Tečaj V. .. /?< Št. 1. V Gorici, 5. januvarja 1897. Izhaja vsakih štirinajst ilnij vsak drugi torek in stane po. pošti ali na doni pošiljan za celo leto 80 kr. — Za tuje drž. več poštni stroški. „Soča" z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. Izdajatelj in odgovorni urednik Drag. Strueelj. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna** Koncem L 1896. Dovršili srno četrto leto «Primorče-vega» življenja. Odkar smo ločili «Pri-morca» od «Soče», je obema listoma nekoliko bolje v gmotnem pogledu, dasi smo izdatno povečali oba. «Primorca» se tiska zdaj 1800 iztisov, kar je za malo Goriško že veliko število; vendar bi se dalo to še podvojiti, ako bi bil «P.» povsod tak6 razširjen, kakor je že v nekaterih vaseh. Prosimo torej vse prijatelje in somišljenike, naj širijo naš list v sleherno slovensko hišo, kjer si le morejo pri-trgati teh bornih 8 0 kr. naročnine za celo leto. Ker je naročnina neverjetno nizka, razmerno tako nizka, kakor pri nijed-nem listu na vsem slovanskem jugu, zalegadel potrebujemo velikega števila točnih naročnikov. Dosedanji bi pokrili vse glavne stroške (— brez sleherne uredniške nagrade! —), ako bi točno plačevali; ali žal, tožiti moramo, da tudi s temi 80 novčiči imamo križe in težave, ker veliko naročnikov zaostaja s plačevanjem. — Odslej bodi to drugače ! Kdor ne mara ali ne more plačati teh 80 kr., naj list vrne ; kdor ga prejema, naj ga tudi plača ! Zategadel se obračamo na tem mestu do vseh dolžnikov, naj gotovo poravnajo svoj dolg do prihodnje številke, sicer jim list ustavimo, naročnino pa poterjamo drugačnim potom. — Dalje prosimo vse naročnike, katerim poteka naročnina s koncem t. L, da jo pravočasno ponove. Mi pa se bomo prizadevali po svo-jih močeh, da list še zboljšamo po potrebah, katere spoznamo kot opravičene. Uredništvo in upravništvo. O gojitvi značajev. {Govoril pri zborovanju učiteljske „Zaveze** v Opatiji dne 20. avgusta 1. 1896. g. Fr. Praprotnik). (Nadaljevanje.) Nadalje naj odgojitelj svojega učenca navadi in sicer z največjo vstrajnostjo, da se privadi raznim plemenitim krepostim. Navada, pravimo, je železna srajca; ta pregovor rabimo navadno, kadar govorimo o slabih lastnostih, mnogo večji pomen bode pa ta pregovor imel, kadar ga bodemo rabili o privadi dobrih lastnostij. Starogrški pisatelj Plu-jarlt pravi, da značaj ni drugega nego dolgotrajna navada. Odgojitelj si bode toraj na vse načine moral prizadevati, da se gojenec vstrajno uri v izvrševanju raznih krepostij, ftko, da mu to sčasoma postane prava na-ada. Io dolžnost namreč, privajati gojenca aznirn krepostim, imajo v prvi vrsti rodi-pVi’ P°^ein uCUelji in vsi drugi, s katerimi dr'•U kr°jenec v dotiko, in deloma tudi Poznal sem rodbino, v kateri otroci nikdar niso izdali niti vinarja za prazne reči, nasprotno so pa vselej, kadar se je bližal berač, očela prosili za dar, kojega so potem podarili beraču. Tako so bili otroci na jedni strani privajeni usmiljenju, na drugi pa varčnosti. Da bodo otroci ubogljivi, ukazuj malo in premišljeno, zahtevaj pa vselej točno iu strogo izvršitev tega, kar si ukazal. Otroci, katerim se mnogo ukazuje, pa se malokaj izvrši, postanejo neubogljivi in trmasti. Da se otrokom priljubi resnica in pravica, govori sam vedno resnico in bodi v šoli proti vsem otrokom navadno pravičen. Da otroci ne postanejo obrekljivi in jezavi, ne obrekuj nikogar v njihovi navzočnosti in premaguj svojo jezo. Da se jim priljubi lepo dejanje, kaži jim lepe izglede, zlasti pa se nikdar ne razgovarjaj ž njimi že o takih ali takih zločinstvih, kojih je naše dandanašnje časopisje kar napolnjeno. Kaži otrokom vedno le to, kar sinejo oni storiti, in nikdar ne tega, kar bi storiti ne smeli. Bodi jim sploh v vsakem oziru sam živ izgled, in največja čast za Te je, ako lahko z dobro vestjo rečeš: Storite vse tako, kakor vidite mene storiti! Varovati se je pa pretirane strogosti, vseh nepotrebnih, nepremišljenih ukazov in prepovedij, temveč mora imeti gojenec dovolj prostosti, da se tem bolj kažejo in ložje spoznajo njegovi nagibi. Otroci, ki se vedno vodijo za roko, kojim se celi dan ukazuje, kojim se vsaka stopinja odkaže, postanejo nesamostojni in taki otroci se tudi nikdar v svojem pravem bistvu ne kažejo ter jih tudi ni mogoče vsestransko spoznati. Pustiti je torej gojencu dovolj potrebne prostosti, kajti le v prostosti razvije se nraven značaj. Da bodo otroci snažni in redni, skrbi za snago in red povsod, doma in v šoli. Snažno in redno bodi tvoje stanovanje, snažna in redna bodi obleka tvoja in gojenčeva, ne trpi v tem oziru nikake malomarnosti. Vse, kar ima učenec v roki, bukve, table, pisanke, risanke, mora biti snažno. To so sicer malenkosti, vendar pa se ne smejo prezirati, kajti pri odgoji značajev ni nobena malenkost brez pomena. Pa tudi zunajna in znotrajna ureditev šole je pomenljiva. Lepo in okusno urejena šolska soba, kakor tudi zunajnost in bližina šolskega poslopja blagodejno upliva na učenčevo nrav. Zato bi naj vsaka šola stala kolikor mogoče na prostem, njena bližnja okolica pa bodi prijetna in prikopljiva. To povzdiguje srce, vnema ljubezen do narave in izobražuje človeško čutenje in tudi mišljenje. Slovesnosti, ki se ob raznih prilikah prirejajo, bodi si že v spomin rojstva ali smrti velikega domoljuba, blagega dobrotnika Človeštva, slovečega veleuma, ali v spomin važnega in pomembnega zgodovinskega dogodka, ali v srečno dovršilev dobrodelnega ali kulturnega zavoda itd. ne morejo ostati brez upliva za mladino. Pri takih slovesnostih se mladina navdušuje za kreposti oseb, ki so dičile slavljeno osobo, za srečo, slavo in blagor domovine, za srečo človeštva sploh. Spomin na take domoljubne slovesnosti ne izgine tako hitro tor še v poznih letih kaj dobro upliva na voljo in dejanje človeško. Veliko važnost pri gojitvi značajev imajo tudi knjige, katere učenci v roke dobe. Dobra knjiga je zlata vredna, ona povzdiguje srce in je navdušuje za krepostno življenje. Zato mora učitelj dobro paziti na vse, kar učenci čilajo, kajti gotma resnica je, da Oglasi se plačujejo za tristopno pelit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. 9. mm- Rokopisi se ne vračajo. A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). se je že sto in sto mladih src popačilo po ničvrednih knjigah. O naši „Zavezi" pa, katera naši mladini skrbi za dobre knjige, lahko rečemo, da si bode mnogo zaslug za značajno odgoj o naroda pridobila. Zato je pa tudi na vseh, ki želimo našo slovensko mladino odgojiti in ohraniti značajno, sveta dolžnost, da to podjetje vsestransko podpiramo in pospešujemo. — Dobrih knjig pa ne potrebuje le mladina, ki obiskuje šolo, temveč tudi odrašeni, ki so jo že zapustili. Zato naj bi sč pri vsaki šoli poleg knjižnice za učence še osnovala posebej knjižnica za odrašene. Tisti, ki imajo veselje do čitanja, izposojevali si bodo potem tukaj svoje knjige in ne bode jim treba segati po drugem ničvrednem berilu. Tudi nadaljevalni kmetijski in obrtni tečaji so za odgojo značajev velikega pomena, nekaj, ker se tako učenci bolj temeljito pripravljajo za svoj prihodnji poklic, nekaj pa, ker tako dalje časa ostanejo pod uplivom učiteljevim. Snovanje in vzdrževanje takih tečajev torej tudi kaj dobro upliva na značajno narodno odgojov (Dalje pride). Vprašanje poslanca Blazija Grče in tovarišev na Njegovo Vzvišenost gospoda poljedelskega ministra. Podpisani deželni poslanci pokne-žene grofije goriške in gradiške, katerim je naloga čuvati in pospeševati javno blaginjo dežele, so visoki c. kr. vladi hvaležni za vsako, tudi najmanjšo podporo iz državnega zaklada v prospeh vse dežele ali posameznih njenih delov. Naša dežela je lepa in rodovitna, ima krasno lego med morjem in visokimi pogorji, združuje na majhnem površju dva naroda v najraznovrstnejšem podnebju in z najrazličnejšimi zemeljskimi svojstvi in pridelki. Ali zapuščena je ta dežela že cela stoletja, ker pozornost visoke c. kr. vlade je bila obrnjena na južnejše kraje v Benečijo in Lombardijo, kjer 'sp avstrijske vlade uprizarjale na državnV stroške podjetja v gospodarskem, prometnem in brambenem oziru, katerim se svet še dandanes čudi. Po usodepolnih dogodkih leta 1859. in 186G. postala je poknežena grofija goriška in gradiška mejna deželica avstrijskega cesarstva; ali vladne naklonjenosti, kakoršno so uživale prej omenjene mejne dežele, ni dosegla. Deželni vladi je bila, kakor se zdi, glavna skrb, kako bi se, kolikor mogoče malo investiralo in malo potrošilo za deželico, ki si ne more sama pomagati. Velikih naporov in ponovnih prošenj je trebalo za vsako še tako majhno podjetje v deželi, da je vlada dovolila svoj prispevek za stvari splošne in javne koristi. Zato je dežela nazadovala, blagostanje je minevalo, uboštvo se je širilo, beda je nastopala javno, prišla je pelagra, ljudstvo se je selilo iz dežele, ali pa se je mamilo s žganjem, ki znači gospodarski in nravni propad naroda. Vlada ni mogla zapirati oči pri tako kričečih razmerah in je začela po drobtinicah deliti državne podpore tudi na Goriško. Ali pri tem ni mogla zatajiti sama sebe in svojih načel, po katerih ne šteje in ne pošteva ljudstva, plaču-jočega državi krvni davek in ogromne posredne davke, marveč z dopadajenjem gleda na mogotce, ki se svetijo v svojem imetju, na velikane, ki gospodujejo nemaničem, ter skrbi, kako bi podkrepila njih moč in imetje. Visoka vlada pri tem niti na to ne gleda, ali so varovanci in zaščiščenci avstrijski državljani ali inozemci. Leta 1886. je visoka vlada dovolila 382.400 gld. kot nepovračljiv donesek in 191.200 gld. kot brezplačno posojilo potom dežele vodni zadrugi za namakanje tržiške ravani. Leta 1896. namerava ista visoka vlada dovoliti isti vodni zadrugi nov nepovračljiv donesek gld. 660.000, ki naj bi se jej izplačal v 20 let1'h po 33.000 gld. na leto. Skupno je do.'a ali namerava dati visoka vlada omenjeni zadrugi 1,042.400, oziroma 1,233.600 gld. Blagrujemo zadrugo, ki si je znala pridobiti toliko simpatijo visoke c. kr. vlade; povzdigujemo njene zaščitnike in zagovornike, ki so znali tako na stežaj odpreti njej v korist državno blagajnice; ali odobravati tega ne moremo. Leta 1886. je zadruga navedla znesek 956.000 gld. kot potrebščino, da se izvrši omenjeno delo; par let kasneje zahtevala je novih 808.000 gld. k prejšnjemu znesku, torej 1,764.000 gl. za isto podjetje. Zadruga, ki tako računi, ne daje niti najmanjšega poroštva, da izvrši delo s pomnoženo svoto, ako se jej dovoli, marveč je popolnoma opravičena bojazen, da ko dobi višje zneske, dobi tudi nove izgovore za še višjo podporo, katero naj vlada dovoli, ako noče, da bo vse prej dovoljeno in izplačano popolno zgubljeno. V tem slučaju pomanjkuje najmanjša podlaga, na kateri bi se dalo preračunih, pri katerem znesku neha zadruga z novimi zahtevami. 1,233.600 gld.; kolika vsota! Naš deželni proračun jo doseže komaj v petih letih. Koliko bi se dalo doseči s to vsoto v vsi deželi, ako bi se pravično razdelila, posebno v gradiščanskem okraju, kjer je letošnja ponovna povodenj napravila velikanskih škod ob vodah in jezovih, na poljih in travnikih, kjer deloma pomanjkuje najpotrebnejših cest, namreč v severnem delu ! Koliko potreb v Vipavski in Soški dolini radi vod in hudournikov ter na Krasu radi pomanjkanja pitne in rabne vode! Vse to prezira visoka vlada in je obrnila svoje milostne oči v mali kotiček tržaškega okraja s 4470 hektari. Pa da bi vsaj ta okraj, to je ljudstvo tega okraja imelo dob:ček od nameravanega namakanja ! Ali temu ni tako ! Namakanje tržiške ravani je edino le v korist kakim dvajseterim večjim posestnikom, med katerimi so celo milijonarji, ki si lahko napeljejo vodo na svoje stroške. Izmed 395 zadružnikov je 363 takih, ki imajo zemljišča pod 10 oralov ; 363 zadružnikov ima 12 % -15 % vsega zemljišča, ki se ima namočiti; ostalih 20 zadružnikov ima 85 % - 88 % vsega zemljišča. Ljudstvo spoznava, da ne more plačevati od svojega zemljišča državnih in deželnih davkov, občinskih in drugih doklad, obrestij in amortizacije od posojila, katero mora najeti za svojo tangento pri tem podjetju, ter stroške, ki bodo potrebni radi premembe raznih kultur, ako se namakanje izvede. Strokovnjaki in veščaki priznavajo, da mali posestniki padejo kakor ribice v žrelo velikih, ako se namakanje izvede. Niti vladni izvedenec ne nasprotuje tej misli, marveč priznava to, kot mogoče za posamezne slučaje. Ako se pomisli, kako previden je ta gospod v graji v svojem poročilu, tedaj se mora reči, da ta nevarnost je očividna. Kaj pa, ako se podjetje ne posreči? Tedaj so še le kuhani in pečeni mali posestniki in dežela, ki sodeluje. Velikaši bi v tern slučaju spravili vse na se za sramotne cene. Ljudstvo nima niti zdaj pri delu zaslužka; kajti neka zemljišča in stavbe je zadruga kupila od visokih posestnikov za eksorbitanten denar; tehnična dela izdelujejo italijanski podaniki; druga dela večinoma delavci iz sosednje kraljevine. Zato je naravno, da ljudstvo nasprotuje nadaljevanju po sili začetega dela ter da zadruga ne more imeti zborovanja, pri katerem ne bi zahtevala večina zborovalcev, da naj se zadruga razide. Ali ljudstvo ne more priti do veljave, ker glasovi niso dani ljudem, marveč zemljišču, katerega 85% je v rokah velikih, a le 15% v rokah malih posestnikov. Podpisani protestujemo proti temu, da bi se donesek, katerega namerava visoka vlada dati vodni zadrugi, smatral kot podpora, dana goriški deželi, marveč ga smatramo kot dar, podeljen nekaterim avstrijskim in neavstrijskim velikanom, da lože spravijo v svojo odvisnost še ono malo posestvo, ki je zdaj še v rokah prostih malih ljudij. Kako nevarno je tako početje dandanes v socijalnem oziru, je vsakemu jasno, in menimo, da nam ni treba to še po-sebe pojašnjevati. Z ozirom na vse to dovoljujejo si podpisani vprašati Njegovo Vzvišenost gospoda poljedelskega ministra: 1. Ali so Vaši Vzviševosti znane okoliščine, ki so tukaj opisane? 2. Ako so, ali hoče Vaša Vzvišenost na to delati, da se vodna zadruga za namakanje tržiške ravani razide, ter da se državni d e n a r, k i bo tako vladi na razpolago*), in znesek 660.000 gld., ki je zadrugi namenjen, porabi za urejenje hudournikov in za druge investicije posebno v gradiščanskem okraju, v katerem se je dosedanja zamuda strašansko maščevala, in v drugih okrajih goriške dežele ? V Gorioi, 28. decembra 1806. Grča — Alfred Coronini — Dr. Rojic — Dr. Tuma — Dr. A. Gregorčič — Berbuč — Klančič — Lapanja — Muha. *) Denar je namreč že izplačan, pa ne se ves porabljen. Uredn. Goriške novice. * Naročnikom. — Današnjo številko smo poslali še vsem starim naročnikom. Kdor lista noče več, naj zapiše na pas besedo: „nazaj" in naj odda to številko na svoji pošli. Kdor tega ne stori, ga bomo smatrali tudi nadalje kot naročnik a. — V februvarju poterjaino zaostalo in letošnjo naročnino s poštnimi nalogi. —- Enako določilo velja tudi za naročnike „Soče". Mnogi naročniki in somišljeniki so nam pošiljali častilke in voščila k novemu letu. Prelepa jim hvala ! * Deželni zbor goriški. — Po navadi prejšnjih let se je sešel tudi letos deželni zbor goriški dne 28. decembra, da reši provizorij ali začasni deželni proračun za štiri mesece. Ob 10. uri predpoldne se je služila slovesna sv. maša v prvostolnici goriški, katere se je udeležila večina deželnih poslancev in mnogo ljudstva. Ob 11. uri otvori deželni glavar grof Franc Coronini zborovanje v navzočnosti vseh deželnih, poslancev in precej številnega občinstva, ki se je bilo zbralo v deželni dvorani. Najprej pozdravi deželni glavar poslance v italijanskem jeziku, potem nadaljuje slovenski, spominjajoč se raznih nezgod, ki so zadele deželo. S živio- in evviva-klici na presv. cesarja otvori dež. glavar zbor; na to pozdravi vladni zastopnik dvorni svetnik vitez Bosizio v imenu vlade zbornico v ital. in slov. jeziku. Predno pride zbor k drugi točki dnevnega reda, dobita poslanca Berbuč in Grča besedo, da čitata interpelaciji o cestah ob italijanski meji in o uravnavanju hudournikov v zvezi z namakanjem tržiške ravani. V imenu deželnega odbora poroča za tem dr. T u m a o provizoriju, ter stavlja v tem zmislu predlog, glede na doklade itd. za prvo četrtletje t. 1. Ta predlog se sprejme brez razprave ; s tem pa je bil končan dnevni red 1. seje in dež. glavar naznani, da dež. zbor se odloči vsled najvišjega ukaza. Deželni zbor je trpel torej samo jeden dan, imel je samo eno sejo in sklenil je samo začasni proračun ali provizorij do konca aprila. Vsa druga opravila pridejo na vrsto še le meseca februvarja ali marca, ko bodo zopet sklicani deželni zbori na svoje delo. Zanimiva in važna je interpelacija slovenskih poslancev radi namakanja tržiške ravani. Kakor slišimo, je interpelacija vzeta iz src ogromne večine furlanskega ljudstva, ki se togoti, ker meni, da nekateri ljudje imajo povsod le svoje koristi pred očmi, a drugi da si ne upajo temu ugovarjati. * Shod v Kojskem. — Dne 27. decembra se je vršil v Kojskem izredni občni zbor „Sloge", ki se je svoj čas radi dohoda Badenijevega moral odložiti na negotov čas. Udeležba je bila prav ogromna. Predsednik dr. Ant. Gregorčič predstavi zborovalcem vladnega zastopnika, drž. posl. Alfr. grofa Coroninija, dež. poslance Berbuča, Klančiča, dr. Bojica in dr. Tumo, ter počne poročati o svojem in o delovanji tovariša gr. Coroninija v drž. zboru. Za njim je govoril posl. prof. Berbuč o volitvi v peti skupini. Član osrednjega odbora kmet. družbe E. Klavžar je govoril o sadjarstvu ter omenil, koliko bi se dalo v tem oziru še napredovati. Oglasil se je tudi marsikdo izmed zborovalcev z raznimi vprašanji in pfedlogi. Vsakemu je g. predsednik točno odgovarjal in dajal pojasnila. Po zaključku zborovanja zabavali so-še domači pevci in godci zborovalce. Javni shod v Kojskem se je častno in dostojno izvršil in pri tej priliki se je zopet pokazalo, da ljudstvo z veseljem in zanimanjem posluša svoje poslance, ko mu poročajo o svojem delovanju dli ko ga Polj čujejo o raznih stvareh. Tako je lepo, c tako naprej! * Krasni dnevi. — Za letošnje m žične praznike smo dobili krasne dni : v rici je čez dan toplo, ka Grojne pri Podgori so nam belih zvončkov v dokaz toplih dmj. -Bolca nam poročajo, da so tam vzkah e niče. >r spomladi, m prinesli snežno- * Poučevanje y plesu za otroke prične kmalu v dvorani „Slovenske Čitalnice". Poučevali se bodo otroci čitalniških Članov in drugih rodbin slovenskega razumništva v Gorici. Prijave za plesni pouk sprejema čitalniški čuvaj g. A. Koršič pa gospa Drufouka v ulici Sv. Klare št. 3* * Gg. učitelje opozarjamo, da je izšel »Popotnikov" koledar za slov. učiteljstvo v zalogi naše tiskarne. Stane: navadno vezan v platno P40 gld., z zlato obrezo gld. P50, v usnje vezan gld. P70, z zlato obrezo gld. 1'80. — Prihodnje leto bode koledar mnogo ceneji. * Nečloveška mati. — Pod tem naslovom nam pišejo iz Cepovana: „V noči od 26. do 27. decembra je porodila neka neomožena in nezakonska 29 let stara deklina v Lokovcu otroka ženskega spola, katerega je koj po porodu zaklala z nožem, odnesla iz hiše, zagrebla v zemljo ter zasula s kamenjem. Ko so čepovanski orožniki izvedeli to nečloveško početje, se je vršila od njih strani preiskava toliko časa, da se jim je posrečilo dobiti zakopanega otroka, kakor tudi nož, na katerem je bila še kri, in s katerim, kakor se sumi, je bil tudi otrok zaklan. Nečloveško mater so odvedli v zapor." * „Hudič ga je obsedel". — Iz neke vasi na Krasu — iz usmiljenja in pomilovanja je ne imenujemo — nam poročajo: „Neki posestnik pri nas je bil začel nekam zmedeno govoriti; mož se je rad pravdal, a zadnji čas je nekatere pravde zgubil, pri drugih je imel sitnosti. To je bilo baje vzrok njegovemu bolnemu dušnemu stanju. — Naš vikarij je v nedeljo potem oznanil v cerkvi, da ta mož (imenoval ga je s polnim imenom) ima h u d i č a v s e b i in da se bodo zanj vršile neke molitve. — Ljudi je preletel grozen strah ! Nekateri so se vendar toliko osr-čili in so možu povedali, kaj je oznanil vikarij v cerkvi. To je bil zadnji udarec in mož je zares znorel. Zdaj vedno kriči, da „ima hudiča v sebi, da on ni človek, da je hudič z rogmi itd." — Evo, kaj se dogaja še koncem prosvitljenega 19. stoletja na go-riškem Krasu ! Skandal! * V Rodcžu pod Desklami so ustrelili pretekli teden v Konjedicevem revirju s r-njaka. Ta žival je v onih krajih pač zelo redka prikazen ; kdo ve, odkod je priskakal po — smrt v Rodež ! Duhovske in cerkvene novice. — Mons. dr. M a h n i č bo posvečen 7. februvarja. Kuratom v Pevmi je bil imenovan č. g. Jožef Budin, preganjani kaplan pri sv. Ignaciju v Gorici. — Prebivalstvu v Pevmi je bila s tem izpolnjena vroča želja. Uverjeni smo, da č. g. B. dobi v Pevmi hvaležno polje za uspešno delovanje v vsakem pogledu. — Na njegovo mesto je prišel iz Komna kaplan č. g. J. Koršič, češ, da je jako pohleven gospod, o katerem se nadejajo merodajni duhovni gospodje, da jim ne bo delal takih preglavic, kakor odhajajoči g. Budin. (Iz Pevme nam dalje poročajo, da novi kurat je imel polnočnico z navadnim „ofrom" ; to se je zgodilo na splošno željo duhovnjanov). Na mesto Koršičevo pa pride č. g. kaplan Alfonz Blažko iz Podmelca. — Uverjeni smo, da naše ljudstvo bo zadovoljno s temi tremi zamenitvami. Na mesto č. g. vikarija Pipana na Gradišču je šel šempaski kaplan č. g. Fr. Guzelj. Castitamo Gradiščanom na tej pridobitvi skrbnega duhovnika. „Rimski Kato 1 ik“ bo izhajal v Ljubljani pod uredništvom dr. Aleša UBšeničnika, tajnika „Leonine* družbe, ki bo list izdajala. Volilni shod v Ajdovščini. — Deželni poslanec in odbornik dr. Henrik f u m a je sklical volilni shod v Ajdovščini v nedeljo dne 3. januvarja 1897. ob 3. uri pop. v prostorih društva „Edinost". Shoda sta se udeležila tudi oba državna poslanca, dr. Ant. Gregorčič in Alfred grof C o r o n i n i. ~~ Shod je bil v vsakem pogledu veličasten, prinesemo v „Soči". Namen ali slučaj? —V današnji šte-Juki prinašamo interpelacijo slov. poslancev i brcz dr. Abrama, ki podpisuje le interpelacije za ceste in vodnjake ! —) v zmislu našega članka o „Agro monfalconese". Tam je govorjenje o svoti 660.000 gld., ki naj bi se porabili za razna koristna in potrebna dela v gradiščanskem okraju. Toda „Corriere" in „Eco" govorita le o 160.000 gld.! — Da bi bilo Furlanom jasno, kaj hočejo doseči naši poslanci za njih dobro, smo tiskali tudi italijanski prevod te interpelacije; iz tega bo razvidno furlanskemu prebivalstvu, kakošne velikanske svote hočejo zopet požreti nenasitni laški velikaši. Za Božičnico „Sloginih zavodov" so darovali naslednji dobrotniki: Zastavljalnica in hranilnica 100 gld., Alfred grof Goronini 20 gld., Goriška ljudska posojilnica 10 gld., prevz. knezo-nadškof dr. Zorn 15 gld., dr. Ant. Gregorčič in novi škof dr. Mahnič po 10 gld., Duhovniki v Rudolfmumu zložili 5 gld. 60 kr., po 5 gld.: eksel. Franc grof Goronini, gg. bar. Winkler, dr. Tuma, dr. Stanič, pl. Ilijaševič (po „Goriški tiskarni"), župan v Medani Toros Franc, dr. Filip, prelat v Rudolfinumu, msg. Košuta, msg. dr. Gabrijelčič, dr. Pavlica, Neimenovanec, vikarij Pavlica; 4 gld.: Ant. Kuštrin, po 3 gld.: gospe dr. Lisjakova, dr. Rojčeva, R. Lebanova, gg. dr. M. Kerševani (po „Gor. tisk."), Iv. Kavčič, trg.; 2,50 gld.: gospa Matilda grofinja Attems ; po 2 gld.: gospa Matilda grofinja Goronini, gg. dr. Jos. Tonkli, dr. Nik. Tonkli, Andrej Kocijančič v Pod-gori, dr. Abram, gospa dr. Kosova, gg. ravn. Hafner, Nekdo, msg. Bensa, msg. Kumar, dekan Košuta, msg. Marušič, neimen. prof. veronauka, voj. kaplan Marzidovšek (po „Gor. tisk".), Bielecki, Katnik Iv.; po P50 gld.: gg. msg. Kofol, kaplan Budin; po 1 gld.: gg. gg. župnik Milost, ravn. gluhn. Lenarčič, učit. Rudež, c. kr. notar Kavčič, trg. Koren, krčmar Reja, zid. mojster Mozetič, prof. Čerin, kaplan Zorati; po 50 kr.: gg. msg. Abram, msg. Mercina, gospa P. Draščekova, g. Jos. Dekleva. Skupaj 279 gld. 50 kr. — Dalje so darovali v blagu: gg. Ghiurlo, Moše, Peter Tomasini in Ivan Marcuzzi mnogo tkanine (za obleko), gg. Likar in Jeretič veliko šolskih potrebščin, g. pl. Hijaševič 4 kape, g. Fon 4 kape, rodbina Dominko 24 robcev, g. Bhdin 2 molitvenika, g. Jernej Kopač mnogo sladčic, g. K. Drašček 200 kolačev, pek g. Gril jerbas kolačev, g. Jos. Presi veliko peres in 5 škatl|i za peresa, Miha in Janez Faganel iz Mirna usnja. — Obdarovanih je bilo okolo 800 otrok, in sicer je dobilo: 100 otrok novo obutev, 15 klobuke in kape, 100 dečkov in 144 deklic celo obleko, drugi pa samo jopiče ali hlače, srajce predpasnike, rute, mo'ltvenike, škatlje itd., 45 otrok v otr. vrtcih pa razne igrače. V imenu obdarovancev in njih roditeljev izreka vodstvo omenjenih zavodov vsem blagim dobrotnikom iskreno zahvalo. Bog jim povrni! Ob enem pa se priporoča isto vodstvo še nadalje za blagohotno podporo, ker še primanjkuje sredstev (okoli 350 gld.) v pokritje stroškov te „Božičmce". Za božičnico ženske podružnice dr. C. in M. so darova'!: Baronica Teuffenbach v Gorici 3 gld. — Baronica Tereza Basutti v Solkanu 6 parov nogovic. — G. Bauman sladčice. Novoletna odkupila se ne morejo pri nas Slovencih nič kaj udomačiti. — Na naš nasvet so se odkupili poleg „Goriške tiskarne" s 100 kronami še naslednji rodoljubi (v korist Sloginih zavodov): Odvetnik dr. Karol Triller v Tolminu 20 kron. — C. kr. poštar v Bolcu Alojzij Sorč 10 kron. — Vikarij J. Mašera v Št. Mavru 20 kron. — Naduč. A. A. Leban v Komnu 2 k. — Železn. urad. Vinko Vetrih v Bocnu 2 k. — Miha Bizjak v Rabacu 2 k. — Župnik BI. Grča v Šempasu 8 k. — Š. nadz. v Sežani M. Kante 4 k. — Notar dr. Ign. Kotnik v Tolminu 60 k. — Žel. uradn. Fran Blažon 4 k. — Trgovec Martin Poveraj 5 k. — Notar J. Kavčič 4 k. — Miroslav Benini 50 kr. Letos še ni veliko število odkupovalcev, a nadejamo se, da prihodnjič bo večje. Iz Lokave« pri Ajdovščini. — Tu se je osnovalo „Bralno in pevsko društvo", katerega namen je izomika na podlagi slovenskega jezika in pa gojitev narodnega in cerkvenega petja. Pravila tega društva je visoko c. kr. namestništvo že potrdilo in sicer z dne 13. decembra 1896. Dne 13. januvarja popoldne po blagoslovu pa priredi omenjeno drnštvo v šolskem poslopju svoj občni zbor, kjer se bode volil odbor in kjer se stavijo morebitni predlogi. K temu zboru se vabijo vsi tisti, ki so se že prijavili in pa katerim je sploh kaj mar za obče duševno blagostanje Občinarjev. Sodeči po splošnem zanimanju za to prekoristno društvo v naši občini, nadejamo se obilne udeležbe. Iz ajdovskega okraja. — Ne čudite se g. urednik, da pri nas še vedno trpimo, da nam slavno zakupništvo užitnine v Ajdovščini pošilja plačilne listke edino v nepiškem in laškem jeziku. Mislili smo, da se vendar enkrat ta nedostatek lepim potom odpravi; pa pri nas Slovencih je že tako, da moramo za vsako malenkost po vsih vratih ropotati in le vsled nadležnosti se nam vrže včasih kaka drobtina. Tudi v tem slučaju se je. že večkrat opominjalo g. predsednika, da naj oskrbi slovenske plačilne listke, isti pa se izgovarja, da mu slavna finančna direkcija pošilja edino le take tiskovine, ker slovenskih nima. Da je ta izgovor popolnoma ničev, naj omenim, da se je pobirala pri nas že leta 1892. užitnina na pivo in žganje z čisto slovenskimi plačilnimi listki. Toraj plačevale! užitnine, oziroma zadružniki, zahtevajte slovenskih plačilnih listkov! Iz Tolmina. Blagor, gospa Uka Devetak kot predsednica ženske podružnice sv. Cirila in Metoda in nekoje druge milosrčne narodne dame v Tolminu so nabrale kakih 130 gld., za koji denar so napravile obleke, obutve itd. ter ob priliki „Božičnice", ki se je vršila dne 23. dec., omenjeno obleko, obutev, pecivo itd. mej tuk. ubogo šolsko mladino razdelilo. Božičnica je bila veseli dan za šolsko mladino, kakor tudi za plemenite prirejalke in darovalce sploh. Krasno drevesce, petje, deklamacija učenke Guste Kavs, govor in zahvala učitelja Vrtovca in še precejšna udeležba od strani čč. gg. duhovnov, uradnikov in tržanov ie povzdignila Božičnico v primerno veselico. — Želeti je le, da bi se , enake Božičnice prirejevale v Tolminu saj vsako drugo leto! Pust v adventu. — V Gorici imamo vedno dovolj zabave ! Za pustom v septembru je sledil pust celo zdaj v adventnem času. — Povedali smo, da goriškim lahon-čkom je skočila v glavo velemodra misel, poslati namestništvu prošnjo, naj iztira iz Gorice tiskarja in urednika A. Gabršček a. Lahonska „Š e n t i n e 11 a" je zdaj priobčila ono prošnjo. Prav od srca smo se nasmejali, ko smo prečitali ta „duhoviti" in temeljiti spis. Evo v kratkih besedah njega pomen: Prosilci naglašajo sicer svoje liberalno stališče, hoteči se zavarovati proti očitanju, kakć se slaga ta prošnja z liberalnim duhom, in trde nič manj in nič več, da njihovi prošnji je treba vstreči prav vsled varstva liberalnih načel. — Po tem uvodu milo zdihujejo po tistih krasnih časih, ko je „vladala popolna harmonija med Lahi in Slovenci". (To pomeni, da se jim cede pohlepne lahonske sline po tistih bajnih časih, ko so Lahi lahko sleparili in odirali Slovence, kakor jih sleparijo še dandanes nekateri njih „caporioni", dokler tudi tem ne stremo peklenskih perutij). Oh zdaj pa nikdar, nikdar več, Veselje preč je — preč! In kdo bi se ne razjokal ? Kdo bi se ne jezil nad tistimi agitatorji slovenskimi, ki uničujejo tako ginljivo slogo med Slovenci in Lahi! In res, pravijo dalje v prošnji, kmalu ne bo več mogoče živeti v Gorici, kajti nekateri semkaj pribegli hujskači so tak6 na-dražili slovensko ljudstvo proti Lahom, da preti slednjim poguba. Najhujši med temi hujskači je Andrej Gabršček iz Kobarida, zdaj tiskar v Gorici ! On neprenehoma draži po svojih listih in drugače Slovence proti Lahom, posebno pa je napovedal vojno (bojkot) laškim trgovcem; razmere so postale vsled tega že neznosne ! V interesu splošnega miru v deželi je torej potrebno, da se ta človek odstrani iz Gorice (— Vislic še niso predlagali; kakć so milostljivi! —). Vrhu tega je bil že dvakrat kaznovan pred porotnim sodiščem. (Tega seveda niso povedali, da so ga sodili njegovi najhujši nasprotniki iz laškega ta-borja; kje drugod bi ga bili oprostili,! No, in vrhu tega ste bili obe obsodbi njemu le v čast, ker je odločno branil pošteno ime slov. prebivalstva v okolici). Vsled tako tehtnih razlogov torej prosijo, naj se odstrani iz Gorice ta Andrej Gabršček. Tu imamo jasen dokaz, kako zaslepljenost v Gorici meji že z norostjo ! Kako more količkaj pametnim ljudem šiniti v glavo, da je sploh mogoče na kak način odstraniti iz Gorice moža, ki je sin te dežele in ima tu eno med lepšimi obrtnimi podjetji, je torej davkoplačevalec boljše vrste, je predsednik, podpredsednik, tajnik ali blagajnik raznih društev itd?! — Da, da, potreba bi bilo, da bi se iztirali iz Gorice razni hujskači, ki niso ne deželani ne državljani, ki so došli iz tujine ter tu žive bodisi ob obrtiji, ob slepariji ali pa meščanom v nadlego. Tu imamo ljudi' iz Italije, ki so že sleparske konkurse napovedali, vsled česar so imeli opravila s kazenskim sodnikom, a niso bili iztirani in sleparijo dalje. Tudi taki ljudje se brigajo za — odstranitev tega grozovitega „mangi a italiani* Andreja Gabrščeka iz Gorice. Radi verujemo, da nekdo v Trstu bi rad ustregel želji goriške irredente. ali — ti šmentrani avstrijski zakoni so tako reakci-jonarni, da ne dovoljujejo tako ginljivo liberalnega čina. Da pa mladi goriški juristi krpajo take duševne norosti, je dokaz, kako piškavi si ti laški doktorati na graškem vseučilišču, kjer se sleparijo laščine ne dovolj vešči profesorji, kateri vsled tega jahajo že skozi desetletja slabo priučnega „šimelna". Za „Slogine" zavode je daroval Peter Šauli iz Gepovana 1 gld. — Jožef Komel in Franc Paulin, mizarja v Grčini, sta nabrala v Komelovi gostilni na Ajševici pri kozarčku dobrega vina 2 gld. tl kr. — Zložili v Ge-povanu pri Petru Podgorniku : on sam 1 gld., botra je delala tri dni za 1 krono, Obrekar 1 krono, Pologar iz Dovča 1 krono, Luka Šuligoj 20 kr., Ludvig Podgornik 1 krono, sluga pri Petru Podgorniku 1 krono. — Vogrič, učenec obrtne šole 1 krono. Druge darove prihodnjič. Zn Čehovinov spomenik so došli sledeči prinosi: Prevzv. knezo-nadškof dr. Zorn 20 gld.; preč. g. dr. Ant. Gregorčič, dež. in drž. poslanec. 10 gld.; c. in kr. častniški zbor pešpolka št. 33 v Aradu 20 gld.; po 5 gld.: pl. Ghalaupka Maks, voj. poveljnik v Gorici, Sorš Alojzij, poštar v Bolen, Može Jurij, trg. v Gorici: 2'50 gld.: Franjo v Gorici; 2 gld.: Gabrijelčič Anton v Kanalu; po 1 gld.: grof Formentini Venceslav v Ajelu, grof Attems pri sv. Križu, Kumar Valentin, učit. v Gorici, Karl Faveti na Krku; po 50 kr.: trije neimenovane! v Gorici; 30 kr.: Ponton Josip v Ajelu; po 20 kr.: Vrečk Celestin, Franco Mihael, Zarnar Ivan Kr. in Malacrea Ivan, vsi v Ajelu; 15 kr.: Venier Ivan Kr. v Ajelu. Kaka doslednost! — „Primorski List“ je povišal lani ceno na gld. P30, a prihodnje 1. 1897. je porastel na gld. P50. Nočemo reči, da je to predrago, nikakor ne ! Omenjamo to le zategadel, ker je očital isti list raznovrstne sebične namene, ko je „Primorec" izjavil, da bi dodajal še list za delavce, ne da bi se cena zvišala, ako se oglase novi naročniki iz delavskih krogov. Che appctlto! — „Gorriere" pripoveduje, da Gorica in Furlanija bi lahko imela — ako bi le hotela?! — tri do štiri državne poslance! Od kod, katere?! — Lepa je ta: jedna tretjina prebivalstva naj bi imela štiri državne poslance, dvotretjinska slov. večina le — enega! Take „liberalne" želje se rode v „C," uredništvu! Previdnosti ,je treba ! — Kričimo kaj radi: Svoji k svojini ! Gesto se zlorabi to lepo geslo, ali tudi naši nasprotniki ga izkoriščajo sebi v korist! Poslužujejo se namreč Slovencev, da lože razpečavajo svoje blago med našim ljudstvom. Glavni dobiček pa imajo vendarle naši narodni nasprotniki ! Vrhu tega pa trpe resnično narodne tvrdke ! Pozor torej ! 800.000 gld. bodo potrebovali naši preskrbni mestni očetje za razne namene in naprave; načrti morajo biti jako modri, kajti zdelal jih je baje sam župan Venuti. — Od kod denar? Obrnil se je do dež. odbora, naj gotovo predloži dež. zboru popravljeni načrt zakona o „najemninskem novcu" (soldo pigioni). — Ker večino davkov v Gorici plačujemo posredno ali neposredno mi Slovenci (Lahi brez naših novcev bi ne imeli tukaj niti suhe polente, kaj li še, da bi davek plačevali!), zato naj naši poslanci desetkrat prej premislijo, predno pritrde željam naših preprijaznih mestnih očetov! Pri sv. Antonu v Gorici je še vedno vse tako, kakor hočejo goriški Lahoni; pri vseh zornicah do danes je bilo laško petje, kar je po srcu tudi novega upravitelja g. To m siga. Župnik, pod katerega spada ta cerkev, ni imel toliko srčnosti, da bi bil naredil red in zapodil iz cerkve drzne la-honske umeševalce. Preiskava proti onim, ki so odnesli iz cerkve razne slov. knjige, se je pridno vršila. V videmski „Patria del Friuli" se grozno repenčijo proti našemu tiskarju A. Gabrščeku. ker je reč ovadil državnemu pravdništvu, imenovaje ga „spia", katerega bodo zaničevali iz dna svoje duše! Joj, to ga bo bolelo! Biti zaničevan od raznih lahonskih lopovov, to je res huda kazen ! Ali vedite, da je podal ovadbo s svojim polnim podpisom, ne brezimno, ker si tega ni upala, pristojna cerkvena oblast. To pa ni „vohunstvo", marveč edino pravi korak v teh lopovskih razmerah, v katerih živimo. Dopisnik v „Patriji" tudi že ve, da za ta ničevi čin se bodo laški junaki zagovarjali le pred — preturo. Je že mogoče, saj so se zagovarjali le tamkaj tudi oni lahoni, ki so pobili jednega Slovenca ob Badenijevem pohodu. V Ločniku bo gradil čisto slovenski okrajni šolski svet Lahom — novo šolsko poslopje ! Ako bi bili obratni odnošaji, kaj bi rekli Lahi? V Gorici nam ne privoščijo ni-česa, Slovenci pa sezidamo ločniškim nape-težem novo šolo! Čuda, da v Podgori še ne zidajo novega poslopja za laško šolo! Tolika „pravičnost" je pa res že neumevna! Zdi se nam, da vladna želja ima preveč upliva pri c. kr. okrajnem šolskem svetu za goriško okolico ! Tatovi. — Iz idrijske doline nam poročajo: „Dne 19. m. m. so neznani tatovi odpeljali po noči iz hleva lepega konja znanemu vozniku in podžupanu na Reki Hinku. Okoli 2. popolnoči so drdrali čez Slap. Voz so vzeli v kozolcu na Lažeh pod Poljicam in vanj vpregli konja. Ker je bil sneg nanovo padel, se je vožnja prav dpbro poznala. Šli so skozi Sv. Lucijo in čez Kozaršče proti Kanalu. Najbrže, da so šli ž njim čez hribe na Laško. Konj je cenjen 300 gld. Velika predrznost!“ Iz Dovča (nad Slapom) je nekdo ukradel 20 gld. Slapski orožniki .so hitro tička ujeli in odpeljali v Tolmin. Koledovanje. — S Tolminskega nam poročajo: „Bliža se pust — čas nadležnega koledovanja. Letos se je pridelalo malo ajde, in kmetje pač ne morejo dajati, ker nimajo. Koledarji pa mislijo, da imajo pravico do ajde. Zato pa opozarjamo čislana županstva, naj to golazen zadušijo („Zadušijo«? Uredn.) in koledovanje prepovedo". Šaljivi Brivec se prodaja v Gorici v dveh tobakarnah pri g. E. Jelersich v Nunski ulici št. 3 in pri g. J. Sch\varzu v Šolski ulici št. 2. nasproti cerkve sv. Ignacija. Vsak list stane 6 nov. Upravništvo „Brivca". Društvene vesti. Za loterijo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda so došli daljo sledeči darovi: Dragoceno okrašena blazina za zofo (lastnoročno delo) gospa Nina Hojic; elegantna preproga za salonsko mizo (Ir. delo) g.čnaEdita Hojic; majhna preproga 1. r. vezena, g.čna I. I.; šopek I umetnih cvetlic v elegantnem košku (Ir. ! delo) neimenovane gospodične; mičen črnilnik v podobi ure budilke, g. Je-retič; priposteljska torba, lepo vezana, darovala gospa pl. Taurer; elegantna mizna preproga, gospa Josipina Prem-roU; krasna blazinica za zapenke z be-nečanskim vezenjem (Ir. delo), g.čna Milena Premrou ; dva lična koška, jeden z umetnimi cvetlicami, dalje jedno igro in nekaj sladčič gospa Amalija Go-Ijušček; držalo za fotografije, okusno izdelano (1. r. delo), g.čna Ljudm. Premrou; 5 gld. g. dr. A. Gregorčič; «Igre in pesmi* g. pisatelj Iv. Mercina. Ker imajo dosedaj darovani dobitki večinoma vrednost za gospe, porabili se bodo darovi v gotovini v nakupovanje predmetov za gospode. »Slovenska Čitalnica* v Solkanu bode imela svoj letni občni zbor dne 6. januvarja 1897. ob 3. uri popoldne v društveni sobi. Dnevni red: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev treh pregledovalcev društvenega računa oziroma računov. 5. Razni nasveti in predlogi. 6. Volitev društvenega predsednika. 7. Volitev 8 odbornikov in 2 namestnikov. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Ostala Slovenija. Trst. — Iz Rojana se čujejo vedno žalostneje vesti o zagrizenosti tamošnjega župnika, kateremu ni niti cčrkev dosti svet kraj, da ne bi žalil slovenske narodnosti. »Edinost* navaja obširneje nekaj takih dogodkov zadnjih dnij. Mi omenimo samo na kratko nekaj slučajev: Dne 27. decembra ob 2. uri popoldne, je bil pogreb g. Jakoba Cjaka, člana društva «Zarje» in sploh značajnega rodoljuba. Omenjeno društvo je magistratu prijavilo, da bode pelo pred hišo žalostinko, jeden član rodbine pa je šel prosit g. župnika, da bi dovolil petje tudi v cerkvi. Ta pa jo, ko jo čul, da hoče peti Zarja*, kar zbledel od jeze in odločno prepovedal petje v cerkvi. Pred hišo pa jo med petjem počel vpiti: Naprej, avanti! in ko to ni pomagalo, poklical stražnika, da posreduje. Društvo je odpelo celo pesem, ko so prinesli mrliča pred cerkev, so postavili rakov na tla in zopet zapeli jedno pesem, župnik pa je kar zbežal v cerkev. Ljudstvo je bilo tako užaljeno po tem postopanju župnika, da najmanj polovica ni šla v cerkev. — Nekega dne minolega tedna je daroval v rojanski cerkvi prevzv. škof Šterk sv. mašo. Po dovršeni daritvi ponudil je župnik Jurca škofu molitveno tablico v latinskem jeziku. Toda prevzv. škof jo to tablico odklonil na tak način, da je opazila vsa cerkev in potem molil v slovenskem jeziku in vse ljudstvo je na glas molilo za svojim pastirjem, dočim isto molči, kadar moli g. župnik. Dan pred obiskom škofovem so je župnik rojanski nekako zamudil, da. zornice niso pričele ob določeni uri. Ljudstvo, ki je prišlo od daleč, je potrpežljivo čakalo, slednjič pa so osrčijo nekatere osebe, ker so se bali, da ne bi se morda župniku kaj pripetilo, in gredo do župnišča. Na to jo prisopihal župnik in jel kričati na nje: »Takih ljudij še nisem videl; res ne vem, ali ste rojeni v Afriki ali v Rojanu! Med takimi ljudmi ni mogočo živeti!* Tako so jo zgodilo ljudstvu, ki jo deloma od daleč prihitelo na vso zgodaj, da vrši svojo versko dolžnost. Ros afrikanske razmere, katerih pa ljudstvo nikakor m krivo! Kranjska. — Zasedanje deželnega zbora so je pričelo 28. decembra s sveto mašo, katero je daroval g. posl. kan. Kalan. Potem jo dež. glavar Detela otvoril 1. sejo s pozdraven na poslance in dež. predsednika. I 1 z* preds. bar. Hein zagotovi zbornico, c bo vlada nje delovanje krepko podp rala. Dež. zbor je takoj začel razpravo o začasnem proračunu. Posl. dr. Majaron, dr. Žitnik in tov. predlagajo nujno : Dež. odboru se naroča, da o vprašanju zastran posrednih volitev v kmečkih občinah in primernega znižanja volilnega cenzura potrebno poizve in o tem koj v prihodnji seji predloži nasvete. Na to slede volitve v razno odseke, po zvršeni volitvi pa naznani bar. Hein naj višji sklep, da se zasedanje preloži, na kar je Detela, želeč poslancem veselo novo leto, zaključil sejo. Ulični napisi v Ljubljani. — Kakor smo sporočili zadnjič, tako je bilo v resnici! In s tem je povedano vse! «Edinost» se je tudi oglasila, in prav ]o govorila. Iz Ljubljane smo pa prijeli kar silno rezkih dopisov, katerih pa nismo mogli priobčiti že zategadel, ker smo morali odložiti še nujnejše domače novice. — Toda našim čitateljem zadošča tudi toliko! «Obrtna /.veza za Kranjsko* je imela dne 27. decembra javen shod v gostilni «pri Maliču v Ljubljani. Razpravljalo se jo o obrtnem vprašanju, o zjedinjenju slovenskih strank na K r a n j s k e m in o d r-zavnozborski volitvi. Dobili smo 0 tem shodu štiri resolucije, katere tu doslovno prinašamo: L Resolucija : Javni shod «Obrtne zveze za Kranjsko* izreka zeljo, naj se obrtniki združijo v jedno °rganično celoto v obrambo narodnih, stanovskih in socijalnih pravic, in naj se kaže ta organizacija istotako v ubrtniških, kakor v političnih vprašanjih. — II. Resolucija: Javni shod '•Obrtne zveze za Kranjsko* izreka zeljo, naj se kranjski Slovenci združijo v jedno politično stranko s pokrajin-skimi Slovenci vred, ki bo zastopala Uarodni in socijalni razvoj celokupnega naroda na podlagi krščanske pravičnosti m napredka. Sprava obeh strank naj bi bila trajna po razgovoru zaupnih 'nož in naj bi imela pred vsem ozir na koristi ljudstva, ki želi slogo in pravega stalnega miru, ne pa samo «pre-1111 n j a». Razgovor in način sloge naj ®e pošlje obema narodnima strankama. Resolucija: Z ozirom na resolucijo tl- izreka javni shod «Obrtne zveze za Kranjsko*, da se bo podpiralo samo tiste kandidate, ki se že naprej obvezo s pošteno besedo, da nastopijo z so odločnostjo za oživotvorenje jugo-®tovanskega kluba in da sami otopijo v to zvezo. Kandidat naj bo neodvisen in no sme poznati pri na-°dnem delu nobene razlike med sta-n°vi. vi Resolucija: Na shodu zbrani Obrtniki sklenejo: Mestni zastop in po-fibno državni poslanci naj še v o dan jem zasedanju izposlujejo pri vi-°ki vladi na Dunaju, da se potresna j °dpora, dana oškodovanim obrtnikom n trgovcem, no izterja, temveč popol-n°ma odpiše. Koroška. — Uradni list prijavlja ^esarsko odločbo z dno 20. decembra, s SoH^° kil predsednikom deželnega niu ^ v Celovcu imenovan dvorni svet-p k Pri naj višjem sodišču dr. Friderik n*a Dunaju. Tega mu seveda že takrat nihče n* verjel, toda nasprotnega dokazati mu tu* nihče ni mogel. Sedaj je pa že popolno*** jasno, da je bil Farkaš kakih 250.000 g * • skril v kakšen varen kraj. In s tem denarje* igra sedaj onkraj morja v „novem sye ' ulogo poštenjaka, občespoštovanega m strijalca. * Žalosten konce Li-Hung-Cangov slave. — Kitajskega Bismarcka so ga novali v Evropi, slavnega kitajskega podkn* j Li-IIung-Čanga in evropski cesarji m .. in državniki so mu izkazovali ve 1 Imponiral je vsem, samo pariškim P g0 pobalinom ne. A prav te časti, ■ . se mu izkazovale v Evropi, so DIIC ^ n vzrok nemilosti kitajskega cesarja. svet je Li-Hung - Canga tožil, da je bil na potovanju v Evropi češčen, kakor pristoja samo cesarju in ga vsled tega obsodil na izgubo vseh časti in dostojanstev. A zadela ga je še druga nesreča. Cesarski paznik ga je dobil, ko se je sprehajal po vrtu cesarjeve matere. To je silno hudodelstvo. Li-Hung-Čang je paznika hotel podkupiti. Stisnil mu je v roko primerno svoto, a paznik je mislil, da je Li-Hung-Cangovo življenje več vredno. Vzel je torej svoto in bivšega podkralja ovadil. Cesar je bil milostiv in je Li-Hung-Canga obsodil na izgubo vseh dohodkov ter mu pustil le 13 gld. na leto za riž. Mož, ki je sedel z ruskim carjem in Bismarckom pri isti mizi, živel bo odslej kakor najsiromašnejši kitajski hlapec — če se ga kitajski cesar konečno ne usmili. * Kdor prej pride, prej melje. — V Harkovu sta se bila dva mladeniča zaljubila v jedno dekle. Oba sta strastno igrala šah in se konečno dogovorila, da se dekletu odpove isti izmed njiju, kdor zgubi prvo partijo. Začela sta partijo. Trajala je dva dni, a konec je bil „remis“. Začela sta drugo partijo. Ta je trajala tri dni, a konec je bil zopet „remis“. Ko sta zaljubljenca hotela začeti tretjo partijo, dobila sta vest, da se je njiju izvoljenka zaročila z nekim drugim mladeničem. * Ubcgla levinja. — V menažeriji v Birminghamu je po predstavi, prav ko so ljudje odhajali, stara levinja ušla iz zverinjaka in napadla blizu nje stoječega konja, katerega je raztrgala. Nastala je nepopisna panika. Na srečo je krotitelj pri sebi imel puško, ter zver ustrelil prav ko se je pripravljala, da plane na kričaje bežeče ljudi. * Strašen vihar. Iz Melbourna v Avstraliji se poroča, da je strahovit vihar Uničil mesto Nevertire. Vihar je podrl vse hiše, nekatere skoro do tal, ter provzročil velikansko škodo. Seveda je na tisoče ljudij ponesrečilo. Vihar je trajal štirnajst ur in bil tako silen, da je strgal celo hišno streho in jo nesel sto metrov daleč. * Civilna lista evropskih vladarjev. — Cenjenim bralcem hočemo tu podati mali pregled, koliko dobivajo vladarji na leto od svoje države v frankih; v Rusiji 30,016.000, v Nemčiji 30 000.000, v Avstriji 23,5200.000, V Italiji 15,500.000, na Angleškem 11,898.454, v Španiji 9,500.000, na Bavarskem 5,401.750, v Belgiji 4,412.000, na Saksonskem 3,306.779, Ha Nizozemskem 2,730.000, na Portugalskem 2.483.000, na Virtemberškem 2,089.861, na švedskem in Norveškem 1,800.820, na Danskem 1,600.303, na Grškem 1,125.009, v Srbiji 1,200.000, v Crnigori 200.000. — Bumunjska, Bolgarska in Turška niso navedene, ker se v teh državah lista menjava. Predsednik Francoske dobiva na leto 1.200.000, v Ziedinjenih državah 250.000, a 'sti v Švici samo 15.000 frankov. Narodno gospodarstvo. Umetna gnojila. — Dandanes nam Često pomanjkuje navadnega gnoja, zato si Hioramo pomagati z umetnimi gnojili. Iz Ita-}jje, zlasti iz Genove se dovažajo taka gno-J'la v naše kraje; dobe se po prav nizki ceni, borih par novčičev, a niso vredna še tega denarja ne, ista so namreč brez vsake ke-'nične gnojilne vsebine ter radi tega tudi ž nj>oii ne dosežemo nikakega vspeha. Dobra knpjila pa dobimo iz tovarne v Hrastniku na štajerskem, katera ima tu v Gorici tudi svojega zastopnika. Omenjena tovarna ima razna gnojila, ^akor: za strneno in raznovrstno žito, za ^otnpir, različne pese, travnike, vinsko trto 'td. in sicer superfosfate iz košečne moke : solitrov-, solitro-kalijev in kalijev superfosfat, Petem kilisoliter, amonijakove in kalijeve soli. Peiporočamo torej posestnikom in rodoljubom Pa deželi to tvrdko najtopleje. Rodoljubi z Goriškega naj se obrnejo na zastopnika g. ,.panca Jeschek-a v Gorici, via Tre Re 4, ki lltP postreže pošteno in po nizki ceni. Loterijske številke. 23. decembra: Lvov ............ 54 28 82 52 51 Praga . . . •........... 58 90 74 85 3 24 decembra: Gradec.................. 62 85 72 46 75 Dunaj . . . . ........... 3 60 39 48 54 30. decembra: Brno..................... 62 42 75 47 2 Inomost................. 69 35 17 57 16 Dunajska borza 4. januvarja 1897. Skupni državni dolg v notah . . .101 gld. 65 Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ 80 Avstrijska zlata renta................122 „ 90 Avstrijska kronska renta 4% . . . 100 „ 75 Ogerska zlata renta 4%................122 „ 25 Ogerska kronska renta 4%..............99 „ 15 Avstro-ogerske bančne delnice . . . 936 * — Kreditne delnice..................... 377 „ — London vista......................... 119 „ 95 Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 „ 85 20 mark............................... 11 „ 74 20 frankov......................... 9 „ 52 Italijanske lire .....................45 „ 42 G. kr. cekini......................... 5 „ 68 kr. Tržne cene. za 100 kilov Kava : Santos . . .gld. 132-— do 140' — Sandomingo . . 160-- , — Java 160-- „ 164-— Gejlon 185-— „ — Moka 192-— „ — Sladkor 35-— „ 36->/, Špeli 52-- „ 56-— Petrolij v sodu .... is-8/, „ v zaboju . . . 610 „ —• - Maslo surovo 64-— „ 66-— kuhano 81-— , 82-- Moka: (Majdičeva): št. 0 gld. 15-45, št. 1 gld. 14-95, št. 2 gld. 14-45, „ 3 „ 13-85. „4 „ 13- , „ 5 „ 12-45, št. 6 gld. 11-45, št. 7 gld. 9-45 Ogerska: št. 0 gld. 15-20, št. 1 gld. 14-70, št. 2 gld. 14-20, „ 3 „ 13-70, „ 4 , 13-30, „ 5 „ 12-80, št. 6 gld. 12'20. Otrobi debele...............gld. 4-50 do 4-70 drobne................. 4-60 „ — Turšiča navadna ........ „ 5.40 „ 6-40 Oves................... • • • n 6.50 „ 7.— CENIK mlinov „Erste Ofen-Pester Dam|)finiililen,<. Yia Cappuccini N. 11, (v bivši tovarni sladkorja). Pšenični greš N. ji ji n Pšenična moka „ JJ JJ JJ II JJ JJ JJ JJ JJ 1» JJ JJ JJ JJ JJ JI JJ 1» Pšenične otrobi drobne a fl. 4-45 debele a fl. 4 75, zob a il. 7’—, turšica ogerska fl. 5-30, domača fl. 0-—. Sol, a 11. 10-—. Za več ko 25 stotov (kvintalov) po sporazuniljenji. Zalog-a pridelkov iz Monastera. Riž mutico La a fl. 26 za 100 kg. in ceneje vrste od drugih tovarn. Vino za domačo rabo v sodčkih po 56 litrov: po 16, 18, 20 in 24 kr. liter. ilH**- Vse brez zaveze. B G 0 1 2 3 4 5 6 15-60 1510 15-40 14-60 14-40 13-70 13-50 13-10 12-20 i«. J ?i!i\ - I lisa : s = ~ Zdravnik Dr. M. Keršovani seje preložil v lastno hišo ir ulico Barzellini h. št. 2. 121 zraven „Sloginih“ zavodov. Ordinuje kot navadno. ®®e®®®®®0® Prvi in najstareji Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) I prevzema vsa v fotograflčno stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-70 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—1 ®@0®©©®@®@ •••••••••••••••o Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda 218 s sedežem v Gorici, ulica j^arzelliništZO. priporoča po nizki ceni slavnemu občinstvu H s\>o\a M \)\na*. rebulo, mo&to p \n na- vadna evna v\na, pv\-del&e elanov. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo. 1 slišano V življenju se ne zgodi več tako redka prilika, da bi se moglo dobiti le za 2 gld. te-le potrebne predmete, in sicer 40 komadov: 1 prima-ura, najelegantneja, lepo pozlačena, z lepo verižico, točno kazoča, z enoletnim jamčenjem; 1 fina zapestnica za dame iz pariškega duble zlata; 1 najelegantneja zakopčnica za dame nove fagone; 1 krasna Židana zavratnica za gospode; 1 igla za isto z umetnimi briljanti; 3 komade elegantnih gumbov iz duble zlata z umetnimi briljanti za prsa; 2 mehanična gamba za manšete, duble zlato s patentovanim zapiralnikom; 2 krasna gumba za ovratnico iz duble zlata ; 1 elegantni prsten za gospoda z lepim kamenom : 6 najfi-nejih barvanih žepnih robcev; 1 krasno in fino obrobljeno žepno ogledalo; 10 finih angleških papirjev za pisma in 10 zavitkov. SS®*—- Vseh krasnih predmetov stane z uro vred odslej le 2 gld. in se dobč, dokler so v zalogi, po poštnem 75— povzetju pri krakovski 204—4 trgovski hiši F. VVindisch v Krakovu, (Krakau, Postfach Nr. 16-10). 3d;^fnev .Opov° 5 Ipp Vsak, kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti. Da se toraj obvarje vsake škode, pazi naj pri kupovanji natančno na varstveno znamko belo - modro na izvirnem zavoju z imenom Prošnja: tfathreiner. OZhvoII Me! mena „Kathreiner” niše jrismi. &(1 ^ gpvr**’ Opozarjamo sl. občinstvo v Gorici in na deželi, da naša tiskarna ima v svoji zalogi Krasne posetnice za gospo, gospico in gospodo vseh oblik in velikostij. ^osetouce za fctate SoM* s sokolskim monogramom. (Na zahtevo pošilja uzornih črk za posetnice) ^osefcnost za taztva voscUa n. pr. godove, novo leto itd. Krasna poročna naznanila v veliki izberi. Trgovske zavitke vseh kakovostij. <3 racu ne vseh oblik. Trgovski papir s tiskom tvrdke. ©s^“- Vabila za • razna društva • in VSPOREOE, razne lepake itd. OSMRTNICE, PRAVILA, BROŠURE, KNJIGE in drugo prevzema v tisek in točno izvršuje fiiiipi A. GABRŠČEK. i^DSP** Slovanski obrtniki in trgovci, j* -tet« «•» | Franjo Jakil i A Tovarnar kož v Rupi I ▼ zaloga v Gorici Kaštel 9. T Lončar Alojz Černe v Kobaridu izdeluje vsakovrstno lončene peči in modbvnice za ognjišča po najnovejših uzorcih. Cene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po doposlanih načrtih. ANTON OBIDIČ ^ r ^ čevljar v Semeniški ulici št. 4 se A priporoča Slovencem v Gorici in ▼ v okolici za blagohotna naročila.. ! Gostilničar Ivan Lisjak .Rajhu* št. 5. na Kornu, priporoča svojo lino: vino belo vipavsko in briško, teran Iki, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe iz-ne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. Cene primerne. *• Anton Vodonivec ur. »t ^ ^ Anton Vodopivec gostilničar „pri petelinu" v Trstu via Ghega 2 št. 7. (zraven j. kolodvora), ^9 priporoča uc rojak cm v mestu in n;i deželi. IVAN DEKLEVA veletižec z vinom, ■4^. ima v svojih zalogah vseh vrst domačih in istrskih vin. vinom Anton ćoi, v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri .belem zajcu*) priporoča bogato zalogo vsakovrstnega belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej, katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. Cene zmerne, poštena postrežba. S«BeaMi®ig«B«B 444444*4*444*444 Pek Karol Drašoek priporoča pekarijo v Riva Qi Cene zmerne. štmooooooR I ©••©©»©••©•©••••••••eatteeoeseee« Svečar J. Kopač v Gorici Solkanska ulica 9 priporoča pristne čebelno-voščene sveče kg po gld. 2‘45. Za pristnost jamči s 1000 kron. Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga kadil za cerkve po gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. Razpošilja na vse Laje avstro-ogerske monarhije. »••••»•••••••a••«••••••« Corno 41 in podružno prodajalnico kruha \ v Semeniiki ulici 2. >9999999' ••©•M S Trgovec z vinom Ant. Pečenko S Vrtna ulica štv. 8. 2 • priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej • B pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, • 2 briskih in istrskih vinogradov. — Cene zmerne, 2 postrežba točna. S Za pristnost vina jamči. J «cao««et Gostilničar Ivan Roja * priporoča svojo gostilno „pri ® ▼ golobu* za vojašnico štv. 7. * * Vino belo in črno prve vrste. • A podplate, kopita, orodje in druge A Kuhinja dobra. Cene zmerne. A J potrebščine za čevljarje. Usnjar Franc Bensa ▼ v Ozki ulici 8 A priporoča vsakovrstno usnje, y Anton Koren ^ Gosposka ulica 4 Q) priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno H ** blago, reže in ukiada šipe ter pripravlja okvirje. @ dodaooaaooaaaaoddodosdttdaodoaaao Andrej Čermelj ^ Klobučar Anton Fon J* ♦ Andrej Jakil ™;Ko™________ $ $ . v Semeniški ulici ♦ « Tovarnar kož v Hupi % Š* Tovarna piva Fr. Wanek na Goriščeku | | priporoča svojo zalogo goričkega piva. | priporoča svojo zalogo razno- 4} vrstnega j e d i 1 n e g a h 1 a g a. ^ Postrežba veslna. ^ priporoča svojo bogato zalogo J, ^ 4i klobukov in kap ter gostilnico j •A* ^ preskrbljeno z izborn. vini. t* ^ Miren. fr ^ -------- ^ ^ ^ ■- ^ Prodajalnica na Kornu v Gorici, M********************* ^ Papirnica Antona Jeretiča | 4 Saunig & Dekleva v Semeniški ulici in za veliko vojašnico 3fi glavna zaloga koles „Swifl“ v ulici Fran Josipa |6 priporoča vse izdelke, ki spadajo v š o 1 s k o in j J? št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev |j; T« pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- if ? itd, v nunski utici št. 16. — Pop ravljalnica koles £ 3S nike, papir, knjižice itd. % in izdelovalnica žičnih blazin v.nunski ulici št. 14. |£ „Soriška ljudska posojilnica", (upisana zadruga z omejeno zauezo so jo presolila v hišo št. 9. v ulici Vetturini (za gostilno „Angelo d’ oro“ ali „Pri zlatem angelju"). Svoje prostore ima na levo roko pri tleh. I StBiS V edenajstih mesecih jo imela lotos 444.000 gld. prometa. — Hranilne vloge se obrestujejo po 41/80/o Posojila se dajejo: na menice po 6'l/l0 na vknjižbo po SVa0/« Uradni dnevi za denarni promet so: nedelja, ponedeljek in četrtek od 11. do 12. predp. Za druga opravila vsak dan do poludne. 172 5 II M IS ll> II M M