjih jih Je 6 umrlo za posledicami nesreč v prometu. V mesecu oktobru je bilo v Trstu 130 porok, od teh 9 civilnih in 121 cerkvenih. nejšimi pobudami, ki jih bodo uresničili v bližnji prihodnosti, opozoriti oblasti in občinstvo na nujnost vladne opredelitve za dober-dobsko kandidaturo ter odstranitve vseh mogočih ovir, predvsem vojaškega značaja, ki še nasprotujejo dokončni odločitvi. Na koncu sestanka so poslali predsedniku vlade Moru telegram, naj vlada jasno pove svoje stališče ter naj se tudi obveže odstraniti vse zapreke, ki onemogočajo izgradnjo protosinhrotrona v Doberdobu. Telegram so podpisali univerzitetni krožek, tržiški kulturni krožek, krožek «11 Punto», mladinske federacije PSU in KPI, ACLI, KD in PLI. Gledališki predstavi v Prosvetni dvorani Slovensko gledališče iz Trsta je v nedeljo imelo v Prosvetni dvorani v Gorici dve predstavi Brnčičeve drame v štirih dejanjih «Med štirimi stenami)). Občinstvo je z zanimanjem sledilo dogajanju na odru ter ob koncu predstave igralce nagradilo za njihovo prizadevanje z iskrenim ploskanjem. Popoldanska predstava je bila bolje obiskana kot večerna. Ogledali so si jo predvsem okoličani, ki so prišli iz prav vseh vasi. S Krasa je pripeljal na predstavo avtobus, v katerem so bili pretežno Vrhovci. Slednji so prišli na predstavo tudi z več osebnimi avtomobili. Prosvetno društvo «Oton Župančič« v štandrežu bo imelo v četrtek 14. decembra ob 20. uri na svojem sedežu redni letni občni zbor, na katerem se bodo pogovorili o dosedanjem delu, o na logah društva ter bodo izvolili tudi novi odbor. V DVORANI «COASSINI» Slovenska folklora pojutrišnjem v Gradiški Nastopijo zbori Bratuž in Filej iz Gorice ter Olimpija iz Ljubljane V četrtek, 14. decembra, ob 20.45 priredi pevska skupina «Citth di Gradišča - Torriana» ob sodelovanju turistične ustanove iz Gradiške m Redipuglie mednarodni folklorni večer, na katerem bodo nastopili slovenska zbora iz Gorice Alojz Bratuž in Mirko Filej ter folklorna skupina Olimpija iz Ljubljane. Ob tej priliki bo nastopil tudi pevski zbor iz Gradiške, ki ga vodi duhovnik Narcisio Miniussi. Prireditev sodi, kakor so zapisali sami organizatorji tega zanimivega večera, v okvir italijansko-slovenske kulturne izmenjave. V MIHIHIIIIIIIHIIIIIIIIIHinHIIIIIIHIIIIHHlilllllllllllllllllllllllllllllilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIinHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllinilHIIIIIIIHIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIt VESTI Z ONKRAJ MEJE Goriške opekarne v 20 letih naredile opeke za mesto s 100.000 prebivalci Modernizacija primorskih opekarn . Razstava o delavskem gibanju na Goriškem - Razstava kiparke Carlotte de Furlani V nedeljo dopoldne je bilo v kino dvorani «Alabarda» zborovanje, ki ga je priredila pokrajinska zveza upokojencev v okviru akcije vsedržavne zveze upokojencev CGIL, za reformo socialnega zavarovanja, katere glavni cilj je zvišanje pokojnin. Prisotnim upokojencem, ki so skoraj napolnili dvorano, je govoril vsedržavni tajnik zveze Rino Bonazzi To področje se namreč naglo turistično razvija. Za preskrbo turistov pa je treba oskrbeti nemoteno peko dobrega kruha. ... V dvorani občinske skupščine v Novi Gorici je odbor za proslavljanje 50. obletnice oktobrske revolucije skupaj z občinskim sindikalnim svetom pripravil zelo okusno urejeno in izčrpno razstavo o razvoju delavskega gibanja na Goriškem. Razstava, ki je bogato opremljena s dokumentarnim in publicističnim gradivom, prikazuje razvoj delavskega gibanja od njegovih prvih začetkov pa do začetka narodno osvobodilne vojne. Spričo značilne geografske lege tega območja je razumljivo, da se njeni prireditelji niso mogli ome- Kolektiv podjetja Goriške opekarne v Volčji dragi je te dni slavil 20-letnico obstoja delovne organizacije. Prireditev je potekala v znamenju delovnih uspehov ter' hvaležnosti delavcem, ki so pripomogli k velikemu povojnemu napredku podjetja. Skupaj so ob praznovanju obdarili 166 delavcev, ki so bili celo v podjetju vseh 20 let, odkar obstaja. Zanimivo je, da so v Goriških opekarnah zadnja leta zelo skrčili število obratov, ki so jih imeli prej raztresene v številnih naseljih spodnje Vipavske doline. S koncentracijo strojnih naprav in njihovo modernizacijo so uspeli zelo dvigniti proizvodnjo in storilnost dela. Na proslavi so povedali, da bi z opeko, ki so jo proizvedli v zadnjih 20 letih lahko zgradili mesto za okoli 100.000 ljudi. Večanje delovne storilnosti je pripomoglo predvsem k zmanjševanju števila zaposlenih. Medtem ko je bilo pred kakim desetletjem zaposlenih v Goriških opekarnah več kakor 500 delavcev, jih imajo sedaj nekaj nad 200. Z njimi pa izdelajo veliko več opeke kakor prej. Ob proslavljanju jubileja so v Renčah odprli tudi nov polavtomatski obrat. Stroje zanj, ki jih je dobavila neka firma iz okolice Vi-cenze, uvrščajo med najmodernejše, kar jih ima jugoslovanska opekarska industrija. Z njimi bodo v obratu povečali delovno storilnost za okoli 175 odstotkov. To velja za začetek. Ko pa bodo obrat še izpopolnili z dodatnimi napravami, bo storilnost v primerjavi z današnjo še občutno večja. Goriške opekarne proizvajajo sedaj verjetno najcenejšo opeko v Sloveniji. Konkurenčno močne so zadnja leta precej izvažale tudi v italijanska obmejna mesta, kjer so bili njihovi izdelki zelo cenjeni. ... Podjetje za promet z žitaricami Mlinotest iz Ajdovščine, ki obsega skoraj celotno Slovensko Primorje in del hrvatske Istre se je lotilo v zadnjem času temeljite obnove primorskega pekarstva. V obnovo starih in izgradnjo novih pekarn bo vložilo skupaj nad poldrugo milijardo dinarjev. Potem ko je odprlo novo pekarno v Sežani, je obnovilo pekarski obrat v Ilirski Bistrici ter zgradilo novo pekarno tudi v Postojni. Pravkar ima v gradnji še novo pekarno v Idriji ter v rekonstrukciji pekarno v Tolminu. V načrtih, ki so jih že obravnavali samoupravni organi podjetja, je še izgradnja velike pekarne za celotno območje slovenske obale ter pekarne v Ajdovščini. Obnova pekarn, ki so bile v večini primerov že dokaj dotrajane, je za Primorsko velikega pomena. IIIIIIIHUnUdllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIHIIIIII jiti samo na ožje goriško področje. Na razstavi je zlasti prikazan vpliv Trsta. Posebej zanimiva so pričevanja o socialističnem tisku, ki se je od prvih skromnih periodičnih publikacij v Trstu razvil v močno idejno orožje delavskega gibanja. Razen v Trstu so namreč izdajali socialistične časnike in revije še v Gorici in v Idriji. Zlasti je zanimiva pot «Dela», ki so ga tiskali ilegalno tudi v najtežjih letih fašističnega režima. « * » Novogoriškemu občinstvu se bo v petek predstavila goriška kiparka Carlotta de Furlani. Poleg skulptur bo prikazala tudi svoje grafike. Razstavo prireja občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij v dvorani občinske skupščine. liminiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiilllllliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuil IZ GORIŠKE CIVILNE BOLNIŠNICE Razbeljeno železo ga je ožgalo po stegnu Mopedist do smrti povozil kolesarja . Avto je treščil v obcestni drog ter se ustavil tik pred zidom Včeraj dopoldne nekaj po 9. uri se je na delu v železarni Monte-santo v Gorici, na Tržaški cesti, ponesrečil 26-letni Ennio Visintm iz Bračana pri Krminu. Ko je koval kos razbeljenega železa, mu je ta zdrknil iz klešč ter mu povzro čil precej veliko rano na desnem stegnu. Z avtom Zelenega križa so ga nemudoma odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Nekaj po 11. uri včeraj dopoldne so poklicali rešilni voz Zelenega križa tudi v Ul. Mattirolli 13, da bi nemudoma odpeljali v bolnišnico 80-letnega Amendina Baiolim-ja, ki mu je postalo slabo in se je pri padcu doma močno udaril v glavo, žal pa je med potjo podlegel poškodbam in zdravniki so lahko samo ugotovili smrt. Niso še gotovi, ali je bil vzrok smrti padec in poškodba, ali je morda starčka zadela tudi kap. Žrtev prometne nesreče je bil v nedeljo popoldne 71-letni Mario Stecchina iz Bračana pri Krminu. Ko se je vračal s kolesom z železniške postaje proti domu, ga je podrl 19-letni Bruno Canciam iz Krmina, ki mu je sledil z mopedom. Oba sta padla in odpelja- IZ BENEŠKE SLOVENIJE V nedeljo počastitev spomina ustreljenib partizanov Nad 270.000 prehodov v novembru s potnimi listi in prepustnicami V nedeljo 17. t.m. bodo priredili v Čedadu spominsko proslavo ob 23. obletnici smrti osmih partizanov, ki so jih ustrelili nacisti. Proslavo bo organiziral zvezni odbor odporništva ob sodelovanju občinske uprave. Izdelali so že tudi program, ki predvideva ob 10. uri zbor partizanov v veži občinske hiše; ob 10.15 bodo razvili povorko po mestu v katero bodo vključili tudi šolsko mladino in razne krajevne organizacije. Prisotni bodo predvidoma tudi predstavniki krajevnih oblasti. Povorka bo krenila na športno igrišče, kjer so ustrelili partizane in kjer so jim postavili spomenik. Pred ta spomenik bodo položili več vencev in bodo tudi spominski govori. Ob tej priliki bo pripravljalni odbor objavil tudi poseben proglas v zvezi s proslavo. Tudi v preteklem novembru je bil v Beneški Sloveniji izredno visok promet s potnimi listi in prepustnicami. V celoti je šlo na drugo stran 270.449 ljudi. Od tega s potnimi listi na prehodu pri Stupici 135.288 ljudi; med njimi je bilo največ italijanskih državljanov in sicer 131.458, tujih državljanov, med katerimi največ Jugoslovanov, pa 3828. S prepustnicami je potovalo na drugo stran 135.161 ljudi; od tega je bilo 118.309 italijanskih in 16 tisoč 225 jugoslovanskih državljanov; z dvolastniškimi dovoljenji se je okoristilo 237 italijanskih in 490 jugoslovanskih dvolastnikov. Največ prehodov so tudi s prepustnicami zabeležili pri Stupici in sicer nekaj nad 130 tisoč; sledijo s 721 prehodi Učeja, 753 Polava pri Cepletišču, 504 most pri Miščeku, 746 most pri Prosnidu, 559 most pri Klinacu, 993 Robidišče, 705 Solarji pri Dreki in 10 dvolastniških prehodov pri Grmeku. Z avtobusom iz Čedada je potovalo proti Tolminu skupno nekaj nad 2300 potnikov, z avtobusom iz Tolmina v nasprotni smeri krog 2400 potnikov. li so ju v krminsko bolnišnico, kjer pa je Stecchina kmalu pod legel dobljenim poškodbam. Can-cianija, ki ima poškodbe na glavi, so pridržali za 15 dni na zdravljenju. Prejšnjo noč, ko se je 26-letni skladiščnik v podjetju Sacchetti Boris Ceja iz Tržiča, peljal skupaj s prijateljem 30-letnim Aldom Cav-letom, pravtako iz Tržiča, z avtom fiat 600 po Ul. Grabizio v Gorici, je iz nepojasnjenih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom treščd z njim v drog električne napeljave in ga zlomil. Vozilo je šlo še kakih 20 metrov cikcak naprej ter se ustavilo tik pred zidom ob cesti. Ob udarcu so se odprla vrata avtomobila in Carleta je vrglo iz njega. V bolnišnici so mu ugotovili številne poškodbe po obrazu in udih ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Cej, ki je ostal za krmilom, pa se bo zdravil v bolnišnici 8 dni zaradi poškodbe na levem stegnu in desni peti. Karabinjerji letečega oddelka so ugotovili precej škode na vozilu. dvorani «Coassini» pričakujejo za pojutrišnjem zvečer velik obisk, saj gre za prireditev mednarodnega pomena, ki naj samo še potrdi velik smisel Slovencev za polifonič-no, pa tudi za folklorno glasbo. Nastopajoči zbori imajo za seboj vrsto uspelih gostovanj na raznih prireditvah. Za goste iz Ljubljane vlada še posebno veliko zanimanje; nastopili bodo s slovenskimi in koroškimi narodnimi plesi. Nove plače za slaščičarje Na sedežu pokrajinskega urada za delo v Gorici so se včeraj sporazumeli o novih najnižjih plačah slaščičarskih uslužbencev na Goriškem. Prisotni so bili predstavniki pokrajinske zveze trgovcev ter sindikatov CGIL, CISL in UIL. Sporazum predvideva 6.7 odstotno povišanje dosedanjih plač. Nove dnev-ne plače so takole določene: prvi slaščičar po 2.595 lir; drugi po 2.490 in tretji po 2.315 lir; k temu je treba prišteti še draginjsko doklado, kakršna velja za sektor javnih lokalov. KLUB S. GREGORČIČ V sredo, 13. decembra ob 20.30 bo prof. Alenka Saksida iz Nove Gorice imela zanimiv predavateljsko - glasbeni večer z naslovom «SIovenski madrigalistih Po opisu nastanka zbora ter navedbi laskavih priznanj bo predvajala ploščo z božičnimi motivi tega zbora. Vljudno vabljeni! Gorica VERDI. Danes in jutri zaprt. CORSO. «Agente 007 — si vi- ve solo due volte«, J. Bond in S. Connery. Ameriški kinemasko-pe v barvah. Cene: 450 in 550 lir. MODERNISSIMO. 17.15, 19.30 in 22: «La guerra e finita«, I. Montand in Ingrid Thulin; francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17—21.30: «E1 padreci-to», Campinflash. Argentinski barvni film. VITTORIA. 17.15: «Ballata da un miliardo«, Danton in G. Serra, v barvah, zadnja ob 21.30. Tržič AZZURRO. 21.00: Kineforum predvaja «Per il re e per la regina«. EXCELSIOR. 16—22: «11 grido di guerra dei Sioux», barvna kov-bojka. It itn ko RIO. 19—21.30: »America paese di Dio», barvni dokumentarni film v kinemaskopu. Podaljšanje trgovskih obrtnic Trgovci morajo najkasneje do 31. januarja 1968 predložiti proto-kolnemu uradu v Gorici trgovske obrtnice, da jih podaljšajo za pri hodnje leto; za uslugo se lahko obrnejo tudi na zvezo trgovcev. Obrtnici bodo morali sledeči trgovci priložiti potrdilo o plačani državni pristojbini: prodajalci svežega mesa in salam 10.000 lir (po vaseh goriške občine po 6.000), mesarji, ki pripravljajo osoljeno meso, salame itd. po 5.000 lir (če zaposlujejo največ po 5 oseb), mlekarne po 500 lir. Pristojbino morajo plačati najkasneje do konca leta. Obrtnice morajo podaljšan tudi potujoči trgovci. pa o- V Italcantferi splavitev nove podmornice Prihodnjo soboto bodo v tržiški ladjedelnici Italcantieri splavili tret jo iz serije podmornic, ki jih gradi vojna mornarica od konca vojne. Imenovala se bo po beneškem dožu Enricu Dandolu. Doslej so v tem obratu zgradili nad 70 podvodnih vojaških plovnih enot. «Dando-lo» izpodriva 525 ton, dolga je 46 m, široka pa 4.75 m. Poganjajo jo Dieslovi motorji ali pa akumulatorji. Podmornica ima štiri cevi za spuščanje torpedov. Posadka bo štela 18 mož. Splavitev bo v soboto 16. decembra ob 10.45. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči )e odprta lekarna DTJdine, Trg S. Fran-cesco 5 — tel 2124 V 1'KZICU Danes ves dan in ponoči Je odprta , v Tržiču lekarna «AI Reden-tore», Ul. F. Rosselli 21, tel. 72340. V RONK.AH Danes ves dan in ponoči je odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione-i, dr Matitti, Ul. Garibaldi 3, tel 75047. tillillillllllIIII lili!Ulilillllllllllltllllllllltllllllltttlllll VOZNI RED VLAKOV GORICA GLAVNA POSTAJA ODHODI ZA TRST: 5.40 (L), 6.41 (L), 7.38 (D), 8.06 (L), 8.38 (D). 11.04 (L), 14.02 (L), 16.42 (L), 18.22 (DD), 18.54 (L), 19.57 (L), 21 19 (L), 21.56 (D), 22 56 (DD*), 23.50 (L). ZA VIDEM: 4.40 (L), 6.23 (L), 6.55 (D), 7.26 (L), 8 05 (D), 1105 (L), 13.05 (D), 13.46 (L), 14.43 (DD**), 15.19 (L). 17.49 (L), 19.12 (L), 19.56 (D), 2105 (L), 21.32 iD>, 22.54 (L). ZA NOVO GORICO: 13.05 (L). 19 01 (L). 7.10 (L), PRIHODI IZ TRSTA: 4.39 (L), 6.20 (L), 6.53 (D), 7.24 (L), 8.04 (D), U Ul (L), 13.03 (D), 13.44 (L), 14 42 (DD**), 15.17 (L), 17.47 (L), 19.08 (L), 19.54 (D), 21.03 (L), 21.31 (D), 22.53 (L). IZ VIDMA: 5.36 (L), 6.39 (L), 7.36 (D), 8.03 (L), 8.36 (D), 1102 (L). 14.00 (L), 16.40 (L), 18.20 (DD), 18.49 (L), 19.53 (L). 21.18 (L), 2154 (D), 22.52 (DD*), 23.49 (L). IZ NOVE GORICE: 14.47 (L). 21.00 (L). 8.58 (L), * Vozi ob praznikih, od 17.12.1967 do 25.2.1968 razen 24., 25., 31.121967 in 6.1.1968. Vozi ob dneh pred prazniki od 16.12 1967 do 24.2.1968. (L) — krajevni vlak (D) — brzovlak (DD) — ekspresni vlak J ENIM JE MORJE PRIJATELJ, DRUGIM NAJVEČJI SOVRAŽNIK V Sele proti koncu našega stoletja bo Nizozemska sklenila z morjem mir S stroški, ki jih je in še bo v to žrtvovala, bi zgradili 100 Sueških prekopov sipe, tako da se bo varnostni sistem okrepil. Nato pa bodo mimo In brez strahu «potiskall» morje in nizko pli tvino zasipali in jo spreminjali v trdna tla. Ko bodo ta dela končana, bo nizozemska obala za 700 km krajša. Severnemu morju bosta ostala svobodna le dva «kraka», ki bosta segla do Rotterdama in do Antwerpna. Toda «načrt delta« ne obstaja v tem, to se pravi v gradnji nasipa, ki bo varoval Nizozemsko pred Severnim morjem. Ta načrt predvideva tudi gradnjo velikih nasipov, ki bodo zadrževali sladko vodo dveh rek, ki se sedaj brez koristi odteka v Severno morje, ki s svojo slano vodo kljub vsem nasipom podtalno ali skozi reke pro- Nizozemska je verjetno edinstvena dežela sveta. Največji del svojega nacionalnega dohodka, to se pravi največji del svojih naporov žrtvuje svojemu najhujšemu sovražniku — morju. Obrambno ministrstvo te dežele je dejansko — ministrstvo voda, hkrati pa morda tudi najpomembnejša inštitucija v deželi s celo vrsto štabov in sorazmerno veliko «vojsko», ki dan in noč bedi in se v določenih trenutkih tudi krčevito bori proti rušilnim silam morja. Nizozemci so že dolgo najbolj požrtvovalni borci proti morju in najbolj znani graditelji nasipov na svetu. Nizke in ravne dežele — Nizozemske — ob robu vedno nemirnega Severnega morja ni ustvarila priroda. Roke njenih marljivih ljudi že stoletja širijo in kos za kosom obnavljajo svojo domovino, ki jo s potrpežljivostjo in izrednimi napori jemljejo — morju. Marljivi Nizozemci, kos za kosom spreminjajo peščena tla v travnike, polja, livade. Mnogi nasipi jasno kažejo, kako je bii košček za koščkom zemlje z napori iztrgan morju ter z glino in kamenjem «privezan» na kopno. Lepe asfaltne ceste te v tej deželi kmalu pripeljejo na zelo negovane pašnike, kjer mulijo travo čr-nobele krave in kjer se srečuješ z mlini na veter in številnimi zimskimi gredicami. Čudovito lepa in čista naselja, lepa mesteca te kar prevzamejo. In kdo bi v tem miru, v tem občutku varnosti mogel sploh pomisliti, da je tu, prav tu blizu morje vedno pripravljeno izkoristiti sleherni trenutek nebud-nosti «vojske» in — napasti. Prvi veliki nasipi na Nizozemskem so bili zgrajeni v letih 1932 in 1936. V času okupacije med drugo svetovno vojno Nemci niso vzdrževali teh nasipov, ob svojem umiku v strašni zimi 1944 in 1945 pa so pustili za seboj 228.000 hektarov poplavljenega zemljišča in porušenih domov. Poleg tega so odnesli s seboj 28.000 strojev in tako rekoč izpraznili 86 industrijskih pogonov. Ker so se ukvarjali s «krpanjem» glavnih vrzeli v nasipih, ki so jih Nemci bili zanemarili, Nizozemci niso mogli misliti na izpopolnjevanje in razširjanje obrambnih nasipov proti morju. In ko so obnovili vse, kar so nacisti uničili, so se prepustili zasluženemu počitku in pri tem pozabili, da dejansko živijo na ((splavu« in da more začasno ukročeno morje vsak trenutek ponovno podivjati. In prav v času, ko so Nizozemci že začeli verovati v nekakšno premirje z vodo, ko so že računali, da se je morje končno uneslo in da ne bo več strahotnih poplav, s katerimi je obeležena vsa zgodovina njihove dežele, je morje ponovno zbesnelo in se z vso silo pognalo na s težavo zgrajene čudovite nasipe in na področja, ki so bila morju iztrgana in spremenjena v raj. Bila je to najbolj strašna poplava v zgodovini Nizozemske. Podivjano morje 1e leta 1953 poplavilo nad 130 naselij in mestec in odneslo s seboj 1800 človeških življenj. Borba za reševanje osrednjih predelov dežele je bila težavna, hkrati pa je služila kot opomin, da je, vsaj teoretično, napad morja vedno mogoč in da se kljub velikanskim naporom in žrtvam za peščenimi nasipi Nizozemci ne morejo nikoli počutiti povsem varne. Poplava iz leta 1953 je spodbudila vlado, da predloži parlamentu tako imenovani «načrt delta«, ki predvideva zaporo zalivov, kt ločijo zelandske otoke od južne Nizozemske Ta fantastični načrt nizozemskih inženirjev in strokovnjakov Je nizozemski parlament sprejel 1957 leta. Ta zakon je znan ’- . «zakon delta«. Ker jih je velikanska poplava iz 1953 leta izučila, so Nizozemci najprej zaprli tradicionalna »vrata«, skozi katera prihaja morje Hkrati so zgradili premičen 80 metrov širok in 11 metrov visok «nasip» ali jez vzhodno od Rotterdama Ta velikanski jekleni jez se zapira le tedaj. ko meteorološke postaje najavijo »visoke vode«. Cele brigade inženirjev in divizije tehnikov, delavcev in kmetov so nato zasedle štiri široke in v plitvo kopno globoko stegnjene rokave Severnega morja Dela so še v teku. Z velikimi nasipi bodo najprej prisilili morje k umiku. Nato bodi zgradili še tri notranje na- ..................„1111.. niča in kvari nizka nizozemska polja. še leto dni in «načrt delta« bo končan. Vendar ne v celoti. Končana bodo le glavna dela, ki jih bodo morali dokončati šele nizozemski kmetje, ki bodo morali slana področja počasi spreminjati v plodna tla. Za to pa so potrebna nadaljnja, včasih tudi dolga leta. Toda inženirji in tehniki te nizozemske službe ne bodo ostali brez dela. Oni že predvidevajo in celo načrtujejo poslednjo ofenzivo proti morju. Gre za tako imenovani «načrt wadden», to se pravi za povezovanje vseh severnih otokov s kopnim, s celino. Uresničevanje tega velikega načrta se bo začelo šele okoli leta 1980 in bo • trajalo okoli 20 let. To se pravi, j da bodo mogli okoli leta 2000 pridni Nizozemci skleniti z morjem ne več le premirja ampak dokončni mir. šele tedaj bo dokončano dograjevanje nasipov in drugih naprav, ki bodo zagotovile njihovi nizki zemlji dokončen mir. S tem bo Nizozemska odtrgala morju še več zemlje, kot ji ga je Severno morje odvzelo. V stoletjih je Severno morje odtrgalo Nizozemcem 600.000 ha plodnih tal. Marljivi Nizozemci so morju doslej iztrgali 570.000 ha površine. Stroški za to pa so bili tolikšni, da bi z istimi sredstvi in napori mogli zgraditi kakih sto Sueških prekopov. D. J. UMRL JE VICT0R DE SABATA SANTA MARIA LIGURE (Genova), 11. — Minulo noč, že proti jutru, je tu podlegel bolezni dirigent Victor De Sabata, ki je bil dolgo let tudi umetniški vodja milanske Scale Victor De Sabata je podlegel srčni bolezni, ki ga je že pred kakimi desetimi leti prisilila, da se je umaknil iz javnega življenja Skoraj deset let je veliki dirigent živel povsem odmaknjeno življenje v hotelu Regina v tem letoviščarskem kraju z izredno blago klimo v upanju, da se mu bo zdravstveno stanje izboljšalo. V soboto zvečer okoli 19. ure pa so ga morali nanaglo odpeljati v kliniko «Villa Attilia», ker se mu je zdravstveno stanje nepričakovano poslabšalo. Od sobote do današnjih jutranjih ur pa so se zdravniki zaman trudili, da bi mu pomagali. Njegovo srce ni več zdržalo. Ob smrtni uri so mu bili ob strani njegovi otroci in ožji sorodniki. Victor De Sabata je dočakal 75 let. Rodi! se je v Trstu. Čeprav je moral De Sabata že pred desetimi leti odložiti dirigentsko palico, je med ljubitelji glasbe še vedno zelo znan. Kot dirigent je spadal med najboljše v Evropi in mnogi so ga primerjali Toscaniniju. M. Mercouri zahteva volitve NEW YORK, 11. - Med števil nimi Grki, ki so se letos aprila ob državnem udaru, ki ga je v Atenah izvedla skupina polkovnikov, znašli v tujini, ali pa jim je uspelo v prvih dneh po državnem udaru zbežati iz dežele, je tudi Melina Mercouri. Ta znana filmska umetnica se je takoj po državnem udaru lotila borbe za zru-šenje vojaške diktature v Grčiji. V tem smislu je nastopila že v številnih mestih in dala vrsto intervjujev. V nedeljo zvečer je vodila večjo množico demonstrantov po ulicah Manhattana v Nevv Yor-ku. Demonstracije, pri katerih so posamezniki nosili bakle, so se končale pred sedežem Združenih narodov. Filmska umetnica, ki jo je na čelu povorke spremljal mož, filmski režiser Jules Dassin, je imela tudi krajši nagovor na demonstrante in množico, ki se je zbrala na ulici, in z nekega tovornega avtomobila preko zvočnika pozvala demokratično misleče ljudi, naj se zavzamejo, da bo čimprej zrušen v Grčiji vojaški režim. uiiaiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiia(iaiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiciiaiiiiiaiiiiaii«iiiiaaiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiia«iiaifiiiiiiiiiBaiiiBiiiiiiiaiia«iaiiiliiiiiiiiiiifiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiliaaBsua,iMiliiMti,t,,fi,B,iiMiiiillii^,«,,lMa«,i,aa,iliaft^aBu,i,iiiiiiiiiliiiiiiiaiiiMMaMlaa,l,llllllii,MllllialluxlilliMiMiau«iiMiiijMiiaaii>iaa>aa IZ VELIKIH DNI KRVAVE EPOPEJE NA KADINJAČI 0 tem bodo tudi morala spregovoriti umetniška dela Mati padlega junaka: «Mesto se bo spominjalo svojih padlih, toda mi smo izgubili svojega rednika, sina in brata» Milorad Djokič kaže na Kadinjači odkoder so prihajali Nemci iiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiii DOBER TEDEN PO OPERACIJI Louis Washkansky se dobro počuti Vprašanje zavračanja «tujka» je še pereče CAPETOWN, 11. — Dr. Botha, patolog, ki stalno nadzira zdravstveno stanje Louisa Washkan-skega, Je Izjavil, da je eden glavnih problemov, s katerim se mora ukvarjati skupina lužnoafri-ških zdravnikov, ki je temu pacientu presadila srce, v tem, da se ne poznajo znaki, ki se za žejo med procesom zavračanja tujka, to se pravi med procesom, ko se pacientov organizem s svojimi protitelescl upira pri-sajenemu organu. Skoro bo že deset dni, odkar so v tukajšnji bolnišnici presadili Louisu Washkanskemu srce, ki so ga odvzeli v prometni nesreči ponesrečenemu dekletu In sedaj se že začenjajo delati nezakšni še prezgodnji obračuni o tej ((zgodovinski » operaciji. Vsak dan imamo opravka z Izjavami tega ali onega specialista, ki se navdušuje nad uspehom ln dosedanjim razvojem, hkrati pa povsem upravičeno izraža skepso ali vsaj previdnost nad vsem tem uspehom. Kar zadeva znake, ki se kažejo na pacientu, čigar organizem zavrača tujek, to se pravi prlsa-jeni tuji organ, so pri podobnih operacijah ali bolje pri podobnih poskusnih operacijah na živalih opazili, da se tl kažejo v nekakšni veliki utrujenosti ter v pomanjkanju teka. Kar zadeva HOROSKOP OVEN (od 213. do 20.4.) Novost v trgovskem odnosu s starim partnerjem. Ne zanašajte se na tuje nasvete. BIK (od 21.4. do 20.5.) S svojo nepopustljivostjo ne boste prišli daleč. Skrbi v zvezi z naraščajem. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Potrudite se, da bi imeli večje zaupa nje vase. Ne pričakujte kdove kolikšnega razumevanja v zvezi s svo jim čustvenim vprašanjem. RAK (od 22.6. do 22.7.) Sreča vam bo prišla naproti samo na pol poti. Presenečenje na čustvenem področju. LEV (od 22.7. do 23.8.) Naj vam dosežena zmaga ne zmede glave. Obnovili boste neko staro ljubezen. DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Pio den dan za vse umetnike. Sklenili boste premirje z nekim svojim tek mečem v ljubezni TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Počutili se boste zelo močnega in ustvarjalnega. Priča boste praktične uresničitve neke svoje stare in odlične zamisli. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne tvegajte razkola s svojimi starimi delovnimi kolegi. Bodite bolj zmerni v svojih čustvenih zahtevah. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Priporočiti bi vam šlo, da se pri; merno telesno razgibate. Poiščite si družbo, kjer bi se mogli nekoliko razvedriti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izboljšanje odnoso' s sodelavci. Skušajte utrditi svoje živce. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Denarne nevšečnosti, ki vam jih bo povzročil neki prijatelj. Razčistite nesporazum z ljubljeno osebo. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Vaš de lovni program naj bo resen in iz vedljiv. Uredili ooste vprašanje dru žinskih odnosov. VVashkanskega pa teh znakov doslej ni ln je Washkansky na primer včeraj zaužil tri normalne obroke ln hkrati izjavil, da se čuti dovolj močnega, da bi mogel shoditi Ko mu je neka bolničarka prinesla neko zdravilo, ji Je rekel celo, da ga ne potrebuje več. Dr Botha je v zvezi z tem rekel da moramo znake zavračanja opaziti v prvih 24 urah ali šele po 48 ur po operaciji. Pri tem pa Je izrazil tudi bolj previdno mnenje, ko Je rekel da v primerih, ko bi se tl znaki ne pokazali v teku 48 ur po operaciji, s tem še ni izključeno da bi organizem ne zavrnil prisajenega organa tudi kdaj pozneje, celo mnogo pozneje. Zdravstveno stanje Washkan-skega se naglo boljša ln zdravniki trdijo ,da bi bil že sposoben vstati in se vsaj za kratek čas sprehoditi. Kljub temu so pacientu ukazali, da mora še nekaj dni strogo počivati. Predvčerajšnjim so Washkanskega prenesli iz posebne aseptične sobe v normalno bolniško sobo. Kljub temu zdravniki strogo pazijo, da bi ta ((zgodovinski« pacient ne prišel v okolje ,kjer bi bila možna kakršna koli infekcija. Davišnje zdravniško sporočilo zatrjuje, da so zdravstvene razmere Washkanskega «v celoti zadovoljive« in da je pacient noč prebil normalno. Washkanski je začel brati in tudi telovaditi, seveda le v postelji in samo z nogami. S svoje strani je glavni kirurg prof. Barnard Izjavil, da je ((stoodstotno zadovoljen« z napredkom, ki ga kaže Washkansky. Dodal Je, da je stanje pacienta mnogo boljše kot pred operacijo, ko so mu zdravniki napovedovali le kak teden življenja. Wash-kansky Je sedaj, po njegovem, mnogo bolj buden in poln energije kot pred operacijo. Kljub temu je prof. Barnard dodal, da se ne da še dokončno reči, ali bo pacientov organizem prlsajeno srce zavrnil ali ne. Davi so Washkanskega podvrgli za 30 sekund obsevanju s ko-baltovo bombo, da bi s tem kar se da odstranili proces zavračanja. Pri tem je vredno dodati, da je bilo to obsevanje s kobaltovo bombo poslednje obsevanje in da te terapije ki je uč'nkovita pa l tudi nevarna ne oodo ponavljali Tisti trenutek so od nekod pri-grmela letala, nas z oglušujočim ropotom nizko preletela in spet izginila. Na zemljo so začeli padati nekakšni paketi, ki so jih letala bila odvrgla. Ne vem, kaj je v njih bilo, toda pritegnili so pozornost Nemcev. — Bežimo! — sem potihoma rekel tovarišem in se bliskovito pognal proti neki hiši. Tu sem se skril v kleti, kjer sem ostal do mraka. Prisluškoval sem ropotu nemških motornih vozil. Sovražni vojski je bila pot do Uži-ca odprta Padla je Kadinjača. Ko je prišla noč, sem se podal v nasprotni smeri od poti, po kateri so se nepretrgoma pomikale enote nemške vojske. Utrujen, iznemogel in preplašen sem hodil tjavdan, brez orientacije, ne da bi vedel kam Toda treba je bilo iti naprej. Tam kje Je morala biti rešitev Bila je to utvara mladoletnega fantiča. Pred mano se Je nenadoma pojavila hišica, kakor da je zrasla iz zemlje. Pogledam skozi okno in vidim, da tu sedi ob ognju neki Vasič. Vstopim: «Dober večer,« pozdravim. Fant molči, «Ali bi mi hotel pomagati?« ga vprašam. Fant nekaj zamomlja. Sele zdaj sem ugotovil, da je gluhonem. Lotevati se me je začela omotica. Sčdel sem zraven peči in se onesvestil. Kaj se je potem dogajalo, ne vem. Sele proti jutru sem spet prišel k sebi. Gospod, ki je prišel, me je vprašal, kdo sem in od kod prihajam. »Odpravil sem se, da bi nekje nabavil cigaretne papirčke in tobak. Presenetila me je bitka na Kadinjači. Pomagajte mi do doma,» sem odgovoril starcu. Pokazal mi je, kam naj se napotim. Nisem imel sreče, ko sem hotel prekoračiti glavno cesto, se je od nekod pojavila nemška patrulja. Povedal sem jim isto zgodbo, a mi niso verjetli. Odpeljali so me s sabo v Užice. Ves čas sem tuhtal, kako bi jim ubežal. Preden smo prišli do Užica, sem se spomnil na sliko nemškega vojaka, antifašista. «Med Nemci imam prijatelja,« sem jim dejal. Pokazal sem jim sliko s posvetilom: »Zum Anden-ken von Erich Kannegicher.« «Kje je tvoja hiša,« me je vprašal Nemec. »Tamle,« sem pokazal nabližnjo hišo. «Kar spravi se domov,« mi je dejal vodja patrulje. Oddaljil sem se od glavne ceste in bilo me je strah. Mislil sem, da bom vsak čas začul strele za svojim hrbtom. Stopal sem z nekoliko proti levi obrnjeno glavo, kot bi hotel s sluhom ujeti dogajanje za svojim hrbtom. Prišel sem do nekega hleva in se zgubil v njem. Tu sem padel v nezavest in se prebudil šele drugi dan. Kaj se je zgodilo? Polagoma sem se začel spominjati vseh po- sameznosti preživele drame — mrtvi, pobiti ranjenci, smrt prijatelja Aca... Ostal sem živ. Lepše bi bilo, ko bi bil tudi jaz mrtev. Kot v kakih težkih sanjah sem korakal proti domu padlega Aca. Stopil sem v kuhinjo, kjer sem našel njegovo mater in sestro. Umazan, strgan, razpraskan in krvov stojim pred staro ženo: «Mati, oprostite, jaz sem živ, a oni so mrtvi,« sem težko spregovoril. Vsi trije smo ostali nemi. Šele čez nekaj časa se je v tišini za-čulo tiho ječanje stare matere in sestre. Tiho, srce trgajoče, z neizmerno bolečino izpolnjeno ječanje dveh smrtno zadetih bitij. »Aco je mrtev,« je šepetala starka. »Junaško je padel... mesto se bo spominjalo svojih junakov... Ah mi smo izgubili svojega edinega rednika, edinega sina in brata...« Nisem mogel prenašati njene bolečine in besed. Tiho sem odšel. Na ulici so mi solze nezadržno tekle po licih. Spet nemška patrulja. Odpeljali so me v zapor, kjei" so vse celice, vsa dvorišča, vsi prostori bili nabito polni. Potem zasliševanja Gestapa, mučenja. prisilno delo. Še so žive priče tega, nenavadne priče, bivši j pripadniki četniških trojk. Preveč smo bili usmiljeni do svojih krvavih nasprotnikov! In končno leto 1944, ko mi je u-spelo pobegniti in se spet vključiti v partizanske vrste. Postal sem borec VIH. črnogorske brigade, hudo ranjen v bitki za Varaždin 6. maja 1945. Danes sem 90-odstot-ni invalid. Po vojni sem še obiskal Kadinjačo. Lskal sem češnjo, ki nam je bila za zaklon v krvavem spopadu in kjer sta bila smrtno zadeta dva mitraljezca, kjer je tako tragično preminil nepozabni Aco. Prehodil sem vse področje spopada in mislil na stotine padlih, ki jim ni bila pretežka smrt v borbi za velike ideale, za svobodo, enakopravnost, bratstvo med ljudmi. Češnje nisem več našel. Tudi njo so umorili. Bila je vsa polna svinca in jekla, so mi povedali. Polagoma se je sušila, potem so jo podrli vetrovi. Ostal je samo njen štor. Tu sem dolge ure stal in mislil. O tem nisem še nikoli spregovoril javno. A moj prijatelj in šolski tovariš, Slavko Vukosavljevič, avtor poeme »Kandinjača«, pa meni, da to ni prav. «0 tem morajo spregovoriti tudi umetniška dela,« pravi. A tudi to pot, ko sem se odločil, da obudim te spomine, nisem to storil zaradi sebe, marveč zaradi vseh tistih, ki so za vselej ostali na krvavi barikadi Užiške republike. (Konec) V/. UMETNOSTNIH GALEBU M. Namicci pri Feltrinelliju Osemindvajsetletni Firenčan Ma-urizio Nannucci, ki razstavlja v galeriji centra Arte Viva — Feltri-nelli, spada med tiste ustvarjalce, ki metodično raziskujejo globlje bistvo nekaterih likovnih učinkov z namenom širšega vizivnega iz-koriščevanja. Zato je njegov delokrog proučevanje vizivne informacije. Razen tega pa se ukvarja še z eksperimentalno poezijo ter so deluje v študijski skupini elektronske glasbe «S 2 FM» iz Firenc. Poslednja dejavnost nam morda pomaga bolje razumeti izvor njegovih čmo-belo poslikanih kvadratov. Ti so namreč po svoji geo-metričnosti krivuljasto zaključenih oblik, ki iz progastih tanjšin prehajajo v napihnjenost zapletenih destilacijskih retort, v marsičem podobni Savartovim figuram, ki jih naredijo zvoki na s peskom posuta vibrirajoča opna. Njih posebnost pa je predvsem v porazdelitvi belega in črnega do tiste mere, kjer gledalčeva občutljivost določa, ali naj sprejema njih risbo kot črno na belem ali pa narobe. Zaradi tega risba brez zavestnega napora prehaja za oko nenadoma iz pozitiva v negativ in narobe, kar povzroča rahlo utripanje lista. Pri tem pa je udeležen tudi sluh, ki neprestano sprejema registrirano elektronsko glasbo že omenjene študijske skupine. Približuje se torej Nannucciieva umetnost ustvaritvam z opartnimi učinki. Vendar pa se v njih programatičnosti v končnem bistvu nikdar ne uresničuje dosledno. Vrhunski tolmač in kritik najnaprednejšega v sodobni likovni umetnosti, Gillo Dorfles, ki nam Nannuccija predstavlja v katalogu, se je moral tu poslužiti razlage Lare Vinca Mašini, ki se zgoščuje v označevanje tega udejstvovanja kot procesa makro in mikroskopi-zacije, ki je značilna za naš čas, kjer se na eni strani skušajo dela tehniške civilizacije zmanjšati miniaturno, na drugi strani pa povečati v še nevideno ogromnost. Nelda Stravisi v Občinski Nelda Stravisi je pričela poslednja leta vzbujati pozornost poznavalcev tržaške grafike s prefinjenimi ujedankami, ki so predstavljale kamnitost in kršno vegetacijo Krasa ter močvirnate predele obale okoli Gradeža. Tem ujedan-kam so se v poslednji dobi pridružili večji obarvani listi z enakimi motivi, toda izpeljan’ s posebno izvirno obdelavo ki je izšla iz jedkanja ter združuje poleg tega se učinek belin batikne tehnike, akvarela m perorisbe Zaradi nenavadne čistoče in zračnosti risbe, rahle, ampak s strokovno odločnostjo dokončane izvedbe, so tovrstni listi povsod izstopali na skupnih razstavah in slikarki zato prinesli nekatere nagrade in priznanja. Kot rečeno, smo ta dela Stravi-sijeve videvali le na skupnih razstavah. Zato nam njena prva osebna razstava v Občinski galeriji končno nudi širši pregled preko njenega dela in omogoča točnejso oceno kakovostne ravni. Ta je vsekakor zadovoljiva. Naravno pa je, da tu poleg ujedank prevladujejo obarvani listi v pravkar omenjenem načinu obdelave. Odkrivajo nam pa eni in drugi, da je slikarka predvsem čista krajinarka, ker le redka so tu dela drugačne vsebinske zasnove na primer s kako jadrnico ali pristaniškimi žerjavi- Vsebina je namreč vse preveč pogojena v posebnosti sestavljenega, torej mešanega načina upodabljanja. V njem prihajajo do vrhunskih učinkov zlasti razdrapane batikove beline in živahno razrahljana risba. Oboje pa uspe Stravt-sijeva za oko uspešno uravnovesiti z vnašanjem vzporednosti vodoravnih paštnov in podobnih terenskih profilov. Tako lahko štejemo med najboljša dela te razstave liste «Pokrajina s trtamh, «Vegetacija v laguni/, in «Periferija*, ki se ponavljajo še c nekaterih izpeljankah. Priznat: pa moramo, da je Neldi Stravisi uspele ustvariti vrsto zanimivih slik, ki so dostojen okras sodobno urejenih domov. MILKO BAMBIČ „0pere di Togliaff" v šestih knjigah Založba «Editori Riuniti« je že dala v promet prvo knjigo zbirke, ki nosi naslov «Opere di Togliatti« in ki jo ureja Ernesta Ragionieri. Zbirka bo obsegala vsa dela, vse govore in glavne dokumente skoraj petdesetletnega političnega in intelektualnega dela velikega italijanskega komunističnega voditelja. Zbirka bo obsegala šest knjig in sicer obdobja od 1917 do 1926, od 1926 do 1940, od 1940 do 1947, od 1947 do 1956, od 1956 do 1964. v šesti, zadnji knjigi pa bodo: bibliografija, splošni seznam snovi in kronologija Togliattijevega življenja. V prvem zvezku zbirke, v zvezku, ki je že v knjigarnah in ki zavzema obdobje od leta 1917 do 1926, so objavljeni Togliattijev1 članki in spisi, ki obsegajo njego-vo politično življenje od začetka sodelovanja v socialističnem tisku in vse do tretjega kongresa KPL nadalje so objavljeni številni ze*° zanimivi dokumenti Nekaj dokumentov je popolnoma novih, v P°j sebnem poglavju pa so objavljen* tudi nekateri politični dokumenta ki se Togliattiju le pripisujejo. V drugem oddelku so zbrana Togliai' tijeva poročLa Kominterni med lf" ti 1923 in 1925 in ki predstavljajo analizo italijanske politike ter analizo delovanja KPI v tej dobi. * tej knjigi so rudi nekatera pisma, ki jih je Togliatti pisal Gramsciju in Scoccimarru med petim kongresom komunistične internacionale. liitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMrtBiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiitiiiiiiiinii8iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiBiiiiitMiiaiiaiiiiaiiiaBiiiiiiiatiiiiiiiiiaiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii,iiiiiiiiaiiitiiiiiiiiii'|,,v Koroški deželni glavar Sima o kulturnih stikih s sosedi V začetku preteklega teana je bilo v Celovcu zasedanje koroške ga deželnega parlamenta, na katerem so sprejemali deželni proračun za prihodnje leto. Na tem zasedanju se je razvila tudi ob širna razprava o potrebah in problemih kulturnega življenja Koroške. Veliko je bilo govora o usta novitvi visoke šole v Celovcu, za kar pa ni kompetentna izključno deželna vlada, pač pa mora o tem odločati tudi zvezna vlada. V razpravi o kulturni politiki dežele je spregovoril tudi koroški deželni glavar Sima, ki je obširno govoril tudi o kulturni izmenjavi med tre mi sosednimi deželami - Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko kra jino. Med drugim je deželni gla var Sima poudaril, da se je kul turna izmenjava s sosednimi deže % »pf* Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar • 7.30 Jutranja glasba • 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Pod farnim zvonom v Bazovici - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah 17.00 Orkester Safred - 17.20 Slovenščina 17.30 Ansambel A. C. Jobi-ma - 17.40 D. Sedmak: Osnove psihologije - 17.50 Ženski vokalni kvartet - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Sopranistka Eva Per-tot - 18.55 »The International Pop Orchester« - 19.10 Plošče za vas • 19.30 Znane melodije - 20.00 Šport - 20.35 A. Dvorak: »Vrag in Katarina«, opera v odmoru: »Pogled za kulise« - 22.50 Črni cvet. 12.05 Plošče 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 14.15 I. Svevo: »Un marito«, I. dejanje. Kopat 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba • 8.00 Prenos RL - 10.15 Plošče - 11.00 Radijska šola - 11.15 Orkester - 11.30 Današnji pevci 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 S. Mancini in C. Francis - 14.15 Mladinski zbor * 14.45 Za prijetno razpoloženje - 15.30 Iz operetnega sveta - 18.30 Tretja stran - 16.45 Operna glasba - 17.15 Orkester - 17.40 Polke in valčki 18 00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Sacha Distel -22.10 Jazz. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- T0REK, 12. 0ECEMBRA 1967 ročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Čajkovski, De Falla, Chopin... - 10.05 Šola 10.35 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt 14.40 Ital. popevke 15.45 Plošče 16.00 Spored za mladino 16.30 Francoske plošče 17.20 Detektivka 17.35 Interpretacije Chopina 18.15 Glasba za mladino 19.35 Luna park • 20.20 Negri: »Giovanni Sebastia-no» in Fusco: «L’ultimo venuto« - 22.30 Jazz. II. program 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album iO.OO Radijska priredba 10.15 Jazz 10.40 Popevke - 11.00 Filmske novosti - 11.48 Pesmi - 13.00 Rita Pavone - 14.04 Juke box - lo.OO Vrtiljak pesmi - 16.05 Rapsodija - 17.35 A. Sharp: »Campione di pianoforte« - 18.35 Veliki pomorščaki 20.00 »Ferma la mušica« - 21.10 Jazz - 21.50 Plesna glasba slov. operah • 9.25 Tamburaški zbor III. program 10.00 Skladbe za klavičembalo -10.55 Prva Malipierova simfonija - 11.15 Rahmaninova sonata - 11.50 Haydnov koncert - 12.20 Mozart in Poulenc - 13.00 Kvartet Barylli - 14.30 Iz Mascagnijeve opere »Lo-doletta« - 15.30 Nove plošče -17.10 Galuppijev koncert - 17.20 Angleščina - »8.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert 20.15 Ruska revolucija 20.45 Rosso di San Se-condo: »La scala«. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Naši solisti v 8.55 Radijska šola 9.40 »Cicibanov svet« 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki 11.15 V ritmu današnjih dni 12.00 Na današnji dan 12.10 Iz opusa S. Vremšaka 12.30 Kme tijski nasvet: 12.40 Pihalni or kestri 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Valčki 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. orkester ■ 18.00 Ak tualnosti - 18.15 Slov. narodne 18.45 Družba in čas 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Les Chacha kas - 20.00 F. Marceau: Čast mi je - 21.15 Deset pevcev 22.15 Jug. glasba - 23.05 D. Kolundjija: Pesmi. Ital. televizija 10.30—12.30 šola 17.30 Dnev nik - 17.45 Spored za mladino 19.15 Kitajska civilizacija 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 S. Lopez: »Mario e Maria« - 22.30 Francesco Borro mini - 23.10 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik - 21.15 TV pošta - 22.15 Včeraj in danes. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 18.25 Film za otroke 18.40 Kulturna panorama - 19.20 Grčija, vest človeštva 20.10 Obzornik 20.40 Ob 30-letnici prihoda tov. Tita na čelo partije 21.10 Rejenka, film - 22.50 Poročila. lami v minulem letu ugodno razvijala, čeprav ni prišlo do predvi-dene uradne izmenjave s Trstom-Ker glede kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo ni kakih na j čelnih problemov, je deželni glavar | Sima govoril predvsem o kulturni izmenjavi med Koroško in Furlanijo Julijsko krajino. Glede tega je rekel, da se ta izmenjava razvija v senci zaostritve odnosov med Avstrijo in Italijo. Deželni glavar Sima je posebej , poudaril, da pomeni kulturna >z; ^ menjava med sosednimi deželam* ^ najboljše sredstvo za razumevanje med narodi. To je prišlo še posebno do izraza letos, ko se Je napetost med Avstrijo in ItaliJ® ponovno močno povečala, kar Pa ni b vtve 10 oviralo dobrih sosedskih odnosov med Koroško in F"ur-lanijo-Julijsko krajino. Posamezne dežele, je dejal koroški glavar, sicer ne morejo voditi svoje zunanje politike, ker Je to stvar zvezne vlade, lahko Pa se potrudijo, da se tudi v času velikih napetosti meu državami i*e pretrgajo niti dobrih sosedskih odnosov. Gledališče «Boško Buka» v Ljubljani Minule dni je bil gosteh Ljubljani ansambel otroškega mladinskega gledališča tBoško ““ ha« iz Beograda Za IjubljunsK mlade ljubitelje gledališke nme nosti so priredili posodobljeno dru matizacijo znane pravljice o * petki izpod peresa srbskega ki'1 ževniku Aleksandra Popoviča. BeZ. grajski gostj so si z odlično ** vedbo omenjenega dela na niu osvojili simpatije ljubljanskih skovalcev in poželi zelo lep uspen' Prireditev je bila v dvorani Ijanskega mestnega gledališča * je bila ob vsaki predstavi nab' polna. Otroško gledališče »flo«* Buha» deluje z uspehom že . povojna leta in si je pridobilo *“0 zunaj glavnega mesta velik uO1,, Poleg tega gledališča, ki deluje Beogradu, sta v Jugoslaviji še d* podobni gledališči za mladino, sicer eno v Ljubljani in eno Skopju. primorski dnevnik — 5 - 12. decembra 1fK7 VESNA. ITALA 2:0 (0:0) Zelo koristna zmaga pomlajene postave Vesne STRELCA: v 9’ d.p. Renner, v 26’ d.p. Finottc. VESNA: Rado Tence; Danilo Sulčič, Tretjak, Finotto, Raimonao, Silvano Sulčič (k); Boris Tence, Milič, Renato Košuta, De Michele in Renner. ITALA: Plamano; Ballaben, Del Pin; Alt, Zearo, Zampa; Šanson, "^toga, Seronetta, Sussi (k) in Guttignon. SODNIK: Rumiz (Videm) KOTI: 5-3 za Vesno. OPOMBE. Igrišče v povprečnem stanju. Mrzlo vreme. Približno gledalcev. V 25’ se je hudo poškodoval Marega (I), ki je moral ^Pustiti igrišče. Sodnik je pismeno opomnil Seronetta (I) in Silvana Stllčiča (V). Zelo mrzlo vreme ni preprečilo, ---------------- 03 se ne bi v nedeljo zbralo ob robovih nabrežinskega igrišča 300 gledalcev. Na sporedu je bila tek-JPa Vesna — Itala. Za Križane je Mo nedeljsko srečanje izredne važ-n?sti, kajti položaj Vesne v lestvici ™ ravno najboljši in vsaka točka J? dobrodošla. V nedeljo pa so Rfižani osvojili kar dve točki in * na račun močne enajsterice Itaki ki je še vedno na drugim mestu v lestvici. Gostje niso pokazali jlifi izrednega, razen prepričljivo so-udnost v obrambi in še kar organizirano sredino igrišča. Ko pa s.. Je Marega hudo poškodoval in )e jboral celo dokončno zapustiti igri '-'•e, so gostje vidno popustih na Spori-;«: :_i_____ ____3.. "edini igrišča, kar so seveda izkoristili Križani, ki so sprožili celo "Sto nevarnih napadov, ki so se SKUPINA D IZIDI ‘Vesna — Itala 2:0 Mariano — ‘Torriana 3:1 ‘Edera — Pro Monfalcone 1:0 S. Pier dlsonzo — ‘CRDA 2:0 ‘S. Canzian Rosandra 1: 0 Farra — Sagrado 1: 1 S. Lorenzo — Libertas 1:1 Turriaco - - ‘Romans 1:0 LESTVICA Edera 10 8 1 1 16 5 17 Mariano 9 6 1 2 12 6 13 Itala 9 6 0 3 11 6 12 Sagrado io 5 2 3 17 9 12 S. Pier d’Is. 9 5 1 3 9 14 !) Cibertas 9 3 4 2 12 7 10 Romans 10 3 4 3 12 10 10 Torriana 10 4 2 4 11 11 10 Turriaco 10 3 4 3 12 13 10 Rarra 9 3 3 3 9 9 9 S. Canzian 10 3 3 4 11 12 9 Rosandra 10 4 0 6 13 10 8 »osna 10 2 4 4 9 12 8 R. IHnnfal. 9 3 0 6 11 18 6 CRDA 10 1 3 6 4 15 5 S. Lorenzo 10 0 4 6 5 19 4 Prihodnje tekme (17. t.m.) fagrado - Itala, Rosandra - E-dera, P. Monfalcone - San Lo-renzo, S. Pier dlsonzo - Vesna, Turriaco - S. Canzian, Maria-no - Farra, Libertas - CRDA, Torriana - Romans. za las izjalovili. Pod stalnim pritiskom pa so gostje le morali popustiti in domačini so jih tako dva-krat presenetili. Nedvomno zaslužena zmaga Križanov, gostje pa l-majo zgovorno opravičilo: Marego-vo poškodbo, ki je za trenutek zmedla celotno moštvo. Križani so tudi tokrat igrali s prenovljeno postavo. V moštvo se je namreč vrinil Silvano Sulčič, kajti Michelini je — kot krožijo vesti — dokončno pustil kriško moštvo. Upajmo, da je Michelinijeva odsotnost le začasna. Vsekakor pa je ekipa solidno reagirala tudi na ta handicap. Renner je namreč v zadovoljivi formi in celotna ekipa je tako oživela. Naj omenim se soliden De Michelijev nastop, pa si lahko razlagamo neko premoč, ki so jo Križani imeli na sredini igrišča. Prvič pa je v nedeljo v tem prvenstvu za Vesno nastopil branilec Tretjak, ki je zamenjal Marche-sana, ki zaradi delovnih obveznosti ni mogel igrati. Tretjak ie povsem zadovoljivo zaigral in skoraj onemogočil svojega neposrednega branilca. Nasprotniki? Niso zablesteli. Njihova glavna moč je obramba, kjer je prosti branilec Zearo skoro nepremagljiv. Izredno močan < morda najmočnejši v tej tekmovalni skupini) pa je stopper Alt, ki je logično onemogočil veterana Rena’a Košuto, ki se je sicer potrudil, da bi prodrl v nasprotno obrambo. Za petami pa je imel neizprosnega varuha. V napadu pa so gostje nekoliko razočarali (mislimo na del i-gre, ko so bili igralci Itale še v enajstih). Kronika. V uvodnih minutah sta ekipi o-sredotočili igro na sredini igrišča. Branilci so neizprosno čistili kazenski prostor. Skratka, nezanimiva igra za premražene gledalce. V 25’ pa dogodek, ki je morda odločil tekmo. Renner in Marega sta hotela z glavo odbiti žogo, pri tem pa sta se silovito trčila z glavama. Marega je nezavesten obležal na Meh. Odnesli so ga z igrišča,- Gostje so tako ostali v desetih. Križani so lahko mirneje zaigrali ih tudi udobneje organizirali igro. V 43’ najnevarnejša akcija. Tretjak je močno streljal v vrata, Plamano pa je le odbil žogo, ki je nato zadela prečko in šla v out. V drugem delu igre so Križani takoj prijeli vajeti igre v svoje roke in stalno napadali, že v 9’ je po prisebni akciji Borisa Ten-ceja Renner iz ugodnega položaja realiziral. Vesna je še stalno napadala in v 12’ je De Michele za las z glavo zgrešil cilj. V 20’ spet Renner. V 26’ pa je Finotto izven kazenskega prostora povečal rezultat z močnim strelom: 2:0 za Vesno. Najboljši v vrstah Vesne so bili Renner. De Michele, Raimondo in delno Boris Tence. PRIMORECALABARDA DARWIL 1:2 (1:2) Trebensko moštvo v kritičnem stanju PRIMOREC: Carli V., Parovel L., Pappatico D., Kalik B., Kralj E., Carli R., Čuk B., Milkovič S..Vremec D., Čuk E., Možina T. ALABARDA DARWIL: Romano V., Verzier S., Kert M., Cor- tellino R., Teat A , Crevatin G., Manzin V., Silvestri G., Venturi F., Coslovich N. KOTI: 9:4 za Primorca. STRELCI: Crevatin v 4’ p.p., Silvestri v 5’ p.p. Carli R. v 45’ p.p. Za Trebence se položaj v lestvi- ci vedno slabša. Nedeljskega po- raza si niso niti od daleč nadejah. Srečali pa so enajsterico, ki se je pokazala z dobrimi igralci in se skušala uveljaviti od vsega začet ka, čeprav s trdo a vendar odločno igro. Alabarda Darwil je v glavnem nadkriljevala Trebence in nadzorovala njihove akcije, ki so umi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiii m iriiiiiMniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiii ii im n iiuiiimiiiiu m umi IINION-AIIRISINA 0:2 (0:0) UNION: Černigoj, Truant, Prisciandaro, Gombač. Morin, Fortez-za, Gersin, Poropat Nadlišek, Negrini, Morabito je pričel nenevarno akcijo. Žogo je AURISINA’ Čiacchi, Di Mauro, Olenik, Bartole, Cociani, Farina, Doglia, Pangos. Rudes, Bortolotti, Segulin. STRELCA: d.p. v 5’ Rudes, v 40’ Bortolotti S tretjim zaporednim porazom je Union zdrknil precej nizko v splošni lestvici nogometnega prvenstva III. kategorije. Upamo, da je to le kriza prehodnega značaja, saj ji botruje cela vrsta nevšečnosti. Dva titulama igralca sta bila izključena, tekmo ie ekipa Končala v osmih, ker sta se Fortezza in Gersin hudo poškodovala. Poročata pa je sodnik nerazumljivo izključil Nič čudnega torej, ako je bil Union poražen. Tekma je bila od vsega začetka tehnično in agonistično na zelo visoki ravni. Napadi so se izmenjavali na obeh straneh, obrambi pa se nista pustili prevarati. Razen prejetih golov, za katera je kriv v glavnem nesiguren vratar, je Unionova obramba solidno zaigrala. Naj bolje se je izkazal prosti branilec Gombač, ki je imel vrednega antagonista v vrstah Aurisine, in sicer Cocianija. prvi polčas se odlikuje oo silovitih napadih, toda vratarja le redko posežeta v igro, za kar ere zasluga branilcem. Škoda le, da si je Fortezza poškodoval nogo in je moral odstopiti Njegova odsotnost se je v nadaljevanju poznala, saj je zmanjkal nujen element na sredini igrišča. Drugi polčas je Union začel z nasprotnim vetrom, ki je v 5’ pri- le redkokdaj prišle do izraza. Trebensko moštvo je stopilo na igrišče misleč, da bo odneslo domov prve. zmago, in to brez večjega na pora. Na žalost so se Trebenci zmotili. Zdi se, da v trebenskih vrstah nekaj ne gre. Posebno slabo se je tokrat izkazala obramba, , ki je le s težavo odbijala hitro in nevarno igro napadalcev Alabarde Danvil. Trebenski napadalci pa so naleteli na solidno obrambo nasprotnikov. Enajsterica Primorca se bo morala v bodoče trdo boriti in izboljšati vse svoje vrste, če se hoče povzdigniti z dna lestvice, kjer je sedaj zasidrana. Zmeda, ki je tolikokrat nastala v trebenski obrambi, jo je tokrat drago stala. Že v četrti minuti prvega polčasa je Crevatin izrabil trenutno zmešnjavo pred treben-skimi vrati in realiziral za Alabar- LOČNIK-JUVENTINA 0:2 (0:1) Juventina prebrodila krizo? JUVENTINA: Marušič, Paškulin, Rosolen, Tabaj, Ferfolja, Milocco, Collini, Marson, Makuc. LOČNIK: Franzot, Vidoz, Bregant, Giacomini, Tuzzi, Vidoz II., Iansig, Spongia, Seculin, Gratton, Gaier. KOTTI: 4:2 za Ločnik. STRELCI: p.p. 38’ Collini, d.p. 39’ Marson. SODNIK: Lizani iz Trsta. V drugem srečanju s sosedi so prestregel. Rudes ki je od daleč d j , Samo mlnuto kasneje, streljal v vrata Cermgoj mu je sel |e drugi gol. Pappatico je po nasproti, žoga je bila visoka in je ; ^ žogo proti lastnim vratom, končala v /gornjem desnem kotu vratar Carli v. je sicer izstopil a vrat. Union začne takoj napadati, j žogo zgrešil ker je bil pri tem ovi-prednja vrsta gradi akcijo za ak- I ran in Silvestri jo je z lahkoto cijo, žogo dobi nato Morabito, ki porinji v vrata ter ustvaril drugi se prebije do vrat Aurisine. Že ho- I zadetek za Alabardo. Torej samo če streljati, toda dva nasprotnika prvih pet minut je poteklo in uso-ga podereta v kazenskem prostoru, , da Trebencev je bila zapečatena, nakar bi po vseh pravilih sodnik Trebenci so sicer reagirali a z ne moral dosoditi enajstmetrovko. Te j preveliko zagrizenostjo. Imeli so pa ni bilo, kot da se ne bi nič zgo- prjlike izenačiti in celo preiti v dilo. V 15’ sta močno trčila Poro- ! prednost, pa niso jih izrabili. V pat in Olenik. Unionov igralec se i šestnajsti minuti je imel Čuk B. je, ves okrvavljen, sodniku pritožil, tik pred praznimi vrati žogo, toda ta pa ga je brez razlage vrgel z ! Preveč je okleval in njegov šibki igrišča. V 21’ nova nevarnost za ! 3trel je z glavo odbil nasprotnikov Union, toda Bortolotti je zadel vrat- I branilec. Deset minut kasneje dru-nico. Od 33’ dalje igrajo unionovci ! ga lepa prilika za Trebence. Čuk v osmih, ker je moral tudi Gersin | b. strelja enajstmetrovko, toda vra-zaradi poškodbe zapustiti igrišče. V tarju naravnost v roke. V zadnji Juventinci nekoliko popravili neugoden vtis, ki so ga naredili na publiko v preteklem srečanju z Au. daxom, ki jih je porazil na neverjeten način s petimi goli. V Loč-niku se je štandreška ekipa ponovno pokazala kot celota, ki uspe koordinirati svoje akcije in izkoristiti šibke točke nasprotnikov, ne da bi zato zapadla v grobo igro. Že prvi gol, ki so ga rdeče beli naredili v 38’ prvega polčasa, je bil nekaj lepega. Začel se je na desni strani terena na cross Miloc. ca, ki je podal žogo čez celo o-brambo domačinov Colliniju, ki jo je sam čakal na levi in jo silovito brcnil s poševnim strelom v desni kot vrat. Kljub obojestranskim napadom s prevladovanjem Juventi-ne prvi polčas ni prinesel nobenega gola več. V lepi formi se je spet pokazal Marušič, vratar gostov, ki je dvakrat rešil lastno mrežo: prvič mu je uspelo ubraniti ne- varen kazenski strel Tuzzija, kmalu zatem pa še strel Spongie. Drugi polčas je v 14’ prinesel akcijo Marsona, ki je skušal narediti nov gol, a mu ga je prečka odbila. Zato pa ga je revanžiral v 38’, ko mu je strel uspel in prinesel Juventini točko več. Minuto zatem je Ločnik izgubil enega igralca: sodnik je namreč izključil Spongio, ki je igral nekorektno in je bil že parkrat opozorjen. Igralec je bil verjetno živčen, ker mu ni uspelo zadostiti pričakovanju, ki ga je njegova ekipa stavila vanj in se je prepustil grobi igri. Deloma so zgrešili tudi vodje ekipe, ker so ga za njegovo prvo tekmo postavili v enajsterico prav v derbyju, ko se ni še utegnil prilagoditi soigralcem. Tudi drugi igralec, ki so se ga gostje bali, in sicer Gajer, ki prihaja iz Švice, kjer je igral v B ligi, ni bil prenevaren. Pašku-linu je uspelo nevtralizirati ga po- 40’ pa Bortolotti ne zgreši cilja. Truant se je preveč igračkal v kazenskem orostoru, nasorotnik se je polastil žoge in jo prisebno poslal v mrežo. Radi V prijateljski tekmi začetnikov v Boljuncu je Breg premagal začetnike Fortituda z 2:0. V tekmi, ki je bila razdeljena na tri polčase, je nastopilo veliko število mladih pomogel k prvemu zadetku. Farina- igralcev, ki zelo dobro obetajo: •n................................................muli............»UH...................................................................................................... BUEG. ZARJA 1:1 (0:1) Za Breg prvič samo ena točka STRELCI: V 39’ Scocco (Z), v 25’ d.p. Grahonja (B). BREG: Favento; Maver, Bertesina; Cok, Švara, Petaros; Raiča, ^ikuš, Rodella, Grahonja in Cuk. ZARJA: Babuder; Bernetič, Knžmančič M.; Metlika, Baldassin I, •hižmančič V.; Scocco, Pasqualis, Komar, Baldassin II, Sancin. SODNIK: Cecchini. KOTI: 4-1 za Breg. OPOMBE: Gledalcev 500, zelo mrzlo vreme z burjo, bilo je več taže poškodovanih igralcev, opomnjena sta bila Baldassin II in Cok Po šestih zaporednih zmagah je f°krat tudi enajsterica Brega za-~®ležiia prvi spodrsljaj. Ker so bi-u številni igralci poškodovani že začetka prvenstva, je bil trener ®Uselj prisiljen, da se je pričel *edno češče posluževati mladincev, 'M bi pokril vrzeli. Ti so do sedaj y*dno zadovoljili, vendar se jim 'fekio pozna neizkušenost, delno pa Jso dovolj vigrani z enajsterico, bi zaigrali tako, kot znajo. j"eg je od začetka prvenstva izgu-sledeče igralce: Krasno, Hrvati-,*• Petarosa Z., sedaj pa sta še 3že poškodovana Valentič in Ka-«š. v nedeljo so tako v ekipi na-Ropjjj kar štirje mladinci. S tem Du nikakor nočemo zmanjšati zasege odličnih Bazovcev, ki so še e»krat dokazali, da so nevaren out-si6er, kadar nastopijo s popolno Ustavo. Tekma je bila kljub burji na J^ovoljivi višini, čeprav so Bredini v prvem polčasu precej ne Jhkrno zaigrali, zato pa so se v ^higem pognali besno v napad in s° kljub nasprotni burji nadoknadil gol razlike, številni gledalci ®3 so nad igro obeh ekip bili nad-zadovoljni. Zarja je zapustila vhs odločne in zelo lepo organiz,-ekipe s trdno obrambo in ze-i močno sredino igrišča, kjer se ^ porajala lepa skupna igra celotnega napada; in če bi v nedeljo Oblaga pripadla rdečim, bi Jim nih-^ ne mogel ničesar očitati. Zelo Je izkazal tudi Babuder, ki je Večkrat z izrednimi posegi reši. Syoja vrata. Brežani so bili nas-Dfotno zelo pomanjkljivi prav na ***dlni igrišča in tudi obramba je vetkrat zaškripala; bili so precej Etični v prvem polčasu, zato pa So v drugem polčasu toliko bolj Jagrizeno zaigrali. Tekma je kma-‘U dobila svojo obliko. V prvih mi-nUtah pa sta prevladovali obrambi ‘b igra se je odvijala pretežno na ,redini igrišča V 19’ se je izkazal Babuder, ko Je krasno ubranil močan Petaro-s°v strel. Druga priložnost za Breg v 21’, ko je Raiča v voleju poslal *bgo za malenkost nad prečko, v pa je Babuder ponovno reši Določaj, ko se Je pogumno vrgel pr&honji pod noge. Nato so pr-0*11 prevladovati rdeči: v 29 J Dšel scocco, a Švara ga je zad-Ml trenutek ustavil. V 37’ lepa ‘Ombinucija Križmančič V - Scoc *o, Ju sta izkoristila trenutno zuie do brežanske obrambe, ki pa je takoj razčistila položaj. Dve minuti nato so Bazovci prešli v vodstvo. Zelo lepo so prodrli pred vrata: Favento je skočil v prazno, Scocco je žogo prestregel m jo z glavo poslal v vrata, a na črti mu je z glavo odbil Švara, na žalost samo do Scocca, ki vdrugič ni zgrešil. V drugem polčasu je bila igra zelo živahna in Breg je ostro napadal. Zarja pa je skušala ogrožati plave s protinapadi. V 12’ je Metlika na strel Petarosa lepo re šil z glavo v kot. V 25’ je Mikuš s prostim strelom poslal žogo ze lo točno v kazenski strel Bazovcev do Grahonje, ki Je brez oklevanja strelja! in premagal Babu dra. Zarja je po golu reagirala a Breg je vseeno imel pobudo. V 33’ je prodrl Rodella a Babuder je ponovno rešil. V 43’ pa je Favento lepo ubranil strel V. Križmančiča Vedenje atletov je bilo zelo šport no in za to je delno pripomogel tudi odločni sodnik, ki je tekmo zelo dobro izpeljal do kraja. -Loki- S. SERGIO - BREG 3:1 Kljub porazu dobra igra STRELCI: V 30’ p.p. Da Gioia iz enajstmetrovke; v 40’ p.p. De-lazotti, v 4’ d.p. Trioli in v 31’ Kocjančič. S. SERGIO: Mervich; Pregare, Coscia; Visintin, Fomasaro, Da Gioia; Valente, Turris, Trioli, Delazolti; Mirabile (Coloni). BREG: Žerjal; Slavec V., Kocjančič; Lovriha, Bandi, Bordon; Slavec I., Zahar, Krmec, Opara, Stranj. SODNIK: Riva. KOTI: 2:2. Mladinci Brega niso mogli v ne- deljo s tako nepopolno postavo kljubovati precej močni enajsterici S. Sergio. Odsotni so bili namreč Kuret, Gerli, v prvi ekipi pa so nastopili Cok, Cuk, Rodella in Mikuš; za nameček pa se je v 5’ d.p. ponesrečil Bandi, ki je nato zapustil igrišče. Tehnično so bili veliko boljši domačini, vendar so Brežani pokazali veliko požrtvovalnost in zagrizenost. Tekma je bila zelo ostra, a je potekala vedno zelo športno in korektno in Brežani so s tem popravili vtis, ki so ga napravili v nedeljo. Ponavljali pa so še vedno staro napako, to je: nasprotnike so puščali preveč same. S. Sergio je takoj prevzel vajeti v svoje roke in v 14’ bi kmalu prešel v vodstvo. Valente je podal globoko v kazenski prostor Brežanov: Da Gioia je podajo prestregel in se znašel sam pred Žerjalom a je v naglici streljal ven. V 23’ se je Breg nevarno približal vratom Tržačanov. Zaharjev prosti strel je povzročil precej zmede, a obramba je le rešila. V 30’ je stisnil S. Sergio goste v kazenski prostor. Žoga se je nerodno odbila od tal in zadela Lovriho v roko. Sodnik se je prenaglil in dosodil enajstmetrovko ki jo je Da Gioia realiziral. V 40’ je Žerjal odbil z roko prekratko do Delazottija, ki je podvojil rezultat. Drugi polčas je bil ves v korist domačinov, medtem ko so se plavi opirali le na protinapade, ki pa so jih nasprotniki že v kali zatrli. Ze v 4’ je Trioli po osebni akciji povečal rezultat. V 31’ pa so Brežani znižali razliko. Iz kota je žoga prišla do Kocjančiča, ki je izkoristil zmešnjavo pred vrati S. Sergia in poslal žogo v mrežo. Štiri minute kasneje je Trioli zbežal branilcem in streljal. Stranj je skušal odbiti, a bi kmalu zakrivil avtogol, če ne bi Žerjal zadnji trenutek rešil. Kljub porazu so Brežani zapustili dober vtis, posebno pa sta se izkazala Stranj in Kocjančič, še kar dobro pa so zaigrali tudi ostali. — Loki — iiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiitiii P. I. ARMA1A-S0V0DNJE 1:0 Sovodenjci zopet brez točke STRELEC: v 45’ p.p. Mosetti. POGGIO T. ARMATA: Gregori:Odorico, Toffolo; Mosetti, Brumat (kap ), Comiediz; Frottiani, Peric Fabbris, Cotič in Battiston. SOVODNJE: Ferfolja S.; Kuzmin, Devetak; Čeme, Petejan J., Ferfolja B. (kap); Petejan B., Sfiligoj, Ferfolja A., Dužman in Marega. OPOMBE: nebo oblačno, vreme mrzlo, igrišče dobro a zamrznjeno. V 26’ d.p. zapusti igrišče Sfiligoj S. zaradi poškodbe. KOTI 6-2 za Sovodnje. SODNIK: Piani iz Kaprive. Nedeljska tekma, ki je Sovodenj-ce opeharila (zaradi podcenjevanja nasprotnika), ni bila na zaželeni tehnični ravni, zato tudi ni dala možnosti, da bi Sovodenj ci bolje zaigrali. Vsekakor nosi dokajšnjo krivdo poraza tudi sodnik, ki bi moral odmeriti vsaj dve, če ne tri enajstmetrovke za «bele»: najprej v prvem polčasu ko je branilčs jana, nato spet enak prekršek s krajše razdalje, sodnik pa obakrat odreče enakovredni kazni. V tretjem primeru pride tudi do hude poškodbe; Petejan «krosira» z lepe pozicije, nastopi Sfiligoj, ki ga branilec zruši, zrušenega pa ga srednji branilec brcne v obraz. Vse pritožbe so zastonj: sodnik odredi kazenski strel v dveh. Medtem Sfiligoj zapusti igrišče in mora na pregled v bolnico. Ostala krivda leži vsa na zelo nervozni ekipi Sovodenjcev, ki so od samega začetka nevarno ogrožali vratarja Gregorija potem pa je začel napad pešati. Predvsem bi omenili le strele Dužmana, ki so zgrešili le za las. V 26’ p.p. pogodi prečko Čeme; s sijajnimi strelom Sfiligoja spravi sovodenj-ski napad v hudo zadrego vratarja a tekme Breg - /a* j- v Boljuncu. Žoga leti v gol - 1:0 za Zarjo minuti prvega polčasa končno zadoščenje tudi za trebensko enajsterico. Možina F. je z desnega krila podal z lepim driblingom priborjeno žogo Kralju R., ki jo je z silovitim strelom poslal v vrata. V nadaljevanju so skušali Trebenci izenačiti. Njihova igra pa ie bila vse premalo prepričljiva; poslali so sicer več strelov proti vratom Alabarde Darvvil, toda brez veeiega -učinka. IL-dvajseti—minuti, je Coslovich namerno napravil prekršek nad Parovelom, ta je reagiral in sodnik je oba izključil iz igrišča. Trebenci se niso dovolj potrudili, da bi si priborili vsaj eno točko. Proti koncu se je njihova igra še poslabšala, v obrambi je prišlo celo do takšnih napak, ki bi jih lahko privedle do še slabšega izida. Trebensko moštvo nima še kot enota tiste prodorne sile, ki ustvarja gole. Njeni igralci delajo še pregrobe taktične napake, ki jim onemogočajo izvesti do konca začete akcije. Eden vzrokov teh pomanjkljivosti je tudi ta, da nima trebenska enajsterica svojega igrišča, na katerem bi lahko trenirala in se izpopolnjevala v tehničnih in taktičnih izvajanjih. K. R. lllllllllll^llllllllllllllllllllll*lllllllllllllllllllllll*lll•^•*ll•"*ll*,,»•••,,,,,,,,,,,,,,,n,,,,,,,,,,,,,l,,,,,,,,,,,,,,,,l,m,, PRIMORJE GRETTA 4:1 (4:1) Nad šibkim nasprotnikom je bila zmaga lahka STRELCI: 24’ p.p. Boico (P), 34’ Maschietto (G), 1’ d.p. Germani (P), 40’ Milič (P) iz enajstmetrovke. PRIMORJE: Stocca; Paoletti, Babudri; živec, Hervatič, Delise; FrassineUi, Milič, Boico, Verginella, Germani. GRETTA: Matrullo; Maschietto, Umek; Fasano, Mamillo, Fasa-no; Rlzzi, Stangul, Smaldino, Tron, Olarot. KOTI 8:2 za Primorje. SODNIK: Knez iz Trsta. Primorje je stopilo na igrišče z namenom, da popravi negativen nastop z Aurisino in to ji je tudi uspelo z zmago 4:1 nad Gretto. Po rezultatu bi si lahko vsakdo mislil, da je Primorje solidno zaigralo ter prepričljivo zmagalo. Po mojem pa je zmaga Primorja prišla predvsem zato, ker je Gretta dokaj šibka enajsterica. Vsekakor bi morali u-poštevati, da so Prosečani stopili na igrišče v nepopolni postavi, a to jih ne preveč opravičuje. Postava enajsterice in razporeditev na igrišču ni bila preveč posrečena. To se je poznalo predvsem na središču igrišča, kjer je bil odsoten Metelko. Njegovo mesto je prevzel Delise, ki se ni preveč znašel, ker po navadi igra branilca. Milič pa je zaigral pod svojo sposobnostjo. To vrzel na sredini igrišča so opazili in vsi so ga hoteli pokriti. Zgodilo se je tako, da je Boico večkrat ostal sam v napadu ter imel za petami dva ali tri nasprotnike. Zato je skoraj vsaka napadalna akcija bila na ramenih Boica, ki je brez pomoči Frassinellija in Germanija, ker sta oba — predvsem Frasslnelli — trmasto tičala na sredini igrišča. Pozitivna nota je vsekakor v tem, da se je obramba spet izkazala z odličnim prostim Hrvatičem ter da je živec popolnoma rešil problem stoperja. Gregorija, ko mu žoga uide iz rok in pride do Ferfolje, ki skuša streljati a brez uspeha. V 29’ izsilijo Sovodenjci na strel Devetaka kot, ki ga Čeme le za las zgreši. V 32' kazenski strel: Ferfolja poda Duz-manu, ki strelja ob stativi; spet kazenski strel: Dužman poda Sfiligoju, ki strelja ob vratarju in po-godj nasprqt»Oi,stativo, žoga se odbije V polje, a jo Sovodenjci ne Mffjb Tzmjttt. V 45’ edini protinapad domačinov v prvem polčasu: žogo reši Ferfolja, ki poda Kuzminu, ta pa poda prostemu Pe-tejanu, ki zapravi žogo in pozroči kot. Strel s kota odbije pred vrati Kuzmin, žoga prispe Mosettiju. ki s črte kazenskega prostora strelja neubranljivo v mrežo. V drugem polčasu začnejo prodirati domačini, ki so že v vodstvu; obramba pa se ne pusti prevarati; medtem pa Sovodenjci zapravljajo sijajne žoge Sicer pa sodnik slabo sodi in večkrat v škodo Sovodenjcem: v napadu «be-li», sodnik prisodi off-side, ki ga ni; sicer napako popravi a je pozno: pozicija Ferfolje Je bila točna in bi gotovo doprinesla izenačenje. Sledi opisana nezgoda Sfiligoja, nato Battistona, ki istotako zapusti igrišče. V ostalih minutah smo videli še več strelov Pete jana in Dužmana, ki so zapravili marsikatero priliko. Dve minuti pred koncem v napadu domačini: žogo dobi Peric, ki jo poda Frattianiju, temu , pa jo pred nosom odpelje Kuzmin. S Sovodenjci v napadu se zaključi tekma, ki prinese drugi poraz Sovodenjcem. Trener Cijak je po tekmi izjavil sledeče: «Tekmo smo si zapravili sami; če bi vsakdo igral na svojem mestu in igral skupno igro, bi z nekoliko volje gotovo zmagali s 6-1. Krivo je tudi to, da razen obrambe hoče vsakdo realizirati.« K. B. Kronika tekme: Začetni udarci so v korist Primorja, ki se ne znajde ter zato obramba Grette z lahkoto čisti. Prva nevarna akcija nosi podpis Germanija, ki odpravi nasprotnika. Boico ga popolnoma sam čaka v kazenskem prostoru, a Ger- mani hoče zaključiti sam akcijo ter zastrelja visoko nad prečko. V 24’ Primorje gre v vodstvo. Clarot na sredini igrišča v voleju servira Verginelli, ki teče po levi strani ter predloži v sredino Boicu, ki brez oklevanja z glavo usmeri v mrežo 1:0. V 31’ pa ima Delise priliko podvojiti rezultat, a njegov strel se zgubi visoko nad prečko. V 34’ Gretta Izsili kot. Zmeda v o-brambi Primorja. Vsi gledajo, kdo bo žogo odbil. Na njo pride branilec Maschietto ter jo pošlje prek Stoke v mrežo 1:1. že v prvi minuti drugega polčasa gre Primorje v vodstvo z Germanijem, ki je s preciznim strelom pretresel drugič mrežo: 2:1. V 6’ pa se Stoka ponesreči in ostane za nekaj minut na tleh. Kmalu nato pa si Štoka opomore. Primorje se medtem organizira ter pritiska, v 12’ Boico predloži Germaniju, ki iz iste pozicije zanemarja. V 17’ akcija Boica po sredini igrišča; žogo pošlje na levo krilo, kjer Verginella poda v sredino do Miliča, ki tretjič pretrese mrežo: 3:1. V 19’ spet požrtvovalni Boico preigra nasprotnika, a vratar se vrže Boicu pod noge in reši, vendar ne obdrži žoge. Nato pride FrassineUi in vrata so prazna.. Fasano reši v kot. Potem pa Primorje popusti. V 40’ pa sodnik Knez, ki je solidno opravil svoje delo, prisodi enajstmetrovko, ki jo Verginella Izkoristi, da zapečati rezultat na 4:1. Do konca tekme ni več nič novega, kvečjemu pohvala za udeležbo v tekmi. B. R. polnoma in v tem se Je pokazal v popolni formi. Po našem mnenju je bil najboljši igralec Ločrrika levo polkrilo Gratton, ki je stalno načenjal lepe akcije, ki pa niso prišle do zaključka. Nasplošno Je mogoče reči, da ima Ločnik dobra igro v sredini igrišča, a da mu ni uspelo predreti obrambe gostov. Razen tega je v prvem polčasu igra bila korektna, v drugem pa se Je prelevila v precej grob napad s strani domače enajsterice, vznemirjene zaradi izgube, ki se je obetala. Juventinin trener je prelisičil nasprotnike, ko je pomaknil Marsona v desno krilo s svojega navadnega mesta srednjega napadalca. Tako se je Marson zlahka izognil markaciji, ker Ločnik ni bil pripravljen na to pozicijo. Vprašanje je, če je Juventina s to tekmo pre. stala krizo, v katero je padla pred osmimi dnevi. Igrala je dobro, toda ne še tako kakor v začetku prvenstva. Če se hoče spet dvigniti, se mora še poboljšati. Treba je pa reči, da v derbyjih ni mogoče pričakovati lepe igre, a Juventina se je izkazala vsaj s tem, da ni zapadla v težko in nekorektno igro. D. R. SKUPINA C IZIDI ‘Sevegliano — Terzo 3:1 •Fiumicello — Risanese 1:0 •Pocenia — Castionese 1:1 Juventina — *Lucinico 2:0 ‘Percoto — Porpetto 4:0 Ruda — Pozzuolo 3:1 ‘Dolegnano — Audav 1:1 ‘Maranese — Rivignano 1:0 LESTVICA Audax 10 5 5 0 21 10 15 Dolegnano 9 5 4 0 14 5 14 Juventina 10 5 3 2 17 14 13 Castionese 10 4 4 2 11 7 12 Maranese 10 4 4 2 14 10 12 Fiumicello 10 4 4 2 11 8 12 Percoto 9 2 6 1 10 6 10 Sevegliano 10 4 2 4 13 11 10 Pozzuolo 10 3 4 3 12 12 10 Rivignano 10 3 3 4 6 9 9 Lucinico 10 2 4 4 9 n 8 Ruda 9 1 5 3 9 12 7 Pocenia 10 2 3 5 9 14 7 Risanese 10 2 3 5 9 17 J Terzo 9 1 3 5 5 11 5 Porpetto 10 1 3 6 6 18 5 Prihodnje tekme (17. t.m.) Pozzuolo - Terzo, Porpetto - Pocenia, Castionese - Dolegnano, Juventina - Sevegliano. Rivignano - Percoto, Risanese - Ruda, Audax - Lucinico, Fiumicello -Maranese. MONTEVIDEO, 11. — Urugvajsko državno prvenstvo v nogometu je osvojil Penarol, ki ni izgubil nobene tekme, S 33 točkami je pustil drugega (Nacional) za 7 točk za seboj. TENIS a Santana premagan STOCKHOLM, 11. — V prvem semifinalnem srečanju za »pokal švedskega kralja« je Britanec Ro-ger Taylor odpravil Spanca Ma-nola Santano z 11:9, 6:2 ter s tem pripravil veliko presenečenje. Velika Britanija se je kvalificirala za finale in bo jutri igrala proti švedski, ki je odpravila ČSSR s 3:0. Po Taylorjevi zmagi je Bob-by Wilson premagal Španca Juana Gisberta s 4:6, 6:4. 6:2. SZ BOR ATLETSKA SEKCIJA V nedeljo, 17. t.m. ob 10. uri bo na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu v Trstu sestanek članov sekcije in drugih mladincev in mladink, ki se nameravajo ukvarjati z atletiko. Bor bo letos ustanovil tudi žensko atletsko sekcijo. Zato priporoča vsem dekletom, ki so nastopile na 10. SŠI, da sestanka ne zamudijo. Posebno so vabljeni tudi naraščajniki in dečki. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiimiiiiiiiiiiimiiiiil||||||||||||||||||||||||||imii„||||||||||||t CRDA BOR 40:20 Neugoden dan naših mladih košarkarjev Brez treninga ni niti pozitivnih rezultatov CRDA: Sponza 6. Bevitori 4, Uxa 11, Belelli 14, P Uxa 5. BOR: Sandi Pertot 1, Valter Corbatti 2, Peter Starc 13. Renato Štokelj, Stojan Corbatti 2, Dario Segina 2, Livio Pertot, Egon Širca in Drago Bogateč. Sodnik: Fabbri (Trst) Borovci so v nedeljo ponovno izgubili. Tokrat so klonili peterki CRDA z razliko 20 točk. Pomanj kanje treninga je bilo za Borovo postavo odločilno. Večina Borovih naraščajnikov se namreč zaradi šolskih obveznosti (dijaški dom) ne more udeležiti treningov Logično torej, da so ti igralci popolnima zmedeni na igrišču, poleg tega pa tudi kondicijsko popustijo Skratka, ekipa ne more igrat: skupaj na tre ningih, toliko manj lahko kaj pošte nega opravi med tekmo. Torej se ni čuditi, če so tud’ v nedeljo Borovi košarkarji zaradi naivnosti zagrešili celo vrsto napak, ki so jih nasprotniki seveda izkoristili in z učinkovitimi protinapadi presenetili Borovo obrambo, ki je v sredini drugega polčasa popolnoma popu stila. Borovci niso slabo zaceli in v 7’ so celo vodili s 6:5 Kaj »mit1.. pa so se popolnoma zmedli tako Je so nato dosegli le 3 točke Slabe podaje naivnosti v obramb' so drago stale plave, Ki so tako popustili nasprotnikom, ,ia so zaključili prvi polčas z visoKo razliko 19'9 Tudi v drugem deiu igre borovci niso našli pravega ritma in nasprotnik jih je stalno spravljal v težave. V obrambi so vsi odpovedali, v napadu pa so zagrešili celo vrsto napak. Proti koncu tekme pa je trener posta vil na igrišče i udi najmlajše, kajti rezulta je bil praktično zapečaten. Mal Segina je dosegel svoj koš in nato konec. Naj omenimo še, da je nasprotnik igral le s petimi atleti, kar bi lahko borovci izkoristili s tem, da bi prodirali in taki spravili nasprotnike do petih osebnih napak. Zaradi slabe forme vseh pa do tega ni prišlo. IZIDI •Atalanta — Vicenza •Bologna — Varese Milan — ‘Brescia *Cagliari — Spal ‘Inter — Torino •Mantova — Roma •Sampdoria — Fiorentina 1:0 1:0 2:1 2:0 1:0 0:0 1:1 •Juventus — Napoli LESTVICA 1:1 Milan 11 4 7 0 17 9 15 Napolj 11 4 6 1 12 9 14 Cagliari 11 5 3 3 16 12 13 Roma 11 4 5 2 11 10 13 Torino 11 4 4 3 13 7 12 Varese 11 5 2 4 10 12 12 Inter 11 4 4 3 9 9 12 Fiorentina 11 3 5 3 11 10 11 Bologna 11 4 3 4 10 10 11 Juventus 11 3 5 3 11 11 11 Atalanta 11 3 4 4 12 10 10 Brescia 11 4 2 5 10 10 10 Vicenza 11 3 4 4 8 10 10 Sampdoria 11 2 4 5 12 IS 8 Mantova 11 2 4 5 4 12 8 Spal 11 3 0 8 8 19 6 Prihodnje tekme (17. t.m.) Brescia - Juventus, Cagliari -Vicenza, Fiorentina - Atalanta, Inter - Sampdoria, Roma - Bologna, Spal - Mantova. Torino -Milan, Varese - Napoli. B IZIDI •Catanzaro — Modena Foggia — Piša •Lazio — Venezia Lecco — »Livorno Catania — *Novara •Padova — Reggia •Palermo — Genoa •Potenza — Monza •Reggiana — Perugia •Messina — Bari LESTVICA 1:1 2:1 2:1 1:0 1:0 2:0 2:1 2:2 4:2 1:1 Palermo 14 7 6 1 11 5 20 Piša 14 8 3 3 28 14 19 Reggina 14 7 2 5 1!) 16 16 Novara 14 4 8 2 13 10 16 Livorno 13 5 • 2 11 10 16 Padova 13 7 1 5 17 13 15 Verona 13 5 5 3 11 9 15 Lazio 13 5 3 13 14 15 Foggia 13 5 4 4 13 13 14 Catanzaro 14 4 6 4 13 13 14 Reggiana 13 4 5 4 1? 13 13 Perugia 14 4 5 5 16 18 13 Venezia 13 4 4 5 10 9 12 Lecco 14 1 10 3 9 13 12 Catania 13 4 3 6 12 13 11 Bari 13 4 3 6 17 21 11 Modena 13 2 6 5 12 15 10 Monza 13 1 8 4 10 14 10 Messina 13 2 6 5 6 14 10 Genoa 13 2 5 6 13 14 9 Potenza 13 1 7 5 10 15 9 Prihodnje tekme (17. t.m.) Bari - Catanzaro, Foggia - Messina, Genoa - Reggiana, Lecco -Palermo, Modena - Lazio, Monza - Padova, Piša - Potenza, Reggina - Catania, Venezia -Livorno, Verona - Perugia. A SKUPINA c: sj. = m === IZIDI •Biellese - - Pro Patria 1 :1 •Bolzano - - Entella 2:0 •Como — Treviso 1 :0 •Legnano — Piacenza 0:0 •Mestrina — Alessandria 1 :1 Marzotto — ‘Monfalcone 3:2 •Pavia — Savona 1:1 •Rapallo - - Triestina 2:0 •Solbiatese Trevigliese 0:0 •Udinese - — Verbania 2:1 LESTVICA Udinese 13 8 2 3 18 13 18 Pro Patria 13 6 5 2 18 11 17 Rapallo 13 7 3 3 19 13 17 Triestina 13 6 4 9 13 8 16 Piacenza 13 5 6 2 11 7 16 Solbiatese 13 6 4 3 23 11 16 Como 13 7 2 4 19 10 16 Verbania 13 4 7 2 10 8 15 Savona 13 4 6 3 10 5 14 Treviso 13 3 7 3 16 12 13 Legnano 13 4 5 4 8 9 13 Marzotto 13 4 4 5 13 12 12 Monfalcone 13 3 6 4 9 10 12 Biellese 13 2 8 3 10 15 12 Trevigliese 13 3 5 5 4 9 11 Alessandria 13 2 6 5 8 15 10 Bolzano 13 2 6 5 12 18 10 Entella 13 3 2 8 6 16 8 Pavia 13 1 6 6 5 18 8 Mestrina 13 1 4 8 3 17 6 Prihodnje tekme (17. t.m.) Alessanndria - Monfalcone, En-tella - Udinese, Marzotto - Biel-lese, Piacenza - Pavia, Pro Pa-tria - Legnano, Savona - Como Trevigliese - Rapallo, Treviso -Solbiatese, Triestina - Bolzano, Verbania - Mestrina. RAPALLO-TRIESTINA 2:0 (2:0) Triestina bi se lahko izognila tretjemu porazu STRELEC: v 10’ in 44’ Rossi. RAPALLO: Tarabocchia; Budicin, Roberts; Zuckovvski, Lodrini, Gualco; Codognato, Rossi, Perego, Rizzo, Rizzi. TRIESTINA: Colovatti; Da Rold, Martinelli; D’Eri, Capitanio, Pestrin; Ridolfi, Brusadelli, Pedroni, Scala, Moretti SODNIK: Pfiffner (Turin). Približno 1000 gledalcev. Kotov je bilo 7:6 v korist Triestine. V 80’ je sodnik izključil Martinellija. ------------- Tretji poraz Triestine, ki v Ra- ležaj na igrišču. Naj dodamo temu pallu ni znala ponoviti lepih na- še drugi gol Rossija, ki se je poslu-stopov prejšnjih nedelj. Tekma je žil iste napake tržaške obrambe in bila sicer zelo čudna, saj so bili povečal prednost svojega moštva. rdeči enakopraven nasprotnik domačinov in bi lahko z večjo prisebnostjo le odnesli točko s tako nevarnega igrišča. Triestina je imela nekaj lepih priložnosti, predvsem enajstmetrovko, ki je Pestrin ni znal izrabiti, ko je bilo stanje 1:0 in so bili domačini še pod šokom zaradi prav tako neizkoriščene 11-metrovke. Mislim, da sta prav ta dva dogodka odločila srečanje. Gostje so prešli v vodstvo že v 10’, ko je Rossi izkoristil neodločnost tržaškega vratarja in preusmeril z glavo Peregov strel s kota. Triestina je sicer reagirala, toda domačini se je niso ustrašili: v 25’ jim je sodnik zaradi prekrška nad Rizzi jem dosodil še enajstmetrovko. Ko bi jo Perego izkoristil, bi bilo verjetno za Triestino konec in bi domačini lahko izvojevali še izdatnejšo zmago. Njegov strel pa se je odbil od droga in žoga je postala nato plen Colovattija. V 29’ pa je prišia na vrsto Triestina. Tokrat je Tarabocchia podrl v kazenskem prostoru Scalo, in sodnik se je tudi tokrat odločil za najstrožjo kazen. Pestrin je sicer lepo ukanil vratarja, toda streljal je previsoko. Tako je Triestina zapravila zadetek, ki bi verjetno potrl domačine in spremenil po- V drugem polčasu je prišlo do ravnotežja sil in Triestina ni in ni mogla prodreti skozi gosto obrambo gostov. Rapallo je tako potrdil svojo kondicijo in se povzpel do drugega mesta. Moštvo je zelo mlado in učinkovito: njegova glavna moč je hiter ritem, kateremu je zelo težko slediti. Napad je bil še enkrat uspešen: v vseh dosedanjih tekmah je dosegel vsaj en gol; tudi tokrat je ostal tej tradiciji zvest, čeprav je imel opravka z res močno obrambo. Tudi pred vrati so bili domačini zelo gotovi; že omenjeni Zuekowski je bil glavni steber, Lodrini in Gualco pa sta izmenoma pazila na najnevarnejšega napadalca rdečih — Pedronija. Slabša sta bila beka, toda Tržačani tega niso znali izrabiti in so premalo pritiskali na krilih. Triestina je še enkrat potrdila trdnost obrambe, ki pa je v primeru obeh golov nekoliko zatajila. Vsekakor pa ne moremo zahtevat: od nje, da zdrži nenehni pritisk vso tekmo. Na sredini igrišča sta Pestrin in Brusadelli le d£lno ustavila nasprotnike, napad pa se je, kot že rečeno, preveč zanašal na Pedronijeve sposobnosti , kar je iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiii PONZIANA-CONECLIANESE 1:0 (0:0) Nezaslužena zmaga v zelo slabi igri PONZIANA: Prinčič (Dambrosi), Verzegnassi, Baudaz, Marzari, Covacich, Kirkmayr, Ravalico, Frontali, Furlani, Curci, Chiodini. CONEGLIANESE: Baldo (Mariotto), Cavazzin, Valmassoi; Virgo-lir.i, Nardellotto, Mognon; Perruck, Gaiotti, Pollini, Del Zotto, Pavan. SODNIK: Bittini iz Legnana. STRELEC: Furlani v 91’ V 91’ je Furlani z enim od svo- jih že legendarnih strelov odločil v korist Ponziane tekmo, ki so jo bili gostje do takrat krepko držali v svojih rokah. Zgodilo se je v zadnji minuti, ko je Ponziani uspelo pretrgati pritisk gostov in priti še zadnjič do kazenskega prostora rumenih. Sodnik je dosodil Ponziani kazenski strel, izvršil ga je Furlani in poslal na sredo: v gneči je eden izmed branilcev (verjetno Vir-golini) podrl Curci ja: nov kazenski strel, tokrat z odličnega položaja. Mislim, da se je tudi med navijači Ponziane pojavil strah, saj je bil že neodločen rezultat velika nagrada za domačine. Toda Furlani ni prizanesel. Z ostrim strelom je presenetil Balda in prisilil nasprotnike k porazu. Kaj reči o tej Ponziani? Zaigrala je svojo najslabšo tekmo v tem prvenstvu. Popolnoma abulična v napadu, ki je bil stalno plen nasprotne obrambe, nesigurna na sredini igrišča, kjer je Frontali le v prvem polčasu skušal urediti vezi med napadom in obrambo, in nesigurna v obrambi, kjer je le Marzari s svojo izkušenostjo in požrtvovalnostjo rešil moštvo pred zasluženim porazom. Furlani se ni dotaknil žoge 89’, toda njegova prisotnost je vedno potrebna, Chiodini pa ni bil spreten kot v drugih tekmah. Proti takemu moštvu so tu sicer skromni gostje lahko zablesteli in v mnogih primerih za las zgrešili cilj. Mnogo se imajo pritoževati nad sodnikom, ki jih je z nerazumljivim sojenjem močno oškodoval (koliko uspešnih prodorov je ustavil zaradi... neuspelih prekrškov domačinov), precej pa tudi nad nespretnostjo lastnih napadalcev, ki niso znali izrabiti nekaj izvrstnih priložnosti. Kronika tekme je zelo revna: edine priložnosti so imeli gostje. V 26’ je Del Zotto streljal s kakih 30 metrov in presenetil Prinčiča, ki je usnje odbil v drog, v 35’ pa je Prinčič posredoval slabo, Pavan pa ni znal streljati v prazna vrata. V drugem polčasu sta Gaiotti in Perruck presenetila vso tržaško o-brambo in se predstavila nezavarovana pred Prinčičem: ta je odbil strel prvega, Perruck pa je nato poslal v vrata. Prav na črti je Marzari poslal žogo v komer. V 38’ je lepo prodrl Mognon, toda ostri strel je švignil mimo droga, v 45’ pa je prišlo do odločilnega gola domačinov, ki so se s tema dvema točkama povzpeli še višje na lestvici. V resnici pa ni vse zlato, kar se sveti: trener Covacich bo moral še krepko delati, če b ohotel obdržati ta plasma, ki je morda preveč dobrohoten s tem moštvom. uk močno olajšalo delo domačinov. Sodnik ni povsem zadovoljil: prepuščal je ostro igro Tržačanov, ki so predvsem v drugem polčasu izgubili živce. Le 10’ pred koncem je izključil Martinellija, ki je stalno podiral gibčnega in nevarnega Codognata. S tem porazom se je Triestina pogreznila proti sredini lestvice. če pa bo znala prenesti ta drugi zaporedni spodrsljaj, se bo lahko kmalu dvignila: čakata jo dve tekmi na domačem terenu (Bolzano in Trevigliese), v katerih bo morala osvojiti vse štiri točke. V nasprotnem primeru pa se bo morala sprijazniti s položajem na sredini lestvice, kar pa še vedno ne bo pomenilo neuspeh. uk MOŠKA A LIGA IZIDI 6. KOLA •Simmenthal — Boario 89:77 •Butangas — Becchi Forli 82:59 *Noalex — Ignis Varese 82:59 AiTOnesta — »Fargas 78:73 *Candy Bol. — Ignis Sud 68:65 •Oransoda — Eldorado 72:56 LESTVICA Oransoda, Candy 12 točk; Simmenthal 10; Ignis Sud in Ignis Varese 8; Noalex, AiTOnesta 6; Eldorado. Butangas 4; Fargas 2, Boario in Becchi 0. ŽENSKA A LIGA IZIDI •Torino — Standa Ft 51:49 Lamborghini *Ultravox 42:28 •SGT — FIAT 62:47 Recoaro — *Fiamma 81:23 •Standa Mi — Geas 41:40 LESTVICA Recoaro 4 4 0 279 137 8 Standa Mi 4 4 0 216 151 8 Lamborghini 4 3 1 165 132 6 Geas Šesto 4 2 2 192 146 4 Fiat Torino 4 2 2 186 186 4 Torino 4 2 2 164 226 4 SG Triestina 4 1 3 167 191 2 Ultravox 4 1 3 120 149 2 Standa Fe 4 1 3 143 170 2 Fiamma 4 0 4 121 255 0 Prihodnje tekme (17. t.m.) Standa Mi - Lamborghini, Ultra-vox - Recoaro, Fiamma - SGT, FIAT - Torino, Standa Fe - Geas. iiiiiii iii iiiiiiniii iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin m n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Olimpija je pustila obe točki v Nišu Po dokončanem jesenskem delu prvenstva dokaj slaba uvrstitev obeh slovenskih moštev V Jugoslaviji so končali jesenski ( del nogometnega prvenstva in vse do 10. marca ne bo več prvenstvenih tekem. V tem času bodo moštva odpotovala na razne turneje, po možnosti v toplejše kraje. Ta prvi del tekmovanja je spravil na prvo mesto željezničar ja, ki je zares zaigral dovolj solidno z enim samim porazom v 15 tekmah. I. ZVEZNA LIGA Zagreb — Partizan -Beograd -Maribor -Sarajevo - IZIDI Dinamo - Proleter - Vardar - Velež - željezničar 2:2 (2:2) 5:2 (3:1) 5:1 (2:0) 1:1 (0:1) 1:1 (0:1) Radnički -Rijeka — Vojvodina - Olimpija Hajduk — C. zvezda 3:1 (3:0) 1:0 (1:0) 2:2 (2:1) željezničar LESTVICA 15 7 7 1 27:13 21 C. zvezda 15 7 6 2 27:14 20 Partizan 15 8 4 3 21:14 20 Dinamo 14 5 7 2 22:15 17 Zagreb 15 5 5 5 30:28 15 Rijeka 14 6 3 5 22:21 15 Proleter 15 6 3 6 20:23 15 Vardar 15 5 5 5 17:21 15 Hajduk 15 6 2 7 23:22 14 Olimpija 15 5 4 6 19:19 14 Velež 15 5 4 6 14:16 14 Vojvodina 15 4 5 6 16:16 13 Maribor 15 3 7 5 20:26 13 Radnički 15 6 0 9 17:30 12 Sarajevo 15 5 1 9 19:23 11 Beograd 15 4 1 10 16:29 9 II. ZVEZNA LIGA IZIDI BSK — Bratstvo Split — Borac Osijek — Borovo Varteks — Famos Šibenik — Aluminij 3:0 (1:0) 2:1 (1:1) 0:1 (0:0) 0:0 3:1 (l:l) Leotar — Lokomotiva Čelik — Rudar (K) Rudar (L) Belišče LESTVICA 1:1 (1:0) 0:1 (0:0) 4:0 (2:0) 4:1 (2:1) Čelik 17 12 4 1 38:4 28 Sloboda 17 11 4 2 29:11 26 Famos 17 8 5 4 29:12 21 Rudar (L) 17 9 2 6 34:22 20 Lokomotiva 17 8 4 5 18:15 20 Split 17 8 4 5 26:29 20 Borac 17 7 7 5 23:23 19 Borovo 17 8 2 7 24:19 18 Osijek 17 6 4 7 22:15 16 Bratstvo 17 6 3 8 24:30 15 Rudar (K) 17 6 3 8 23:37 15 BSK 17 5 4 8 24:24 14 Varteks 17 5 4 8 21:27 14 Leotar 17 4 6 7 15:24 14 Šibenik 17 6 2 9 16:30 14 Trešnjevka 17 4 5 8 23:32 13 Belišče 17 5 3 9 18:31 13 Aluminij 17 2 2 13 16:39 6 Slovenska predstavnika Olimpija in Maribor se nista zadovoljivo uvrstila. Zlasti velja to za Olimpijo, čeprav ima točko več. Sicer je nepričakovano prinesla kako točko s tujih igrišč, a je prav tako nepričakovano marsikatero točko izgubila na domačem igrišču. V nedeljo se je iz Niša vrnila praznih rok. Maribor bo moral v drugi polovici prvenstva tudi malo odločneje zaigrati, če se bo hotel rešiti nevarne bližine zadn; • a mesta. V nedeljo je bil pri njem Ve-lež iz Mostara in domači so se morali zadovoljiti samo z neodločenim rezultatom (potem ko so gostje celo zastreljali enajstmetrovko!). Skoraj smešno pa je, da je na lestvici še slabši — samo predzadnji — državni prvak Sarajevo. Zanimivo, da to moštvo ne pozna neodločenega rezultata: ali zmaga ali poraz, le da je bilo zmag samo šest, porazov pa kar devet. LISBONA, 11. — Portugalsko moštvo Sporting iz Lisbone je že odpotovalo v Italijo, kjer bo v sredo igralo proti Fiorentini v povratni tekmi za pokal velesejem-skih mest. V prvi tekmi so Portugalci zmagali z 2:1. PORDENON, 11. — Ettore Tre-visan je bil za nedoločen čas suspendiran kot trener moštva »Pordenone«, ki tekmuje v skupini C serije D in je sedaj na petem mestu v lestvici (šest točk za Rovere-tom, ki je prvi). Niso še znani vzroki tega ukrepa. O tem bo razprav- ljal upravni svet društva na po- sebni seji, 13. t.m. i £ tj i l P. 1. — 1. Farne Fire 1 2. Pallavio 1 2. — 1. Onite 2 2. Udine X 3. — 1. Mister Decurio X 2. Idotro 1 4. — 1. Neveljavna 2. Neveljavna 5. — 1. Tosti l 2. Zebel 2 6. — 1. Neveljavna 2. Neveljavna KVOTE 8 — 63.452 lir LLOYD ADRIA TICO - VIRTUS 85:64 Za Lloyd Adriatico končno prva zmaga LLOYD ADRIATICO: Franceschini, Zovatto 2, Schergat 12, Poli 8, Fortunah 24, Bianco 3, Apostoli 4, Narder 14, Bernardini 8, Lo-nero 10. VIRTUS IMOLA: Bernardi 2, Degli Espositi 24, Bonvicini 4, Guadagnini 8, Simoncini, Galvani 8, Nicoletti 1, Boschi 14, Berlati 3. Tržaška peterka Lloyda Adriatica je v nedeljo žela prvo zmago tega prvenstva. Tokrat so Tržačani zaigrali proti šibki peterki Vir-tusa iz Imole. Lloyd pa kljub zmagi, ni popolnoma prepričal. Moštvo namreč še ni v najboljši formi in celotna ekipa sloni večinoma na ramah dveh, treh igralcev (Fortuna-ti, Schergat, Narder). Tudi tokrat je namreč odločil tekmo Fortuna-ti, ki je dosegel soliden osebni izkupiček 24 točk. Poleg tega je stalno spravljal v težavo nasprotno obrambo, ki je večkrat tudi naivno popustila. Med nasprotniki je kot običajno zablestel Degli Espositi, hiter in učinkovit igralec, ki je prav tako kot Fortunah dal 24 točk. Tekma ni bila lepa. Ekipi sta precej zgrešili in gostje so že od vsega začetka pokazali skromno košarkarsko znanje. Imola pa je izredno uigrana in prav zaradi tega mislimo, da se ekipa toliko let «drži» v B ligi. Za Tržačane pa je nedeljska zmaga izredne važnosti, kajti moštvo je v vseh začetnih kolih ostalo Atalanta — Vicenza (1:0) 1 Bologna — Varese (1:0) 1 Brescia — Milan (1:2) 2 Cagliari — Spal (2:0) 1 Inter — Torino (1:0) 1 Juventus — Naooli (nev.) Mantova — Roma (0:0) X Sampd. — Fiorentina (1:1) X Lazio — Venezia (2:1) 1 Messina — Bari (1:1) X Palermo — Genoa (2:1) 1 Rapallo — Triestina (2:01 1 Carrarese — Arezzo KVOTE 12 — 36.000 lir (1:1) X 3.300 » praznih rok in položaj v lestvici je postajal vseskozi bolj dramatičen. Nedeljska zmaga pa je gotovo ugodno vplivala na moralo mladih tržaških košarkarjev. MOŠKA B LIGA IZIDI Biancosarti — ‘Snaidero •Spliigen Brau — Libertas 68:5» *Lloyd Adriatico — Virtus 85:64 •Gamma — Faema •Siemens — Italsider Ts 55:64 Italsider Ge — *Gira 60:5tl LESTVICA Biancosarti Snaidero Spliigen Brau 6 Siemens 6 Libertas Biella 6 Gira Bologna 6 Faema CM Italsider Ge Gamma Italsider Ts Virtus Imola Lloyd Adr. 6 6 6 5 4 4 3 3 2 2 2 2 2 1 448 342 12 450 359 16 436 392 8 378 361 8 405 371 6 349 331 6 382 412 f 317 348 4 403 446 4 334 372 4 310 402 4 390 447 2 Prihodnje tekme (17. t.m.) Virtus - Snaidero, Libertas - Lloya Adriatico, Biancosarti - Gira, Splu-gen Brau, - Siemens, Italsider Ge * Gamma, Faema - Italsider Ts. aii>aiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiii>iaaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiBiniiiiiisiiiaiBiiiiiiiiiiiaiiii«iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiBiiiialllRI>J SIEMENS-ITALSIDER 55:54 (29:23) Zaradi sodnikov so Tržačani izgubili SIEMENS: Morelli 5, Brega 8, Ongaro E. 5, Visai 1, Rucano 6, On. garo L. 21, Stepanoff 2, Schiavon 7, Rossetti. ITALSIDER: Papais 4, Mocenigo 6, Rupecht 13, Požar 4, Simsig 7, Della Costa, Grancini 8, Pilon 8, Porcelli 1, Moreni 3. Pristransko sojenje je znatno o-škodovalo tržaško peterko Italsi-dra, ki je v nedeljo igrala v Milanu proti Siemensu. Tržačani so namreč proti koncu tekme morali igrah celo v štirih, kajti kar 6 i-gralcev je moralo zaradi petih osebnih napak predčasno zapustiti igrišče. Milančani so seveda izkoristili to prednost in prav v finišu odpravili Italsider in tako dosegli dragoceno zmago. Končni rezultat 55:54 v korist domačinov dovolj zgovorno priča o izenačenosti tega srečanja, ki sta ga sodnika popolnoma pokvarila. Tekma je bila že od vsega začetka zelo borbena in izenačena. Vseeno pa so se domačini v uvodnih minutah bolj znašli kot Tržačani, ki so morali že v prvem polčasu prepustih rezultat domačinom. Siemens je namreč zaključil prvi 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 MCSEH— Moškopnmo^skopn^sm Zmaga in navdušujoča igra Bor-ldrolux 68:43 (29:14) BOR: Savo Spacal 15, Rudes 14, Zavadlai 16, Čermelj, Kodrič, Cesar, Sirk 3, Kralj in Lakovič 20. IDROLUX GORICA: Lavocca, Kovic, Martellani 8, Prodani 4, Visintin, Plessina 7, De Marchi 14, Marušič 10, Federici, Brodic. Borova peterka je v nedeljo odigrala svojo najlepšo tekmo tega prvenstva. Plavi so namreč z visokim rezultatom 68:43 odpravili nevarnega nasprotnika Idrolux iz Gorice, ki nikakor ni mogel do živega pazljivim borovcem, ki so v obrambi zares solidno zaigrali. V napadu pa so bili naši košarkarji povsem točni v strelin, tako da je moral nasprotnik med tekmo kar trikrat spremeniti način obrambe (najprej na moža, nato cono, pressing celo igrišče in ponovno cono). Plavi pa so se le trenutno zmedli, ko so jih Goričani prijeli na moža. Pri tem pa se je povsem znašel Zavadlai, ki je vsakokrat onemogočil svojega neposrednega nasprotnika in realiziral. Skratka, tokrat je šlo vse po olju v Borovih vrstah in moštvo je solidno reagiralo na dva huda handicapa. že v prvem polčasu je namreč Rudes zaradi četrte osebne napake — iz previdnosti — zapustil igrišče. Pet minut pred koncem pa je še Savo Spacal moral zaradi pete osebne napake z igrišča. Plavi so osvojili srečanje v prvem polčasu, že v uvodnih minutah so dali igri hiter tempo, ki je spravil v težave nasprotnike, ki nikakor niso mogli prodreti v Borovo cono. Rudes, Savo Spacal in Zavadlai pa so z lahkoto onemogočili svoje neposredne nasprotnike (Goričani so namreč začeli obrambo na moža) in tako nizali koš za košem. V 10’ so borovci vodili za 11 točk (19:8), prvi polčas pa so zaključili s 15 točk razlike (29:14). V drugem delu igre podobna fiziognomija. Borovci so sproščeno igrali, Goričani pa nikakor niso mogli prodreti v Borovo obrambo. Poleg tega so plavi ujeli vse odbite žoge in sprožili tudi nekaj učinkovitih protinapadov, ki so goste dokončno spravili na kolena. S to zmago so si borovci nekoliko popravili položaj v lestvici. Moštvo pa je dobilo novega vzdušja za bodoča srečanja. Po prvih spodrsljajih so borovci zares potrebovali tako zmago — prepričljivo zmago. del igre z rezultatom 29:23. V drugem delu igre pa so igr®1' ci Italsidra ostreje reagirali if1 spravili domačine v težave. Sodnika pa sta čedalje bolj dosojevala napake in tako so končne minute Tržačani igrali le s 4 košarkarji Spliigen Brau — Libertas (Biella) 68:56 (37:25) Slaba igra in slab nasprotnik SPLtlGEN BRAU: Medeot 1, Slabile 2, Comelli 2, Ponton 3, Krainer 19, Meneghel 10, Mauri 13, B°' sini 9, Poloniatto 9. Bisesi. LIBERTAS BIELLA: Vianello, Castagnetti 4, Mattassoglio, Celon® 3, Pizzichemi 11, Bruni 16, Po1*0' 4, Tarantino 2, Calvino 12, Zus-sino 6. Trditev, da je Spliigen Brau v slabi formi, je točna. V tekmi * Libertasom smo lahko prisostvovali zelo slabi igri. Goriški igralci so bili izredno netočni, igra jim šla od rok in pogrešili so celo vrsto metov na koš, podaj, prostih metov-Edini goriški igralec, ki je i8ral nad svojo povprečnostjo, je bli P°' loniatto, ki je bil danes večkrat uspešen in se je tudi dobro odrezal pod košem. Nasprotno pa moramo označiti slabo igro Medeota. ki je sicer eden izmed najbolj^0 realizatorjev goriške peterke. J* igralec, ki doseže navadno 20 točaje danes zabeležil le eno točko, čeprav je igral skoro celih 40’ igr*- Prvi polčas je potekal v premog domačinov, ki so dosegli prednos in jo obdržali do konca tekme. Ce' prav s težavo, so igralci doseg* nekaj košev. V 5’ igre je bilo stan) 6:3 za soške igralce. Ta razlika s® je polagoma večala, dokler ni dosegla maksimum 12 točk. S to razliko se Je zaključil prvi polčas proti 25). Drugi polčas pa je potekal v P°' polnem izenačenju. Ce bi lab®0 razdelili tekmo na dve polovici. " opazili, da Je rezultat druge po10" vice 31:31. Torej Izenačen. V tem delu igre nismo videli nikake P°' sebne akcije; ostala nam je v st*' minu le tista, ko je Comelli <*st® sam pod košem po lepo izvedenem protinapadu. Streljal je točno **! pod koša in žoga se je odbila °° njega. Priskočil je Medeot, ki J hotel poriniti žogo v koš, ta P® " je ponovno odbila. Tedaj je prite' kel šel dolgi Meneghel in s kra®' nim skokom nad obroč porinil *>' go. Ta pa se Je kot začarana vn<*' vlč odbila od koša. Takrat pa j° •*_ zgrabil igralec iz Bielle in Jo P°' dal v napad. Torej trije igralci isti akciji, ki niso ničesar opravi* : Take netočnosti so se vrstile sko® vso tekmo. Teh napak pa seveda m" smo navajeni gledat v B ligi. —amon- CHARLES EXBRAYAT Drugič v Sevilli Cliff je poklical Lajoletta — druge izbire ni imel — in mu mirno razložil, kaj o njem misli. Rekel je, da mu je hvaležen, da mu je priskrbel cilj, ki je resnično primeren za njegovo uradniško delovanje. Obljubil mu je, da ga bo v kratkih letih ,kolikor jih je še pred njim, vzel iz obtoka, razen — seveda, — če njemu ne bo uspelo, da ga ubije; v tem primeru pa bo vesel, ker ga bo poslal na električni stol. Kazalo je, da je Lajolette vzel vso stvar hladnokrvno, vendar pa je — saj je poznal ljudi — pravilno ocenil nevarnost, ki jo je pomenil zanj in za njegovo trgovino Cliff Anderson. Še bolj se je zaril v ilegalnost, pri tem pa seveda ni prav nič zmanjšal svoje aktivnosti. Cliff mu je sledil korak za korakom in prežai na najmanjšo njegovo slabost, na najmanjšo napako. Prvi so popustili Kanadčanovi živci. Nekega dne smo zvedeli, da se je vkrcal za Evropo. Anderson ni bil prav nič vesel, saj ni pričakoval, da bi kdo drug in ne on sam napravil konec karieri svojega osebnega sovražnika. Kmalu je prišlo poročilo, da se je naselil v Barceloni v razkošni vili na bregovih Tibidaba. Čeprav ga je policija budno nadzorovala, ni ugotovila ničesar, kar bi lahko očitala spoštovanemu tujcu, ki je živel zelo udobno. Mirne duše je razmetaval denar, ki mu je pritekal kot obresti iz velikih prav nič sumljivih podjetij. Bob je znal svoje dohodke dobro naložiti. Cliff Anderson je bil molčeč in hladen človek; to so občutili vsi, ki jih je poklical, brž ko so stopili v njegovo pisarno. Ko je šef poklical k sebi mene, nisem bil miren. Zato sem bil zelo presenečen, ko sem se znašel pred vedrim in nasmejanim človekom, ki me je povabil, naj sedem, in mi ponudil cigareto Začetek šefovega govora sem slišal kot skozi gosto meglo, kmalu pa sem se zbral in pazljivo poslušal, kar mi je govoril človek, ki ni imel navade govoriti, ne da bi kaj povedal. «Moralčs, upam, da bomo tokrat uspeli... (vprašati ga, za kaj gre, ni bilo potrebno). Španec, ki dela za nas, me je obvestil, da je spoznal metodo, po kateri dela Lajolette, želi pa, da bi mu poslal nekoga, kajti ne čuti se zmožnega, da bi zadevo sam izpeljal. Kolebam med Alonsom Muaquilom in vami. Ali bi lahko takoj odpotovali, če bi se odločil za vas?« Cliffa sem prepričal, da mi nobena stvar ne bi napravila večjega veselja, in v pisarno sem se — ob misli, da bom morda krr.alu zopet videl Španijo — vrnil veselega srca. Nekoliko me je motila le tekma z Alonsom. Toda — sem si mislil — če sem se jaz lojalno umaknil od Ruth, je zdaj vrsta na njem. O tem sva se takoj zelo iskreno pogovorila, čeprav je mojega prijatelja naloga zelo mikala, kajti nekaj let poprej — v času, ko sem se spoznal z Ruth — je bil na potovanju po Evropi. Obiskal je tudi Španijo, najprej Asturijo, kjer je imela njegova mati nekoč sorodnike. Nato je odkril Andaluzijo, in od tedaj je sanjal samo to, da bi jo zopet videl. Tako — žal — ni pokazal niti najmanjšega znaka, da bi bil zadovoljen, če bi izbrali mene. To me je prizadelo, kajti bal sem se, da ne bi nagovoril Ruth, naj intervenira v njegovo korist — vedel je namreč, da jo še vedno ljubim. Vendar pa je bil moj prijatelj boljši, kot sem si v prvi razburjenosti mislil. Z Alonsom sva se sporazumela, da o tem ne bova več razpravljala; odločitev bova prepustila Andersonu. Ko pa sem zvedel, da sem končno zmagal, sem se z olajšanjem oddahnil. Alonso je bil zelo ljubezniv, mi čestital in me prosil samo to, naj tudi v njegovem imenu pozdravim Andaluzijo. Ker sreča nikoli ne pride sama, sem povzročil med svojimi kolegi še precej zavisti, ko so zvedeli, da bom najprej šest tednov preživel v Parizu. Cliff me je opozarjal, da ne sme nič na meni spominjati na Anglosaksonca, kar sem postal. Zlasti pa mi je naročal, naj pazim, da ne bom napravil kake napake pri oblačenju. Na srečo nisem nikoli rad žvečil gume in cigare sem kadil raje kot cigarete. Bivanje v Parizu pa je bilo precej naporno. Marsičesa sem se moral naučiti, predvsem pa sem se moral vživeti v delo zastopnika farmacevtskih proizvodov; to sem postal pri firmi Bigeard et comp. Imel pa sem se tudi prijetno. O tem sem pisal Ruth navdušena pisma. V odgovorih mi je ex-žena mojega življenja izražala bojazen, da ne bi zaradi starega kontinenta zapustil novi kontinent. V «post-scriptumu» me Alonso ni nikoli pozabil opozoriti, naj se varujem Parižank. Od časa do časa mi je kaka čačka na koncu strani povedala, da Josč ni pozabil strica Pepčja. Dogovorili smo se, da bom pisma iz Španije pošiljal v Washington po kanalu firme Bigeard et comp. Natakar v «Madridu», ki mi je prinesel že četrti kozarec «jereza», me je gledal z nekakim začudenjem. Spomnil sem se, da moram neprestano imeti v mislih špansko zmernost. Dečko je bil bistre glave. Zato sem se nenadoma spomnil, da bi z njim preizkusil svojo vlogo poštenega moža, ki je srečen, da preživlja počitnice v svoji domovini. Moj sobesednik je kazal, kot da je to vžgalo. Spraševal me Je o Parizu. Bil sem zadovoljen dijak, ki je opravil izpit in pričakuje, da mu izpraševalci čestitajo. V tišini provincijskega popoldneva v starem mestu, ki še vedno kaže sledove mavrskega zavojevalca, mi je bilo zelo lahko govoriti o Elezejskih poljanah, Louvru, Eiffelovem stolpu, Montmartru in Velikih bulvarjih. Natakar (ki se morda še ni peljal niti do Madrida) je podlegel čarovniji besed in se tako dolgo zadržal pri meni, da so ga nestrpni gostje začeli hruliti; niso se strinjali, da bi stregel samo meni. Svoj poizkus sem zaključil tako, da sem natakarja prosil, naj mi dovoli, da ga fotografiram na kavarniški terasi. Bil je JV OfVIJ iiuoio v,__ _ ..... če se slučajno ne bi vračal skozi Kordovo. Ko sem se napotil proti vrtovom Zmage s korakom turl sta, ki se mu nikamor ne mudi, sem bil nase precej ponose* Celo tega nisem pozabil, da ne bi ob občudovanju otrok : ulice tu in tam napravil posnetek. Ker sem poznal špansk' govorico nižjih slojev — psovke in grožnje — sem videl šel( takrat, da se me nekoliko boje, ko so se zbirali okrog niefl® da bi jim dal «una perra chica» (novčič petih centimov). sem po Plazi de Toros, nato pa zavil po Aveniji del Gener® lisimo in stopil v vrtove Zmage. Bilo je že tako toplo, da sen pomislil, če že niso nastopili prvi dnevi poletja. Na klop®' • ■ • - islovi* -- ——- — - uicumu, ivut 3U OC od sveta. Fantalini so se igrali ravbarje in žandarje; bili popolnoma zaverovani v svojo igro. Na okrogli betonski Ploš sta plesali dve deklici; nič se nista smejali, tako sta se vživ( v svoje opravilo, ki je bilo več kot igra’ Materi sta kr®* ljali in pazili nanju. Po taktu godbe, ki sta jo slišali le °nl dve, sta deklici korakali naprej in nazaj in se dotikali. ?r tem nista pozabili na pozibavanje z boki in ne na «zapateados (udarjanje s petami ob tla), kakor delajo andaluzijske P1* salke. Lepa moja Španija, stroga in resna, celo v razve® ljevanju! Manuela Ezquariza bi moral spoznati po njegovi oblek Cliff Anderson mi namreč ni mogel pokazati nobene njeg°v' fotografije, prav tako kot tudi ne fotografije Boba L«0 letta, ki ni imel službeno nikoli posla s policijo in zaradi t®S njegove fotografije ni bilo v naših arhivih. Časopisi niso nik°‘ objavili njegove slike, kar ga je stalo precej denarja. Vend® mi ga je šef podrobno opisal, da bi ga lahko spoznal, če bi s srečala Z Ezquarizom je bilo dogovorjeno, da bo imel glavi siv klobuk s črnim trakom, za njim pa bo imel za,a njeno loterijsko srečko v korist slepih. Rdeča kravata, priPeta z dvojno sivo iglo, je bil drugi razpoznavni znak. (Nadaljevanie sledi) UKEDNISIVO: TRSI - UL MONTECCH1 0, II, TELEFON 93 808 in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 374138, 95-823 - NAROČNINA: mesečna HIIO Ul - vnapf®* četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 Ur celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno trgovski 150, flnančno- ipravn) 250,Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trsi 11 5374 - SFRJ: AD.T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207. tekoči račun pri N-irortnt bmkt v Llubljanl - 501-3-270/1 - oglasi: Cena oglasov: Za vsak mm v širin) enega stolpca: 100 din (10.000 starih dinarjev) — osmrtnice 150 Ur — Malt ng>»a- 40 ur beseda - Oglasi tržaške ^ goriške pokrajne se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih Pokrajin Italije pri ttSocletk Pubbllcitš I ta liana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tlaka. Trst