URESNIČEVANJE NAŠIH RAZVOJNIH NAČRTOV                                        a
Za neodgovomo delo ni opravičila
Sedanji gospodarski položaj in nuj-nost, da bi kar najhitreje »prišli na zdeno vejo«, od vseh nas zahteva skrajno mejo odgovornosti pri vsakem dehi in nalogi, Id se je lotimo. Zato je nedopustno, da ostajajo načrti neure-smčeni, saj so bili narejeni na osnovi reainih denamih možnosti. To, da bo-mo do konca ieta zgradili le polovico načrtovamh stanovanj, da ni narejena niti polovica načrtovanih zazidalnih načrtov, da se zatika tam, kjer ne bi bflo treba, je prav gotovo odraz nede-la, neizpolnjevanja dolžnosti, indolen-ce in skrajni čas je, da to presekamo. Zato ni prav, da v oceni uresničevanja letnega načrta pišemo ie, kaj smo na-redili, nikjer pa ne povemo, česa ni-smo naredili in zaka j nismo naredili -in kdo česa ni naredil. Prav tudi ni, da za svoje napake nihče ne »plača«.
Ob zapisih o oceni uresničevanja letošnjega načrta bodo zato delegati naše občinske skupščine dobili tudi seznam vsega, kar ni bilo narejeno v tem letu, čeprav smo se dogovorili, da bomo naredili.
In kako smo uresničevali letošnji raz-vojni načrt? Na prvem tnestu je izvoz, ki je za razvoj, gospodarstvo in s tem tudi za občane, najbolj pomemben. Je večji od načrtovanega, vendar je struktura neugo-dna, saj se je prodaja na konvertibilno tržišče povečala v polletju le za 10 odstot-kov.
Tudi pri zaposlovanju v tem tetu nismo mogli ostati v dogovorjenih okvirih, saj je bila ob polletju stopnja rasti zaposlovanja v negospodarskih delovnih organizacijah za 2,2 indeksne tocke večja od načrtovane. Res je, da je to zaposlovanje v veliki meri »posledica« povih objektov družbenih de-javnbsti, zgrajenih z denarjem drugega sa-
nx>prispevka, pa vendar resolucijskih usmeritev očitno ne bo mogoče uresničiti. Tudi pri osebnih dohodkjh se nismo dr-žali resolucijskih dogovorov, saj so delov-ne organizacije za osebne dohodke name-nile 24,7 odstotka več denarja kot lani, kar glede na rast njihovega dohodka ni bilo upravičeno. Ob tem moramo povedati, da je bilo med prekoračitelji dogovora o raz-
oziroma neenotnost cen na tržišču. Mleka je manj, doba pitanja je daljša in veliko živine so kmetje prodali »pod roko«.
V polletju so kmetje oddali le 47,5 od-stotka načrtovanih količin mleka, 47 od-- stotkov predvidenih količin govedi, 46 od-stotkov načrtovanih količin konjskega me-sa. Pri tem je razveseljiv podatek, da je bil odkup pšenice kar dvakrat večji od dogo-
porejanju denarja za osebne dohodke več gospodarskih kot negospodarskih delovnih organizacij.
Kmetijstvu zadnja leta končno posveča-mo dovolj pozornosti in napredek je oči-ten, vendar Ietos kljub temu ne bo mogoče doseči 4-odstotne rasti kmetijske pridela-ve, ki jo predvideva resolucija. Razlogov' za to je več in bolj ali manj jih vsi dobro poznamo. Med glavnimi so slaba lanska letina, premalo pridelane krme, ki je bila hkrati tudi slabe kakovosti, pomanjkanje močnih krmil, neurejena cenovna politika
vorjenih s pogodbami, čeprav 80,5 tone pšenice še vedno ni visoka številka.
Težav je res veliko, z boljšim delom in večjo mero odgovornosti in zavesti, da de-lamo zase, dela namreč ne bo nihče opravil namesto nas, dosegli boljše rezultate. Vse kaže, da se še vedno ne morenilb »sprijaz-niti« s tem, da moramo za boljši in svetlejši jutri delati in izpolnjevati svoje dolžnosti in ne smemo in ne moremo čakati na ne-koga tretjega, ki bo odprl vrata razvoja. Ključ in kljuka sta v rokah nas vseh. Ju res nočemo sprejeti?