E iGrand« x Casino Portorož Obala 75a, Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 373 Cavino 'porforo^ž dj Avgust 2004 leto 10 številka 126 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ — " IZHAJA 15» V MESECU — 1C Banka Koper Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola <52 Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 TD Strunjan bo v nedeljo, 15.8.2004 ob 19.00 uri pri gostilni Pod trto podelilo priznanja krajanom za lepo urejene vrtove in balkone. Odvetnica Casinoja: Stavka je nezakonita! Predstavniki sindikatov in uprava družbe Casino Portorož ne najdejo skupnega imenovalca in lahko se zgodi, da bo nekaj igralniških delavcev nekaj ur tudi stavkalo. Tega pa naj ne bi občutili gostje.Daleč od tega. da bi bilki socialno ogroženi (neto plača od 200 do 400 tisoč SIT), sc delavci, tako predstavnika sindikatov Marjan Ražman (Lipica) in Matjaž Emeršič (Portorož), bojijo za svojo prihodnost. V tem je velika resnica! Stavka sredi avgusta, ko bi Casino zaslužil največ, bi pomenila izpad v igralniško-gostinski dejavnosti za najmanj 200 milijonov SIT. Izjemno nervozni odnosi, ki mejijo že na grožnje, bi lahko sedaj, ko se v Casinoju vendarle obetajo boljši časi (tudi marketing je dosegel boljše rezulatate, predvsem pa privabil bogatejše goste), ne morejo biti v čast ne delavcem ne upravi. Marsikdo bi za skoraj 500 tisoč bruto plače še kako rad delal pa te možnosti nima. Goran Bizjak, član uprave Casinoja je na novinarski konferenci, ki bi se skoraj izcimila v incident, ker nepovabljeni sindikalisti niso hoteli zapustiti konference, je povedal, da igralniški delavci delajo le 36 ur na teden plačo pa dobijo za 40 ur. Stavka je nezakonita, je povedala odvetnica Monika Mavsar. No. sindikalisti so nasprotnega mnenja. Naj si poiščejo službo, če nočejo delati, je dejal finančnik Goran Bizjak, ki zna očitno stvari peljati le strogo ekonomistično, pri pogajanjih pa je morda le preveč oster. Casinoje nujno treba dokapitalizirati, novi lastniki pa zagotovo ne bodo zasebniki (le teoretično). Županja Vojka Stular: Kot članica NS Casinoja in predstavnica lastnika (občine) štrajka ne podpiram. Bojim se socialne bombe, saj je v tej družbi veliko zaposlenih. Glavni problem: prenizke plače.Izjavo uprave objavljamo na 5 strani. Pivola 7 Bernardin 6320 Portorož FOTO color laboratorij *i %-ujp Tel.: +386 05 674 08 80 www.geocities.com/quicklabjotolaboratorii E-mail: ffotoquicklab@siol.net Za prenos fotografije s CD, diskete, Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir „ • Krožišče v Lučanu bo zahtevalo rušitev dveh hiš Cez viadukt že konec septembra? Kot je pred nedavnim napovedal prometni minister dr. Marko Pavliha se bomo vozniki lahko peljali čez črnokalski viaukt, ki ga imajo nekateri za posebno čudo tehnike (predvsem zaradi visokih stebrov - najvišji 95 m) in sploh, ker je to največji slovenski gradbeni objekt. Med prvimi so se po viaduktu popeljali kolesarji (Giro dTtalia) 23. maja 2004. Protivetma ograja bo ščitila voznike pred burjo, ne pa pred predvidenimi prometnimi zastoji pred Koprom. Dokončno o podaljšanju letališke steze Minister za pokolje, prostor in energijo mag.Janez Kopač nam je v Ljubljani povedal, da bodo vladi predlagali podaljšanje letališke steze v Sečovljah za 200 metrov in to samo znotraj letališča, torej nikakor ne v krajinski park Sečovljske soline. Odločitev bo sprejeta kmalu. Trasa je zarisana. Hitra cesta Jagodje - Lucija, ki bo vodila tudi skozi tunel pod Dobravo in čez Lučan pri Luciji, bo kot kaže končana šele čez nekaj let. Pomembno krožišče v Lučanu (odsek za Piran) pa bo zahtevalo rušitev dveh hiš oziroma treh stanovansjskih enot; Lučan št. 10 in lOa. Tamkajšniji stanovalci, ki seveda zaradi tega niso najbolj srečni, imajo pravico na nadomestno lokacijo. So pa srečni Liminjančani, . # primorski u¥p OD VSEPOVSOD Bodo ZDA dobile novega predsednika? Ameriška Demokratska stranka je v sredo, 28. julija v Bostonu nominirala senatorja Johna Kerryja za svojega kandidata za ameriškega predsednika na letošnjih novembrskih volitvah. Kandidat za podpredsednika je senator John Edvvards. Senator Kerry, ki se bo soočil z republikanskim kandidatom, sedanjim ameriškim predsednikom Georgeem Bushem, v svojih predvolilnih govorih obljublja, da bo poskrbel za malega človeka, da bo spet združil ZDA ter da bo pod njegovim predsedovanjem svet spet zaupal tej veliki državi. Njegovemu današnjemu formalnemu nasprotniku Georgeu Bushu je izjemno narasla priljubljenost po terorističnem napadu na WTO v Manhattnu 11. septembra 2001, kar je znal tudi dodobra izkoristiti. Amerika seje zaprla vase, policija je dobila velika pooblastila, ZDA so začele neusmiljeni boj zoper terorizem, a brez večjega uspeha. Zanimivo pri tem j e, da se v vsem tem času nihče v ZDA ni vprašal, zakaj so teroristi izvedli grozovit atentat prav na ameriške cilje - in ne kakšne druge? Z vojno avanturo v Iraku j e Bushu in ameriški administraciji nasploh nekoliko padla priljubljenost, vendar ima ta za seboj močan vojaški loby in naftne veleindustrijalce, ki tudi na račun vojne (kajpak na tujih tleh) kujejo mastne dobičke. Kandidat Kerry ve kaj pomenijo grozote vojne, saj ima grenke izkušnje iz Vietnama. Splošno javno mnenje je, da Amerika potrebuje umirjenega in pametnega predsednika. Italijanska država bo prodala premoženje Evropska komisija že nekaj časa opozarja članico EU Republiko Italijo, da seje oddaljila od zadostitve trajnim kriterijem glede razmerja med državnim primanjkljajem in letnim bruto domačim proizvodom, saj mora ta meja ostati pod tremi odstotki. Vlada vidi rešitev v prodaji državnega premoženja za 100 milijard evrov. Berlusconijeva vlada je sprejela sklop ukrepov, na podlagi katerih namerava zmanjšati previsoke državne zadolžitve. Rešitev vidi v prodajo državnega premoženja za okoli 100 milijard evrov, kar bi pomagalo, da bi že prihodnje leto privarčevala oziroma pridobila v državno blagajno 24 milijard evrov in bi tako zmanjšala razmerje med letnim primanjkljajem in BDP na 2,7 odstotka. Vladaje tudi določila stopnjo načrtovane inflacije, ki naj bi v letu 2005 znašala 1,6 odstotka. Mnogi Italijani v tako prikazano nizko inflacijo preprosto ne verjamejo, saj so tudi to državo zajele vsesplošne podražitve. Premier Silvio Barlusconi, ki mu vedno vse uspe, je obljubil celo znižanje davkov. Pri naših sosedih samo še profesionalna vojska S 1. januarjem 2005 bo v Italiji odpravljen tudi nabor. Začetna plača za prostovoljne vojake bo 850 evrov. oslanska zbornica je pred nedavnim odobrila zakon, pa katerem s 1. januarjem 005 pri naši sosedi odpravljajo nabor in bodo imeli samo še profesionalno ojsko. Doslej je veljal mešani sistem. Kot spodbudo so v zakon vključili ogoj, da bodo lahko sprejeti v policijo, med karabineije, finančne in gozdarske tražnike samo mladi, ki bodo vsaj eno leto prostovoljno služili v vojski. Prve ■i mesece bodo vojaki prejemali po 850 evrov plače, ostalih devet mesecev pa 80 evrov. Odpravljen je tudi t.i. ugovor vesti, kije bil uvedeni leta 1972, piše rimorski dnevnik. Kdaj evropska vojska? Med cilje delovanja Evropske unije sodi tudi oblikovanje evropskih obrambnih ali bolje rečeno intervencijskih sil. Vprašanje ustanovitve EU čet pa je kot kaže že nekaj časa potisnjeno v ozadje, saj večine držav članic EU deluje v zavezništvu Nata. f Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva^ primorski u¥p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Koliko zaslužijo Nemci? Povprečna mesečna bruto plača kvalificiranega delavca znaša približno 1.200 evrov, povprečna bruto plača visokega državnega uradnika pa tudi nad 9.000 evrov. Plače oziroma prejemki managerjev v zasebnih firmah niso predmet polemik. Tudi v Nemčiji, sicer še vedno bogati evropski državi, ki je bila dolga desetletja razdeljena na dva dela (NDR in ZRN) in se je temu primemo tudi gospodarsko razvijala, so plače zelo različne. Enajst delavcev skupaj na primer dobi skupaj 17.600 evrov, toliko kot vodja ene stranke. Primer sicer ni najboljši, ima pa politično težo. Mnogi delavci v spodnjem plačnem razredu morajo prekleto paziti, da jim na koncu meseca ne zmanjka za kmh in mleko, kajti tudi plače navadnih delavcev izgledajo na prvi pogled visoke, a je treba upoštevati visoke življenjske (stanarin, hrana, bencin). Nemški ilustrirani časopis Bildje objavil dolg seznam plač nemških delavcev, pri tem pa poudaril, da bo v bodoče treba delati dlje za manj plačila, česar v državi blaginje niso bili navajeni, saj je že socialna podpora brezposelnemu zagotavljala spodobno življenje. Kot primer je časnik navedel mesečno plačo vodje svobodnjaške stranke Wolfganga Gerharda, ki zasluži mesečno 17.600 evrov. Pri tem njegov neobdavčeni del prejemkov znaša 3.551 evrov. To pa ni edini primer visokih mesečnih prejemkov velikih manageijev. Kot ponazoritev je časopis objavil enajst delavcev različnih poklicev, ki vsi skupaj prejmejo mesečno prav toliko kot omenjeni strankarski lider. Kuhar na primer zasluži mesečno bruto 1.150 evrov, pomožni delavec 1.120, delavka v cvetličarni 1.750, delavka v kiosku 1.500, prodajalka 1.200, farmacevt 2.600, lastnik damskega butika 2.000 evrov in tako naprej. Plače v vzhodnem delu Nemčije (bivša DDR) so od 10 do 20 % nižje kot v zahodnem delu. Zahodni Nemci svojih bratov na vzhodu sedaj nimajo več za lenuhe kot nekoč pred in takoj po združitvi Nemčije. Zanimivo j e, da so delavci v proizvodnji nekoliko bolje plačani od tistih v administraciji. Ključavničar zasluži 1.751 evrov, črpalkar 1.542 do 1.592 evrov, preddelavec od 2.053 do 2.656 evrov, tajnica v tekstilni industriji 1.707 do 2.220 evrov bruto. Bolniška sestra prejme na vzhodu Nemčije 1.664 do 2.197 evrov, v zahodnem delu države pa 1.797 do 2.375 evrov. Zdravnik splošne prakse na vzhodu 2.665 do 3.627 evrov, medtem ko prejme njegov kolega na zahodu države od 2.881 do 3.921 evrov bruto (brez dodatkov). To bi po naše bilo 957.840 tolarjev bruto brez dodatkov (dežurstvo). Plača običajnega uradnika na občini znaša na zahodu države od 2.380 do 3.188 evrov. Vlakovodja prejme na zahodu države 1.621 do 2.011 evrov mesečne bruto. Major do 2.560 evrov, državni sekretar 9.965 evrov. Plače managerjev v zasebnih firmah, ki znašajo mesečno tudi po 12 in več tisoč evrov ter seveda nagrade za uspešno delo, niso predmet polemičnih razprav kot na primer pri nas v Sloveniji, ker j e na zahodu povsem jasno, da so tovrstne pogodbe stvar lastnika podjetja oziroma družbe. Meja na morju Slovenija ne sme popuščati! Meja na morju s Hrvaško je sedaj tudi meja z Evropsko unijo. Ker pa še vedno ni določena in ker sporazuma o njej ni, jo lahko pospešita arbitraža ali schengenski režim, ki bo začel veljati na zunanjih mejah EU, torej tudi na meji s Hrvaško v Istri,v Piranskem zalivu, morda že leta 2006. Hrvatom je zelo priljubljena sredinska črta, pri kateri vztrajajo, toda Slovenija ne sme popuščati! Slovenija si je v znamenitem izreku o priznavanju oziroma spoštovanju obstoječe medrepubliške meje s Hrvaško in mej bivše Jugoslavije s sosedami po stanju na dan 25. 6. 1991 v svetu pridobila veliko simpatij in priznanj državnosti. Gledano z današnjega zornega kota dmgače tudi ni moglo biti, saj bi se lahko grdo zapletlo, vsaj za nekaj časa. Kaj bi se zgodilo, če bi Bavčar in Drnovšek leta 1992 vztrajala pri gradnji mejnega prehoda onkraj Dragonje in se ne bi pomaknili Sodeč po poznejših dogodkih v zvezi z nenehnimi napetimi odnosi med Hrvaško in Slovenijo lahko sklepamo, da je bil Demos ob vsej politični delavnosti nedosleden, saj je pustil odprto vprašanje morske meje v Piranskem zalivu, ki je sicer nikoli ni bilo. Tako pozneje niso zalegli niti največji diplomatski napori dveh bivših ministrov za zunanje zadeve dr. Borisa Frleca, dr. Dimitrija Rupla, številnih komisij za meje, slovenskega premiera Dr. Janeza Drnovška in hrvaškega Ivice Račana in tudi ne obisk bivšega ameriškega državnega sekretarja dr. Williama Perryja, ki je hvalil lepote Piranskega zaliva, a nad pogovori preprosto obupal. Stvari stojijo. Ribiči se prerekajo, policiji sta postali bolj diplomatski, sodelujeta, skupaj nadzirata in nič čudnega ni, če prideta sami v skušnjavo, ko je treba z določene »točke policijskega nadzora« pregnati ta ali oni ribiški čoln. Incidentom sledjo diplomatska pošta -note - in spet je vse po starem. Ribičem so postavili kodeks obnašanja (večje območje ulova), ki naj bi ga sedaj obnovili. Skrivnostna pogajanja o SOPS-u in ribiškem kodeksu na nižji ravni nedavno na Otočcu samo potrjujejo, da nihče od sprtih strani noče položiti čistih kart na mizo. Ko je že bilo nekje dogovorjeno, da bi si Hrvaška v (slovenskem!) Piranskem zalivu lahko vzela 300 metrov morja ob Savudrijski obali, je kaj hitro vse propadlo. Račan je odšel, za njim je prišla nova politika. Hrvaška kot kaže vztraja pri sredinski črti in se naslanja na izrek 15. člena konvencije OZN o pomorskem pravu iz leta 1982. Še več, prek sredinske črte ne bi smela več patruljirati niti naša policija! Zanimivo, do kod smo že prišli. Zgodovinsko preprosto to ne gre. Hrvati zlorabljajo 15. člen konvencije OZN, ki v nadaljevanju tudi pove, da ožina zgodovinsko pripada tistemu, ki z njo tudi upravlja. To pa je nedvomno bila bivša Jugoslavija, sedaj Slovenija! Torej gre za zgodovinska dejstva, ki jih konvencija priznava. Res pa je, da Hrvatom le moramo dopustiti, da smejo s plaže v Savudriji pomočiti nogo v morje. Prebujanje naše diplomacije Prvič v kratki zgodovini odnosov med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo smo lahko slišali opozorilo naši sosedi naj se ne igra preveč, kajti morska meja s Slovenijo je tudi meja z Evropsko unijo! Slovenija je članica EU in ima vzvode, s katerimi bi lahko preprečila vstop Hrvaške v evropsko elitno združbo. Morda argument več za brzdanje hrvaških strasti in zahtev hrvaških ribičev, ki se upravičeno (ob 800 kilometrski obali) bojijo za svoj kruh. Kaj pa naj porečejo naši ribiči, ki bi jim že morali podeljevati Nobelove nagrade za ulov v dobesedno izropanem Piranskem zalivu. Tudi njim delamo krivico, ker preprosto nikoli ne vedo do kod smejo ribariti in so v nenehnem strahu, da jih bodo preganjali. Zadnji incidenti v Piranskem zalivu že potrjujejo, da na morju vlada mala zmeda. Tako stanje pa ne more biti v nedogled, čeprav je nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Boris Frlec v Ljubljani dajal, da meje s Hrvaško lahko rešujemo kar petdeset let. Nesposobnost poštenega dogovora o meji na morju (čeprav ni čisto jasno tudi glede jurisdikcije treh zaselkov) bosta kot kaže lahko presegla le arbitraža ali prihajajoči schengenski režim, ki ne bo dopuščal sprenevedanja. Arbitraža ali Schengen, ali sredinska črta, to je zdaj vprašanje. Franc Krajnc Čigavi so zaselki Bužin, Skudelin in Mlini? Da ni vse tako kot trdijo naši politiki, namreč da so ti zaselki slovenski, kaže nedavni primer iz Bužinov 69. V tem zaselku so le tri hiše, vendar sosedje kot kaže ne živijo v najboljši slogi. Celo pretepajo se. Pred nedavnim jo je skupil Sergio Benčič, znani poštar v pokoju, ki je dolga leta s svojim znamenitim mopedom razvažal pošto v Portorožu in Luciji, stanuje pa v Bužinih 69. Namreč tam gaje pred njegovim lastnim pragom pretepla in tudi poškodovala soseda. Sedaj mora revež hoditi z berglami. Pokrpali so ga v Splošni bolnišnici Izola, kazenske postopke v tej zadevi pa, kot nam je povedal oškodovanec, vodi bujska policija, kajti »incident« seje zgodil na Hrvaškem in ne v Sloveniji! Sedaj pa vedi človek čigavi so ti trije znameniti zaselki. Prostorski akti Občin Izola in Koper usklajeni z državnimi Ljubljana, 29. junij 2004 - Komisija vlade za ugotavljanje usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov občin z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov RS je danes sprejela sklepe o ugotovitvi usklajenosti Odlokov o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Mestne občine (MO) Koper in Občine Izola z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. Občini sta 14. maja letos Ministrstvu za okolje, prostor in energijo posredovali vloge za oceno usklajenosti svojih prostorskih planov z državnimi. Vloga Občine Izola se nanaša na redefiniranje organizacije dejavnosti znotraj meja poselitvenega območja naselja - mesta Izola, in sicer na širšem območju Simonovega zaliva na približno 12 ha. Gre za območje, ki je predvsem namenjeno turističnim in športno -rekreacijskim programom. Dve vlogi MO Koper pa se nanašata na: spremembo urbanistične zasnove mesta Koper za obalno območje Ankaranskega polotoka ter Programske zasnove za posamezne lokacijske načrte na tem območju, spremembe in dopolnitve urbanistične zasnove mesta Koper za obravnavano obalno območje med Koprom in Izolo ter programske zasnove za posamezne lokacijske načrte na tem območju. Obe občini sta za omenjene spremembe tn dopolnitve svojih prostorskih planov Predložili vse potrebne in ustrezne strokovne podlage, v postopek priprave Pa sta vključili tudi vse pristojne nosilce urejanja prostora, na katere se nanašajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin njenih planskih aktov. Zato je omenjena vladna komisija danes sprejela sklepe, s katerim ugotavlja, da so spremembe in dopolnitve prostorskih Planov občin usklajene z državnimi Prostorskimi akti. Usklajenost prostorskih planskih aktov Občine Izola Odlok o spremembah in dopolnitvah Prostorskih sestavnih planskih aktov Občine Izola vsebuje koncept preoblikovanja obstoječih planskih celot, ki predvideva širitev planske celote Tl/2 (Marina - Simonov zaliv) proti vzhodu tako, da zajame del planske celote Tl/l - Marina, in sicer v delu, ki 8a definira naravna meja - hudourniška struga Rikorvo in T se nadaljuje zaokroža varovano arheološko dediščino (Rt Korbat) znotraj območja enega Prostorsko tzvedbenega akta, ter širitev planske celote Tl/2 na zahodu na območje, ki 8a je do sedaj delno zajemala planska celota ZT7/1 - Pod Belvederjem (Strunjan) s pretežno namensko rabo, namenjeno turizmu in rekreaciji. Usklajenost prostorskih planskih aktov Občine Koper Obalno območje med Koprom in Izolo Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavnih planskih aktov MO Koper se nanaša na spremembe in dopolnitve urbanistične zasnove mesta Koper za obalno območje med Koprom in Izolo ter programske zasnove za posamezne lokacijske načrte na območjih Obalna promenada, Žustema, Obala in akvatorij med Žustemo in Rtom Rex ter Hudourniška grapa ob Rtu Rex. Spremembe in dopolnitve planskih aktov občine so v skladu z dolgoročnimi prostorskimi usmeritvami občine, s Strategijo slovenskega turizma 2002 -2006 in Strategijo razvoja turizma v MO Koper 2002 - 2006, kjer je med temeljnimi razvojnimi usmeritvami navedena tudi revitalizacija celotne obale med Koprom in Izolo, pod pogojem, da se bo tranzitni cestni promet umaknil od obale. Območje zajema obalni pas med Koprom in Izolo oziroma od kopališča v Zustemi (vključno s kopališčem) do avtokampa Jadranka v Izoli. Obsega predvsem morje in obalo z železniškim nasipom opuščene železnice Trst -Poreč, površine Obalne ceste na odseku državne ceste G2 št. 111 Koper -Sečovlje ter drevored pinij in klif. Podrobnejše strokovne podlage oziroma programske zasnove za posamezne lokacijske načrte na tem območju vsebujejo predvsem prikaz podrobnejše namenske rabe, zasnove prometne in ostale infrastrukture, usmeritve za urbanistično urejanje in varstvo okolja ter potrebne ukrepe za realizacijo planiranih ureditev. Pri tem gre za ureditve ob in v morju, ki bodo služile športno-rekreacijskemu in širše turističnemu namenu. Realizacija je predvidena v dveh fazah. V prvi fazi so pred preusmeritvijo prometa po novi obalni cesti skozi predor predvidene preureditve, ki zajemajo razširitev kopališča Žustema v smeri proti morju s širitvijo območja za rekreacijo in urbano zelenje ter pešpot na nasipu opuščene železnice. Gre za širitev in prenovo kopališča Žustema s pripadajočim programom in športnimi dejavnostmi v obstoječem obsegu, ureditev parkirnih površin v obstoječem obsegu, pomol za lokalni pomorski javni promet in za kopanje ter športne dejavnosti, ureditev sidrišč za dnevne obiskovalce s plavajočimi ploščadmi (min. 80m od obale), ureditev plažnih ploščadi na obstoječem skalometu in kopaliških pomolov, razširitev in ureditev pešpoti po trasi opuščene železnice z nujno urbano opremo in ureditev več manjših pomolov za lokalni pomorski javni promet, kopanje in športne dejavnosti. V drugi fazi pa so po preusmeritvi tranzitnega prometa skozi predor predvidene prostorske ureditve na območju obstoječe obalne ceste in v ozkem pasu ob njej nasproti morja. Podrobnejša namenska raba prometnih površin bo prešla v območja za rekreacijo in urbano zelenje. Prav tako bo območje naravne kotanje med Moletom in Rtom Rex prešlo iz sedanje namenske rabe »ostalih kmetijskih zemljišč« v območje za rekreacijo in urbano zelenje. Predvidena j e izgradnja garažne hiše pred kopališčem v Žusterni s poslovno-trgovsko-turističnim programom, ureditvijo dodatnih nivojskih parkirišč, dodatnih zelenih površin ob promenadi in rekreacijskih površin pod nivojem promenade s povezavo med kopališčem in bazeni. Predvidena je tudi programska obogatitev in razširitev promenade s kolesarskimi potmi, potmi za rolkanje in traso turističnega vlakca, z ureditvijo amfiteatra (kultumo-zabavne prireditve in kopalna ploščad) v manjši razširitvi nasproti morja pri Rexu ter ureditvijo območja za piknike, igre z žogo in otroškim igriščem v naravni kotanji med Moletom in Rtom Rex. Obalno območje Ankaranskega polotoka Drugi odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavnih planskih aktov MO Koper pa se nanaša na spremembe in dopolnitve urbanistične zasnove mesta Koper za obalno območje Ankaranskega polotoka in programske zasnove za posamezne lokacijske načrte na tem območju. Ti vsebujejo predvsem podrobnejšo namensko rabo, zasnovo prometne in ostale infrastrukture, usmeritve za urbanistično urejanje in varstvo okolja ter potrebne ukrepe za realizacijo planiranih ureditev. Območje zajema obalni pas Ankaranskega polotoka med obalno črto in regionalno cesto, od Sv. Katarine do mejnega prehoda Lazaret. Strateško podlago za omenjeno spremembo urbanistične zasnove mesta Koper predstavlja Strategija razvoja turizma v MO Koper 2002 - 2006, ki na podlagi analize potencialov za razvoj turizma v občini med prednostne naloge uvršča ureditev območij na Ankaranskem polotoku za rekreacijsko rabo. Tudi razvojni projekt »Ankaranski polotok, načrtovano turistično rekreacijsko območje med Italijo in Slovenijo« je v sodelovanju z italijansko stranjo opredelil temeljne razvojne cilje in projekte tega območja, zlasti na področju turizma in rekreacije. Bodoče oblike turizma naj bi temeljile na zdraviliški ponudbi v okviru naravnih in klimatskih značilnosti okolja, dopolnilni turistični ponudbi (kmečki turizem, rekreacijski turizem, rehabilitacijsko rekreacijski eko-turizem) v povezavi s turistično ponudbo polotoka na italijanski strani meje (Milje). Obravnavano območje urbanistične zasnove se prvenstveno namenja turistični, zdravstveni in športnorekreacijski dejavnosti. Mateja Gornik Služba za odnose z javnostmi 39. MEDNARODNI EX-TEMPORE in 5. EX - TEMPO V PIRANU 28. avgust do 4. september 2004 Obalne galerije Piran v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Piran, Studiom galerijo Gasspar, ADRIA ART-om Piran in Minoristskim samostanom Sv. Frančiška Asiškega Piran prirejajo letos že 39. mednarodni slikarski Ex-tempore in 5. mednarodni Ex-tempo keramike Piran, ki bosta od 28. avgusta do 4. septembra 2004. Letošnji nagradni sklad znaša 5,5 milijona SIT. Tartinijevem trgu večer argetinskega tanga. V četretek, 2. Podelitev nagrad in slavnostna otvoritev razstav ter ogled razstav bo v soboto, 4. septembra 2004 ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Ob 22. uri bo na terasi Kavarne galerija Tartini sprejem pri Županji Občine Piran. Sicer pa se bo v času Ex-tempora zvrstilo kar nekaj vzporednih prireditev. Dve bosta 28. avgusta na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline - Lera, v organizaciji podjetja Soline Pridelava soli d.o.o.(Genius Loči Lera). V nedeljo, 29. avgusta oo keramična delavnica na prostem - na Tartinijevem trgu. V sredo, 1. septembra ob 20 uri bo na septembra ob 19. uri bo v Tartinijevi hiši otvoritev razstave Visioni sonore 4 (dela slikarjev in keramikov), ob 19.30 bo tam otvoritev razstave na temo Soline (keramična dela pod mentorstvom Apollonie Krejačič). V petek, 3. septembra med 10. in 12. uro bo na Tatrinijevem trgu otroški slikarski Ex-tempore Vrtca Mornarček Piran, od 16. do 19. ure pa bo Sardelijada (za udeležence Ex-tempora brezplačno). Obeležitev 30. obletnice Obalnih galerij Piran bo v petek, 3. septembra na Tartinijevem trgu. Goste bosta pozdravila županja Vojka Štular in ravnatelj Obalnih galerij Piran Toni Biloslav. Sledil bo kratek kulturni program. Dr. Alojz Zorn, svetnik SDS Občine Piran Napovedana ekološka katastrofa v Piranskem zalivu Kot svetnik SDS v občinskem svetu Občine Piran imam resne pripombe na bodočo prostorsko načrtovanje v obalnem pasu občine Piran. Menim, da imajo ustrezni strokovni organi, ki pripravljajo prostorske plane (lokacijske načrte), predvsem zgrešeno strategijo v razvoju turizma v naši občini. Dajejo prednost večanju navtičnega turizma (izgradnji marin) v škodo kopališke in zdraviliške turistične ponudbe. Vsi vemo, da je Portoroški zaliv - in s tem tudi piranski - zaprto morje s počasnimi morskimi tokovi, zato se onesnaženost morja težko odpravlja po naravni poti. V marinah se ustvarijo številne škodljive snovi, zlasti pri servisiranju večjih plovil (od brusilne plastike, lakov, bar\>e, olja, nafte...) se vse te snovi odplavljajo v morje. Iz vseh teh razlogov mislim, daje povečanje marine v Luciji za 50 % in izgradnja še ene večje marine na vhodu v mesto Piran nespametno dejanje in sicer iz več razlogov. Poveča se onesnaženost morja, skrčijo se prepotrebne plaže za kopanje, navtični turizem ne prispeva k polnjenju nastanitvenih kapacitet v bodoče zgrajenih hotelih in apartmajih. Umazane plaže in še bolj onesnaženo morje bodo zavrle dotok novih turistov v našo občino. Še posebej boleč bi bil poseg v morje na vhodu v Piran (lokacijski načrt Piranska vrata). Tu naj bi se zgradila marina za pristajanje večjih jaht do dolžine 30 metrov. S to izgradnjo spreminjamo staro solinarsko in ribiško mesto Piran v pristaniško mesto. Temu mestu so v stoletjih vdahnili Latinci in kasneje Benečani prijeten turistični čar, kajti izgraje\ » Več kot čistilnica « • kemična čistilnica • šiviljska popravila • vse za šivanje • prodaja nogavic bordure nogavice »Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko« Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790 Vse več netopirjev Netopirji (Chiroptera) ali nočni prhutarji ali kot jim tudi rečemo šiš - miši, niso tako nevarni kot jim nekateri pripisujejo. Njihova letalna kožica je razpeta med prsti sprednjih nog pa do zadnjih nog in repa. Spijo obešeni na zadnje noge in z glavo navzdol. Najdemo jih že skorajda povsod. Letajo ob mraku in ponoči, orientirajo pa se z ultra zvočnimi klici, ki jih oddajajo. Vgrajen imajo nekakšen radar, ki jim pomaga, da se lahko izmikajo oviram v temi, ko lovijo (leteče) žuželke. Netopirjev je več vrst. Vrste, ki živijo pri nas so podkovnjak, uhati netopir, širokouhu netopir, mali netopir, navadni netopir in sodijo med nenevarne vrste, čeprav jim radi pripisujemo hudo napadalnost, češ da se zarij ej o v lase... Res pa je, da v Južni Ameriki živijo tako imenovani netopirji - vampirji, ki sesajo kri. Tale posnetek kaže malega netopirja, ki je bil podnevi skrit za polknom stanovanjske hiše. Stanovalka iz stolpiča v katerem j e nova trgovina Sailing point v Luciji (bivša banka) nam je telefonirala naj naš časopis pohvali prizadevanja lastnikov, ki so tako lepo uredili okolico. Maribor Tukaj je pred 121 leti zasvetila prva električna žarnica PK\A ELEKTRIČNA ZARNiC/ J£ ZASVETILA V .V./AUBOT.! SLOVESU: IN V ?*•. 'EU EVROPE LE " • • Prva električna žarnica je zasvetila v Mariboru, v Sloveniji in v tem delu Evrope leta 1883. To so bili »revolucionarni« časi, saj so v mnogih mestih takrat ob mraku na ulicah prižigali še plinske svetilke. Električna energija je hitro dobivala nesporno in nepogrešljivo veljavo. Na zgodovinski dogodek opozarjata mimoidoče spominska plošča in žarnica (podobna takratni), ki sta pritrjeni na steno stavbe na Grajskem trgu v Mariboru (nasproti hotela Orel). FOTO: FK-Primorski utrip. Pomurski sejem 28. avgusta Letošnji najpomembnejši, že 42. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni -Pomurski sejem bodo svečano odprli 28. avgusta ob 10. uri in bo trajal do 3. septembra 2004. Osrednja tema: Narava na mizi. Viteški turnir v Postojni Deseti Erazmov viteški turnir bo 22. avgusta v Predjami. Podrobnosti o turnirju bodo znane 17. avgusta, ko je sklicana novinarska konferenca. Pripoved pravi, da seje vitez Erazem norčeval iz oblegancev tako, da jim z nedostopne pečine metal zrele češnje, a ne za dolgo, ker gaje izdal njegov najbližji sluga. Ubila gaje topovska krogla. Zlasti zanimivo bo tekmovanje vitezov z meči, ne bo pa manjkalo tudi drugih nastopov in dobre gostinske ponudbe. FLIP Iz Francije so se vrnili s pokalom Dvajset mladih akrobatov, članov Plesno akrobatske skupine Flip je bilo od francoske gimnastične zveze povabljenih, da zastopajo Slovenijo na mednarodnem gimnastičnem festivalu Vitagym, ki ga bienalno prirejajo v Normandiji. To je prireditev, na kateri nastopajo gimnastični klubi, ki se, tako kot Flip, ukvarjajo tudi s splošno gimnastiko, znano v svetu pod nazivom General gymnastic. Najpomembnejša prireditev v splošni gimnastiki sta Svetovna gymnaestrada, ki je najbolj množična prireditev v športu nasploh, saj se je vsaka štiri leta udeleži več kot 20.000 gimnastičarjev z vsega sveta. Flip je doslej zastopal Spominska fotografija pred znamenitim Eifflovim stolpom. Slovenijo na treh Gymnaestradah; pred devetimi leti v Berlinu, pred petimi leti v Goetteborgu in leta 2003 v Lisboni, ter na Eurogym, ki se ga lahko udeležijo le klubi iz Evrope, kjer je Flip sodeloval dvakrat. Flip je bil tokrat prvič povabljen na Vitagym festival. Predstavil se je s tremi koreografijami in navdušil žirijo ter gledalce s svojim nastopom. Žirija je skupini Flip podelila pokal za najboljši nastop in s tem pravico do nastopa na posebni gala prireditvi, kjer so nastopili le francoski državni, evropski in svetovni prvaki v športni gimnastiki, ritmični gimnastiki, športni aerobiki, skokih z veliko prožno ponjavo, kamor je bila Plesno akrobatska skupina Flip kot edina predstavnica Vitagym festivala. Na prireditvi je nastopila kot zadnja in požela velik aplavz, s katerim so gledalci stoje počastili nastopajoče. Komaj štiriletna Flipica Teja Lavrič je gledalce očarala s svojo prikupno točko Carillon. Mladi Flipovci so si ogledali tudi Normandijsko obalo, kjer seje pred 60 leti izkrcala angloameriška vojska. Flip se zahvaljuje občinama Piran in Koper, Drogi Portorož in Gimnastični zvezi Slovenije, ki so jim omogočili sodelovanje na festivalu. Mlajši Flipovci se bodo v teh dneh udeležili še na enem festivalu in sicer v San Diego, kamor jih je kot predstavnike iz Evrope povabila ameriška Gimnastična zveza. Ogrožen portoroški Agility v Kinološkem društvu Portorož se bojijo, da zaradi finančnih težav naslednje leto v Portorožu ne bodo mogli več organizirati pokala Slovenije v Agilityju - znamenitega mednarodnega tekmovanja psov za pokal Eukanube in pokal Alpe-Adria. Tekmovanje psov v organizaciji Kinološkega društva Portorož, ob Pomoči Kinološke zveze Slovenije in Komisije za Agility v Portorožu vedno Pritegne precej tekmovalcev in tudi gledalcev. Četrta mednarodna tekma po vrsti v organizaciji prizadevnega Kinološkega društva Portorož, ki je bila 17. julija 2004 na travi pri teniških 1griščih v Luciji, je organizatorjem prinesla poleg siceršnjega veselja kar okoli 700 tisočakov minusa. Morda so bili organizatorji malce naivni, ker so živeli na obljubah raznih donatorjev, ki pa se potem skorajda v celoti niso uresničile. Vodja parkurja Jože Lunder nam je povedal, da ne vedo kako naprej in na kakšen način naj krijejo izgubo, ki jim jo je prineslo letošnje tekmovanje. »Bojmo se, da naslednje leto tekmovanje odpade. Tudi od Občine Piran nismo kot društvo prejeli niti tolarja«, je še dodal. Sicer pa je bilo tudi letošnje tekmovanje prava paša z oči, saj so gledalci lahko videli kaj pomeni pravo prijateljstvo med človekom in psom in kaj vse zmorejo hišni ljubljenčki. Najprej je policija pokazala nekaj vaj z naučenimi psi, na primer lov na ilegalca, nato pa seje začelo pravo tekmovanje psov, ki je trajalo do večera. Tijuana »podarila« svoje ime Vila nad Bernardinom bo nosila njeno ime 16. julija sta Borut Krajnc, direktor podjetja Merit d.o.o. iz Ljubljane in Tijuana Križman, perspektivna slovenska balerina, diplomantka milanske Scale, na bernardinskem hribu postavila temeljni kamen za prvo od osmih nadstandardnih luksuznih rezidenc, ki bodo nastale do pomladi leta 2005. Mlada Pirančanka je podarila tudi svoje ime za eno izmed bodočih rezidenc, za kar je zelo ponosna in počaščena, da se je podjetje Merit odločilo prav za njo. Zakaj se je direktor podjetja Boris Kranjc odločil prav za Tijuana Križman in direktor podjetja Merit d.o.o., Boris Krajnc polagata temeljni kamen, ki mu je svoj pečat vtisnil svetovno priznani oblikovalec Oskar Kogoj za prvo luksuzno rezidenco, ki bo nosila ime TIJUANA. Tijuano? »Hotel sem dati tem hišam nekaj kulturnega in ne samo komercialno in ker je Tijuana obetavna umetnica, perspektivna baletka sem vesel te izbire.« BK Umetniške slike na Tartinjevem trgu Od 25.do 30. julija, seje Tartinijev trg med 18.00 in 21.00 uro prelevil v atelje na odprtem. Osrednji piranski trg je bilo slikovito prizorišče, na katerem so bili glavni protagonisti študentke in študentje Slikarske šole Zmaga Modica iz Ljubljane. Program poletne slikarske šole usmeija pozornost v “razumevanje človeka, različno občutenega in umeščenega v prostor, kjer gaje kot lik, podobo oze, prostorsko deformacijo ali telo - motiv” upodabljalo 25 udeležencev, tudijske risbe, ki v ospredje postavljajo motiv človeške figure - akta, so razstavljene sredi avgusta na izbranih lokacijah v Piranu. Zmago Modic s svojimi študenti vrača v piransko veduto skoraj pozabljen prizor -množico slikarskih stojal, figuro, ki pozira in ustvarj anj e v sproščenem, odprtem dialogu. BK Uspešno formula FestivalflUHSje mestu rož in glasbe prvič po doigeh letih prinese!dobiček! Festivalu Melodije morja in sonca (MMS), ki je eden izmed štirih večjih festivalov zabavne glasbe v Sloveniji, je že nekaj časa grozilo izumrtje. Kljub bojaznim in slabim izkušnjam iz preteklih let, predvsem zaradi financ, se je 27. festival vendarle zgodil in prvič trajal kar pet dni zapored. Patrik Greblo,v.d. direktorja Avditorij Portorož je zadovoljen tako z izpeljavo in obiskom. V amfiteatru Avditorija si je festival v živo v petih dneh ogledalo več kot 4.000 ljudi. Po besedah Grebla se je letos na veselje vseh (po dolgem času) zgodilo prijetno presenečenje. Prireditev se je zaključila z dobičkom! Projekt MMS zahteva veliko priprav in finančnega zalogaja. Greblo, kije prevzel krmilo potapljajoče se barke, je imel le slabe tri mesece časa za izpeljavo projekta. Potem ko je RTV Slovenija odpovedala prenos festivala je zadevo prevzel Stojan Auer, s svojo Net TV, ki je nosil naj večje finančno in programsko breme, s tem pa je imel možnost oblikovanja programskega dela, izbor gostov, voditeljev, scenarija.... Večere pa sta neposredno prenašali še TV Pika in Sponka TV. MMS so bife včasih obarvane morsko Včasih je veljalo, da so Melodije morja in sonca obarvane morsko - s Piranom, valovi in soncem, letošnja zvrst glasbe pa je bila veliko bolj pestra. Poleg klasičnih balad smo tako lahko prisluhnili tudi tehnu, rocku in Terezi Kesoviji, gostji zadnjega * mednarodnega večera, je Patrik Greblo napisal pesem, ki jo je e Tereza ob pomoči njegovega # dirigiranja zapela v slovenskem • jeziku. • • Domen Kumer pravi, da ni kriva • polna luna, da je brez razuma * in da se mu v glavi vrti. Še * Adama je Eva zlahka zavrtela, a e njega to sploh ne izuči. e • • • • • . Peter Januš, lanskoletni• zmagovalec oddaje Bodi idoL Na • MMS je s svojo barko priplul z* zapeljivo posadko na tretje mesto. * besedilo Anja Rupel, Alenka Godec). Prejela je nagrado v vrednosti 250.000,00 SIT, ki ji jo je podelilo Delo Revije. Nagrado je pevki izročil v.d. odgovornega urednika Revije Stop, Martin Senica. To tudi ni edina nagrada, ki jo je prejela Godčeva. Ta večer je morala še dvakrat na oder - po nagrado za najboljšo izvedbo (domači kino Matrix HT 110), podelila ji jo je glasbenica in voditeljica na Radiu Capris Katja Pišot ter posebno nagrado (zapestno uro) za celostno podobo izvajalca, ki jo je v imenu revije Jana, Atomik Harmonik in sečoveljski gasilci v stalni pripravljenosti • • Z gosti in izvajalci festivala so se • obiskovalci lahko tudi srečevali • vseh pet dnipred Kapelca barom • v Portorožu. Tam je Irena • Dolinšek tudi ustvarjala svoje e umetniške poslikave po telesu • obiskovalcev. • Zmagovalci Atomik Harmonik, zmagovalna skupina MMS je začela blesteti šele pred nekaj mesci in s svojim nastopom na MMS navdušila občinstvo. Mladi svetlolasi devetnajstletnici Špela Grošelj in Špela Kleinlerclter, osemintridesetletni Jani Pavec in šestindvajsetletni Frai Toni (Dejan) so s svojo brizgalno brizgo naredili na odru pravi lur. Zvoki harmonike so bili na MMS nekaj novega, toda očitno dobra poteza. Mladi pevki sta popestrili skladbo in stavek »Izbrala si bom fanta, tizga ta velizga, saj brizgalna ta njegova res najlepše brizga«, ki sta ga prepevali, si ga bo prepevala še marsikatero dekle. Rok Kosmač nenazadnje harmoniki, ki je osvojila občinstvo v Avditoriju in tudi televizijske gledalce. Izbrane skladbe in izvajalce je letos izbirala petčlanska žirija iz različnih branž, zato je raznovrstnost skladb razumljiva. Od 95 prispelih prijav na razpis je žirija v sestavi Stojan Auer (Net TV), Matjaž Ukmar (Avditorij Portorož), Matej Mršnik (Dallas Records), Jean Frbežar (Infonet) in Miran Inhoe (Delo Revije) izbrala 28 pesmi, ki sta se predstavili občinstvu na dveh polfinalnih večerih, 15. in 16. julija 2004.14 finalistov (7 iz vsakega večera) pa se je znova predstavilo v soboto, 17.julija 2004 na finalnem večeru. in umetniško sliko, ki sta ju podelila predstavnik generalnega sponzorja MATRIK, Martin Šimunovič in županja občine Piran, Vojka Štular. Drugouvrščena skladba je bila skladba Roka Kosmača -Biseri v očeh, ki je prav tako prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo melodijo. Tretjeuvrščena pa je bila Bela Barka, lanskoletnega zmagovalca Bodi idol Petra Januša. Zanj je napisal besedilo Simon Meglič, član skupine Bepop, kije prav tako spremljal festival in neumorno spodbujal svojo Špelo (članico zmagovalne skupine Atomik Harmonik). Najboljšo skladbo je po oceni strokovne žirije odpela odlična domača pop, soul in jazz pevka Alenka Godec. Naslov pesmi: V dobrem in slabem (glasba in priredba - Aleš Klinar, Zmagovalna skladba 27. festivala MMS je tako po izboru občinstva postala Brizgalna Brizga v izvedbi Atomik Harmonik, skupine, ki je prejela za nagrado osebni avtomobil Chrysler Kalos % ii/jc/H m. t t/t jnim, m ju jc. vuunu • Barbara Jakomin(Avditorij • Portorož), v sredini Monica Viti- • Dallas Record Alenka Godec je prejela kar tri nagrade strokovne žirije prepeval Z mano ti ne gre in za skladbo, ki jo je napisal Drago Mislej-Mef ki je tudi prejel nagrado strokovne žirije za najboljše besedilo. Lady in Stop podelila novinarka Jane, Katja Božič. Nagrado strokovne žirije je prejela tudi Maja Slatinšek za najboljšo priredbo. Nagrado domači kino Matrix HT 110 ji je podelila predstojnica oddelka za družbene dejavnosti Občine Piran, prof. Milica Maslo. Direktorica Primorskih novic, Barbara Verdnik pa je podelila nagrado za najboljše besedilo (140.000,00 SIT) že tradicionalno Dragu Misleju-Mefu za skladbo, ki jo je odpel Slavko Ivančič - Z mano ti ne gre. Letošnji MMS je tako že za nami, v Primorskem utripu pa smo vam pripravili nekaj fotografij iz festivala in kot pravi Patrik Greblo pa je formula, ki sojo letos preizkusili, pravšnja. Verjel sem v Stojana, ki zna zavihati rokave in nekaj tudi narediti. Vsi smo se od tega nekaj naučili. Sedaj imamo za priprave MMS 2005 pol leta več časa, zato verjamem, da je lahko naslednje leto samo še boljše, je na koncu povedal Patrik Greblo. Breda Krajnc A ti znate odgovoriti na vprašanja? Vojna med Piranom in Izolo s figovim topom je: a) resnična b) izmišljena zgodba Stari Palače hotel v Portorožu je zgradila: a) avstrijska delniška družba b) italijanska delniška družba Za športni ribolov s palico ali vrvico na morju s kopnega a) je potrebno dovoljenje b) ni potrebno dovoljenje Moj naslov: Izžrebali bomo pet nagrad nagrad: Tri lepe stenske ure QARTZ -Primorski utrip Namizni komplet keramičnih izdelkov iz Ateljeja Snežiče Krajnc, Koprska 2, Izola. Letna naročnina na Primorski utrip Obkrožite pravilne odgovore in jih pošljite do 10. septembra 2004 na naslov: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož Rezultati žrebanja bodo objavljeni v septembrski, 127. številki. EXTRAMOENIA5 - Modeli za urbani prostor,Tržič-Monfalcone Extramoenia5 v Tržiču ima že petletno tradicijo in predstavlja dela umetnikov iz Posočja. Otvoritveni govori pri katerih so sodelovali odbornik za kulturoTržiča Stefano Pireda,Piranski podžupan Drago Žerjal,in predstavnik dežele Furlanije-Julijske krajine Imeli so skupni imenovalec,da je kultura most sodelovanja med narodi in začetnica sožitja med dvema različnima kulturama v istem prostoru.. Dela razstavljavcev sta predstavila Andrea Bruciati umetniški vodja Tržiske Galerije sodobne umetnosti in Majda Božeglav Japelj iz Obalnih galerij Piran ter Lavra Safred. Modele za urbani prostor so izdelali: Gabriele Bonato, Ivan Crico, Patrizia Devide, Alessandro Fogar, Matej Mljač, skupina Pentheyes, Alenka Pirman/ DarjaVuga, Ivan Žerjal. Razstava je bila v naravi na petih različnih lokacijah z različno urbanistično in družbeno identiteto, kljub medsebojnih razdaljah je zlitje exponatov z naravo bilo enkratno doživetje. Pavel Godnič OPortorozumglasiliUsuperfinalistov odda/e BODI0012004 12 superfinalistov oddaje BODI IDOL 2004. »Danes smo vsi IDOLI za en dan, naj svet spozna ta košček naših sanj. Kaj jutri bo, je daleč še nekje, s tem, da smo tu, dosegli smo vse«. Refren lanskoletne pesmi Uresničimo sanje, ki so jo prepevali lanskoletni superfinalisti. Rebeka se je veselila z zmagovalci V okviru Melodij morja in sonca so v portoroškem Avditoriju 14. julija razglasili superfinaliste za oddajo Bodi Idol, ki že drugo leto zapored poteka na Net TV, kjer izbirajo mlade glasbene talente. Od 81 polfinalistov so razglasili 12 superfinalistov (8 deklet in 4 fante), s svojim nastopom, glasom, interpretacijo, komunikativnostjo, simpatičnostjo, morda karizmo. Letošnjo oddajo Bodi idol, ki se nadaljuje septembra, vodi Rebeka Dremelj. Slednja se je kot voditeljica odlično izkazala in tudi sočustvovala s tistimi, ki niso bili potrebno veliko poguma. Idolu 2004 bodo poleg hišnega kina blagovne znamke Matrix podelili še kuhinjo v vrednosti 500.000,00 SIT gospodinjske aparate prav tako v vrednosti 500.000,00 SIT ter mu posneli zgoščenko. Superfinalisti bodo pred septembrom posneli svojo prvo skupno Strokovna žirija, ki je odločala o usodi 81. pogumnih mladeničev: Josip Miani-Pipi, glasbenik in producent, Ana Zvorc, koreografinja in vodja plesne skupine Lucky Lips, Mirjana Stiplovšek-Gorza, stilistka in lastnica znanega mariborskega butika La Miriam, Darja Kocmut, umetnica frizur in Ksenija Pehlič, mojstrica ličenja. Eden od finalistov si je od veselja slekel majico in jo vrgel med publiko. ki se bodo septembra potegovali za laskav naslov IDOL 2004. Žirija je imela zelo težko in nehvaležno delo, saj je morala devetinšestdesetim na nek način Povedati, da niso bili izbrani. Zadnje čase se za mlade, pogumne upe, ki si želijo priti v svet glasbe, ponuja vedno več Priložnosti, kjer lahko žirijo prepričajo izbrani. Med »poraženci« jih je veliko izreklo znani stavek : »Pomembno je sodelovati, ne zmagati!«. Vsekakor ostane lepa preizkušnja, a razočaranje je lahko tudi neizbežno. Sicer pa, kdorkoli se prijavi na tako avdicijo je na nek način zmagovalec, saj je pesem ter videospot, nato pa sledijo naporne priprave za jesenski tekmovalni del. Rebeka Dremelj je odprla tudi prvi polfinalni večer MMS-a in tudi tam se je izkazala, kot dobra voditeljica, ki dan za dnem preseneča, saj se je preizkusila že skoraj v vsem. Četrtkovi večeri na Prvomajskem trgu V okviru poletnih prireditev Avditorija Portorož so na trgu 1. maja v Piranu v petih zaporednih četrtkih popestrili večer P °ncerri z različnimi izvajalci. Tako so Pirančani in mimoidoči lahko prisluhnili Adiju Smolaiju, Jadranki Juras Kvartetu, Kok 'n Bandu, Rožmarinkam in Pihalnemu orkestru Grosuplje & Belgijskemu orkestru. Obiskovalci so imeli prosti Vst0P- Take prireditve oziroma koncerti na prostem dajo staremu mestu Piranu še dodaten šarm. Rožmarinke pritegnile veliko obiskovalcev. Patrik Greblo, v. d. direktorja Avditorij Portorož je pred koncertom Rožmarink pozdravil obiskovalce BK Signal Radia Tartini tudi na severnem Primorskem Radio Tartini Piran je radijska postaja s sedežem v nekdanjem Obrambnem domu nad Piranom in deluje že od a 1998, Poslušamo ga lahko poslušamo 24 ur dnevno na frekvenci 102,8 Mhz in to na območju Slovenske ^ ale, delno pa tudi na širšem območju Istre. tuf rc,*cvenc' ,104,5 Mhz pa bo v kratkem prisoten tudi na območju severnoprimorske regije. Ekipa radia namreč napoveduje _ *. s, ,raj^njo priključitev oddajnika v Kopru, s tem pa se bo po njihovi oceni na območju Slovenije povečalo število |. tj?v najmanj za 230.000. Zaradi specifične lege oddajnika na Hrvatinih in bližine Italije bodo njihov signal lahko čpk v a l 0 o o CL lf Banka Koper a CL O X. 0 m V) 1 | "O *b o CL O * 5. c ro m TOLAR DO BREZSKRBNOSTI AVTOMOBILSKA ASISTENCA 1 SIT PRAVNA ZAŠČITA 1 SIT TRIGLAV POLETJE - posebna ponudba za vse, ki boste med 1.7. in 30.9.2004 sklenili avtomobilsko zavarovanje za osebna in kombinirana vozila: • pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ali polnega avtomobilskega kaska -* razširitev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco za 1 tolar; • pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti in polnega avtomobilskega kaska -* razširitev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco in pravno zaščito za 2 tolarja. Razširitev zavarovalnega kritja velja za eno leto. PRIPRAVLJENI NA VSE Ul triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.o.