Poštnina plačana v gotovim. Si. 13. Leto XIX. Posamezna številka 1 Dkï. Kranj, 30. marca 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. 1. Telefon št. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopisi sprejema uredrrštvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnna z* »Gorenjca*', celoletno iO Din, po/letno .0 Din, ieirtletno 10 Din, pot. it. I Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Občinske trošarine V kratkem se bo zopet obravnal občinski proračun mesta Kranj in s tem tudi občinske trošarine, radi tega se nam zdi potrebno, da ponovno povdarjamo svoje načelno stališče glede občinskih trošarin. Vprašanje občinskih trošarin je globoko odjeknilo v vsej javnosti v Kranju in bližnji in daljni okolici, ki je vsa interesirana na tem vprašanju. Ekspedi-eija 75 gospodarstvenikov na bansko upravo pa je napravila globok utis v vsej slovenski javnosti in zbudila pozornost tudi v Beogradu. To ni malenkost, če pridejo na bansko upravo protestirat proti občinski trošarini skoro vsi odlični trgovski in obrtniški krogi! Razen dveh, treh. ki pač drže politično disciplino, obsojajo občinske trošarine v Kranju vsi obrtniki in vsi trgovci! To je dejstvo, preko katerega ne bo mogla občinska uprava v Kranju! Čudno pa je. da se bore za odpravo občinske trošarine pred vsem trgovski in obrtniški krogi, ne pa tudi uradništvo in — delavstvo, dasi je uradniški in delavski stan s trošarinami bolj prizadet, kakor pa takozvani pridobitni krogi! Res naravnost neverjetno je, da odločajo v izrazito trgovskem in obrtniško industrijskem mestu, kakor je Kranj, o mestnih davščinah predvsem uradniški krogi in še ti sebi v največjo škodo! Gospodje na občinski upravi se gospodarstvu niso posebno odlikovali, še slabše pa so zastopali svoje stanovske interese ! V opravičilo občinskih trošarin navajajo vodilni krogi pri mestni upravi, da bodo trošarine plačali predvsem premožnejši sloji, predvsem tovarne. To je popolnoma prazno! Tovarne si bodo pač znale same najbolje pomagati, kakor kaže že praksa in bodo plačevale sorazmerno najmanj. Da bi pa tovarne plačevale trošarino za sirovine, ki jih uvažajo in predelujejo, pa ipak ni misliti! To blago pač m* spada pod trošarino, Pa če bi bilo to tudi res, da ni breme trošarine padlo predvsem na tovarne, kdo bo pa to končno plačale" Naš delavec, na katerega bo tovarna te izdatke prevalila! in tako bo udarjen pač le mali človek tudi v tem slučaju, če bi bilo to res. da i)i trošarino plačevale predvsem tovarne, Praksa pa je že dosedai pokazala, da plačujejo trošarino mali in srednji sloji, ne pa tovarne. Vsako podjetje mora biti pač konkurenčno in če lokalni- razmere podjetje obremenil jejo preko splošne kalkulacije, vedno podjetja prevale te stroške na delavca. Upoštevali je treba tudi to, da niso današnji časi kaj posebno rožnati tudi za industrijo ne. Treba bo pač likvidirati s tem mišljenjem, kakor da je naša industrija neke v iste molzna krava za vse. Upoštevati je treba, da žele močni krogi, da se naša industrija preseli bolj na jug, kjer se industrija zelo močno razvija. Delavni' moči so na jugu zelo. zelo po ceni. Tam ni nič posebnega, če tovarnar plačuje delavca po 130 do 2 Din na uro. Naš delavec s to plačo ne more živeti, če bi se torej pri nas nakladalo na industrijo prekomerno davkov in raznih bremen, bi lahko nastal položaj, da se bo industrija ogibala onih krajev, kjer je pri več obremenjena, da je otežkoče-na njena konkurečnost. Morda bo kak demagog radi te naše ugotovitve zavijal oči in nam očital, da hočemo ščititi inclu- oda na take fraze ^ii i jo. kapitaliste in hujskanja se mi ne oziramo: ure za narodno korist! Odženimo le industrijo iz Gorenjske pa bo vsa Gorenjska kup beračev! To je dejstvo! Kakor je tudi dejstvo, da danes industriji ne cveto rožice i:: da se ne valja v obilih dobičkih! Če torej občine industrijo preveč obremenujejo, bo ta primoranu prevaliti to breme na delavca, da bo mogla konkurirat; s podjetji, ki ne leže s lej sn čni občini, nove industrije se bodo ogibale takih občin. kakor pa že rečeno, mislimo, da 8 kranjsko trošarino ne bo preveč udarjena industrija, ker si bo pač znala že pomagati, udarjen pa bo mal človek, delavec in uradnik. Najbolj nazadnjaške države in samoupravne oblasti iščejo dohodkov iz trošarin, ker je splošno priznana stvar, da trošarine zadenejo najbolj malega človeka! Da bo to vsakemu jasno, naj navedemo par primerov! Premog, drva, moko, sol, meso itd., sploh živila rabijo ravno tako bogati, kakor revni sloji! Kak kranjski miljo-nar kuri s premogom in drvmi ravno tako, kakor kaka delavska družina. In oba plačata enako visoko trošarino! Meso se vsem enako podraži radi trošarine: bogatim in revnim! V tem je ravno velika socialna krivica vseh trošarin, ker jih vsi enako plačujejo bogati in revni! Trošarine so po večini socialno krivične, ker obremenjujejo vse enako bogate in revne sloje! Današnje državne in samoupravne finance so sicer zašle v tako slab položaj, da si pogosto morajo pomagati le s trošarinami. Toda v uvajanju trošarin mora biti neka meja! Čisto pravilno je, da se uvaja trošarina na luksuzne predmete in na alkohol, uvajati pa jo na najpotrebnejša živila, je pa socialno krivično. Zato se nam zdi nad vse čudno, da more sploh kdo zagovarjati uvedbo občinskih trošarin s tem, da bodo na ta način »bolj prizadeti bogatejši sloji". — Ravno narobe je res! Da so mogli gotovi krogi zagovarjati občinsko trošarino nekako s „socialnega stališča", je pač dokaz, da o kakem socialnem gospodarstvu sploh nimajo poj-m a! še večja ironija usode pa je bila ta, da so uvedbo občinske trošarine zago-varjali pred vsem gotovi uradniški krogi! S tem so ti ljudje sami sebe tolkli po zobeh! Saj je s trošarino najbolj udarjen uradniški in delavski stan, ker trošarino enako plačuje, kakor pridobitni sloji! Kadar ugrizneš kos kruha ali mesa. vselej plačaš nekaj trošarine! In to trošarino plačuje ravno tako mož, ki ima mesečno 20.000 Din dohodkov, kakor tisti, ki ima mesečno le 800 Din dohodkov. Pa še hujše je! Revne družine imajo navadno veČ otrok kakor bogate. Navadno, pravimo, je tako. vselej ne. No in računajte! Ko v delavski in uradniški družini je in plačuje /.' uživanjem občinsko trošarino b do S oseb. ima morda bogata družina le 4 osebe, ki rabijo trošarinske predmete, lako reven delavec z veliko družino plačuje mnogo večjo davščino, večjo trošarino, kakor bogat podjetnik z malo družino. Ali je to socialno pravično? Kdor to trdi, je ali velik nevedne/, ali pa namenoma trdi kaj takega, da bi nepoučeno javnost zavajal v zmoto. Uvajanje občinske trošarine v Kranju je pa tudi za vse mesto zelo nevaren eksperiment! Kmet, ki prinese v Kranj kaj naprodaj, mora plačati trošarino: od drv. živine, prašičev, jajc itd. To gre kmetom na živce! Oni sicer vedo, da bi to mogli prevaliti na meščana ali delavca in bi toliko dražje računali. Toda pri veliki konkurenci med kmeti je to skoro nemogoče. Če bo pa krnet malo dobil, bo pa tudi malo kupil. Kmetje bodo radi tega bežali od Kranja. !)o-sedaj so hodili kmetje iz Iržiške in škofjeloške okolice v Kranj prodajat in kupoval. S to trošarino boste odbili mnogo obiskovalcev od kranjskih sejmov! To kranjski trgovski in obrtniški krogi dobro čutijo in zato so se lako enodušno uprli trošarini, ki jo je uvedla sedanja večina v obč. odboru mesta Kranj. Sami /a sebe obrtniki in trgovci, mislim, ne bi bili preveč proti občinski trošarini, saj bo ta zadela bolj revne sloje. Kar pridobitni krogi sami rabijo, bodo pač sami še lažje plačali. Pridobitni krogi v Kranju jasno vidijo v leni veliko nevarnost /a vse gospodarsko Življenje v Kranju, da bo s tem udarjena splošna trgovina in obrt. Vsa trgovska mesta skušajo odstraniti vsako oviro trgovini, pri nas se pa uveljavljajo srednjeveške carinarnice in mitnice, ki so ovira trgovini in napredku. Interesantno pri vsem vprašanju radi občinskih trošarin je pa to, da je v tem oziru popolnoma odpovedal uradniški in delavski stan. Proti trošarinam se bore obrtniki in trgovci, uradniki in delavci pa niso niti z mezincem ganili proti tro- šarinam, dasi so najbolj udarjeni po občinski trošarini ravno delavci in uradniki. Še več! Ravno uradniški zastopniki v občinskem odboru so največji zagovorniki občinske trošarine. Tega menda ni nikjer na svetu, razen v Kranju! Kranjski občinski proračun za L1935-36 IZDATKI 1-1. Prejemki občinskih uslužbencev. Delovodja Din 27.000; blagajnik 36.000; služitelj 14.400 ; 2 pragmat. uradnika 48.600; občinski ekonom 16.800; monter 24.000; trošarinsko osobje 70.000. 1-2. Osebna in imovinska varnost. Redarji 63.000; nočni čuvaj 12.000. 1-5. Kmetijstvo, živinoreja, gozdarstvo: Živinozdravnik Din 24.000; živino-oglednik 5.200; konjae 1.200. 1-6. Narodno zdravje: babica (2) 4.800. 1-9. Občinsko gospodarstvo: Upravitelj klavnice Din 12.600; tehtničar Din 3000. 2. Pokojnine: Milostnina Gogala Ivan Din 7.200. 6. Posebne nagrade in doklade: Nagrade 16.000; cerkovniku 1500; grobo-kopu 2.000; knjižničarju narod, čitalnice Din 12.000. 7. Materijalni izdatki: Potni in prevozni stroški Din 10.000; pisarniški materi jal 9.000; kurjava pisarn 9.000: razsvetljava pisarn 3.000; čiščenje t pisarn 3.600; Službeni list in Samouprava 1000: Eoštne, telegrafske in telefonske pristoj-ine 1.500; stroški nabora^600; članarina za župansko zvezo 600: vzdrževanje pokopališča 600: bol. zavarovanje uslužbencev 25.000: pokojninsko za£. uslužbencev ¡0.500: banovinski pokojninski sklad 2.000: vojaške zadeve, knjige in drugo 5000: obramba proti napadu iz zraka 5000. S. Osebna in imovinska varnost: Vzdrževanje sreskega načelstva Din 8.654; vzdrževanje policije 8.000: prispevek gasilnim društvom S.000: javna razsvetli ana 70.000: odgonstvo ">()(): požarni ogl. Din 800. ^. Narodna prosveta: Narodna šola v Kranju Din 99.888: najemnina tekstilne šole 40.000: sokolsko letno telovadišče 2.000: podpora sokolskim četam 10.000: podpora drugim kulturnim društvom 5.000; podpora gledališčem (Narodni čitalnici) 4.000: dijaške podpore (Dijaška kuhinja) 7.000; glasbena šola 12.000: Rdeči križ 500: zgodovina mesta Krtinja 10.000: javna ljudska knjižnica 4.000: Podpore: Narodni strokovni zvezi 2.000: krajevnemu odboru vojnih invalidov 1.000: socialnemu skladu Jadranske straže 1.000: ..Svobodi" 1.500: odboru za postavitev spomenika kralju Aleksandru 1. v Ljubljani 5.000: Družbi sv. Cirila in Metoda Din 500: Glasbenemu društvu 2.000: ..Korotanu" 2.500; de-lav. podpornemu društvu 500: streljački družini 1.000: Jugoslovanski strokovni zvezi delavstva in nameščenstva 500: ..Kdinstvo" J. N. A. K. 500; revnim akademikom ljubi j. univerze 500; akciji za gradnjo hidrotehničnega instituta 1.000. 10. Finančna stroka: 7 odst. od posojila Din 800.000 od nakupa graščine Pre-v o le Din 56.000. 11. Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občin, cest Din 110.000: vzdrževanje škropi laika, bencin in tok črpan. 20.000; kidanje in odvoz snega 10.000: vzdrževanje in poprava občin, zgradb 50.000; naprava novega regulac. načrta 25.000; vzdrževanje živinskega trga in razkuževanje 3.000; vzdrževanje državne ceste 3.980; vzdrževanje mostu čez Savo 3.619; kanalizacija 30.000; Vodovodnemu odboru: a) redni prispevek D 25.147, b) za amortizacijski fond 2.775; odškodnina za opustitev stavbe pri Delavskem domu 20.000. 12. Kmetijstvo, živinoreja in gospodarstvo: Premo vanje 500. 13. Narodno zdravje: Novo pokopališče (nakup sveta). Din 10.000; najemnina poliklinike 3.600; zdravilo in cepivo 2.000; prispevek protituberkulozni Ligi 10.000; naprava javi stranišča 40.000. 14. Socialno skrbstvo: Prispevek obč. ubožneinu zakladu Din 69.290; bednost-ni sklad Dravske banovine 8.000; podpora brezposelnim 5.000; podpora dobrodelnim društvom (Kolo) 1.000; prispevek za zdravstveni dom v Kranju Din 100.000. 15. Trgovina, industrija, obrt in turizem: Obrtni nadaljevalni šoli D 10.000; Trgovski šoli 8.000; podružnici S. P. D. 1.000: čiščenje, olepšava kraja ter ohranitev spomenikov Din 4.000. 16. Občinsko gospodarstvo: Vzdrževanje Šmarjetne gore in Starega drevoreda Din 11.000; davki 40.000; zavarovalnina 14.000; vzdrževanje občinskih tehtnic: a) Kokriško predmestje 500; b) pri kolodvoru 500; ribarska taksa 3.663; gradbeni stroški za novo kopališče Din 130.000: vodni zadrugi Predavor-Straži-šče prvi obrok Din 30.000. 17. Dotacije, podpore, štipendije in subvencije: Kopališča Din 70.000; klavnice 20.000: najemnina kontrole sodov Din 4.800. 18. Nepričakovani stroški: Kredit za nezadostno preliminirane materi jalne razhodke po vseh strokah proračuna Din 25.000; kredit za nepričakovane materi-jalne razhodke po vseh strokah proračuna 25.000: naložba za šolski fond Din 100.000. Skupaj Din 1.888.368.— DOHODKI 1. Občinska dokladn- Na vse državne neposredne davke 35 odst. Din 562.872. 2. Občinske trošarine: Vino, vinski mošt Din 247.000; pivo 39.000; žganje 83.000: meso, užitnina in oglednina Din 70.000. 3. Občinske takse: Takse od 3-1 do 3-22 Din 25.000; sejmnina 17.500: tržnina in tržna davščina 49.000; tehtarina 30.000 kopališke takse 800: vodarina 90.000; stojnice iui mestnem trgu 5.000; 7 odst. obresti od drž. investie, posojila 875; obresti priv. agrarne banke 300; trošarina 420.000; povrnjene obresti od posojila za Prévoie 56.000. 4. Odkupnina za osebno delo Din 6000. 6. Dohodek od posestev: Najemnina posestev Din 36.400; zakupnina lova Din 2.650: zakupnina ribolova 16.617. 8. Presežek dohodkov nad razhodki pri občinskih gospodarskih podjetjih: Klavnica Din 60.000. 9. Razni nepričakovani dohodki: razni dohodki Din 10.000. Skupaj Din 1, 827.994.— Pripombe k kranjskemu obč. proračunu G. dr. Sabothv in g. Fock sta poslala glede proračuna mestni občini sledeče pripombe: V smislu čl. 96 zakona o občinah staviva k letošnjemu občinskemu proračunu sledeče pripombe, o katerih naj se razpravlja v občinskem odboru povodom proračunske seje in naj se o stavljenih predlogih sklepa: I. Splošne pripombe. Zakon o občinah predpisuje izrecno, da se ima proračun predložiti najkas- neje 3 mesece pred potekom proračunskega leta. Dolžnost občinske uprave je bila, da bi proračun že pred meseci predložila, ne pa. da ga je predložila šele par dni pred zaključkom proračunskega leta. Da se je ta zakasnitev izvršila iz posebnega namena, kaže dovolj jasno proračun sam! Kr. banska uprava dravske banovine je, kakor vsako leto, tudi letos izdala posebna navodila, kako se ima proračun sestaviti. Ta navodila niso nobena taj- Stran 2 Štev. 13 nost, ki naj ostane prikrita davkoplačevalcem, ampak mora biti vsene občinar- jem ob priliki, ko je proračun stavljen na upogied, na razpolago. Osobito ne more biti nobena tajnost pri kranjski občini, ko večina kranjskega občinskega odbora z županom na čelu dopušča, da se vse občinske zadeve v občinskih zastopih razpravljajo in v njih obvezno za odbornike sklepa v takozvanem JNS klubu, pri katerem imajo odločujočo besedo občinarji, ki niso člani občinskega odbora. — Te občinarje se potem deklarira za „eksperte". Proračun sam tudi ne obstoja le v suhih številkah, ki jih obsega uradni formular, ampak obsega vse priloge in vse podatke, katere našteva navodilo banske uprave, da se imajo predložiti. Dne 23. t. m., ko je bil drugi dan občinski prbračun razpoložen, sem ga jaz dr. Sabothv hotel pogledati, pa sem dobil na razpolago le proračun, v kolikor Ka vsebuje uradni formular. Moji za-tevi, naj se mi dovoli upogledati tudi navodilo kr. banske uprave za letošnje leto, se ni ugodilo zaradi izrecnega naročila predsednika občine. Tudi ni bila proračunu priložena nobena priloga — Proračun zaradi tega ni bil razpoložen, kakor predpisuje zakon, kar izrecno grajam. II. Znano nam je, da vsebujejo po odredbi kranjskega župana za nas davkopla-čevale tajna navodila, izrecno naročilo banske uprave, da se imajo pri letošnjem proračunu upoštevati načela, ki so veljala za sestavo lanskoletnega proračuna. Ker pa lanskoletna navodila še niso bila nobena tajnost in ker so ukazovala kot glavno zahtevo in vodilno načelo Eri sestavi proračuna največjo varčnost, atero predložen proračun v ničemer ne upošteva — postane razumljivo, zakaj naj kranjski davkonlačevalec ne izve, kako tudi letos nadzorne oblasti presojajo proračune. Opozarja se le na razpis banske uprave od 9. 12. 1933 No. II 25172-1, zlasti na t. c. (pod B), pa tudi na odlok banske uprave dravske banovine z dne 23. nov. 1931 II No. 27838-1, ki zlasti v točki 4 izrecno določa, da se mora z novimi investicijami povsem prenehati, in v točki 5, da se nova posojila občinam ne bodo dovoljevala. Vsa ta navodila, vsi ti predpisi in ukazi o skramern varčevanju, izdani od ministrstva financ in banske uprave, so še danes v polni veljavi in občina jih ni le dolžna popolnoma upoštevati, amnak je obvezana, da jih celo pred občinsko sejo odbornikom prečita ter tako opomni na njih dolžnost, ne pa da jih skriva ter skuša tako svojim davkoplačevalcem onemogočiti, da bi zvedeli, kaj oblasti predpisujejo. Vseh teh načel se že lanski proračun ni držal, letošnji pa jim je naravnost v zasmch. Lanski proračun se je gibal v dohodkih in izdatkih okoli okrogle vsote 1,300.000 Din, letošnji pa se je kar naenkrat zvišal na okr. vsoto 1,900.000 Din, torej za več kot tretjino, kakor da bi se gospodarske razmere v enem samem letu, in sicer v letu najhujše gospodarske krize in depresije tako izdatno zboljšale, ko vendar vsak pridobitnik ve, da so se dohodki prav pri vsakem prebivalcu v Kranju, ki ne dobiva stalne plače, v zadnjem letu najmanj za eno tretjino oslabšali. Skok, ki ga napravlja letošnji proračun, na- riravljii vtis. da so oni, ki so jra sestav-jali, pozabili na vse to, zlasti da je Kranj še vedno malo mesto z borimi 4 tisoč prebivalci, med katerimi pa je v celem 360 cenzitov, ki so podvrženi plačevanju pridobi ne; le žal, da je med občinskimi odborniki razmeroma teko majhne število takih cenzitov. 1 enden-ca letošnjega proračuna je, da se kranjska občina znatno približuje izpolnitvi onega programa, ki se je izrekel v času volilnega boja. da je treba odpraviti 3 sramote, katere je kranjsko občinsko gospodarstvo v prejšnjih letih »zakrivilo": da ima prenizke občinske dokhide, da je prihranilo okoli 2 milijona premoženja za šolo in da nima občina nobenega dolga. Letošnji proračun je te tri sramote skoro popolnoma odpravil. Povsod drugod je največja skrb občinskih očetov, da v teh silno težkih gospodarskih časih občinska bremena ne zvišujejo — v Kranju pa se je z .hI je mesece v javnosti mnogo razpravljalo, kako se je treba potruditi, da se sestavi kolikor mogoče visok proračun in osnutek kaže. da je to v polni meri usnelo, kajti občinske dajatve naj se po letošnjem proračunu v primeri z dosedanjimi skoraj podvoje. Brez vsakega stvarnega, gospodarskega in še najmanj finančnega načrta, mnogokrat brez oblast......a dovoljena se začenjajo, nadaljujejo in poskušajo razne investicije ter delajo dolgovi. Najmodernejši eksperiment tega nove-ga gospodarstva pa je poskus, občino natrpati z velikim številom uslužbencev, ki bodo postali trajno breme občine. — Tozadevne proračunske postavke so za mesto s 40uo -reibvalci naravnost stra hotne. Še en tak proračun, in program, postavljen pri zadnjih občinskih volitvah, bo dosežen. III. Pripombe k izdatkom. Izdatki za občinske uslužbence so se letos z vsemi pripadki zvišali za nad 130.000 Din. Ker je občina že lansko leto začela z nastavljanjem novih nameščencev in letos v tako velikem obseo-vzročila dotičen poziv banske uprave, potem tudi sama lahko odloča, ali je delovodja z juridično izobrazbo že sedaj potreben ali ne. Predlaga se tudi črtanje izdatkov z*i nočnega čuvaja, ki je popolnoma nepotreben. Občina ima itak svo'e stražnike, od katerih se je četrtega nastavi.o izrecno iz razloga, da bo mogoče vzdrževati redno nočno službo. Čemu naj bo še poseben občinski nočni čuvaj, morda celo s helebardo, ne vemo, gotovo pa je, da ni potreben. Predlaga se črtanje vseh izdatkov za trošarinsko osobje, ker ne bo trošarina, v kolikor je po zakonu dopustna, prav gotovo niti toliko donašala, kolikor znašajo izdatki zanjo. Obširneje o tem glej pripombe pod dohodki 0 trošarini. Predlaga se črtanje plače knjižničarju Narodne čitalnice, katerega naj Narodna čitalnica sama plačuje. Predlaga se znižanje potnih in prevoznih stroškov od 10.000 Din na 2000 Din. kolikor je znašala ta postavka lansko leto. Črta naj se postavka vzdrževanje policije 8000 Din. Dotacije pod tem naslovom so bile v zadnjih letih tako obilne, da je zadnji čas, ako za letošnje leto enkrat popolnoma odpadejo. Popolnoma naj se črta postavka gasilnim društvom. Gasilno društvo v Kranju ima dovolj lastnega premoženja, poleg tega pa ima ogromne dohodke od svojih prireditev, za druga gasilna društva naj skrbe lastne občine. Poseben kapital tvorijo ogromne podpore raznim društvom, ki znašajo 86.000 Din. Če se primerjajo podpore društvom v drugih enako velikih slovenskih mestih, kakor Kamnik, Novo mesto, Celje. Ptuj itd., potem se vidi. kako velikodušno in velikopotezno se v Kranju z občinskim denarjem razpolaga. Postavke za vzdrževanje in popravo občinskih cest, škropilnika. bencina ter kanalizacija v znesku kar 160.000 Din imajo namen občini dati ogromne vsote za poljubno uporabo, kar je nedopustno in je treba povsem črtati, dokler se ne izkaže poraben program in načrt, lake pavšalne postavke so nedopustne. Črtat« je treba tudi postavko za >zdr-ževanje in poprave občinskih zgradb v znesku 50.000 Din, glede katere >av saine postavke velja isto. kakor glede prejšnje. Predlaga se črtanje zneska 25.000 Din za napravo regulacijskega načrta. \ lanskem proračunu je bil la namen voli ranih 30.000 Din. od kuterih se je po oddanih delih smelo poral iti le 25.000 Din, in mora preostujati preostanek i/, lanskega leta v znesku od 25.000 Din. Predlaga se črtanje postavke za napravo novega siran"š7-:» v znesku 40000 Din. • finsko leto je bilo votiiN lih v ta namen 21.000 Din in se je javno stranišče tudi napravilo. A ko se hoče 1 ¡os na p ra vit i zopet javno stranišče ki naj stane skoraj še enkrat več kakor lansko leto, je potrebno y.a lože odobrenih načrtov itd. Ker ".sega tega še ni. naj se ta postavka črta. Postavka davki naj se ustavi z onim zneskom, ki je resnic.1;, predpisan, ne pa z okroglo vsoto -M).000 Din. Ako je resnica, da so se lanski davki, ki so bili preliminirani s 25.000 Din. letos poviša- li tudi občini na 40.000 Din, je to opomin občini, da naj se zaveda, da so letos že državni davki toliko večji, zato naj občina ne nalaga svojim občinarjen toliko novih bremen, ker je notorično. da imajo poleg tega še letos manjše dohodke, kakor so jih imeli lansko leto. Predlaga se popolno črtanje postavke gradbeni stroški za novo kop. 130.000 Din, in postavke, ki so s tem v zvezi 70.000 Din, skupaj tedaj za kopališče kar znesek 200.000 Din. Za novo kopališče, za katero je občina že do danes izdala celih 5)0.000 Din, še vedno ni nobene oblastvene odobritve, nobenih oblastveno potrebnih načrtov in tudi ni še nobenega oblastnega dovoljenja za najetje posojila in vendar je bila že v lanskem proračunu dana in pozneje tudi izčrpana postavka od 70.000 Din. IV. Pripombe k dohodkom. Občinske doklade na vse državne neposredne davke v višini 35 odst. izkazu jejo vsoto dohodkov za 562.000 Din, med tem, ko so bili lansko leto preliminirani na 445.000 Din, a so v resnici donesli veliko večjo vsoto. Ker se število cenzitov od lanskega leta na letos ni zvišalo, ampak znižalo, saj mora biti tudi občini znano, da so mnogi obrtniki in tudi trgovci prav zaradi prevelikih davkov morali svoj obrat ustaviti, je že iz ten golih številk razvidno, za koliko se je direktna doklada na posameznika povišala. Vsakemu občanu pa je znano in moralo bi biti tudi občini, da bo donos občinske doklade letos izdatno višji, kajti vsakdo v Kranju, ve, da je bi • >red-vseiu pridobnina letos neprimerno višje odmerjena kakor lansko leto, zaradi česar bo 35 odst. letos doneslo občini veliko več, kakor je predvideno. Pri količkaj previdnem gospodarstvu bi morala občina pri teh razmerah občinsko do-klado znižati, najmanj za 10 do 15 odst., ne pa jo pustiti na isti višini, kakor je bila lansko leto. Stavi se predlo«1 da se občinska doklada zniža na 25 odst. Kopališka taksa: Kopališka taksa se omenja zgolj iz razloga, ker je značilna za ves proračun. Z isto opravičenostjo in na isti podlagi, kakor je bila lansko leto vnesena v znesku 10.000 Din, je letos v znesku 800 Din, kar naj se črta. Trošarina: Trošarina, ki fungira v proračunu z zneskom 420.000 Din, predstavlja oni ponesrečeni poskus sedanje večine občin, odbora, ki hoče Kranj s 4000 prebivalci postaviti kot veliko mesto, ki se zapre s trošarinskim zidom od okolice in ki si hoče dovoliti luksus svojemu prebivalstvu življenjske potrebščine pod vsakim pogojem in vsem brez izjeme podražiti in to zaradi popolnega nepoznan j a faktičnih razmer in v napačni domnevi, tla bo s trošarino zlasti industrijo v mestu zadela. Ker je ta domneva napačna, predstavlja poskus, industrijo, ki je bila v zadnjih letih glavni vir dohodkov in blagostanja v Kranju, prisiliti do nezakonitih dajatev, s tem pa tudi favorizirati ono industrijo, ki se nahaja izven pomerija mesta, na primer ono na Gašteju ali na Prim-škovem. Zatrjevanje propagatorjev trošarine pri vseh oficielnih in neoficielnih prilikah, da bo trošarino plačala le zgolj industrija, je povsem zgrešeno in v nasprotju s pozitivnimi zakoni, kajti po vseh danes veljavnih zakonih o trošarini se fabrikacija sama in fabrikaci jskt proces ne bo dal trošarinsko prizadeti, pač pa bo sigurno prizadet meščan, zlasti na mali in srednji trgovec ter obrtnik in tudi uradnik, kateremu se bo s trošarino podražilo življenje. Končni rezulIut tega poskusa ne more biti drugačen, kakor je bil s poprejšnjo davščino na blagovni promet ali uvoznico Dokler se je uvoznina v nrimeriu višini pobirala, so kranjski davkoplačevalci, zlasti podjetji, ki sta bih prizade-rez ugovora plačevali, četudi sta vedeli, da uvoznina nima zakonske podia-ge. Ko so pa lansko leto občinski očetje sklenili, da se mora uvoznina zvišati na skorai tako visoko, kakor je znašal cel proračun, so dosegli baš nasprotno, da se je davkoplačevalec uprl in razso Iba upravnega sodišča v Celju od 7 b !>r. 1935 št. 115-35-11 je poučila kranjsko občino o bridki resnici, tla je bila ta d >v-> •na nezakonita, kar bo imelo za posledico, da jo bodo oni, ki so davščino poprej plačevali in jo je občina neupravičeno pobirala, sedaj nazaj izteriali. Analog ••> se bo zgodilo tudi s trošarino Sele po es rečen poskus z zvišan jem t ro-šarine je poučil !;rnnjsko ob'i sko •< "i-no da > no novem občinske-)' znko:u takim občinam kot je kranjska, uvajat« le trošarino in In! se. Namesto da bi občina sedaj vnt. a:iie. kaj :e mogoče trošarini podvreči, razčistila, in zlasti vprašanie, ali je za tako malo mesto, kot je Kranj ki živi s ogromni večini od okolice, mogoče, da se zapre s troša- rinskim zidom od okolice, je vse to pustila v nemar ter vse svoje delovanje usmerila le v tem pravcu, da zabriše poraz svoje finančne politike, ter potom neštetih intervencij dosegla, da je ban-ska uprava koncem proračunskega leta dopustila pobiranje trošarine, nrepusti-la pa rešitev cele vrste vprašanj, zlasti kai spada pod občinsko trošarino, popolnoma odprto. Kranjska občina je namreč pre;'"- davščini na bl-°'rovni promet v bistvu le ime •—'»menila, v ostalem pa je tud: nekoliko -M'av-ljenem pravilniku ta „trošarina", ki jo danes kranjska občina pobira, še vedno po večini uvoznina, zato nezakonita in nedopustna. To vel »a pred vsem ravno za ono trošarino, ki jo je namenila za industrijo in ki bi držala le do razsodb upravnih sodišč. Čim pa odpade trošarina od iittl ust rije. bo vsa ostala trošarina sicer neznosno breme za vse meščanstvo, njen donos pa ne bo niti da-leko kril režije. — Tak bo konec tega poskusa, ki ga sedanja večina ne more zadržati, naj še tako zavlačuje rešitev posameznih konkretnih spornih vprašanj. Prva posledica trošarine je bila, da si je občina oskrbela celo vrsto novih nastavi jencev, ki bodo tvorili trajno breme in sicer tako visoko, da dvomimo, da ga bo občina zmogla, zlasti če se zgodi, da bo industrija v mestu s svojim delom prenehala, kar se zna prav lahko zgoditi, tudi za nepričakovan slučaj, da bi se vsa dosedanja trošarinska zakonodaja spremenila v tem smislu, kakor predvideva sedanji trošarinski pravilnik, ki je po sedanjih zakonih nemogoč in bi trošarino bilo res mogoče pobirati v sedanjem obsegu. Nobenega dvoma ni, da bi si v tem nepričakovanem slučaju znala ta industrija pomagati, da bi si napravila par korakov izven pomerija svoja lastna skladišča, o katerih se je v zadnjem času že veliko razpravljalo, in se menda nekatera celo že grade. Isto bodo napravil tudi večji trgovci. Svoje zaloge v Kranju bodo prenesli izven mesta ter si bodo tako prihranili trošarino za blago, ki ga itak po večini pro dajo v okolico, ali pa vsaj manipulacijo s trošarino, predvsem pa se znebe nadležne kontrole itd. Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, je dne 15. 12. 1934 vpeljana trošarina v bistvu še vedno prejšnja davščina na blagovni oromet, kajti pravilnik ni ničesar drugega kakor preišnji pravilnik, samo da je dobil naslov trošarinski pravilnik in da je pozneje banska uprava to ime malo bolj naglasi la. Ta pravilnik ne prizadene samo potrošnjo od prebi-valcev kranjske"-! mesta, ampak ta pravilnik hoče obdavčiti celo fabrikacijo. cel fabrikaci ¡ski proces, hoče obdavčiti tudi vso trgovino onih predmetov, ki jih kranjski trgovec skoraj 95 odst. prodaja izven mesta. Predpisi, ki jih ima ta nravilnik 'dede izvoza buera, onemogočil je jo faktično povračilo trošarine r večini slučajev pri izvozu in imajo dejansko le namen, da na -ikrii način pod napačnim imenom trošarine uvaja jo faktično uvozni no. kar pa je sedaj po zakonu o občinah zabranjeno. Kar se tice industrije, ni stvar vzeti preveč tragično. Mestna občina se je trudila, da bi se stvar pred proračunom vsaj v nekaterih slučajih ne razčistila, kajti le tako si je razlagati njeno tendenco, da pritožbe, ki so se vlagale v posameznih slučajih, ni hotela rešiti, ter je pritožbe iz meseca decembra I. 1. rešila šele 23. marca t. 1. ter s tem onemogočila, da bi nri proračunski seji občinski možje ž" imeli pred seboj kako razsodbo upravnega sodišča. kar se bo sedaj, ko je ven dar enkrat ena pritožba rešena, v do-glednem času zgodilo. Kljub vsem neprestanim zatrjevanjem, da bo le industrija trošarino plačala, se bodo občinarji le prekmalu prepričali, da bo s trošarino prizadet le kranjski mali človek in nihče drugi. Naš Kranj, ki je središče cele Gorenjske kotline in ki preživlja svoje trgovce, obrtnike in sploh večji del svojih pridobitnikov. po ogromni večini bližnji in daljni okoličan, je sedaj zaprl s trošarinsko mejo od svoje okolice in mora zaradi trošarine vse svoje življenjske potrebščine dražje plačevati, pa tudi okoiičaiu dražje prodajati, kakor tisi i ki je izven obzidja. Kako bo mogel še nadalje konkurirati, je vprašanje, na katero bodo občani kmalu odgovorili, ko se bo njih konkurenčna moč še znižala. Ako se bo Kranj cernirnl s trošarinsko ¡nejo i n ko se bo smela po obsodbah upravnih sodišč trošarina * res-: iei pobirati samo od trošarine pod rže-nih predmetov, kai se bo brez dvoma v tekočem letu gordo, pa naj občina še toliko, časa potrebuje za rešitev vsake pritožbe v I rosarías!» i zadevi, potem bo irošarinski dohodek lako majhen, da ne bo kril trošarinske režije, ki jo letošnji eroračun že v tako strahotni višini i/ azuje. Žara J i tega proč s trošarino, proč s trošarinsko mejo. proč s favoriziranjem industrije izven mosta! Predlaga se, da se črta proračunsko postavko o trošarini, obenem pa tudi vse ostale proračunske postavke, ki so z njo v zvezi. Končni predlog da se vse te pripombe pri proračunski občinski seji od besede do besede preči-tajo ter da se o vseh stavljenih predlogih posamič razpravlja, sklepa in glasuje. . Navodila iz Kranja Gašperlin Ivan, trgovec in gostilničar v Šenčurju, Šter Jakob, bivši župan v Šenčurju, Jagodic Janko, bivši občinski tajnik v Šenčurju. Sušnik Martin in Ver-bič Anton, posestnika v Šenčurju, so dne 27. 6. 1932 podpisali ovadbo sreske-mu načelstvu potom JRKD v Kranju, v kateri so trdili, da je hranilnica in posojilnica v Šenčurju dne 31. 12. 1931 prodala hišo št. 63 v Šenčurju svojemu predsedniku Umniku Antonu pod polovično ceno in s tem svoje člane oškodovala za veliko vsoto. Ovadba navaja, da je bila pogodba sklenjena popolnoma tajno ter sigurno celo brez vednosti odbora, ki sestoji razen par odbornikov iz starih možakarjev, ki se sploh ne zavedajo ^resnosti časa in položaja in slepo zaupajo svojemu predsedniku in pritrdijo vse. četudi v zelo veliko škodo zadružnikov, če jim Umnik ukaže ozir. prigovarja. Zato podpisani odbor zahteva, da se kupna pogodba razveljavi. Nadaljnja utemeljitev te zahteve pa se glasi: »Sigurno je dognano. da je Hranilnica in posojilnica v Šenčurju pod vodstvom Antona Umniku vršila svoje posle zelo pristransko in strankarsko. Obrestna mera se je merila po zaslugah strankarstva. Tudi posojila so se dajala največ v tem pogledu. Na dolžnike, ki niso pripadali nekdanji SLS, pa je Umnik, ki je imel splošno moč pri zavodu, zelo deloval, vplival in pritiskal ob času državnih volitev dne H. novembra 1951 in -sploh vedno ob vsaki priliki, kjer se je šlo za politično stvar. Znano je, da je Hranilnica in posojilnica v Šenčurju izdajala lepe vsote v ta namen strankarstva. Dajala je podpore v namen, da se ruši dobrobit države oz. je podpirala društva, ki so rovarila proti državi. Nabavila je kroje ..Kolo-klu-bu". ki je bil ustanovljen radi tega. da uničujoče deluje proti .,Sokolu". ki je krasno deloval, a se je bilo bati, da bi pod pritiskom društev, ki imajo polne roke denarja, ne začel postajati malo-dušen ker so njegovi nasprotniki noč in lan na delu za razrušitev ..Sokola". Sokolsko društvo nima lastnega doma ter ga zaradi krizo ue more napraviti, zaradi tega pa je delovalo s tem večjo močjo ..Prosvetno društvo", ki je tudi imelo v hranilnici in posojilnici katerega vodja je bil tudi Umnik Anton z njegovim zvestim zaveznikonl kaplanom Vavpotičem, največjo oporo. Gasilno društvo v Šenčurju je večkrat prosilo Hranilnico in posojilnico v Šenčurju za podporo, ker je pred leti mnogokrat gorelo ter se jim je za to potrebno orodje precej pokvarilo, a ker je društvo v rokah zavednih državljanov, ki je šlo 8. novembra korporativno na volišče s svojo godbo na čelu. ni dobilo nikake podpore, pač pa jo je hranilnica in posojilnica delila posebnim društvom, ki so strastni pripadniki nekdanje SLS stranke. I >a bi gasilno društvo v Šenčurju pridobilo kaj potrebnega denarja, je ustanovilo svojo godbo na pihala, obstoječo iz 28 mož. ki dobro napreduje ter sodeluje pri raznih sokolskih in drugih patriotičnih prireditvah. Tudi ta godba je prosila hranilnico in posojilnico za gmotno podporo, a brezuspešno, pač pa je hranilnica in posojilnica delovala na to, da bi se ta godba razbila ter žrtvovala mnogo denarja za kontra-godbo. takozvano ..Parno godbo", ki bi delovala pod vodstvom Antona Umnika in kaplana \avpotiea ter je imela namen prvič nastopiti dne 26. maja t. 1. (Sv. Rešnje Telo) z zelenimi znaki, da bi javno pokazala svojo protidržavno idejo in delala in netila to gnusno propagando, Le-ta godba je spremljala po izgredih dne 22. maja t. I. svoje pristaše sosednih vasi. ki so se vračali proti domu, z živahnim igranjem in glasnimi klici proti državi, proti Kralju in proti lastni domovini. Kakor je iz zgoraj navedenega razvidno, je vsa ta društva, ki so izvajala najpodlejšo gonjo proti državi in svoji lastni domovini, najvztrajnejše in najuspešnejše podpirala Hranilnica in posojilnica v Šenčurju, zaradi tega odbor Jugoslovanske Radikalne Kmetijske Demokracije v Šenčurju odločno zahteva, da se Umniku Antonu, ki je sedaj vsled izgredov, ki so se vršili dne 2-'. maja t.l. V Šenčurju pod njegovim vodstvom, v zaporih v Beogradu, odvzame predsed-dniško mesto hranilnice in posojilnice v Šenčurju." Podpisani nadalje zahtevajo, da se postavi hranilnici in posojilnici v Šenčurju komisar ter da naj se odredi, da hranilnica in posojilnica v Šenčurju pripade občini, ki bo s težkimi žulji kmečkih rok pridobljeni denar pošteno razdelila. So vlog«) je sresko načelstvo v Kranju predložilo kraljevski banski upravi in ta deželnemu sodišču v Ljubljani, ki ie odredilo po Zadružni zvezi v Ljubljani nenapovedano revizijo hranilnice in posojilnice v Šenčurju. Zadružna zveza je revizijo izvršila ter po svojem revizorju ugotovili, da v vlogi navedeni očitki in zatrjevano interesom zadružnikov škodljivo in nepravilno poslovanje, niso resnični. Ako se upoštev. , da je bila ovadba sestavljena le 5 dni po znanih šenčur-skih dogodkih, si ni težko predstavljati velike nevarnosti, ki je pretila hranilnici in posojilnici v Šenčurju ter vsem članom njenega načelstva in nadzorstva, zlasti načelniku Umniku Antonu, sedanjemu predsedniku občine, kakor tudi preč. g. Vavpotiču Irancu, tedanjemu kaplanu, sedaj župniku v Šenčurju. Načelnik hranilnice in posojilnice Umnik Anton pa se je ob reviziji nahajal v beograjskih zaporih, preč. g. Vavpotič Prane pa v zaporih okrožnega sodišča v Ljubljani. S tem, da je revizija ugotovila pravilnost poslovanja hranilnice in posojilnice v Šenčurju, pa še ni bila odstranjena preteča nevarnost za zavod in za člane njegovega načelstva in nadzorstva, kakor tudi ne za preč. g. Vavpotiču Franca. Prisiljeni so bili vložiti zasebno tožbo proti podpisnikom Gaš-perlinu Ivanu. Šteru Jakobu, Jagodica Janku. Verbiču Antonu in Sušniku Martinu in sicer hranilnica in posojilnica sama ter člani načelstva in nadzorstva hranilnice in posojilnice v Šenčurju po g. dr. Mohoriču Jakobu, advokatu v Ljubljani, in pree. g, župnik Vavpotič po g. dr. Natlačenu, advokatu v Ljub-i j ani. Obtoženci so na prvi razpravi izjavili, da niso podpisali nobene ovadbe, na drugi razpravi pa so po predočenju njihovih podpisov nastopili dokaz resnice. Na tretji razpravi pa je obtoženec Jagodic Janko začel trditi, da je vlogo sam sestavil in jo dal soobtožencem podpisali, ne tla bi jim povedal vsebino in ne da bi jo bili podpisniki prečitali. Kljub temu pa so vsi obtoženci junaško še naprej dokazovali, da je vse resnično, kar je v ovadbi navedenega. Zaslišanih je bila cela vrsta prič. Očii-I- i pa so se od razprave do razprave bolj razblinjali ter so se na zadnji razpravi dne 22. marca navzoči obtoženci Gaš-perlin Ivan. šter Jakob. Verbič Anton in Sušnik Martin (Jagodic Janko se nahaja sedaj v zaporih okrožnega sodišča V Ljubljani in se razprave ni udeležil) sami prepričali, da v ovadbi navedene klevete niso resnične. Priči Umnik Anton in Bricelj Karel sta jasno izpovedali, da je hranilnica in posojilnica v Šenčurju še vedno lastnica hiše št. 65 v Šenčurju ter da zadružnikov z navidez- no transakcijo, ki je imela le namen, da se zadružnikov ne oškoduje, niso bili oškodovani, takrat je v Šenčurju neomejeno gospodarila pok. JRKD, ki je imela kovačuico pri Gašperlinu za razne ovadbe na oblasti. Vodilni osebnosti pa sta bili Gašperlinka in jagodic Janko. Priča Umnik Anton pa je tudi povedal, da je Gašperlin Iv. tudi Zorma-iiu Andreju, bivšemu načelniku »Sokola" prigovarjal, naj podpiše ovadbo,kar pa je slednji odklonil, češ da mora prej ovadbo prečitati. kakor je Zorman Andrej priči vse to sam pripovedoval. Dalje je pripovedovala priči Umniku Antonu še neka ugledna oseba, ki ni bila zaslišana, da sta obt. Gašperlin in Šter tudi njega prosila, naj podpiše ovadbo ter da so dobili navodila iz Kranja. Pozneje smo zvedeli, da je imenovala do-tična oseba pri tem imeni dveh vplivnih kranjskih oseb. Obtoženci Gašperlin Ivan, Šter Jakob, Verbič Anion in Sušnik Martin so nato podoisali na sodni zapisnik izjavo, da niso imeli nobenega povoda za očitke v ovadbi ter da obžalujejo, da so predmetno ovadbo sploh podpisali, in se za-vezali plačati vse stroške. Nato so člani načelstva in nadzorstva ter hranilnica in posojilnica v Šenčurju in preč. g. župnik Vavpotič umaknili tožbo. ..Navodila iz Kranja" torej niso dose-la svo'Woa namena. Hranilnico in posojilnico v Šenčurju ter člane načelstva in nadzorstva ;e zastopal <••. dr. Mohorič lako1 advokat v Ljubljani, zastopnika preč. g. Vavpoti-čn g. dr. Natlačena, advokata v Ljubljani, na je nadomeščal g. dr. Megušar Anton, advokat v Kranju; obtožence je branil g. dr.'Sajovie Stanko, advokat v Kranju. Sekivevin Marge. Kandidature Noče kandidirati. G. Anton Umnik nas je obvestil, da ne namerava za bližnje poslanske volitve dne 5. maja kandidirati na nobeni kandidatni listi. V Radovljici ne bo kandidiral, kot poroča ..Slovenec", g. Jakob Jan, posestnik iz Gorij. Kandidata smo dobili za srez Kranj. Za Jefticevo listo je priglasil kadidatu-ro Dr. Franc Šemrov. Njegov namestnik še ni določen. Na Topalovicevi listi socialdemokratov bodo kandidirali glasom časonisnih vesti na Gorenjskem zaenkrat sledeči kandidati: v Tržiču g. Sova. v Kranju g. Krč, v Kamniku g. BeŠter. Niso še postavljeni kandidati za liste g. Ljotiča (Zbora), jugoslovanske narod- I. delavsko konzumno društvo je najsolîdnejsî, najcenejši nabavi Ali »i cïaît te zadruge*? — Ali kupuješ v»». I vir za vsakega konzumenta ! r»ri zadrugi ? LaTtiž.ar Josip: /unaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletju. Godi so na Gorenjskem v času turških vpadov. Nnd&ijeuanje Rabini je ob štirih popoldne zapustil Upniški urad. ko mu je oskrbnik stisnil dobro plačilo v roko. Kol dober pešec je kar zdrčal po b rezini proti Savi. hitel čez savski most in navzgor proti Radovljici. Tu se ni nič ustavil. Vpraševali so ga, kam gre tako hitro. „\ I ržič!" - je kratko odgovarjal. Ob petih je bil na Kamnu. Povedal je. odkod pride, oddal na pergamenu pisano zapečateno poročilo, prejel potrdilo in odšel pod plani no Dobrčo na Gutenberg. S kratko pripombo je izročil pismo mlademu vitezu Gašperju Lamber-garju in odkorakal po prejetem potrdilu brez po-mude v Tržič. I ržičani. že od nekdaj zelo radovedni ljudje, so stikali glave in se vpraševali, kakšen važen opravek ima Balant iz Sničnega. On pa je hitel v grad in oddal pisanje graščaku Pa-radajzarju točno ob sedmih zvečer. Drugo jutro je nesel piav zgodaj na Upniški grad potrdilo o resničnem prejemu »Turških glasov". Povsod so se ustrašili tistih par besedi, ki jih je prinesel Balant. On pa je večkrat rekel, da je bil dan 2(>. aprila leta 1472 zelo slaven dan v njegovem življenju. VIII. TURKI LETA 1475 DRUGIČ NA GORENJSKEM »Turški glasi", poslani s Hrvaškega, so segali v najskrajnejše naselbine kranjske dežele. Zopet tisti strah in tista zmešnjava kakor leto poprej. Vsak je skril svoje imetje tja. kjer je bilo najbolj varno. Veliko polja je ostalo neobdelanega. ..(emu se bomo mučili?" so govorili kmetje. „Saj nam bo sovražnik vse uničil.'* Že prejšnje leto so zgradili več obrambnih zidov, zdaj so jih v še večjem Številu. Reki i so jim tabori ali tabri. Ker nižjega ljudstva ni nijiče branil, se je moralo braniti samo. Kako pa je bilo v (istih časih glede varstva prebivalcev ? Slovenske dežele so morale odbijati najhujše napade z lasi no nočjo in z lastnin': pripomočki. Kakšne žrtve in kakšno junaštvo! Cesarske vojske ni bilo nobene. Plemenitaši so imeli sicer četo vojakov, kar je bilo pa konjikov, je imel vsak nekaj hlapcev v pomoč. O posebnih prilikah so mesta, trgi in samostani poslali določeno število hramiJ4. ko je stopil v zasluženi pokoj. \i naša nalogu, da bi popisovali njegovo znanstveno delovanje, kjer je tudi mnogo storil za slovensko kulturo; poudarjamo le, da je bil pokojni idealen duhovnik in vzor vzgojitelja. S svojim skromnim in ljubeznivim nastopom GORENJEO si je povsod osvojil srca srednješolske mladine. "> Kranj" jej vzgojil cele generacije slovenske inteligence, Ko se je poslavljal od Kranju, so dijaki ob slovesu jokali na kolodvoru. On pač ni bil ..profesor". ;.mpuk ljubezniv oče in prijatelj kseh učencev, katere ni krmil le z duhov-no brano, ampak je mnoge oskrbel tudi telesno s svojo skrbjo za revne dijake. Leta is97 je mesto Kranj dozidalo lepo giiu uuzijsko poslopje in dr. Peine si je stekel velikih zaslug posebno za ureditev gimnazijske kapele. Popisal je tudi v daljšem spisu v Doni in svetu zgodovino kranjske gimnazije. Pokojni se je tudi še kot vpokojeni profesor zelo zanimal za Kranj in njegove razmere. Rad je prebiral Kranjski zvon in Gorenjca. Dr. Perne je stric dr. Jožefa Pogačnika, ki je bi pred nekaj leti vikar v Kranju, in stric pokojnega dr. Perneta, ki je igral veliko vlogo s jugoslovanskem zunanjem ministrstvu kot stal ni referent za društvo narodov. Nuj počiva \ miru blaga duša! Iz uprave Trgovci in obrtniki! Oglase za velikonočno številko že sprejemamo. Pišite takoj, da ne ho prepozno. Uprava Gorenjca. 5z uprave. .Naročnike, ki še niso plačali na-n čii i ne. prosimo, da nam jo nakažejo do 13. aprila, ker jim bomo sicer list prenehali pošiljati. Tedenske ncoice KRANJ Krožek prijateljev Francije v Kranja. \ petek 29. marca bo predaval v gimnaziji (I. a razred) ob l<>. uri prof. Malenter i/. Sušaka o temi: Diplomatično delo Francije od leta 1871 do 1914. Ker je predavanje jako zanimivo, pri (akujemo od članov polnoštevilen obisk. Duhovne vaje za može in fante kranjske tare. Prično se duhovne vaje v četrtek 4. aprila >'> s zvečer z uvodnim govorom. Duhovne vaje bodo trajale 3 dni. v petek, soboto in liho nedeljo. Vsak dan bosta J govora: zjutraj ob ped f>. zvečer ob s v farni cerkvi. \ nedeljo bo jutranji govor med osmo sv. mušo. večerni govor bo ob H. kot druge dni. Duhov, vaje se zaključijo s primemo cerkveno slovesnostjo v ponedeljek zjutraj. Vse može in fante pruv toplo vabimo, da se duhovnih vaj res velikodušno udeležujete. Z govornikom boste zadovoljni č'.:s govorov je tako nastavljen, da se bodo d i hovnih vaj lahko udeležili tudi uradniki, tovarniške delavci in sploh vsi tisti, ki so čez d.mi vezani na poklicno delo. Zjutraj bo treba pokazati mahi več energične volje. no. pa če bi a ne imeli, bi pu sploh možje in fantje i.e bili! Možje in fantje! Na vas je ležeče, kako ver.-.k i manifestacijo bomo pripravili slovenski katoličani svojemu evliarističnemu Kralju in Prijatelju. Zato pa pokažite svojo možatost in svojo dobro voljo v letošnjem letu veliko bolj. kol druga leta. /a vašo lastno korist gre. Si ran z vsemi postranskimi predsodki in pomisleki-Kadar gre za naše versko prepričanje, takrat puslušajmo samo Boga in svojo vest' Ali res še ne veš? ..Kaj pu je speti'" No, poslušaj! Prihodnji četrtek. 4. aprila ob pol H zve čer bo spet enkrat zapel naš veliki farni zvon s svojim mogočnim ..bim. bnm". Prav močno bo udarjal s svojim težkim kcinbljem. tuko močno bo donel njegov glas. da ga bogo slišali prav vsi fantje in možje v Kranju in v okoli- ških vaseh, Bog ve, če bo to prijazno zvoneuje vsak moški v naši fari tudi prav razumel. Zvon bo namreč vabil k duhovnim vajam. Zelo primeren čas je izbran za naše duhovne vaje: na lino soboto in na tiho nedeljo bomo lahko vsi možje in hintje opravili svojo častno krščansko dolžnost. ..Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in v velikonočnem času prejmi sv. Rešuje Telo!" Ja. na svojo časi iu svojo vero, ki smo jo prejeli od naših vernih nouer, pa krnnj skr fantje in možje tolik" damo, da morda niti enega ne bo. ki bi ob tej ugodni priliki ne pokazal svoje zvestobe in pietete do krščanskih dolžnosti ! Če človeka napade bolezen, ni vsako prvo zdravilo, ki je pri rokah, dovolj dobro, da si organizem odporaore. Vzeti je neba res preiz-kušen lak. Tudi za perilo moramo vzeti v roke è i s t i ' 11 c i sredstvo izredne čistilne moči in izdat-IlOSti, če hočemo, da bo spet čisto in belo kakor novo. Zlatorog-ovo milo ne trpi nobene nesnage. Ljudski glus: ..Le Ztatorop milo da belo perilo!" se je vedno izkazal kot pravilen. \ svojo lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo! Sestanek v svrho ustanovitve prijntiv. odbora za postavitev spomeniku pok. kuratu Francu Bonaču pri Mariji Pomagaj na Brezjah se bo vršil v nedeljo dne marcu ob 4 dopoldne v dvorani hotelu Stara pošta v Kranju. Gorenjski bojevniki naj se šesta rt ¡¿6 udeleže polnošte-v ilno. Bojevniškega sesutiika v Kranju dne 31.marca t. I. v svrho ustanovitve pripr. odbora za postavitev spomenika pok. Irancu Bonaču se udeleži tudi tov. Slane Vidmar iz Ljubljane in odposlanci bojevniških skupin vseh srezov. Pričakuje se tudi bojevnifike odposlance iz Trbovelj in od drugod. Materinska proslava. Na praznik 2>. mana ^nio imeli v dvorani Ljudskega doma lepo ma- Razvoj kranjske občine V svojih pričetkib gre teritorij kranjske občine nazaj na obmestje deželno-knež.jega mesta Kranju, ki je segalo od sotočja Save in Kokre preko mestnega obzidja in obeh predmestij na t. zv. kranjsko polje (Veliko, Malo, /bito polje) in mestne pašnike in gozde (Brezje) ter mejilo na zemljišča sosesk Ko-kriea in Hupa. tako da je pripadal dvorec Prevola še k obmestju. saj ga je podaril Mihael Ptiče!; leta 149? meščanskemu špitalu v Kranju. Mesto Kranj je uživulo od leta 1421 notranjo upravno avtonomijo z mestnim sodnikom na čelu. Poleg mestnega svela se je skušala uveljaviti tudi srenja. Zaradi tega so nastali pogosti spori, ki sežejo od lh. do 1H. stoletja in najdejo svoj v rliuncc v prisilni upravi mesta Kranju, ki jo je odredil deželni vieedom zlasti radi m -rednosti, ki so se pripetile pri volit vali mestnih svetovalcev iu sodnikov in sil nih dolgov. V 16. stoletju se je razvilo rnagistratna uprava, ki je obstojala do leta 1809 (doba Napoleonove Ilirije). /. uvedbo jožefinskega davčnega katastru leta 1784 so nastale kon ,kripcijske občine, ki so tudi pri Kranju položile temelj obsegu davčne iu politične občine do leta 1921. Ta obeina se ujema z ob- inestjem, razen dvorca Prevale, ki je radi malomarnosti upraviteljev meščanskega špitala prešel v plemiške roke in ostal radi tega izven mestnega pomerija. I pravna razdelitev Napoleonove Ilirije je dodelila ..komuni" Kranj še okoliške vasi onstran Save in Kokre, toda po padcu Napoleona I. v Kranju niso obnovili I. 1814 magistralne uprave: zato Kranj ni prišel v vrsto avtonomnih mest. Postal je radi uvedbe okrajne ustave glavna občina. /. /.ukonom od 1". marca 1H4') iu od ~. marca !sf)2 je bila urejeno krajevna občina: mesto Kranj po načelih novega občinskega reda. ki je bil v veljavi do pred kratkim izdanega občinskega zakonit. I a je izenačil prilike v naši kraljevini. Šele letu 1921 se je povečal obseg občine, koso radi razvoja ikalniške industrije na desnem bregu Save. kjer se je nahajal že prej tudi kranjski kolodvor, odcepili zemljišču Jugočeske d.d. pod (uištejent, kolodvorski kompleks do . r ¡1.1 Kalvarije vas (torenja Sava i;i >-vfi pod cesto v Ivakovico do Kozorepa od katasti tlne občini Slražiščc ler priključili Kranju. Razmejitvena komisija je s tem obnovila skoro do pičice staro mejo med kranjskim in škofjeloškim dežel sk i m sodiščem, ki je bila potegnjena po stoletni!) krvavih borbah I. 1G2S. Potekala je od truvnika nad Du-larjevo jamo mimo zdravilnega vrelca ob poti na Kalv arijo do kamenite stene teiinsko proslavo. Dvorana je bila polna pred vsem mater, ki so prišle pogledat, kuj so jim njihovi malčki pripravili za dar. Spored je bil prav pester. Prav lepo je bilo pokazano življenje razvijajoče se mladine. \ svoji razposajenosti so se šolarji spomnili tuatei'inske proslave in s tem pokazali, da niso še tako pokvarjeni, kot se navadno misli. G. Jamnik je v svoje mgovoru podal smernice katoliškim materam, kako ii;ij-skrhijo iu vzgojujejo svoje otroke. Fant je-kongreganisti so prav lepo izvedli zborno deklamacijo ..Angelovo češčeuje". pri kuteri so pomagale tudi kongreganistinje. Nazadnje je bila še igra, ki nam je prav lepo poka in da tudi svoje oči, samo da bi ga rešila, kn inda ludi svoje oči, sumo da bi gu rešila. Lepo pa je bila tudi pokuzuna skrb. ko ji je smrt pokazala usodo njenega otroku. Rajši pusti, da otrok umrje, samo da bo pri Bogu. — To je bilo najlepše darilo našim materam, ki so bile vse vesele, ko mi videle svoje malčke na odru. Umrl je včeraj 27. mana po kratki, a mučni bolezni, star let, gospod Vilibald Rus, sreski prosvetni referent. Bil je celih 39 let v službi šole. Nuj počiva v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje! Skupina poselske zveze v Kranju sporoča, da bo občni zbor skupine zadnjo nedeljo v mesecu, to je 31.marca, v dvorani Ljudskegu doma v Kranju popoldne ob 3 po končani popoldanski službi božji. K občnemu zboru nuj pridejo vse služkinje, pa naj so članice ali ne. Delavski strokovni tečaj bo spet v nedeljo "it. marca ob 9 dopoldne v Ljudskem domu v Kranju. Predaval bo dr. Igo šila r o delovni pogodbi. Jugoslovanska strokovna zveza vabi vse delavstvo, pa nuj so člani ali ne, na tečaj, vb; si tako pridobimo potrebno stanovsko izobrazbo, katere pomanjkanje je eden glavnih krivcev današnjega težkega delavskega položaja. Kavarna hotela »Stara pošta". Kavarniški orkester pripravlja veselo presenečenje za dne 6. aprilu. Vse podrobnosti se še pravočasno objavijo. Film ..Metropolis4' predvaja Mladinska zveza JSZ za delavce in delavke v nedekjo 31. marca ob l> dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju. \ stop prost! PR1MSKOVO Možje in fantje, duhovne vaje bodo samo za v.:--! čas je, da vstanemo iz spanja in pohitimo k studencu žive vode, da se operemo za velike dneve, ki niso več daleč. IN ha cistični dnevi morajo biti dnevi zmage nad duhom teme. Možje, hodio. zvesti covarji in neomajni temelji krščanskih družin. Vsa bodočnost našega naroda bo taka. kakršne bodo naše družine. Mnžje, pahnite od sebe samoljubje in vse predsodke, ki vas morda oddaljujejo od vere. Vera naj vam bo najdražji zaklad, fantje slovenski, vzdignite se nad vso nizko! uost in poletite kakor orel k soncu večne pomladi. Cist in svet naj vam bo v stik dan fantovskega življenja. Bodite veseli, bodite ponosni, da ste sinovi slovenskih mater. Tvoje srce naj vedno prepeva zemlji slovenski, skriti ljubezni in Njemu, ki je Stvarnik tvoj. Hodimo vsi za Jezusom. Možje in fantje, pripravite se na duhovne vaje. da boste z. večjim veseljem sledili klicarju na novo pot živ Ijenja. pri Rakov iti. Iz lega vidimo, kako se ponavljajo časov ni dogodki. Upamo, da bo v kratkem priklopljen tudi dvorec Prevola kranjskemu občinskemu pomeriju, odkar je dobil nov velik pomen. [Iz rokopisa ..Zgodovinskega zbornika mesta Kranja", ki gre v kratkem v tisk. Že danes opozarjamo mi to pomembno delo. ki so ga spisali sledeči strokov ujal.i: Najstarejšo dobo je opisal na podlagi številnih izkopanin znameniti arheolog in vseučiliški profesor v Gradcu dr. Vulter Sinid iz Guštcju, umetnostno zgodovino Kranja m zbirke starin pri kranjskih meščanih z nad IIX) slikami v prilogah nu umetniškem papirju je podal vodja spomeniškega urada v Ljubljani, priznani umetnostni zgodovinar dr. Štele, ki je preživel svoja dijaška letu v Kranju. Preteklost mesta od zgodnjega srednjega veka do današnjih časov, zlasti iz stališča gospodarske zgodovine je skusiti pojasniti na moderni način dr. Josip Žontni-. pruv ni in gospodarski zgodovinar, član londonski Kcouoinic llisiorv Socie i>. Etnološko je obdelal prebivalce Kranja di-icktor etnografskega muzeja v Ljubljani, bivši minister dr. Niko Zupanič ter bo pojasnil nun sikatero zamotano vprašanje starega Kranja. Knjiga l>o obsegala približno 400 strani z s zemljevidi in bo prihodnji mesec otvorjena sub--I. i ibcijskn prodaja po znatno znižani ceni. k.i-kor bo ona. po kateri se bo prodajala po izidu. Zato opozai jamo na to delo že sedaj: vsaka hiša > Kranju >.i ko nabavila lo delo. saj bo v njej našla tudi zgodovino vseh hiš v Kranju.| -Štev. 13 Duhovne vaje bo vodil g. dr. Pavel Simončič dne 13., 14. in lr>. aprila, ločen razpored boste prejeli vsi pravočasno. Postavili bomo spomenik v spomin evharistič-negu kongresa, fantje, vi ste poklicani iu vaša naloga je, da postavljate mlaje za praznične dneve. Letos pu boste postavili mluj, ki bo staiuo opominjal, da je imel slovenski narod veliki praznik v letu 1933. Ta mlaj nuj bo klical poznim rodovom, da je naša vus bilu vedno zvesta njemu kralju kraljev. Ali ne bi bil primeren cas za posvetitev tega križa ravno v času duhovnih vaj! Upamo, da boste vse tako uredili, du bo v po no v naši vasi. Bivšemu županu Lokarju je pretekli teden pogorel pod. Ogenj je uničil v pol ure vse. Ker je bil pod prazen in že v slabem stanju, ni prevelike škode. Kako je požar nastal, je veliko v prušanje. Brivec g. Kos se je preselil v hišo g. Kebra: istotam je nova poslovalnica Mlekarske zadruge Naklo. V poslovalnici dobite vedno sveže mleko, smetano in maslo. Strelska družina. Gorenjec je že uekajkiae poročal o delovanju naše Strelske družine. \ zadnjem času so se pri vodstvu te družine izvršile velike spremembe. Ujjuiuo, da bo novo vodstvo bolj razumelo pomen te družine. Novi odbor je sestavljen takole: predsednik g. Andrej Sorli, podpredsednik Sajovic Franc, tajnik \ iktor Bizjak. Streljanje se vrši vsako nedeljo popoldne. Ljudstvo nuj pazi na znumenja. da ne bo nesreče. PREDOSLJE Evhai istični križ. Na praznik Mar. oznanjenja je doživela nuša fara krasno slovesnost. Preteklo sredo popoldne smo namreč postavili na mestu, kjer je stul ob proslavi 1900 letnice našega odrešenju oni oltar, nu katerega ne bo zlepa pozabil, kdor ga je videl, evharistični kriz visok 12 m. iz neomajne jelke, s kelikom iu hostijo na križišču. Na praznik smo ga slovesno blagoslovili. Okrog tri četrt na 7 so oživele vse cest*-, ki vodijo v Predoslje. Do sedmih se je zbrala vsa predašku fara pri kapelici Matere božje. Tam smo najprej zapeli litanije Matere božje, lukega petja jni nas še nismo doživeli. Pelo je res vse od kraja, moški in ženske in to s takim navdušenjem, kakor ga more povzročiti te pravo ljudsko pelje. Po petih litanijuh smo se v procesiji s prižganimi svečumi med petjem evharističnih iu Marijinih pesmi po-duli do cvhurističnega križa. Ta procesija je bila spe: nekaj nepozabnega. Pri križu smo najprej zapeli dve kitici o križu. Nato nam je g. dr. Krek podal v globoko zasnovanem govoru pomen ev huristicnegu kriza. Govoru je sledil blagoslov križa. Končno smo zapeli še zadnjo kitico o križu in se podali spet v procesiji v cerkev pi> blagoslov. Celo slovesnost smo zaključili iz angelskim češčeajem, katerega je v sa cerkev, navdušena od čudovite slavnosti iu rudi praznika, zapela res i/ celega srca. ŠENČUR ,.A njega ni..." Krajevna skupina bojevnikov v Šenčurju je uprizorila v nedeljo v dvorani Ljudskega doma pretresljivo vojno dramo ,.A njega ni". Igra je popoln izraz, narodnega z.iv Ijenja in mišljenju v letih svetovne morije Najprej izraža čuvstvo mladeniča pri slovesu od ljubljenih domačih, ki vojaka-nov inca stori malosrčnega. saj zapušča vedno jasen svet kipeče mladosti ter odhaja v strahovito divjanje gorja in smrti. Posebno težka je ločitev od neveste. Vojak pride na vojsko, hrabro se bori, a sovražna krogla mu konča življenje. Taki) so puduli najboljši sinovi naših planin, ker so poslušali glas zakonov, V tihem domovanju počivajo legije mrtvih junakov že dolgo let... Lovorov venec oznanja zmagoslavje po jekle nih bojih. — Nuj preidemo na igravce. Mnogim stu privabila solze v oči Štefan (Mohor lv.) in Minl.a (Rabič Ivanka). Ustvarila sta močna odrska lika s tragiko, ki sta jo pravilno stop njevala do višku. Anica (Pavla Rabičeva) je podala s polnim doživljali jem globoko občute no bol sestre, ki pogumno vztraja na razvalinah usodepolnih viharjev. Zelo posrečene tipe sta upodobila Klemenova mati (Jagodic Milka) in Klemenov oče (Kokalj Valentin). Enako so bili pohvalni župan, prijatelj Jože in Jurček. Gene- Novo lekarno v Kranju v občinski hiši Mag. pharm. je otvoril Metod Rauch, kjer dobite zdravila tudi na recepte vseli bol. blagajn. Novo lekarno priporočamo. Štev 13 =r=^=========r==z====^ ralni štab je stal ostro izoblikovan na višku vsega. Režija je dokazala obilo plemenitega okusa in smisla. Občinstvo je bilo v povsem natlačeni dvorani pod silnimi vtisi odrskega življenja polno resne ubranosti. Prizor na bojišču, ko je zatisidl Štefan oči v večni sen in so iz ozadja ubrano doneli glasovi milotoznega petja, je ganil no solz skoraj slehernega igrav-ca. Prireditev zasluži največje priznanje tem bolj, ker je njen čisti dobiček namenjen kot prvi doprinos za postavitev spomenika padlim borcem, ki naj v dolgedni bodočnosti na cerkvenem trgu v Šenčurju na dostojen način slavi njihov spomin. Ker vlada še vedno za to lepo igro ogromno zanimanje, jo bodo bojevniki ponovili v nedeljo 31. marca na istem mestu in ob istem času. Ne zamudite je pogledati zlasti vsi tisti, ki ste sami doživljali vojne grozote v vlažnih strelskih jarkih. SMLEDNIK Naša šola ima trdo hrbtenico, kajti že dolge mesece čaka, da bo zasedeno izpraznjeno učno mesto, pa zaman. Že davno je odšla od nas gdč. Ivanka Rozmanova, a kljub temu, da je njeno mesto še danes nezasedeno, se pouk vrši nemoteno naprej, za kar gre posebno priznanje g. šolskemu upravitelju, ki je sani že itak prezaposlen — a vendar sam osebno nadomestil je manjkajočo moč. Toda to čakanje gre že neskončnost in človeka res mineva vsako potrpljenje. Pač bi ne bilo težko, da se izpolni izpraznjeno učno mesto, ker je prav v bmled niku že mesece in mesece brezposelna izvrstna učiteljica gdč. M. Oblakova. Res se čudno sliši: Tu nezasedeno učno mesto, a istotam izborila učna moč brez službe. Ko bi se morda vendarle razbremenila požrtvovalnost vn »lega kulturnega delavca, potrebnim bi se pa omogo čil življenjski obstoj! Elektrika ima pri nas posebno veselje ugasniti v nedeljo popoldne. Ne vemo, zakaj si raj^i ne izbere delavnika, če ima že to neozrlra vijivr bolezen. Morda si hoče tudi. ona privoščiti malo oddiha ali pa gre tudi ona na pol litrčka... V Pirničah se igra — a vedite, da ni glavno, da se igra, ampak bolj važno je: kaj se igra. Onim, ki imajo pri pirniškem društvu vodilno besedo, tole: Rajši v ljudeh graditi, kot pa podirati s takimi predstavami še ono osnovo zdra vega jedra, ki so jo postavile v naše duše naš > dobre krščanske matere! Ura v trbojski šoli. Naš zadnji dopis pod tem naslovom je vzbudi! med našimi naročniki veliko ogorčenje. Pojasnjujemo, da smo to notico priobčili na željo g. šol. upravitelja, ki jo s podpisi učencev dokazal, da se šolska ura jo more njega tikati. Ker nočemo nikomur delati vedoma kake krivice, smo na podlagi tega dokazu prinesli pojasnilo. Pri tem pa si' mi nismo mogli spuščati v vprašanje, če bi bilo zbiranje podpisov za vzgojitelja dovoljeno med Šolsko mladino, ampak smo le vzeli podpise kot nV>kuz na znanje. (Uredništvo.) KRIZE Smrtna kosa. Minuli torek 26. marca je proti jutru umrl ugledni mož, užilkar in hišni posestnik g. Jernej Zapiotnik. po domače Sula v Seničnem v 70.,letu starosti. V začetku tega meseca se je ponesrečil in kot posledica tega je nastopila bela žena — smrt. Kot vnetega lovca ga bodo gotovo pogrešali njegovi lovski tovariši in drugi prijatelji. Naj v miru počiva, a njegovim žalujočim naše sožalje. CERKLJE Bojevniška skupina v Cerkljah se pridno gib 1 je. Preteklo nedeljo je priredila živinorejsko predavanje. Kako veliko je zanimanje za taka predavanja, je pokazala velika udeležba skoraj sumih gospodarjev. Ker so taka predavanja za ljudstvo zelo koristna, bo naša bojevniška skupina skušala v bodoče prirediti še kitka podobna predavanja. V nedeljo 7. uprila ob 15 pa ima naša bojevniška skupina svoj redni občni zbor. Vabimo vse člane, da se občnega zbora gotovo udeleže. Naprosili smo tudi za govornika od osrednjega odbora iz. Ljubljane. ŠKOFJA LOKA škofjeloški bojevniki se s posebno vnemo pripravljajo, da se skupno z bojevniki iz. poljanske in selške doline polnoštevilno udeleže nedeljskega sestanka v Kranju. „Stari llija", narodno igro nam je podal Društveni oder n.t sv. Jožefa zvečer v nušo popolno zudovoljnost. Kadarkoli so na odru nam priljubljeni igravci kot Viko, Trdinček, Lovro, vselej se v svoje vloge tako v živijo, da to življenje tudi iglavci zaživitno, sočuv s( viijeiuo. se srnejemo in jokamo z njimi. Tudi drugi igruvti se boljšajo, tuko sta Julka in Puulusova vsakokrat svoje vlogi' bolje rešili. Iležijo je menda vodil Pircev France in se je res mnogo potrudil, posebno pri skupinah se je čutila skrbnost režiserja. Vsem se javno zahvaljujemo, posebno onim v tretjem dejanju. Kot dozuuvumo, se pripravlja za velikonočni ponedeljek igra ..Murv ša". Duhovna priprava za praznik lvvharističnega Kralja se je za celo furo vršila pretekle dni in sicer duhovne vaje za može iu funte pod vodstvom c. g. Križmuna z. Jesenu, za žene in dekleta pa poti vodstvom domače farne duhovščine. Obojih se je razen nekaj ..boljše" gospode udeležila cela fara. ► GORENJEC« Stran 5 Občni zbor združenja obrtnikov v Škofji Loki je sklican v nedeljo 2!. t. m. ob 9 dopoldne v Gasilni dom. Podružnico S. P. D. v Škof ji Loki opozarjamo sedaj, ko se začenjajo izleti v naše hribe, kaj je z markacijami! Menda je Ljubnik glavni cilj, vse drugo se pusti v neman. Prav je, da se vse markacije obnove, tako nu Sv. Jošt, Črni vrh, To.šč, čez Osovnik—Grmado k Sv. Katarini, po novi cesti v Javorje in Blegoš itd. Kdor hoče delati, nuj sedaj dela. Na občnem zboru „Ljudske hukinje" registr. zadr. z o. z. so izvolili v načelstvo prejšnje člane, v nadzorstvo pa so izbruli zastopnike vseh stanov in s tem pokazali, da je zadruga potrebna vsem in da hočejo tudi vsi zanjo delati. Prav resno pa želimo, da se uvede več družabnega življenja in apeliramo na načelnika, da se kmalu vidimo. Odpoveon-.ia je službn redarju g. Janezu Gabru. Ker je občinski odbor v to pooblastil policijski odsek le zu prejšnji slučaj, se nam zdi čudno, da za to odpoved občinski odbor nič no ve. Gre tu za domačinu, ki bo s tem brez za-* služka na cesti z ženo in otroki. Zato javno vprašamo tiste gospode, ki so to odločili, ali res niso še nič: na tem svetu hudega izkusili, da tuko naredijo domači družini in jo tirajo s tem v pomanjkanje. Zu take slučaje, kot je že s slugom sreske izpostave Zontom in sedaj s policajem Gabrom, nosijo težko odgovornost nekateri, zato svarimo, dokler je v tem slučaju še čus. S podporo banovine naši občini, ('a zniža občinske doklade, bo menda veliko šuma le do gotovega datuma, potem bo pa zopet zavladala kriza. ..Nncija" išče kandidata in je pogoj: ueomu-deževane roke, da živi v blagostanju in je poznan meti ljudstvom. Želeti je, da ima do osem otrok, ki bodo lahko vodili v njegovi odsotnosti gospodarstvo. Šahovski klub v škofji Loki se je preselil iz kavarne v prostore gostilne ..v Prajerci" in se pripravlja za svoj turnir. SELCA Smrt. Neusmiljeno posega njena kosu po naših najboljših. Še nam je živo v spominu pogreb pokojne Šalarjeve mame, pa je spet ugasnilo življenje 49 letne Marije Ffajfur, po vsej dolini znane Petrovcove Micke. 8 mesecev priklenjena na bolniško posteljo, je njena blaga duša potrpežljivo prenašala hudo bolezen. Bila je vneta članica Marijine družbe in dolgoletna delavka pri prosvetnem društvu. Zato je zaslužila tako lep pogreb. Dekleta, ki so jo z zustu-vo, lepim petjem in venci zadnjikrat počastile, so jo vse brez izjeme ljubile in spoštovale. Počivaj v Gospodu, blaga duša! Žalujočim sorodnikom naše sožalje! Vojaške objave Sprejem gojencev v podoficirske šole. — Naknadno sporočamo, da je izšel ..Konkurz za sprejem mladeničev" tudi za Artilerijsko pod-oficirsko šolo v čupriji in za podolicirski eska-dron konjeniške šole (preje konjeniška poilofi-cirska šola) v Zemunu. Podrobnejši pogoji za sprejem v te šole so bili objavljeni v zadnjem ..Gorenjcu" od 23. marca t. 1. Reflektunti dobe natančnejše informacije pri svojih občinah ali v žandarmerijskih pisarnah svojega okoliša ozir. bivališča. Gospodarstvo Domače in tuje zavarovalnice Stremljenje nas vseh mora iti za tem, da preide vsa, proizvodnja v naši državi v zares domače roki-. S takim stremljenjem ne izklju čujemo v vsakem slučaju in brezpogojno prihod tujega kapitala v našo zemljo. Radi pomanjkanju denarja moramo dopuščati, da pride tuji kapital v našo zemljo, toda le v obliki kredita in posojilu, od katerega se plačujejo primerne obresti. Nikakor pa ud sinemo dopustiti, da pride tuji kapital v našo zemljo kot lastnik podjetja, ki nastavlja na boljših mestih tujce iu skuša doseči čim večji dobiček, ki gu potem izv aža iz naše zemlje. To načelo mora veljati glede vseh podjetij brez izjeme in izključena ni zavarovalna stroka, ki v tem pogledu pokuzuje naravnost obupne razmere. Poglejmo samo požarno zavarovanje v naši državi, v knteri posluje 23 zavarovalnic, od katerih je 17 tujih in samo 6 domačih. V letu 1932 producirana premija je znašala 137 milijonov Din. od katerih odpade 87 milijonov Din mi tuje družbe iu samo 49 milijonov Din na domače zavarovalne zavode, se slabše razmerje je bilo v letu 1931. V tem letu se je produciralo 127 mil. Din premije, od katerih odpade na tuje družbe 80 mil. Din in na domača zavarovalna podjetja samo 46 milijonov. Tuja podjetju imajo torej dve tretjini celokupne požarne premije iu naše domače družbe samo eno tretjino. Te številke nam kažejo dovolj žalostno sK-ko, ki mora vsakega nacionalno mislečega človeka pretresti. Kaj je vzrok teh žalostnih razmer v našem zavarovalstvu? Ne iščimo vzroka v daljavi, ker leži zelo blizu in sicer v nas samih. Pozabljamo na požig Narodnega doma v Trstu, pozabljamo na mlade žrtve v Bazovici, pozabljamo na brezštevilne krivice, ki jih je storil italijanski fašizem našim zatiranim bratom v zasedenem ozemlju — in brez pomisleka zavarujemo celo pri italijanskih dražbah „Ri-linione Adriatica", ki se pri nas imenuje bla-godoneče .Jadranska zavarovalna družba", in „Assicnrazioni generali" ter brez pomisleka zavarujemo pri „Savi", v kateri upravi sede tudi upravni svetniki zadnje označene družbe — torej pripadniki italijanskega naroda in režima, ki z vsemi sredstvi skuša zatreti v zasedenem ozemlju naš slovanski živelj. Ogromna je škoda, ki jo trpi naše nacionalno gospodarstvo. Krivci smo sumi, ker nudimo zavarovanju tujim družbam. Tako ne sme dalje iti! Dolžnost vsakega nacionalno mislečega človeka je, da sam zavaruje pri domačih družbah in da v tem pogledu dela tudi v javnosti — odločno povdurjajoč, da je izdajica naših narodnih niteresov oni, ki drugače postopa. (Po »Pohodu") -.v Sunke! Prvovrstne za veliko noč, kg Din 14.— dobite pri mesarju Jamnik Franc, Kranj I'll R LI 06LHSI Z-1 mmi besedo tnalih u^l-Kih se nI;, h 0 50 D Nriimanjš znesek ji 6 P). Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetni k, v hiši g. F. Ažmana. Služkinja za vsa kmetska dela in hlapec za kmetska dela se sprejmeta v službo. Kje, {love uprava Gorenjca. Na prodaj imam dva voza. V zameno vzamem prvovrstni jesenov les ali drugo blago. Poslužite se ugodne prilike. Dolenc Jože, Stražišče pri Kranju Oddam lepo solnčno stanovanje zunaj mesta, kuhinja, soba in vrt: mali družini ali dvema boljšima gospodičnama. Naslov v upravi. Tehtnico masivno za 1000 kg in manjši pisalni stroj, prodani. Naslov v upravi Ušla je mala papiga. Kdor jo vjame, se prosi, da jo vrne proti nagradi: Terezija Pernuš, Gasilski trg 7. Kupim knjižice tržiške posojilnice Tržič Plačam zelo ugodno. Naslov v upravi Gorenjca. Prodam psa voljčjaka, star 18 mes., dober čuvaj. Istotam se proda skoro nova TEHTNICA za 150 kg. Naslov v upravi Gorenjca. Dobro ohranjen pisalni stroj kupim takoj, ponudbe pod ..Pisalni stroj" na upravo Gorenjca. POZIV! Anici Prosen iz Šenčurja je odnesla nekomu znana oseba denar, ki ga je hranila pod zglavjem v postelji. Dotični se opozarja, da vrne denar do vštetega 6. 4. t. 1. Po brezuspešnem poteku roka sledi tožba. Kupim dobro ohranjeno pisalno mizo. B. Ran-gus, Kranj. Mala planinska koča se bo prodala v nedeljo 31. marca. Ako jo hoče kdo prestaviti 20 minut proč, bi imel celoletni promet za turiste in smučarje. IvVfloktanti naj bodo ob 8 uri pri gostilni Lombur na Trsteniku. aft v nr; ... •- Knjižice Kmetske posojilnice v Ljubljani za skupno vsoto 70.000 Din zamenjam za knjižice Tržiške posojilnice v Tržiču. Naslov v upravi Gorenjca. Izte - Kranj ¡rodi izgoiovljene obleke za dečke in moške po cenah brez konkurence. Dečja obleka 3 in 4 leía za Din 48'-Moška obleka - Din 180--Moška obleka boljše vrste! Din 295- Istotam blago za obleke, srajce, kravate, nogavice itd. V Vašem interesu je, da ni ogledate mojo zalogo, iz katere si iahko za mal denar izberete dobro obleko ali pa blago. Priporoča se ALBIN JAZBEC, KRANJ -v» >ü 03 E o TJ tJ +- aja 3 Û 3 X Ali Vam je že znano ? Kaj? f>a dobite pri tvrdki Anton Ješe Tržič, Cerkvena ul. 11 Najsolidnejše in najboljše vsakovrsinc čevlje, moške damske in otroške že od Din 18— naprej Gospodinje! Za veliko noč vam nudi prima orehova jederca ter vse ostale potrebščine za potice in kolače po nizkih cenah znana trgovina Ivan Rekar, Kranj Dobra postrežba Nizke cene. Ljubitelji narodne noše I Pasove, broše, uhane 1. t. d. dobite mi i c e n e j e v veliki izbiri pri B. Rangus Kranj Istotam velika izbira ur. zlatnine in sre-brnine po priznanih nizkih cenah. Pred nakupom pridite in si oglejte sami in Erepričali se boste! Popravila se stro-ovno točno izvrše. Kupujem staro zlato in srebro. I. zlatarska delavnica na Gorenjskem. P a go r I Vi hocete za Novo kolo! spomlad novo k o I o, dobite ga po izredno nizki ceni i pri znani tvrdki IVAN BITEN C - KRANJ t (Mina koles m splošno ključavničarstvo hto luni Vai i napravimo štedilnike, vrtne ograje i. L d. Vsak, kdor le enkr.il kupi v naši trgovini, ostane stalni odjemalec. TruovL.a: Vidovunuska 1 (poleg gimnazije) Delavnica: Gasilski trej 7 (pod velbom) Stran 6 Ste v. 15 Perilo po meri v 24 urah. Najnovejši kroji! Moderna srajca z 1 ovrat. dvojne uianšete samo Din 37.- Moderna srajca / 2 ovrat. dvojne manšete Din 40.- Fina popelín srajca / 2 ovratnika dvojne manšete Din 58.- Orig. angleški popelín 2 ovratnika, dvojne manšete Din 65.- po- Fina svilena pelin srajca /. 2 ovratnika in dvoj. manšete D 75.-Še finejša D 95.- Srajce iz najfin. angl. svil. popelina Din 135.-Orig. anuí. Duro-■rat pope1 in Din 170-. Glatka enob. popelín srajca. 2 ovrat. Din r>5.-Najboljsi anvr. po-pelin Din 63.- Sport french srajca z prišit. ovratnikom Din 37.- Fini popelín Din 56.- Ogromna izbira samoveznic Bela brez ovrat. D 33. Boljie vrste Din 57. Fina bela Din 46.- Okford hlače gladke Din 11.- Najfin. Pique Din 55.- j Iz barv. fren cha I) 16.-Bele gradi s portami Din 20.- v1 l¡v. ¡ne samoveznice D 8.-. 10.- Samoveznice boljše vrste I.) 15.-. IS.- Gladke molinos spodnje hlače Din 13.-Boljše črtaste Din 16.-Fiue, beli gradi s portami Din 28.- -v« Umm«. ■■ Delavska srajca z ovra tnikora Din 19. Bolje vrste Bela pisana K rep športna srajca s kravato Din 46.- mring, brez kravate Din 36.- Spec. letne Tam.nnila samovez. D. 20'-Najnovejše samov. iz Boucle svile I) 28.-široke moder. sam. iz. zelo teš. svile 1) ^v'.-Nnjfinejše samoveznice iz garantirano čiste naravne svi'e Din 55.- Bombažne črtaste nogavice D 6.-. 8,-Boljše vrste Din 10.-. 12.- Bombažne glatke nogavice reki. cena Din 5.-Boljše vrste D 9.-Finejše flor D 12.- Fine tr|)ežne nogavice flor D 15,-Svilene flor D IS.-Nujfinejše Cotten Din 20.- Krasna izbira pomladanskih in letnih triko, svilenih, usnjatili in kleklanih mrežnih rokavic v najnovejših kreacijah jn barvah. üamske nogavice v vseli modnih teanah Cotten nogavice iz. svilenega flora Din 25.-Finije z dvojno peto in špico Din 28,-Najfinejše Lizetta Din 30.-Hellas Din 33.- I .epe gavice Din 10.-holjše Din l").-Fine svilene mat nogavice Din 20.-boljše Din 23.-Bember ; Gold sv. lene nog. D 30.- Vera svil. Cotten nogavice Din 35,-U V svil. nogavice Din 48.-Mitsonko I) 35.-Najfin. svilene Din 70.- Glatke bombažne nogavice D 5.-Vzorčastc D 4,- Trpežne bombaž, nogavice z svil. mešane Din ">.-Boljše vrste D 6.- I rdi platneni ov ratniki v v seli razonan D 9.-. 10.- Reklamne moške Zelo močne raoš- ■ naramnice Pol t rdi ovratniki naramnice D 8.-Din ').-. K).- Boljše v rste I) 12. Din 15.-Najfinejše D 18.- Krasne moške svilene naramnice Din 20.- Koščeni (kaučuk) orvatniki, pralni Din 9.-, 12.-. 14.- lil ep )in Fine modne vzor-časte flor nogavice Din 10.- Nitjftnejse elcg. nogavice iz me-liranega llora Din 12.- ■u. ■■■■ 8 I "'""> 3 i L Grudnjuki iz svilene; trikoa Din Ki- 12.- !: Dam.-ke svilene h lat ki v v seli ba r v ah i u ve kostili Din 15. 20. 24. iS bal vali lepo vezana kombiui iz ' i a- popelina . v - Svilene rute v krasnih modernih vzorcih in barvah Din 21.-. 28.-. 36.-, 65.-. 80.-. 100.-. 110.-, 130.- 1'osebua ponudba! Samo dokler traja zaloga! 500 kom. čistu svilenih težkih rut . najnovejših vzorcih in barvah Reklamna cena kom. samo Din 75.-. IVAN JAVNIK KRAMI Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska T'sirarna Ti •••<•• ovne!*;* društva v Kranju, predstavnik Framv Uhernik. Q-