L
^:q:qiqiqiq"Qi0IQI^tc-Iq:^0"Q>
q:^^ototoiqxo^^^iqIQtP^v
7
O
QL7=\5ILO SlDVm^KKR
DELnvsivn--
	asa	101	■■001BBI1BB
	sbb	VII	n i IV 0000100 ^
. Ah —is—K.		BAB	rji j mjrv
JXL
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3-— poluletna . . „ 1*50 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. Stev. „ 010
Štev. 21.	V	LJUBLJANI,	dnč	23.	aprila	1909.	SSi	">tD>	Leto	IV.
SOMIŠLJENIKI »S. L. S.«!
V nedejo dne 25. t. ni. Vas vabimo na POLITIČEN SHOD
'ki se vrši v veliki dvorani liotela »Union«, v Ljubljani.
Pričetek točno ob deseti uri dopoldne.
Spored :
Politiški položaj, poroča načelnik »S. L. S.« dr. Ivan Šušteršič.
Sliod je dostopen le somišljenikom S. L. S. Vsi somišljeniki na shod!
Sklicatelji.
Enketa o socialnem zavarovanju.
Slovensko krščansko delavstvo je že glede na vladno predlogo o soc. zavarovanju izjavilo svoje mnenje. Naše uredništvo želi, da se glede na pereče in važno vprašanje o soc. zavarovanju prične javna diskusija: razgovor. Zato otvarja naš list glede na socialno zavarovanje javno enketo o celotnem fc;oc. zavarovanju. Objavili bomo vse, kar se nam dopošlje glede na soc. zavarovanje. Prosto besedo v dostojni obliki glede na socialno zavarovanje ima vsakdo.
Glavna razprava o soc. zavarovanju.
Socialno zavarovalni odsek je sklican 23. n?- k seji s sporedom: Glavna razprava o socialnem zavarovanju.
Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva.
Profesor dr. Krek je spisal in založil knji-
slfa.;Sp?Sa,Se,rpiKrarOVa"Je	liud-
Bravcu.
i ledno moreš soditi o kaki reči io moraš natančno poznati. Io velja sploh, potemtakem tudi' za starostno zavarovanje. Ker ie zdai mnogo razgovorov o tem, sem napisal to knii žico v pojasnilo. Podpisal sem se s polnim imenom, da vsak ve, kdo je odgovoren zanjo
^9mur nj kaj v§eg v nj^ naj prime mene jn piN
-n druge pri miru!
Ne prikrivam, da sem že dolgo časa zagovarjal potrebo starostnega zavarovanja tudi a kmečko ljudstvo; pisal sem o tem in na nogih shodih govoril, še preden je vlada pri-a s svojim načrtom. Nasprotstva ni bilo nik-i ’ Pac pa Povsod odobravali to misel. Ko srn,, a Podložila državnemu zboru načrt po-
»Dnmrn- k01 °Mru’ Sem ]0 na kratko pojasnil v Domoljubu«. Nato se je začela naenkrat po
naši deželi velika vojska. Posamezniki — ner kaj iz nevednosti, nekaj iz upravičenih pomislekov, nekaj pa iz sebičnosti — so po gostilnah, po sejmih in drugod razlagali ljudstvu svoje ugovore. Slabo se rajše verjame nego dobro; zato se ni čuditi, da so jih mnogo dobili na svojo plat. V svojem nasprotovanju so se vedno bolj zarili v svoje misli in pri tem so, morda večkrat nehote, kakor se pri vsakem nasprotovanju godi, temne plati še bolj počrnili, marsikaj napačno povedali, mnogo zavili, vse dobre stvari pa prezirali.
Liberalci po kmetih in mestih so hitro pograbili to priložnost, da so udarili po ljudskih poslancih in naši stranki. Moram pa povdarjati, da niso samo liberalci med nasprotniki starostnega zavarovanja; dobro vem, da ima tudi mnogo naših poštenih somišljenikov močne pomisleke. To pa tudi vem, da je nerazsodno strast in razburjenje zanesla v to reč samo liberalna agitacija.
Pokazalo se je to zlasti pri kmečkem shodu dne 31. januarja v Ljubljani. Shod je bil splošno dostopen; zato so brez ovire prišli v dvorano najhujši liberalci z dežele. Javno so se kasneje bahali, da je bil upor proti starostnemu zavarovanju pri tem shodu njihovo delo. Premišljeno so zabranili, da se ni moglo trezno in mirno pojasniti, kako je s to rečjo. Par sto kričačev — zlasti še nekoliko s pijačo omote-nili — vam lahko prepreči vsak shod. Naučili so nas, da liberalcev ne bomo več vabili v posvete.
Po svojem votivnem okraju sem že prej na shodih pojasnjeval, kakšnega pomena je vladni načrt. Ogromna večina ga je načelno odobravala; z menoj vred pa zahtevala, da se posamezne določbe, ki so za nase razmere nepri-merne, morajo popraviti. Po kmečkem shodu sem vse pomisleke vestno premislil in natančno preštudiral ravno z ozirom na slovensko kmečko ljudstvo.
V ti knjižici podajam glavne stvari. Prej pa opozarjam na to-le:
1.	Nasprotnike delim v tri vrste: Prvič v liberalce, ki nasprotujejo samo zato," ker upajo po ti poti dobiti izgubljeni vpliv nazaj. Taki so, kakršni so bili vedno; laž in obrekovanje, zvezano s strahopetno zahrbnostjo, jim je vsakdanji kruh. Izdali so proti zavarovanju knijižico, seveda brez podpisa, kjer lažejo kot pes teče. Pravijo n. pr., da bo moral kmet plačevati za svojo družino, tudi za ženo, po 1 K na mesec. Žene so pa sploh izvzete in’ za družino od 16. leta dalje zahteva načrt samo po 50 v. Klobasajo o nepotrebnih potih, dasi na to, da bi se moralo osebno plačevati pri okrajnih odborih, nihče ne misli. Lažejo, da bo izgubil vse pravice, kdor bo zamudil kak rok, dasi pravi načrt, da tisti, kdor še ni plačal 200 tednov, izgubi pravice šele, če tri leta ni nič vplačal. Kdor pa v treh letih vsaj enkrat plača, si pravico ohrani. Takih stvari vse mrgoli v omenjeni knjižuri. Rad bi prejel fantalina, ki jo je zmazal, očito za ušesii, kakor se za lažnjivca spodobi, a kaj, ko ne vem, kdo je.
Na ves glas sem se pa zasmejal, ko sem bral, da žanjemo poslanci svojo osebno korist m si polnimo mošnjičke. Brez osebnega sumničenja seveda pri liberalcih ne gre, a vsaj tako naj sumničijo, da jim bo sploh kdo verjel. Za to prijaznost bi se fantiku prisrčno zahvalil.
v Drugič so taki nasprotniki, kateri imajo vee delavcev, ki bi morali zanje plačevati, in ki so sami toliko premožni, da jim ni mar za
kako starostno preskrbnino. Dasi odločuje pri njih sebičnost, jih vendar štejem med poštene nasprotnike.
Tretjič so taki, kateri niso starostnemu zavarovanju sploh nasprotni, marveč katerim se zde samo nekatere določbe preveč ostre in za naše razmere škodljive. Ker pa mislijo, da se nič več izpremeniti ne da, nasprotujejo načrtu v celoti. S temi sc da govoriti, in njihove pomisleke je dolžan vsak poslanec resno vpošte-vati.
2. Nasprotniki so na Kranjskem v manjšini; na Štajerskem, Primorskem in Koroškem pa sploh ni resnega nasprotstva. Po vsem, kar sem zvedel, trdim naprej, da imenovani kmečki shod ne pomeni ljudskega mnenja. Od liberalcev strahovati se ne dam in zato tudi glasovanju, ki so ga liberalci izsilili, ne pripisujem nobenega pomena. Naši somišljeniki so prišli na shod posvetovat se, ne pa kričat; hoteli so se najprej podučiti, potem šele glasovati.
Naš kmet takrat ni govoril. Zato bo rad sprejel prej pojasnila, preden izreče končno sodbo.
3. Stvar je silno važna. Ko bi se imel odločiti, ali naj izgubim svoje poslanstvo in vse zaupanje pri ljudstvu če ostanem še nadalje v boju za starostno zavarovanje, bodi tu javno zapisano, da se ni trenotek ne bi premišljal. Častna reč je poslanski posel; lepo je zaupanje ljudstva, a to se mi zdi neprimerno manjšega pomena, nego škoda, ki bi jo imel naš kmet, če bi se brez njega sklenilo starostno zavarovanje.
Resni časi potrebujejo neustrašenih mož. Želim si, da bi ostal med njimi. Dobra reč se bo spoznala po1 sadovih. Za slepci ne pojdem1, od obrckovavcev se ne dam motiti. Mene vodi moj razum in moja vest. Kdor mi ne verjame na poštenje, mu ne morem pomagati; razuma in znanja odrekati si pa ne dam brez dokazov. Razumnega in veščega človeka, bodi tudi najhujši nasprotnik, bi rad slišal; če me pa cabne mula, se ne dam razžaliti. Bravec: Beri, premisli in razsodi1!	Dr.	Krek.
XXX
Knjižico je namenil pisatelj pred vsem kmečkemu ljudstvu. Na vsak način jo pa mora naročati n kupovati pa čitati ter jo razširjati tudi krščansko socialno delavstvo*. Naša delavska društva so dolžna, da razpredejo najmočnejšo agitacijo za nakup dr. Krekove bro-šurice. Vsak delavec, vsaka delavka, naj jo kupi in dela na to, da pride v popolno ljudsko last.
Glavni občni zbor „Prometne zveze“
se je vršil v ponedeljek, 5. aprila, na Dunaju. Zastopanih je bilo 112 podružnic in plačilnic po 108 delegatih. Na občnem zboru je bil navzoč tudi društveni odvetnik, dvorni in sodnijski odvetnik dr. Robert Klimosčh. Občni zbor je otvoril predsednik Schwab, ki je toplo pozdravil navzoče odposlance in podal tudi računsko poročilo, ki ga površno tu objavljamo: Vseh dohodkov je bilo 55.191 K 88 v. Stroškov pa: Pravovarstvo 6758 K 9 v, podpore 1370 K, agitacija 3568 K 20 v, časopisje in tiskovine 12.544 K 20 v, stroški za koledar 6716 K 34 v, uprava 16.839 K 53 v, odstotki podružnicam 7706 K 2 v, stroški za udanostno slavnost 520 K 56 v, stroški glavnega občnega zbora leta
1908 344 K, drugi stroški 489 K 62 v, preostanek 3166 K 69 v. Razumeiti je treba, da so tu ušteti stroški za društven koledar za leto1 1908 in 1909. Mrtvaški zaklad: Dohodkov 34.077 K 35 v, stroškov 27.800 K. Preostanek v blagajni 6277 K 35 v. Vidi se 'iz tega poročila, da je »Prometna zveza« pri svojih malih dohodkih mnogo storila za svoje člane. Doslej je plačala »Prometna zveza« naslednikom pokojnikov nad 180.000 K.
»Prometna zveza« ima 67 podružnic in 149 plačilnic. V računskem letu je bilo ustanovljenih osem podružnic, več se jih pa ustanavlja. Članov je bilo 7010, od teh jih je bilo pri mrt-vaščini 5017. Med letom je pristopilo k »Prometni zvezi« 1793 članov. Shodov je bilo 232. Gotovo je, da je bila preteklo leto »Prometna zveza« prav pridno na delu, za kar se predsednik predvsem zahvaljuje res delavnemu društvenemu tajniku Tschuliku. Za posebno delavnost se predsednik zahvaljuje tudi še več gospodom, med prvima pa slovenskima državnima poslancema dr. Benkoviču in Gostinčarju. O pravnem varstvu poroča R. Teifer, ki pravi, da je »Prometna zveza« lahko ponosna na svoje delo glede pravnega varstva. Storila je vse, da zadobi pravico in pomoč svojim članom in pri tem se ni strašila ne stroškov ne dela. Priporoča delegatom, pri podelevanju pravnega varstva razsodnosti in dobrega poznanja slučaja. Dr. Klimosch poziva navzoče, naj delajo na to, da se v vsakem slučaju, ki potrebuje pravnega varstva, napravi točno in resnično poročilo in se ga dopošlje centrali. To delo mnogo olajša, kakor tudi stroške zmanjša in uspeh zagotovi. Tudi ne spada vsaka stvar v pravno varstvo," zato se mora vsaka stvar prepustiti centrali v presojo. Slednjič g. doktor obljubi, da bo zastavil vso moč in znanje v prid članom. G. Teifer poroča, da so društvene njige v popolnem in najlepšem redu in da jih je pregledništvo večkrat pregledalo in predlaga absolutorij odboru. (Viharno odobravanje.) Vršila se je na to volitev. Predsednikom je bil zopet izvoljen Schvvab, podpredsednikom pa g. Miihlschanz. G. delegat Turner Jje govoril o sledeči resoluciji, ki je bila tudi sprejeta enoglasno: Društveno vodstvo se pooblašča, da stopi v posebnih slučajih od časa do časa v zvezo z nesocialnodemokraškimi železničarskimi organizacijami, da se tako lažje doseže izboljšanje položaja železničarjev in se tako tudi ugodi društvenim pravilom. Po tej resoluciji je glavni občni zbor imenoval več častnih članov, med katerimi sta tudi slovenska državna poslanca dr. Benkovič in Jož. Gostinčar. Nadalje se je sklepalo, ali ostane še nadalje »Prometna zveza« v krščanško-socialnii organizaciji. Sklenilo se je, da še, ako bo imel v centralnem odboru Jdruštvenii tajnik Tschulik sedež in glas. Tako se je končal ta glavni občni zbor »Prometne zveze«, ki je živa in jasna priča dela in požrtvovalnosti v korist železničarjev. Nai nasprotniki še tako upijejo in kolnejo čez nas, delajmo in še delajmo, to naj jim bo v odgovor. Odpirajmo oči vsem zapeljanim, ki visoke doneske plačujejo1 zastonj v socialno-demokraško organizacijo, a za plačilo jih nazi-vajo njihovi voditelji »nerazsodno maso«. Odprimo jim oči, da bodo videli določno svoje voditelje brez rdečega »Šajna« in-gotovo bo boljše za vse železničarje. Zato na delo! Naše delo pa naj Bog blagoslovi!
Prometna zveza.
Za mesec april je uplačati mrtvaščino za:
1. Katarina Perstner, Neumarkt - Kallham. 2. Jožef Lausegger, Celovec. 3. Andrej Podbregar, Ljubljana. 4. Jernej Ulil, Eger. 5. Štefan Vincian, Bosanski brod. 6. Karol Lassnik, Št. Vid na Glini. 7. Ivan Kremžar, Ljubljana. 8. Florijan Buchgraber, Gradec. 9. Peter Sattler, Ljubljana. 10. Rudolf Klas, Htitteldorf. 11. Marija Strupi, Ljubljana. — Plačati je torej za 11 smrtnih slučajev po 5 v, skupaj 55 v.
Kresnice, V odgovor rdečemu slovenskemu železničarju. »Železničar« se je v svoji peti številki spravil na spodaj podpisanega. Ni mi sicer na tem, da bi odgovarjal, ali ker je v dotičnem dopisu silno veliko laži, hočem jih pokazati tovarišem železničarjem, da bodo spoznali resnicoljubnost rdečih sodrugov. Očita mi, da sem tercijan in silno pobožen; zraven pa opravljam ljudi po Rakeku in jim ne dam miru s svojim strupenim jezikom. Resnica na tem je, da sem živel za svojega službovanja na Rakeku popolnoma v miru z vsemi ljudmi, kar lahko vsi pošteni ljudje na Rakeku vsak čas izpričajo in menda se ne bo čez mene nikdo drugi pritožil, kakor tisti, ki sc ni upal podpisati pod lažnjivi dopis. Govori se v dopisu o
nekih intimnih zakonskih zadevah. Tudi te bom od besede do besede povedal, ako se obrekljivi dopisun v »Železničarju« podpiše. Očita se mi, odkar sem tu, pod seboj še pet pomožnih čuvajev. Resnica je, da fih je bilo šest; alii šestega zamolči, že ve zakaj. Toda k stvari sami, zakaj se nismo razumeli: Ko je bil prvi pri meni v službi, mu je strojevodja premoga doli nametal. Debelino je pobral, drobiž pa je pustil ležati. Rekel sem mu naj vse pobere, ker hočem imeti red. On pa je pričel zmerjati in upiti nad menoj. Rekel je tudi, da sem ga obdolžil tatvine, kar pa je prav debela laž. Ko je pa izpre-videl, da imam jaz prav, je bil zopet dober. Drugi je prišel nad polvicokrat pijan v službo in sicer ob 4. uri mesto ob 3. uri. Ko sem ga opomnil, naj pride redno in trezen, me je pričel grdo zmerjati, češ, da sem jaz pijan in ne on. Slednjič me je pa še udaril, za kar imam dve priči. Tretji je bil prepirljivec prve vrste in se je prepiral tudi s premičnim čuvajem na Rakeku. Kar na lepem je pričel zabavljati, da ni večjih vragov kot smo mi. Nekega dne je bilo meni in premičnemu čuvaju poruvanega nekaj fižola in krompirja. Kar naenkrat je pa začel zabavljati, da smo njega tega hudodelstva obdolžili. To je bila pa velika laž in s tem je hotel dotični le prepira. Dalje je očital moji ženi, da ga je tožila prožnemu mojstru. Vpričo njega sem vprašal gospoda prožnega mojstra, ako ga je moja žena tožila; vpričo je ta pomožni čuvaj vse preklical, a čez četrt ure se začel zopet zadirati. Iz tega vsak lahko sam sodi, kakšen možakar je bil. Pravil je tudi, da mu vrata zapiram, res pa je, da mu jih nikdar nisem in da mu jih je enkrat po nesreči moja žena. Drugi dan takoj sem mu rekel, z.akaj ni poklical, on pa je vse zanikal. Resnica je tudi, da se je prišel on in njegova žena v mojo čuvajnico kregat in mi je on celo s svetilnico nameril in me hotel udariti po glavi. 1 akim ljudem ne zamerim. Sai je bil pet mesecev pomožni čuvaj na goriški progi, a jo je moral vsled svojega dolgega jezika odkuriti, ker se ni mogel razumeti z nobenim čuvajem. Imena teh treh za danes zamolčim, a prihodnjič jih bom pa navedel. Dalje pravi lažnjivi dopisun, da sem se spravil nad svojega soseda Pogorelca in ga pri načelstvu ovadil. Res pa je, da zoper Pogorelca nisem nobene pritožbe vložil, kar se sam lahko prepriča pri načelstvu. Končno pravi še dopisnik, da me bodo, ko bo Pogorelčeva afera končana, še sodnijsko poše-getali. To pa lepo prosim in 'kar precej naredite. Nekaj piše tudi od »žajfe«, menda zato, ker sem zvest pristaš »S. L. S.«, če bi bil pa rdečkar. bi bilo pa gotovo vse kaj drugega. Pa jaz je ne potrebujem, ampak potreba bi je bilo »Železničarjevemu« poročevalcu, enih pet vagonov, da bi si prste, ki so menda popolnoma črni, ožajfal, da bi drugič ne pisal^ toliko umazanih neresnic. Dokler pa »Železničar« in dopisun ne prekličeta teh grdih neresnic, ju imenujem lažnjivca in obrekovalca.
Ivan Javoršek, prožni čuvaj. Kresnice - Laze.
Odlikovan član »Prometne zveze«. Povodom vladarske 601etnice je presvetli cesai odlikoval s srebrnim zaslužnim križcem tudi člana beljaške podružnice na Koroškem 13’oc'k-■signal služabnika Griinerja. Griiner je zvest član »Prometne zveze«, zato mu i'z srca časti-tamo in želimo, da bi še dolgo let užival zasluženo odlikovanje,.
Na delo za dobro stvar. Kakor je razvidno iz poročila o glavnem občnem zboru, je »Prometna zveza« v preteklem letu storila mnogo v korist svojih članov in v izboljšanje železničarjev. To pa je bila v moči storiti kljub temu, da ni najmanj petkrat toliko članov v »Prometni zvezi«, je iskati v tem, ker socialni demokrati besno terorizirajo vse tiste, ki drugače mislijo kot oni in nočejo nositi svojih trdo prisluženih vinarjev in kronic v nenasitni žep rdečih voditeljev. Šikanirajo vsakogar, kdor ni z njimi, denuncirajo ga in ga tožijo, da je grdo. Žalibog, dobe se tudi uradniki, ki mirno gledajo to grdo gonjo rdečih osrečevalcev, ker se jih boje. Toda kaj so storili socialni demokratje za železničarje? Nič! Pač pa so jim mnogo škodovali ravno v zadniih letih, ko so sklenili voditelji pogodbo z vlado, da ne bodo vprizorili proti železničarski vladi nobenega koraka v izboljšanje ubogih železničarjev. In vendar vpijejo, mi smo prijatelji železničarjev in nikdo ra-zun nas nima pravice govoriti o železničarjih. Verujemo, da bi vam bilo prav, da nikdo ra-zun vas ne govori o železničarjih, ker potem bi še bolj kot sedaj uganjali gospodarstvo med seboj in zaničevali železničarje še bolj z »nerazsodno maso«, kakor jih zaničujete seda', da-siravno vas ta »nerazsodna masa« živi in bogato pita za vaše psovke in lenobo. Železni-
čarji, kf imate še razsodnost v glavi, ne strašite se teh teroristov. Socialna demokracija povsod poka in da je »Prometna zveza« res dobro in ed’lno pravo in pošteno železničarsko društvo, ■val lahko pričajo številke in pa število 1793 novih članov v lanskem letu, ki so 'kot razsodna masa spoznali rdeče mogotce in se niso strašili 'vseli težav, 'ki jih jim delajo rdeči mogotci in njihovi zaslepljeni pomagači. Kdaj se brigajo rdeči za vas? Prvega vsakega meseca, da jim plačate, saj ne veste sami zakaj I K •20 h. Ali se potem še kaj za vas brigajo. Pač, kadar so zopet kake kolekte in kadar nabirajo naročnike za svoje umazane časopise in brošure. Ali ni vsaka številka »Rdečega Praporja« in. »Napreja« polna inseratov knjig, ki jih pišejo in prodajajo »voditelji« in pri tem prav dobro žive. I akrat vas poznajo, kadar segate v žep po denar in pri volitvah, drugače ste pa po besedah rdečega .'železničarskega generala »nerazsodna masa«. Zato 'pa se otresite nerazsodnosti in bodite razsodni, kar popolnoma odgovarja današnjemu modernemu času. Zapustite .»nerazsodno maso« in pridružite se nam v .»Prometni zvezi«! Prijateljsko vas borno sprejeli, 'in 'prijateljsko se oklenili in z združenimi močmi delali za blagor našega stanu. Pridite in agitirajte, da postane »Prometna zveza« ■močnejša in ž njo boste tudi vi dosegli izboljšanje svojemu stanu!
Železničarski shod v Laškem na Štajerskem. V nedeljo, dne 18. t. m., popoldne se je vršil v »Narodnem domu« v Laškem železničarski shod. Na shodu je bilo nad 150 udelež-nikoV. Shod je otvoril in govoril na njem gosp. Jakob Milavec iz Ljubljane. Govorila sta še državni poslanec dr. Benkovič in kandidat kmečke zveze Terglav. Železničarji So bili zelo zadovoljni s shodom in željno pričakujejo drugega. Vidi se, da se dobro gibljejo in da so ■socalni demokratje na progi od Zidanega mosta 'do Cel'a že popohnoma podlegli. Tako je prav! Le pridno naprej, saj je v korist železničarjev. Govornikom pa iskrena hvala!
V Ljubljani so se vršile v pondeljek, dne 19, t. m., občinske volitve za tretji razred. Socialni demokratje so postavili tudi svoje kandidate. Ker so pa vedeli, da ne bodo zmagali, so pa postavili za kandidata tudi enega železničarja, Vilharja. Toda socialna demokracija gre v Ljubljani nazaj. Upali so, da z Vilharjem ujamejo mnogo železničarskih glasov, pa so se zmotili. Tudi železničarji so pričeli uvrdevati, da s socialno demokracijo razen vplačevanja ni nič. Zato jih pa tudi dosti ni šlo na volišče. Socialni demokratje so pa proti lanskim občinskim volitvam močno nazadovali in sicer skoro za tretjino. Lani so dobili največ 365 glasov, letos pa največ 260 glasom Torej kar sto pet glasov manj. Poštene delavne stranke rastejo, ljudski izžemalci pa propadajo. Mi jim seveda iz srca privoščimo!
Med brati in sestrami.
Ustanovitev »Ljudskega odra«. — Prva predstava v nedeljo, 25. aprila! Deželni odbor je dal »Ljudskemu odru« na razpolago deželno gledišče, kjer se vrši prva predstava v nedeljo, 25. aprila ob pol 8. uri zvečer. Predstavljali bodo veliko narodno igro s petjem v petih dejanjih »Revček Andrejček«. Nastopi mnogo bivših, odličnih članov slovenskega gledališča in gojenci dramatične šole. Več povedo lepaki po ljubljanskih ulicah. Sedeži se dobe v Šešar-kovi trafiki in zvečer pri blagajni deželnega gledališča. Želeti je, da si občinstvo še pred nedeljo nakupi vstopnice.
Kako bomo leteli po zraku? O tem bo prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona« predaval gosp. kanonik Sušnik. Šestdeset skioptičnih slik bo pojasnje-vak' najstarejše bi .najnovejše izume zrako-plovstva! V torek k predavanju!
Preska. V nedeljo bo v Preski shod. Predaval bo g. državni poslanec Gostinčar. Delavci in delavke udeležite se v obilnem številu predavanja, da se bomo kaj lepega naučili.
Dekleta, zavedajte se svojih pravic. Ker se nekateri sipoidtikajo v zadnji članek, v katerem se govori, da ljubljansko društvo sv. Marte lepo napreduje tudi 'pod vodstvom duhovnikovim in pod odborom samih služkinj, češ, saj tam se itak vedno prepbajo. Da bi nikjer nič navzkriž ne prišlo, je težko. Zakaj pa da je bil oni spor nekaj časa sem, si ga pa tudi me lahko malo bolj ogledamo, morda bo tudi nart) 'koristil. Nekatere so bile zato, da se zavod da redovnicam v roke, druge so bile zoper to, kar je tudi prav. Sicer nismo nasprotnice redovniškega stanu, a vendar naš stan, ki je takore-koč najubožriejši, v katerem so dekleta le ubo-
gih staršeh, poleg tega so nekatere še bolehave in slabotne v resnici podpore potrebne, katerih bi v samostan ne sprejeli, služiti si pa morajo med svetom svoj vsakdanji kruh, torej ni mogoče, da bi druge podpiral, Ako bi redovnice vodstvo in upravo zavoda prevzele, morale bi že poprej imeti sklad (fond), iz katerega bi lahko živele, poleg tega morale bi imeti tudi stanovanje. Ako' imamo me dekleta zavod, ki je za nas ustanovljen, katerega moramo me podpirati, ali bi ne bila to nezmisel, da me druge podpiramo, ko smo vendar same in naše sotrpinke podpore potrebne. Ako bi se res nabralo nekaj več denarja skupaj, moral bi se porabiti le v skupno korist. Napravila bi se lahko 'hiša z več stanovanji za onemogle in stare služkinje, podpirale bi se lahko tudi dekleta za časa možitve, bolezni itd. Vodstvo zavoda ima lahko vedno v rokah kaka bivša služkinja, ki je dalj časa v enem mestu služila, taka pozna bolj delodajalke in tudi delojemalke, zato tudi laglje posreduje, pravijo, da ta »skušen več ve, kakor ta učen«. Zatorej so 1 ubljanske Marte čisto prav imele, da so se branile. Zdaj imajo mir, da bi jih le povsod posnemale. K zadnjemu in današnjemu članku še rečem, kdor da denar,
tisti naj gospodari.	.
Podljubelj. »Društvo kovinarjev«^ priredi dne 2. maja popoldne ob 3, uri svoj občni zbor. Govor bo tudi o trustih in kartelih. Somišljeniki, pridite v polnem številu.	Odbor.
Borovlje. Veliki teden je izbruhnil štrajk rned tukajšnjimi fuž. delavkami. Gospoda namreč te sirote tako »šuftig« plačuje, da jim nihče še verjeti noče. Prej, ko so že delale v Podljubelju, so morale nekatere po 18 ur na dan prebirati žreblje in zaslužile so po 9 k večjemu 15 gld., najboljše, to je tiste, ki so pri boljšem materijalu do 25 gld. In s tem naj rede sebe in .svoje otroke! Ko so jih prestavili v nove tovarne v Borovljah, se je stanje in tudi zaslužek poslabšal. Stati morajo na kamenitih tleh, nekaj jih je zavoljo tega že zbolelo, blago odnašati same, etikete prilepljati, kar je vse zamuda, da najboljše ne morejo čez 1-20 zaslužiti.. Polastila se jih je torej nevol a, pustile so delo in zahtevale lesena tla, etikete naj kdo drugi .prileplja in povišanje plače. Zalibog da niso bile edine, dve sta delali. Dobijo lesen pod, etikete oskrbujejo drugi in pridejali so jim pri tistih žrebl jih, ki se jih naj manj e dela in razpeča v letu, torej nič. Sploh je opaziti, da se gospoda z delavci očito norčuje. Nekemu fantu samo ne povišajo plače, ker dobro ne zna nemški. Ker je slaboznani Rieger celo stvar zavozil in ■silno veliko denarja zapufal v stavbe, pa delavcem trgajo krvavo zaslužene krajcarje. Ko smo hoteli organizirati ženstvo, so se sociji takoj vrinili med nje in jih razdvojili, gospod je seveda to po godu, mi se rukamo in cukamo, •ona pa se smeje.
iz Medvod. V tukajšnji tvornici nameravajo postaviti nove stroje, kar je popolnoma prav, ker so stari docela izrabljeni. V ponde-ijek, dne 17. t. m,., je bil ogled, zmerili so vodni padec za nove turbine. Baje bodo še letos vse prenaredili, kar bi bilo popolnoma prav. Ker smo v nekaterih oddelkih celo delavci v nevarnosti, zlasti po zimi, ko pade sneg na debelo, da bi nas ne podrlo s podstrešjem vred, ker je silno slabo. — Kop nas bode tudi zapustil, kar smo delavci posebno veseli, saj je bil dovolj krut. Dobili smo novega računovodjo Slovenca v osebi g. Staroverskega. Pričakujemo, da bomo zadovoljni ž njim. Tovarne so sedaj vse jepo v polnem teku, ker so vode zelo narastle. 'Pričakujemo, da se bodo vse akordne plače zboljšale, kar se do sedaj še ni zgodilo,. Opozarja se ravnateljstvo, da če hoče, da bodo delavci zadovoljni, naj to stori, saj bi se moralo že v decembru zgoditi. Ker je pa takrat vode manjkalo, je bilo rečeno, da se to zgodi, ko pride voda.
Iz Medvod. Ker se od vseh krajev oglašajo 'delava v »Nasi Moči«, kadar se vršijo kake občinske volitve, zakaj bi mi molčali. Delavci po-■zoi, \o itve za občinski odbor so tukaj, zapisnik je na razpolago, da ga vsak lahko ogleda. Ker imamo delavci v podobeini Medvode premoč, prav lahko pride delavec v občinski odbor, zato stopimo skupaj in volimo delavca, seveda ne takšnega in ne dotičnega, kakor pri zadnjih volitvah. Kupil je potem revolver, da bi nas streljal o'b času štrajka, menda ga še sedaj nosi seboj, ko hodi v tovarno na delo. Pravi sicer, da ga nosi zaradi Ivančičevih 'Psov, pa psi so sedaj privezani, zato mi lahko nrslimo, da ga nosi zaradi nas. Ne boj se Miha, ako tudi hodiš v pondeijkih zjutraj ob 3. uri namesto ob peti na delo, mi delavci še nismo nobenemu nič žalega storili pa tudi tebi ne bomo. Delavci, pazimo tudi na naše obrtnike in gostilničarje kaj bodo volili, saj so med stavko
skoro jokali, ko so malo manj prodali kakor po navadi. Nekateri so rekli, da bodo vse skupaj pustili, ako ne začnemo delati, ker ne morejo živeti. Naših zvezinih vžigalic nimamo ne v Goričanah in ne v Medvodah. (Zakaj jih ne zahtevate? Ured.) pač pa jih ima g. Lavtižar na Verju in g. Šušteršič v Preski. Naša moč se dobi samo v eni gostilni, (to je pač vzrok zopet malomarnost delavcev, ki podpirajo raje liberalne birte kakor pa svoje ljudi), ako ravno mi delavci vzdržujemo vse gostilne (to je žalostno) in trgovine. Zato pa kličemo: ako ne boste vi podpirali nas, tudi mi vas ne bomo. Tako je!
Iz Trbovelj. Bližajo se dnevi deželnozbor-ske volitve Treba bo zopet pokazati naše krščansko socialno mišljenje, da smo še vedno pristaši katoliške cerkve, treba bo sicer nekoliko truda za našo pravo delavsko stranko, kajti, ako hoče delavec komu zaupati, edino le lahko zaupa krščansko socialni stranki, stranka ki' ma v svojem programu svobodomiselnost, to je stranka, kateri ne pripadajo delavci, ampak kapitalizem, ker je s svobodomiselnostjo popolnoma enak. Torej, ker že omenjamo volitev, poživljate se na petek 7. maja vsi na vo-litev, kdor ima še količkaj krščanskega mišljenja v svojem srcu, volil bo za^ volilni okraj splošne skupine, Celje, Laško, Sevnica, Brežice, Šmarje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slo-venjigradec in za Marenberg, gospoda državnega poslanca Franca Pišeka iz Orehovevasi, za deželnega hoslanca, torej vsi delavci na delo1, ker zmaga bo gotovo naša, ne ustrašite se naših nasprotnikov, kateri so le sužnji kapitalizma, so pač revčki zapeljani v prepad brez-verstva. Delajte že sedaj za našo zmago, ne čakajte na zadnji dan. Kateri še ni prejel votivnega listka dva dni pred volitvijo, naj se takoj obrne na zaupnike naše krščanko socialne organizacije, ali pa na društvenega predsednika, da vam potrebno preskrbi. Posebno se vam priporoča, imejte pred očmi omahovalce, kateri bi se dali lahko pregovoriti, da ne padejo v roke liberalcev, kateri se potem iz takih ljudi norčujejo. Torej z združeno močjo dne 7. maja v Trbovljah na svidenje! — Ker so zadnji čas nekateri delavci zaradi vojske svoj denar v stari posojilnici vzdignili in so ga v našo delavsko posojilnico prinesli, se vam ta kmetiška in delavska posojilnica posebno priporoča, ker ima ta zavod z 82 drugimi posojilnicami zvezo in denar obrestuje po 4inpol odstotka. Denar je pri ti posojilnici popolnoma varen, akoravno iz gotovih krogov nam nasprotujejo, vendar do-tičnim merodajnim osebam povemo v obraz, da je naša delavska posojilnica pripomogla, da tudi pri nas nasprotni posjilnici višje obrestujejo vloge, vendar pa posoja naša delavska posojilnica z nižjimi obrestrdi, kakor vsaka druga, zatorej se vsaikemu, kateri je v zadregi zavoljo denarja, naša delavska posojilnica prav iskreno priporoča, ker se denar brez velikih stroškov posojuje.
Iz Idrije se nam poroča: Pri nas imamo v občini nekega gerentovega svetovalca, kateri se ne razume niti na čisto jasno sestavljene računske zaključke gospodarskih zadrug. Radi tega smo popolnoma prepričani, da se popolnoma nič ne razume na občinske račune, pa vendar mož ne odstopi od svojega posla. Svetovalec Ferjančič je bil vendar toliko pameten, da ko je izprevidel, da se ne razume na račune, katere je sestavljalo liberalno županstvo, da je odložil svoj posel, ta mož je pa toliko zanikan, da ne odstopi. Seveda to bi bila velika sramota za njega, da bi sam pokazal, da se ne razume na občinske račune, ker je namreč on ravnatelj popolnoma zadolženega mokraškega konsuma.
Tobačno delavstvo.
Izpolnjena zahteva tobačnih delavk. Te
dni je bilo pozvanih v ravnateljsko pisarno več delavk, katerim se je naznanila vesela novica. Pozvane so bile namreč le take delavke, ki so pred leti prekinile svojo delavno dobo in zato izgubile pravico do tiste pokojnine, 'ki bi jo bile imele dobiti za ona leta delavne dobe, predno so izostale iz tvornice, a se potem zopet vrnile na delo. Nadalje so pa bile pozvane tudi take delavke, ki so bile vzete v delo' pred 16. letom in jim za leta pred 16. letom ne gre pokojnina po predpisih. Pozvane delavke so bile v ravnateljski pisarni obveščene, da se jim bo štel v provizijsko dobo tudi oni čas, ki so ga delale, predno so prekinile svojo delavno dobo. Tudi delavkam, ki so bile pred 16. letom sprejete v tvornico, se bo vračunala v provizijo delavna doba pred 16. letom. Nas zelo veseli, da se je ta zadeva rešila ugodno za delavstvo, ker znamo, koliko truda je bilo, da se je kaj doseglo za dotičnice.
Kaj je znašo kuhinjo, to vprašanje postaja čimdalje bolj pereče. Menaža se prične deliti v kuhinji šele ob pol 12. uri dopoldne. Delita jo dve osebi. Ne gre, pa ne gre, da se delavstvo v sedanji kuhinji lepo' razvrsti. Skrajni in zadnji čas je pač že, da res že prične z deli za večjo kuhinjo, kar je zelo potrebno, ker sedanji prostori nikakor ne zadostujejo, pa naj kdo reče, karkoli hoče. Spomlad je že tu, a ne opažamo nič, da se kaj misli na zgradbo ali povečanje kuhinje. Ako nima tobačna režija inženirjev, je pripravljeno naše uredništvo, da preskrbi inženirjev 'kolikor jih hočejo in potrebujejo, seveda na stroške tobačne režije proti mastni proviziji.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
BjOOtgjgiigigitgitgifmifmirmiimifmifnhfmirmifmi -----------------------------------------------N©
u
Dobroznana deželna lekarna
pri
Mariji pomagaj
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega m< $tu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda...............................—'50
Tannochinin-tinktura za lase . .	.	-'50
Železnato China-vino, velika steklenica 1*20 j 0 Želodec krepčujoče vino, velika stekle-
0 0 0 0 0 0 0 © 0 0 © 0 0 0
0
0
0
©
0
©
:©
©
Planinski zeliščni sok, steklenica . Odvajalne krogljice, škatljica . . Želodčna esenca, steklenica	.	.
Melousine-raazilo in milo za lica
. -80 . -50 . —21 . -'10 a —'35
©
0
©
©
©
A. LllEtiC
,e*
n
č\\^	^	mm
1/CA3 deC n
\C°
d*
o^
Ljubljana
Pred škofijo 19.
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
min ut zalogii čevljev
domačega izdelka.
Sb.OBČmSTVU SE VLJUDHO PRIPOROČA
špecerijska trsovima
\mn tohich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
*
*
d
d
d
ifraaaraajaaai^i^
Angleško skladišče oblek
0. Bernntovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AflERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserln Auguste Viktorla nosi 25.000 ton Amerika...	.	„	24.000	„
President Lincoln . .	„	20.000	„
President Grant ...	,	20.000	„
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l>/2 dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje tEger, naprej.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trgovino s klobuki in čevlji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4 VI. •
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
n. Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge ZHOtOO ZnlŽUIH! Cene!!!
Ugodna prilika za nakup t vezenih, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Veliko izbiro drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove In druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MerŠOl, Ljubljana, Mestni tsg štev. 18.
Velika zaloga. Nizke cene! ~9J
a
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15,
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
•:	interierjev	itd.	.:
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v «	največji množini.	::
Gričar & Mejač il
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otfoke in ...........
PP novosti v
konfekciji za dame.
m
Ustanovljeno leta
18 G 2.
Milko Krap es urai*
Podružnica
Ljubljani Resljeva cesta št. 2
Podružnica
Resljeva cesta Št. 2 l[ uiuiJilUlll '------------ »
Prej Jos. Černe.	J J	prei	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
prtporočn svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula~ in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fouroitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zolog« strun zs» nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tud) gramofone in igre.
Pozor, slovenska delavska društvo 1
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	:.
3eml{e Ce$nil^
(pri Češniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Gene najnižje.
|ooo| [ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| l°°°l	l°°°i	l°°°l	l°°°l|
• 1 1* *
Ul
ir
pili
Kongresni trs St.19 reg. zadruga z om. por. Kongresniku
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/40/o, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	50	vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje - prekinilo. =-	■=	,	=
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Sledenje.
Kanonik R. Kalan 1. r„ Kanonik R. Sušnik 1. r., predsednik.	podpredsednik.
|ooo|	|ooo|	|ooo]	|ooo|	joool	[ooo|	|ooo|	[ooo|	|ooo|	|ooo|
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove nlice 7, Ljubljana
—	priporoča	======:	—
izvrstno marčno pivo stoklcnicali.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, poqrebe in procesije,
voščene zvitke. Izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škntijah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Zn obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja tofino in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. I Perlesova lilša.
Prva slovenska
1 " modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
+++++++++ f 4 •$-*F't,*F*FF*F*FF‘4 FFFFFF »FFFFFFFFFF*
t
•f
t
4*
♦F
•F
♦F
♦F
t
4-
•F
Na drobno! J| ŠarabOH
Ljubljana
Na debelo!
Glavna trgovina: Zaloška oesta I
Filijalka: Martinova cesta 24
Veliko zolojo SpecerUskejo blaga, žganja, moke ln deželnih pridelkov. +
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom.
V sak dan sveže žgana kava.
i
Glavna zaloga rudninske vode. vi + ***	F
^^^»FFFFFFFFFF"F,FiFF,F>FFF*>FF*F*FF*F*F*F
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Oostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.