GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO GLA CENA 6.000 DIN — Leto XLII — št. 67 stran 8 Iztrgati Slovence k pozabe Kranj, petek 1. septembra 1989 stran 16 Sveže ideje na zatožni klopi Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka GORENJC in BANKA FORMUUu^PRIHRANKA Blejske izkušnje Ko razmišljamo o tem, zakaj je prav Bled prvo veslaško središče na svetu, ki bo v teh dneh že tretjič organizator svetovnega prvenstva, ne moremo zaobiti veslaške tradicije (na Bledu je bilo že leta 1930 državno prvenstvo), bogatih izkušenj pri organizaciji najpomembnejših mednarodnih tekmovanj, uspehov, ki so jih dosegli blejski veslači, blejske veslaške proge, ki velja za najpravi-čnejšo na svetu, pa tudi tega, da je dolgoletni predsednik Mednarodne veslaške zveze Thomas Keller velik prijatelj Bleda. Pa ne le to:,kadar se je na kongresu FISA odločalo o tem, ali bo Bled "dobil" prvenstvo ali ne, ni bilo treba glasovati: tako v Montrea-lu 1976. leta kot v Antvverpnu pred tremi leti, so delegati kongresa z aplavzom pozdravili izbiro Bleda, ki je bil že tudi prireditelj mladinskega (1971) in veteranskega (1986) svetovnega prvenstva. Čeprav je organizacijski komite tokratnega prvenstva računal, da bo precej denarja za pripravo in izvedbo tekmovanja dobil iz podobnih virov, kot so jih, denimo, organizatorji univerziade in drugih velikih športnih prireditev v Jugoslaviji, mu je nazadnje ob sponzorjih "ostalo" le delo po tržnih in gospodarskih merilih. Ne bi bilo slabo, če bi takšen pristop, ki se je v blejskem primeru izkazal za učinkovitega (komite je domala vse, kar je načrtoval, tudi uresničil), obveljal tudi pri organizaciji vseh velikih športnih tekmovanj v Sloveniji in Jugoslaviji. Sicer pa: ob vseh hvalah na račun tega, da je Bled s prvenstvom veliko pridobil, pa velja tudi javno povedati, da so priprave spremljale tudi nekatere stare (balkanske) navade. Čeprav so v občini vedeli za prvenstvo že tri leta, se je v "imenu prvenstva" gradilo in obnavljalo tudi brez ustreznih dovoljenj ali drugače, kot so predvidevali načrti in kot bi želeli domačini. Prav zaradi prvenstva je bil Bled gradbišče tudi v glavni turistični sezoni; graditelji pa so šele tedaj, ko jim je začela teči voda v grlo, pokazali, da znajo delati tudi hitreje. C. Zaplotnik Naj bodo varni šolski dnevi Po treh letih priprav, ki so bile še posebej skrbne v zadnjem letu, se bo jutri, v soboto, začelo na Bledu 15. svetovno veslaško prvenstvo, na katerem bodo sodelovali tekmovalci iz 38 držav sveta. Tekmovanje se bo končalo v nedeljo, 10. septembra, ko bo tudi znano, kdo so dobitniki medalj. Bo med njimi tudi katera od blejskih posadk? Držimo pesti in navijajmo športno! Če bo vreme ugodno in bo vse potekalo po načrtih, bodo v ponedeljek in torek predtekmovanja (začetek ob 9. uri), v sredo (ob 8. uri) repasaži, v četrtek (ob 10. uri) polfinalni boji, v petek prost (rezervni) dan, v soboto in v nedeljo (ob 10. uri) pa finale. Slavnostni začetek prvenstva bo v nedeljo ob 18. uri v Festivalni dvorani, že jutri pa bo kongres Mednarodne veslaške zveze FISA. Med prvenstvom bo na Bledu tudi več kulturnih in zabavnih prireditev (Arsen Dedič, oktet LIP, Avseniki, Slovenski madrigalisti...). - CZ. Kranj, 1. septembra - Danes pojde v šolo prek 3.500 gorenjskih prvošolčkov. Milica, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, celo gasilci in inštruktorji AMD, bodo prve dni skrbeli za varnost najmlajših udeležencev, kajti črna promet-na kronika že več let kliče po skrbnejšem varovanju otrok. Na cestah v letu dni umre za šolski razred otrok, za polno osemletko pa jih je vsako leto ranjenih. Da bi bile prve stopinje najmlajših v šolo varnejše, vsako leto poskrbi kopica odgovornih, med prvimi šola in sveti za preventivo, milica pa Prve šolske dni poostreno nadura ceste okoli šol. Tudi letos se je že sprožil utečeni mehanizem. Vsem, ki odgovarjajo za varnost otrok v prometu, pa se zdi najpomembneje, da o varo-Vanju otrok v prometu osvestijo zlasti voznike. V Kranju je IH Kmetijstvo pred burnimi časi i Toča bo padala tudi jeseni Štipendijski rok se izteka Kranj, 31. avgusta - Le še Pet dni, do 5. septembra, bodo v skupnosti za zaposlovanje sprejemali vloge z<* pridobitev štipendije iz združenih sredstev. Kot je Povedal Franc Belčič iz strokovne službe Gorenjce, so letos kandidati bolj Pohiteli z odoajo kot prejšnja leta, razen tega pa ob •zteku roka pričakujejo tudi zajetnejši kup vlog kot do-sleJ. saj ima ta štipendija Vse glasnejši socialni prizvok- Kaže, da je tudi na gorenjskem precej družin, kJ.er dohodek na člana lani ni Presegel okroglih 430 tisočakov, kar je eden od pomembnejših meril za pridobitev štipendije iz združe-nin sredstev. H. J. Danes je prvi šolski dan: vso srečo tudi na cesti! ________________________ svet za preventivo izdal letak, ki ga bodo prve dni šole razde-D A C 'Jeva'' voznikom, nad cestami |\\_/|Vl i / \w Pa bodo razpeli tudi transpa-rente, ki opozarjajo na previd-JUGOSLAVIJA nejšo vožnjo. Svoj delež odgovornosti za varen prvi (in vse nadaljne šolske dni) pa nosijo tudi starši. p 2 KOMPAS KRANJ Vaš turistični servis V GLOBUSU - II. nadstropje Tel.: 28-472, 28-473,21-092 SE PRIPOROČAMO! Če je bilo letošnje kmetijsko poletje burno predvsem zaradi naravnih ujm, ki so uničevale pridelke (resda bolj drugod kot na Gorenjskem) pa je že zdaj mogoče reči, da bo toča padala tudi jeseni, strele udarjale celo pozimi in da bo v kmetijstvu in v kmetijski politiki marsikaj novega in za "socializem na podeželju" tudi pretresljivega. Kmečki traktorski miting, kakršen je bil v ponedeljek v Beogradu, ni bil ne vsejugoslovan-ski ne kmečki in ne traktorski, ampak izzrazito politični (z vso ikonografijo in predvsem Milo-ševicevimi slikami) in bi ga bilo mogoče uvrstiti v scenarij za zrušitev Markovićeve vlade, v katero tudi številni slovenski kmetje zaradi nekaterih ukrepov (praznenje rezerv na način, ki niso imele ne tržnega ne socialnega učinka) nimajo več veliko zaupanja. Pa vendarle: sveže kmetijske zasnove, ki jih je na radgonskem kmetijskem sejmu neposredno predstavil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Živko Pregl, obetajo, da se je vlada temeljito lotila reforme gospodarskega (kmetijskega) sistema in da bo med drugim odpravila tudi vse razlike med zasebnim in družbenim kmetijstvom. Po novem naj bi tudi kmetije lahko kupovale kmetijska zemljišča, nadomestne dele, orodje in opremo brez plačila prometnega davka ter najemale posojila, ki so jih Dan delavcev Peka Tržič, 30. avgusta - Konferenca osnovnih organizacij sindikata prireja jutri, v soboto, dan delavcev Peka. Že dopoldne bodo športna tekmovanja na nogometnem igrišču in kegljišču v Tržiču, na balinišču v Bistrici, na teniških igriščih v Križah, na strelišču na Cimpru in na vseh tržiških osnovnih šolah. Osrednji del prireditve se bo začel ob 15. uri za Virjem, nato pa bo še zabavni del, ki bo na tržiški tržnici. CZ. Ob beograjskem vrhu neuvrščenih Obveznost in priložnost Jugoslavije Obveznost naše države kot gostiteljice in predsedujoče v gibanju neuvrščenih ni nepo-membana. Zastaviti bo morala ves svoj vpliv in ugled, da bo konferenca uspela, se izvila iz primeža krize in preživetih metod delovanja ter se ustvarjalno in pragmatično lotila tistih problemov, ki so za neuvrščene najhujši: dolgovi, zaostanek v razvoju, revščina in medsebojni spori, ki preraščajo v vojne. Vse to v vedno ostrejši obliki tlači neuvrščene od bandunške konference leta 1955, kjer so bili rojeni zametki tega gibanja, prek Brionske izjave Tita, Naserja in Nehruja, pobude peterice leta 1960 na sedežu OZN, kjer so Tito, Naser, Nehru, Sukar-no in Nkrumah pozvali velesili k sporazumevanju in prenehanju hladne vojne, in prve konference neuvrščenih leta 1961 v Beogradu ter vseh naslednjih konferenc do zdajšnjega Beograda. Gibanje mora še vedno ostajati na strani pobudnikov razorožitve, sporazumevanja in reševanja novih vidikov mednarodne problematike, vendar se mora tega lotevati bolj praktično, brez ideoloških predsodkov. To ni razhajanje z izvirnimi načeli, ampak je kvečjemu njihovo posodabljanje. Za Jugoslavijo pa je neuvrščeni vrh tudi priložnost za uveljavitev in povrnitev ugleda, tako znotraj gibanja kot zunaj njega. Če bo naša diplomacija uspela uveljaviti nov pogled na gibanje, bo to njena zmaga. Če bo Beograd uspel zbližati razvite in manj razvite in zastavil realne in uresničljive naloge, potem bo to za Jugoslavijo kot predsedujočo gibanja in evropsko državo hkrati pozitivno in lažje. Marsikdo prihaja te dni v Beograd ne le zaradi neuvrščenih ampak tudi zaradi nas, naše krize in dejanj, ki nam ugleda vedno niso povečevali. Več na 2. strani, j Kf)šnjek doslej lahko le kmetijske organizacije. Zaščitne cene pridelkov naj bi se usklajevale mesečno (z rastjo inflacije), država naj bi namenjala več denarja za regrese in pomagala z nižjimi obrestmi, gospodarsko močne kmetije bodo spet lahko zaposlovale (imele "hlapce")... Da bo v kmetijstvu burno tudi po končanem poletju, kaže že to, da tudi nekateri gorenjski kmetje razmišljajo o tem, da bi izstopili iz sedanjih zadružnih organizacij in ustanovili svoje nabavno-prodajne zadruge. V kmečki zvezi, denimo, pripravljajo "argumente" za začetek (politične, moralne) rehabilitacije kmetov, ki so bili po vojni obdolženi in obsojeni po nedolžnem; prvi kmetje in njihove organizacije kmečke zveze pa so tudi formalno začeli postopek za vrnitev zemlje, ki jim je bila nepravično odvzeta. C. Zaplotnik < m _J k _ o to -o DC O LL. < ŠTEFAN ZARGI . KOTKH NEPOLITIČNI KOM ■■ ——W—i • ■ — 1 ——————— ■ ENT/IR Novica tega zadnjega dopustniškega tedna, ko so se sicer že Iradiciaonalno ohladili stoli sejnih dvoran, prav gotovo prihaja iz oprte seje Predsedstva CK ZK Slovenije, na kateri so obravnavali pismo Franceta Popita naslovljeno na ta organ. Pismo, kije po štirinajstih dneh dostopno tudi javnosti, kot je to zahteval tudi njegov avtor, je za mnoge presenečenja. Presenečenje zaradi oblike, vsebine in tona. Skoraj neverjetno se je zdelo, da bodo sicer nune razlike v pogledih (tudi v najvišjem slovenskem vodstvu - o tem se je sicer mnogo govorilo, pisalo pa že bolj med vrsticami) dobesedno udarile na dan v taki obliki, posebno še, ker vsa povojna praksa kaže, da so se razlike v ZK (ali K P) reševale za zaprtimi vrati in je bila javnost seznanjena le s končnimi sklepi, stališči in usmeritvami - rečeno trše: uradno (zmagovalno) linijo ter posledicami za nekatere (poražene) udeležence. Nenazadnje to obdobje močno označuje prav France Popit, štirinajst let predsednik CK ZKS pa tudi njegov vpliv na drugih najbolj odgovornih funkcijah, ki ta leta še pomnože. Odgovor na zelo preprosto vprašanje:" Kdo piše pisma ?",je znan: " Tisti, ki ni prisoten Tu je že prva utemeljitev presenečenja nad potezo tov. Popita (obliko). Če smo še razumeli distanco s katere je v prelomnih trenutkih prijel za pero tov. Tito in napisal pismo podobnemu organu, pa je težje razumeti zakaj si privošči lak način tov. Popit, ki je imel kot član CK ZKS vse možnosti razprave, oporekanja, uveljavljanja svojih pogledov, svojih nestri-njanj, skratka vpliva uglednega člana. Poročila ne govore o njegovih udeležbah na sejah, prebrali pa smo lahko, da se razprav ni udeleževal. V vsebini pisma najbolj presenečajo tri vrste očitkov ali bolje n-čeno diskvalifikacij: prva, ki oporeka legitimnost vodstva slovenske ZK, mu očita liderstvo, nedemokratičnost dela znotraj organizacije, paktiranje z opozicijo, napačno razumljeni politični pluralizem, ki vodi naravnost v proslulo strankarsko manipulator-stvo; druga, ki ugotavlja poleg političnih tudi gospodarsko - materialne posledice napačne politike in potez načrtovane prenove /.K, kar nas vse žene. po mnenju tov. Popita, v slepo ulico krize; tretja, ki kot rdeča nit pisma povezuje vse ostalo, o spreminjanju položaja človeka, člana te družbe v političnem in delovnem pogledu, iz aktivnega subjekta politike in dela v pasivni izmanipulirani objekt. Zaradi vsega navedenega tov. Popit ni več pripravljen nositi odgovornosti člana najvišjega vodstva organizacije s tako politiko in zato odstopa. Ker so argumenti za zavrnitev prve in druge vrste očitkov dovolj očigledni - od anket javnega mnenja do že dovolj znanih in časovno- opredeljenih korenov naše krize, se po mnenju podpisanega velja zamislili nad tretjo vrsto - verjetno najpomembnejšim očitkom: spreminjanju položaja človeka v političnem sistemu, na delu in v družbi. Temeljito analizo terjajo primerjave dosedanjih volitev, njih priprav, sam sistem družbenopolitičnih organizacij, skupščinskega sistema, delegatskega sistema, samoupravnega interesnega organiziranja na eni strani in načina vodenja in upravljanja delovnih organizacij vključno z dejanjsko vlogo delavca pri tem na drugi strani. Te izkušnje vrednotene zlasti po svoji učinkovitosti bo potrebno soočiti z novimi idejami in predlogi drugačnega (svobodnega) političnega organiziranja ljudi in iz tega izpeljanega sistema (svobodnih) priprav in izvedbe volitev. Dosedanja (ne)učinkovitost upravljanja te družbe bo verjetno terjala korenit poseg tudi v skupščine (DPS.SIS) sama preobrazba združenega dela v unčinkovitejša podjetja pa objektivno pomeni slovo od nekaterih preveč idealistično zastavljenih konceptov upravljanja. In v teh analizah se bo pokazalo kje je resnično več svobode individualnega člena te družbe, predvsem več učinkovitosti. Na robu vsesplošne revščine utegne biti politični marketing manj umaran od politične demagogije vztrajanja na tistem, kar življenje ni sprejelo in potrdilo. Ce je mogoče pismo tov. Popita (ob spregledu vseh-drugih okoliščin in razmer) vzeti kot prispevek za razpravo v predkongresnem obdobju, potem velja pritrditi tov. Francu Šetincu, ki mu v odgovoru predlaga resnejšo analizo. Pokazati bi morala ali gre le za napad na tisto kar zanika dosedanjo prakso v bojazni pred diskreditacijo nosilcev te prakse, ali pa so nekateri prelomni predlogi sprememb le pod pritiskom razmer, zanikanje vseh dosežkov, katere je komunistično gibanje z revolucijo in v vseh letih po njej vendarle doseglo, čeprav jih naš položaj, vsaj na prvi pogled, povsem zanika. Če smo se v slovenski pomladi naučili kaj demokratičnih manir, tudi znotraj ZK, potem bodo ta vprašanja dobila do kongresa temeljite odgovore, čeprav je na tem področju zelo težko ugotoviti kaj je via facti! mmmmjmMGhAs >b 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug i narod s srebrno zvezdo stanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jeseni-e, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča /daja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana 'redsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek u'iijski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in di-". i' >r). Leopold i na Bogataj (odgovornu urednica). Jože Košnjek (notra-i politika, šport}. Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar 'ivnjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kul-..i). Helena Jelovčan (i/ohra/evanje. i/ šolskih klopi. Školja Loka), veto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (raz-d rilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije SOB. naši kraji, /a dom in t/ino). Stojan Saje (družbene organizacije in društvu, SLO in l)S. ologija). Danica Zavrl — Žlebir (socialna politika. I r/ie).'Dušan Hu-icr i "poi 11. Vine Bešter (mladinu, kuli ura). Franc Perdan in Gorazd Ši-ik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš i/jak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič i lektoriranje). V Beogradu se začenja vrh neuvrščenega sveta a ročni na za III. trimesečje 97.000 din. islov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri DK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik <—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonom-a propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi -960. * tsopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72. Bo gibanje ujelo kora s spremembami v svetu? Kranj, 30. avgusta - To je bistveno vprašanje neuvrščenega gibanja, katerega vrh se te dni že začenja v Beogradu s sestanki visokih funkcionarjev,« od danes dalje bodo v Beogradu zasedali zunanji ministri neuvrščenih držav, deveta konferenca na vrhu pa se bo začela četrtega septembra in bo predvidoma trajala do sedmega septembra. Svet se je od osme konference v Harareju bistveno spremenil, neuvrščeno gibanje pa ni bilo vedno sposobno in zrelo povleči temu primernih praktičnih potez, brez pretiranega filozofiranja. Bo Beograd v tem oziru prelomnica? Bo Jugoslavija znala povleči tudi zase poteze? Za to ima kot gostiteljica konference in predsedujoča v gibanju velike šanse. Neuvrščeno gibanje, za katero se uradno izreka nad 100 držav sveta, je v krizi, ki ni le posledica razprtij in tudi vojn med samimi članicami (primet Iran in Irak, Libanon, Vietnam, nekatere države Afrike), siromaštva ter brez perspektivnosti, ki sta glavna problema kar lepega števila neuvrščenih držav, velike odvisnosti od razvitih držav in filozofije, da je gibanje naravni zaveznik socialističnega sveta in najbolj poklicano, da tolče po kolonializ-mu, imperializmu ter kapitalizmu, ampak tudi predvsem počasnosti in premajhni prožnosti pri prilagajanju sodobnim gospodarskim in političnim gibanjem v svetu. Svet, z velikimi silami vred, se je očitno zadnja leta odločil za proces popuščanja napetosti, kar je bila ena glavnih značilnosti obdobja, ko je gibanje nastajalo in se razvijalo. Storjeni so bili prvi pomembnejši koraki pri razorože-vanju, čeprav gre za majhne poteze v primerjavi z vojašTcim potencialom, s katerim razpolaga svet vključno z neuvrščenimi državami. Pogledi na odnose med razvitimi in manj ali nerazvitimi državami so drugačni, dolžniška kriza ni več le problem zadolženih, ampak tudi upnikov, saj je dolgov po zadnjih podatkih že blizu 1200 milijard dolarjev in večina te astronomske vsote odpade na neuvrščene. Znani so predlogi, kako reševati problem odnosa med dolžniki in upniki, na primer Bakerjev plan, zamisel francoskega predsednika Mit-teranda. Politično življenje se demokratizira in vedno več se govori o človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V mnogih neuvrščenih državah je prav to na najnižji stopnji. Prav tako za gibanje ne bi bilo pozitivno, če bi še naprej apriorno napadalo vse, kar diši po Ameriki in njenih zaveznicah, čeprav utegnejo biti tudi na beograjski konferenci ostre zahteve, da gibanje posebej obsodi to ali ono državo, na primer Sovjetsko zvezo glede Afganistana, ZDA zaradi politike do srednjeameriških držav, Sirijo na eni in Izrael na drugi strani glede Libanona oziroma Palestincev. Na take spremembe v svetu in na pasti ter različne poglede mora Beograd računati, v tem pa je tudi del tveganja za uspeh konference, čeprav so jugoslovanski organizatorji v njen uspeh prepričani, prav tako pa najvišji predstavniki države zagotavljajo, da je konferenca dobro pripravljena in bo za nadaljnji razvoj gibanja odločilna. Praktičnost, ne filozofiranje Najvišja državna telesa so sprejela izhodišča za delo naše delegacije na 9. vrhunski kon-ferenefv Beogradu, ki jo bo vodil predsednik predsedstva države dr. Janez Drnovšek. Razen tega je Jugoslavija kot organizatorica konference pripravila osnutek sklepnega dokumenta, o katerem se morajo seveda izreči visoki predstavniki vlad neuvrščenih držav, še posebej pa zunanji ministri in na sami konferenci šefi vlad in držav. Jugoslavija zagovarja, da bi morala konferenca sprejeti kratek, jedrnat, praktičen in uporaben dokument, dolg največ deset strani, razen tega pa naj bi samit neuvrščenih v Beogradu sprejel še okrog 20 krajših resolucij, vezanih na določena področja. Ali bo šel ta predlog skozi proceduro in bo naletel na soglasje, je težko reči. Še vedno so namreč prisotne težnje, da bi tudi v Beogradu po stari praksi sprejeli 300 strani dolgo, razvlečeno in vseobsegajoče besedilo, ki pa ponavadi nima, vsaj tako je praksa pokazala, praktične in operativne vrednosti. Jugoslavija zagovarja, da mora neuvrščeno gibanje stopiti odločneje v igro za nadaljevanje popuščanja napetosti in zmanjševanja oboroževalne tekme, kar bo trd oreh, saj so med neuvrščenimi mnoge države, ki se šele oboro-žujejo, bodisi zaradi notranjih ali zunanjih napetosti. Menimo, da bi moralo biti gibanje prav tu zelo dejavno in samostojno, nevezano na to ali ono stran (vzhod tudi sam sedaj ne kaže več prevelikega zanimanja, da bi bili neuvrščeni privesek njihovega bloka, čeprav so take želje pri mnogih državah, predvsem pri tistih, ki so močno odvisne od vzhoda, zelo žive). Teh problemov se gibanje ne bi smelo več lotevati filozofsko, ideološko in podobno, ampak predvsem praktično. Gibanje bi moralo postati del celovitega dogovarjanja o reševanju dolžniške krize, vendar ne več tako neorganizirano, ampak organizirano in ne več le na relaciji jug - jug, ampak predvsem v odnosu med nerazvitim Jugom in razvitim severom. Sanse za to so, na kar kažejo zadnje poteze voditeljev razvitih držav in finančnih organizacij. Jugoslavija zagovarja krepitev vloge Organizacije združenih narodov (generalni sekretar De Cuellar bo gost na konferenci v Beogradu), prav tako pa meni, da mora deveti vrh spregovoriti tudi o varovanju človekovega okolja, o človekovih in državljanskih pravicah, ilegalni trgovini z mamili ter terorizmu, kar ni le zadeva držav v razvoju in neuvrščenih, ampak vsega sveta. Koliko tega bo Jugoslaviji, ki bo naslednje obdobje predsedujoča v gibanju, uspelo uveljaviti na osnovi popolnega konsenza, ki je način dela konference, bo znano že po sestanku zunanjih ministrov, ki se bo začel predvidoma že danes. Jugoslavija naj bi ponovno utrdila svojo vlogo v gibanju in ga povezala s splošnimi gibanji v svetu, razbila filozofijo, da je neuvrščenost sodelovanje revnih, ne pa sodelovanje revnih z bogatimi. Zakaj posebej poudarjati prav to. V Beogradu ne bodo sejali le neuvrščeni, ampak bodo tukaj tudi številni opazovalci in predstavniki držav in organizacij, ki sicer z gibanjem nimajo kaj prida zveze. Na samitu bodo zastopniki večine vzhodnih držav s Sovjetsko zvezo na čelu pa zahoda, vključno z delegacijo ZDA. Prihajajo evropske nevtralne države, s katerimi imamo ali naj bi imeli mi trdnejše vezi, kar nekaj sto pa bo poročevalcev, ki jih ne bo zanimala samo konferena-ca, ampak predvsem Jugoslavija z vsemi svojimi svetlimi in temnimi obrazi. Kolikor imamo sedaj informacij o tej plati, jo organizatorji v določenih ozirih zanemarjajo. Predvsem pa je želja, vsaj naše države, da se vrh ne bi spremenil v dolgovezne celodnevne in nočne seje, ampak bi vsak voditelj države povedal tisto, kar je najpomembnejše. Zna pa se zgoditi, da nekateri tudi tokrat ne bodo mogli iz svoje kože in govorili ter utrujali druge ure in ure. Pravico govornice imajo vse članice in posebni gostje. Če jih bo govorilo sto in vsak le 10 minut, je to že zajeten seštevek minut. Bodo stroški poplačani Konferenca bo za Jugoslavijo težak finančni zalogaj, čeprav je slišati prepričevanja, da cena organizacije sploh ni problem. Marsikdo je imel ob organizaciji konference velike apetite in želel zgraditi tudi tisto, kar ne sodi strogo h konferenci. To je pač jugoslovanska razvada, rojena in živa ob organizaciji velikih prireditev in shodov. Človek se ne more ze-nebiti vtisa, da gre tudi za nepotrebno razmetavnje denarja, čeprav s tem konference nihče ne želi postavljati pod vprašaj. Po zagotovilih zveznega sekretariata za zunanje zadeve bo konferenca sama stala maksimalno 6 milijonov dolarjev, vendar bodo stroški, upoštevaje vse, kar so v Beogradu zgradili, neprimerno višji. Slovenija zameri in to je tudi jasno povedala, da smo uvažali tudi tisto, kar znamo narediti doma, da organizatorji konference niso znali ali hoteli pritegniti k sodelovanju domače gospodarstvo, za katerega bi bila lahko beograjska konferenca zadovoljiva promocija. Oraganizatorji pravijo, da sploh ne gre za raz-sipništvo, da se bodo naložbe obrestovale, da bodo marsikaj prispevale tudi države udeleženke (od nekaterih prav pretiranih prispevkov ne moremo pričakovati), natačne številke, koliko desetin milijard pa bo vse skupaj stalo, pa ne vemo. Tudi odgovorni za organizacijo konference jo v svojih zadnjih izjavah niso povedali. Zato nam ostaja upanje, da bo konferenca uspela vsaj po vsebinski plati, da bo Jugoslavija dobila s samitom potreben mednarodni politični kapital, ki ga v teh časih resnično potrebuje, saj ga je prehitro in nespametno zapravila. J. Košnjek Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze Kmečke zahteve na političnem mitingu Zminec, 29. avgusta - Pred skupščino SFRJ se je v ponedeljek začela sezona jesenskih mitingov. "Otvoritvena čast" je pripadla kmetom. Čeprav so obljubljali, da bodo prišli iz vse Jugoslavije, je v večini delov države le prevladal razum, tako da se je nazadnje zbralo le okrog dva tisoč nezadovoljnih kmetov iz 12 vasi južne Vojvodine ter iz nekaterih vasi ožje Srbije in Kosova. Slika je bila podobna kot na Bi lahko kmečki miting uvrstili v scenarij za rušitev Markovičeve vlade? prejšnjih mitingih: tudi tokrat ni šlo brez slik znanih srbskih politikov (Miloševič, Jovič, Tri-funovič), pozornost pa je zbu-dil predvsem transparent z -Prav ,ahk vsaj izg|edai0 zemljevidom Jugoslavije. Na je tako sicer tudi *■ ni. območju Srb.je in Črne gore je mam več nobenega zaupanja v bilo narisano rdeče jabolko z Markovičevo vlado. Nekateri jugoslovansko zastavo, na ob "ločju Makedonije in Bosne in Hercegovine zeleno jabolko, na območju Slovenije in Hrvatske pa gnila hruška. Kmetje so izrazili nezadovoljstvo nad kmetijsko politiko v državi in med drugim zahtevali, naj vlada pripravi kratkoročne in dolgoročne ukrepe za izboljšanje razmer v kmetijstvu, potem pa so se mirno razšli. Ivan Oman, predsednik Slo njeni ukrepi, še zlasti tisti o razprodaji blagovnih rezerv (moka, sladkor, olje), so bili povsem nesmiselni." Kaj menite o ustanavljanju jugoslovanske kmečke zveze? "Slovenija je očitno okužila tudi druge dele države. Ustanovitev zveze na ravni države bo smiselna šele tedaj, ko bodo venske kmečke zveze, ki je mi- takšne zveze zaživele po vseh «ng spremljal od daleč, s po- republikah. V Vojvodini so že močjo televizijske slike, pravi: ustanovili tri občinske zveze V kmečki zvezi se strinjamo, kmalu bodo tudi pokrajinsko! da so zahteve, ki so jih kmetje Na Hrvatskem deluje poseben Prebrali pred skupščino SFRJ, odbor pri Socialistični zvezi..." opravičene in da bi jih bilo tre-______ Kako ocenjujete sveženj kmetijskih ukrepov, ki jih za jesen pripravlja zvezna vlada? ba uresničiti, vendar z mitingi kmetijskih problemov ne bomo rešili, Sicer pa to ni bil kmečki, arnpak bolj politični miting, na katerem so bile dobro vidne Predvsem Miloševićeve slike. "Za vse, kar zdaj obljublja zanimivo je, da se mitinga niso izvršni svet, se mi zdi, da ne bo udeležili kmetje iz severne Voj- uresničeno; sicer pa ukrepi ne vodine niti ne tisti, ki v Vojvo- bodo rešili kmetijskih proble-dini ustanavljajo kmečko zve- mov vse dotlej, dokler ne bo z°" ustavljena inflacija. Za kmeta je glavni problem, da mu inflacija "požre" pol dohodka oz. pol priznane cene." Eden od ukrepov zadeva zaščitne cene kmetijskih pridelkov. Po novem naj hi jih določali mesečno in jih usklajevali z rastjo inflacije. "Ob 30 - odstotni mesečni inflaciji tudi to ne pomeni veliko, kmet bo Še naprej zgubljal. Določitev zaščitne cene pšenice za prihodnje leto je popolni nesmisel, razen v primeru, če bi vlada povedala ceno v trdni valuti. V dinarjih nihče več ne računa, edina priznana valuta je marka." Zvezna vlada naj bi z nekaterimi ukrepi odpravila razlike med zasebnim in družbenim kmetij- stvom. Ali verjamete v izenačitev pogojev? "Samo delno. Prvi pogoj za enakopravnost je, da tudi kmetija postane "pravna oseba". Izenačitev pogojev gospodarjenja pa lahko prinese kmetijam tudi negativne posledice, predvsem večje dajatve. Družbeno kmetijstvo je pogosto v izgubah prav zaradi dajatev, ki so skorajda enake kot za ostale gospodarske panoge." Kakšni bodo učinki tega, da bodo kmetje lahko kupovali nadomestne dele brez plačila prometnega davka? "O tem sem se na radgonskem sejmu pogovarjal tudi s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Zivkom Preglom. Dejal sem mu, da bo to pomenilo le malenkostno znižanje izdatkov kmetijske pridelave, ne pa rešitev." Z velikimi črkami smo lahko prebrali, da bo kmetija po novem lahko tudi podjetje, ki bo imelo tudi možnost zaposlovanja. Verjamete v to? "O tem lahko samo lepo govorimo. Kmetija (čeprav nima statusa pravne osebe) je že zdaj kot majhno podjetje, ki pa z desetimi hektari kmetijskih zemljišč komaj omogoča polno zaposlitev dvema in ne daje prav nobenih možnosti, da bi zaposlovala še druge." C. Zaplotnik Polletni gospodarski rezultati Slika s skrivnostnimi tančicami Radovljica, 28. avgusta - Ko je radovljiški izvršni svet v torek obravnaval analizo doseženih gospodarskih rezultatov v letošnjem Prvem polletju, je pravzaprav opravil eno od rutinskih nalog in "Prejel sklep, kakršnega je že večkrat doslej: sprejme se analiza... Občinska vlada, ki se je že takoj na začetku odrekla temu, da bi pešala štrene gospodarstvu, kaj drugega tudi ni mogla storiti - ne le zaradi svoje načelnosti, ampak tudi zato, ker rezultati niso povsem primerljivi z lanskimi in je tudi obračunski sistem takšen, da 8a je mogoče prilagoditi vsakršnim razmeram. ... _ Že podatki o obsegu industrijske proizvodnje so precej var-J'vi, še posebej za tiste organizacije, ki so količino nadomestile z zahtevnostjo in kakovostjo. V Elanu je bila količinska proizvodna v letošnjem prvem polletju resda nekoliko manjša (tudi zara-~j zimskega kolektivnega dopusta v nekaterih obratih), vendar Pa ne kar za 19 odstotkov kot izkazuje suhoparna statistika. Da (m Za. '8ro številk in ne za realno sliko, je opozoril Alojz Pintar g*an izvršnega sveta in delavec Elana), ki je dejal, da so nekdaj v £'<|nu naredili več manjših plovil, zdaj pa delajo večje, boljše, zahtevnejše in dražje. Številke pa so ostale številke in statistika -riajvečja laž! Podobno je v turizmu. Podatki o številu gostov in "očitev bolj malo povedo, če ne vemo za to, koliko so gostje zapravili, kolikšen je zaslužek na gosta... Med gosti so precejšnje razlike, en premožen in zapravljiv gost odtehta avtobus najslabših turistov, statistika pa šteje po svoje in povzroča nesmisle, s katerimi se mora med drugim ubadati tudi občinska vlada. Da je treba tudi polletne finančne rezultate poslovanja obravnavati z rezervo, ne piše le v analizi, ki jo je pripravil komite za družbeni in prostorski razvoj, ampak je mogoče sklepati tudi iz nekaterih podatkov. KŽK-jeva temeljna organizacija-Ko-operacija Radovljica, ki je še ob zaključnem računu za minulo leto izkazovala izgubo, je po novih, bistveno spremenjenih obračunskih predpisih, v samem občinskem vrhu: po dohodku in dobičku na delavca je na drugem mestu (za Kemično tovarno Pod-nart), po akumulaciji na zaposlenega pa celo na prvem mestu (pred kemično tovarno, Plamenom in dvema gozdarskima tozdo-ma). In drugo, kar vzbuja dvome: še lani izjemno uspešna HTP-jeva temeljna organizacija Igralnica, ki je celo v delegatskih klopeh dvigovala prah zaradi dobrih plač, je po polletnem obračunu z 275 milijoni dinarjev "minusa" na listi zgubarjev, na kateri so še LIP - tczd Podnart (550 milijonov), Vezenine - tozd Konfekcija (13 milijonov), Planum - tozd Kobla (286 milijonov), Živila -tozd Bled (289 milijonov), novoustanovljeno zasebno podjetje Panter (35 milijonov) in Kompas - tozd Bohinj 659 milijonov). C. Zaplotnik Železarna ni v izgubi, pač pa enajst drugih Jfsenice, avgusta "lišk" V informaciji o polletnem gospodarjenju v jese- kmalu pa jo se dru- J^ški občini, ki jo je ta teden obravnaval izvršni svet, kmalu pa o tudi skupščina, so tudi podatki o letošnjih izgubah. Železarna J* tokrat izvlekla brez rdečih številk, pač pa jih je izkazalo 11 dr del J-ani je izgubo prikazalo 8 lovnih organizacij, izguba pa J,e Pomenila 9,5 odstotka dose-J"ega dohodka. Čeravno je iz-* ,barJev letos več in izguba v Pomeri z lani vrednostno za 47 ostotkov višja, se je realno tanjšata, saj pomeni le 7 od- bi k v dohodka' Letošnji iz-|,barji so Elektrarna Moste, pi- ro Žirovnica, Izolirka, J'01, trije tozdi Gradbinca, ortna zadruga Gradnja Tran-stv' Gorenjkin tozd Gostin-B(y°' hotel Špik in Železniško sospodarstvo. rek dve tretjini izgube gre £ rovaš Elektro Žirovnice in ^zniškega gospodarstva. Pr-e| ,Je rezultat znanih težav v -Jll^ogospodarstvu, ki ga pe- stijo visoki stroški, ocenili so tudi visoke negativne učinke revalorizacije, rast cen pa je močno zaostajala za cenami industrijskih izdelkov. Tudi pri železnici so se zaman trudili za sprotnejše popravke cen, razen tega pa na tirih močno upada število potnikov in prevoz tovora. Železniško gospodarstvo je v takem položaju, da komajda še zmore vzdrževanje, nujno potrebne naložbe pa odlaga v nedogled. V Izolirki, ki jo nameravajo preseliti iz občine, je obseg proizvodnje komaj obsegel tri četrtine lanskega, saj je upadlo povpraševanje po njihovih izdelkih (zaradi krize v gradbeništvu), bremeni pa jih tudi veli- ko neplačane realizacije. Gradbenikom na Jesenicah ni dosti bolje kot drugje, čeprav so zadnje čase dobili dovolj naročil, da bodo obstali, toda na račun nižjih cen. Tepejo pa jih povečani stroški. Tudi Elim je v proizvodnih, organizacijskih in kadrovskih težavah. V prvem polletju jih je doletela nizka zasedenost proizvodnih zmogljivosti, ker so dobili premalo naročil. D. Ž. V radovljiški občini Dražje komunalne storitve Radovljica, 28. avgusta - Občinski izvršni svet je na torkovi seji soglašal s predlogom Komunalnega gospodarstva Radovljica o novi podražitvi komunalnih storitev. Nove cene začnejo veljati danes, 1. septembra. Vodarina je dražja za 129 odstotkov, kanalščina za 73, smetarina za 98, biološko in mehansko čiščenje odplak pa za 100 odstotkov. Primerjave kažejo, da se je vodarina v enem letu, med lanskim in letošnjim julijem, podražila za 860 odstotkov, kanalščina za 1379 in smetarina za 957 odstotkov. Cene v gradbeništvu so v tem času porasle za 970 odstotkov, cene na drobno za 812, cene industrijskih izdelkov za 968 odstotkov, osebni dohodki pa so se povečali za 1125 odstotkov. c-z- Projekt Optima že otipljiv Septembra razpis za podjetniške ideje Škofja Loka, 29. avgusta - Čeprav nekaj veljajo le končni rezultati, v tem primeru večji dobiček podjetij, v katerih so se škofjeloški poslovneži s pomočjo uglednih strokovnjakov iz YUGEA odločili najprej preskusiti recept za uspeh, je spomladi začet projekt Optima vendarle že otipljiv. Diagnostični študiji za žirovsko Etiketo in Niko iz Železnikov sta že pripravljeni, do srede septembra bosta še hotaveljski Marmor in Loške tovarne hladilnikov. Študije kažejo "črne točke" sedanjega poslovanja, na njihovi osnovi bodo nastali konkretni načrti za izboljšanje. Vzporedno z aktivnostmi v teh prvih štirih podjetjih pa bo oktobra ugledala dan tudi makro študija za celo loško občino, iz katere bo bržčas izšel model trženja občine. To je tudi ena od dodatnih aktivnosti, za katere so se v loški občini odločili zunaj pomladi sprejetega programa. Med te aktivnosti sodijo še strokovni ogledi uspešnih podjetij v Avstriji in Italiji za poslovodne delavce loških podjetij, razpis možnosti izdelave podjetniških idej za vse občane (v sežanski občini so bojda na ta način dobili okroglo petdeset projektov), izdelava projekta dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, anketa o poslovanju v podjetjih, ki niso vključena v projekt Optima ter oblikovanje kadrovske evidence in ekipe strokovnjakov v občini. To so tako po strokovni, organizacijski kot denarni plati vsekakor zahtevne naloge, ki jih doslej finančno najizdatneje podpira občinska raziskovalna skupnost in proračun. Ločani se zanašajo tudi na pomoč banke pri nagrajevanju dobrih idej oziroma uresničevanju projektov, medtem ko ima občinski komite za družbeno planiranje in urejanje prostora, že naročilo izvršnega sveta, da kot pomoč novopečenim podjetnikom oziroma podjetjem pripravi enotna merila olajšav pri davkih in prispevkih, ki so v občinski pristojnosti. V zvezi s spodbujanjem podjetništva je iz izvršnega sveta ponovno prišla pobuda za reorganizacijo medobčinske gospodarske zbornice, ki bi morala postati srce gorenjskega podjetništva, mesto, kjer se bodo zbirale nove ideje in našle stroko-ne poti za uresničitev. Hkrati s tem je bila izpostavljena tudi misel, da bi se nekdo v loški občinski hiši poklicno ukvarjal s trženjem "občine", ki bi morala prerasti ozko administrativno poslanstvo, se tudi začeti obnašati bolj podjetniško. Skratka, čeprav je še veliko nedorečenega, so prvi koraki k večji poslovnosti že narejeni. H. Jelovčan Sicer pa je to narodnostno najbolj čista občina Ločani "izvažajo" pamet Škofja Loka, 29. avgusta - Ko so člani loškega izvršnega svvta prejšnjikrat govorili o kadrovski politiki v občini ter s tem v zvezi tudi o nizki povprečni izobrazbeni strukturi zaposlenih, jih je Še posebej zanimalo dvoje: koliko (izobraženih) ljudi se iz občine vozi na delo drugam ter koliko delavcev iz drugih republik služi kruh v loških podjetjih. Odgovora sta danes prišla na mizo. Predsednik izvršnega sveta Brane Mohorič je povedal, da iz občine vsak dan odhaja 320 izobraženih ljudi, od teh jih je 140 s šesto oziroma višjo sto pnjo strokovne izobrazbe, 180 pa s sedmo ali osmo stopnjo. Pomeni, da Škofja Loka kar dobršen del svoje pameti "izvaža" drugam, medtem ko v menjavo dobiva zelo malo oziroma nič; le 61 ljudi prihaja delat v Škofjo Loko iz sosednjih občin. Ob tuj zgovorne primerjavi se vsekakor velja zamisliti. Odgovor na drugo vprašanje je loški izvršni svet terjal od strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Gorenjske. Vodja skupnosti Slavko Kalan je postregel s podatki iz popisa 1981 leta, v katerih je zajeto stalno prebivalstvo po pripadnosti narodu, narodnosti ali etnični skupini, kar pa seveda ni enako številu zaposlenih neslovencev v loški občini. Razen tega v tej preglednici tudi niso zajeti ljudje, ki med Ločani začasno živijo in delajo. Slavko Kalan je sicer dejal, da bi se konkretne podatke o številu zaposlenih iz drugih republik dalo dobiti v delovnih kolektivih, vendar se skupnost za zaposlovanje boji nalepke oziroma očitkov, češ da smo se začeli preštevati. Podatke vsekakor lažje, bolj - upravičeno zahtevajo od podjetij v občinski kadrovski službi. Že sami podatki iz popisa prebivalstva, čeravno že rahlo zaprašeni, pa povedo, da je škofjeloška občina narodnostno najbolj čista na Gorenjskem, saj v njej živi dobrih 94 odstotkov Slovencev. Z nekaj desetinkami odstotka razlike ji je tik za petami radovljiška občina, medtem ko so ostale tri znatno bolj mešane. V trži-ški in kranjski občini je okroglo 89 odstotkov Slovencev, v jeseniški pa dobrih 78 odstotkov. H. Jelovčan Zadružna priznanja Ljubljana, 30. avgusta - Upravni odbor Zadružne zveze Slovenije je na nedavni seji določil dobitnike zadružnih priznanj za letošnje leto. Med 42 kmeti in zadružnimi delavci so tudi štirje Gorenjci: kmet Janez Čop iz kmetijske zadruge Bled, kmetica Štefka Pavlin iz TZO Naklo, kmet Franc Potočnik iz kmetijske zadruge Škofja Loka in direktor tržiške kmetijske zadruge Franc Sajovic. CZ. uredništvo tel. 21860 KDAJ JE ŽIVLJENJE KREDIT DRAGO? Takrat, ko človek ugotovi, da je lahko cena po treh mesecih kreditiranja višja od rasti inflacije! Pri Meblu vam dajemo na izbiro: To sta edina, a povsem nova pogoja prodaje pri nas. MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI! Nakup naših izdelkov z gotovino se splača! salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom) MHHiignnBHe Saloni Mebla: Nova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova. Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje Petek, 1. septembra 1989 KULTURA 5. stran (mmmmjmmGLAs Kako je z galerijsko in muzejsko dejavnostjo na Jesenicah? POSLEDICE DEHUMANIZIRANEGA ŽIVLJENJA V poletnem kramljanju z različnimi bolj ali manj odgovornimi osebnostmi na področju gorenjske kulture, se tokrat ustavljamo na Jesenicah. Pred mikrofon smo povabili Slavico Keržan-Osterman, ki vodi muzejsko in galerijsko dejavnost, področji, ki sta registrirani pri gledališču Tone Čufar. Kot se spomnim je bilo iz nedavne predstavitve Kosove graščine v Gorenjskem glasu, razvidno, da ste v galerijski politiki v poletnem času dali izključno prednost projektom, ki kakorkoli opozarjajo na slovensko kulturo v najširšem pomenu besede? "Galerijska dejavnost teče četrto leto in v tem času se je Program počasi izkristaliziral, kaj ljudi zanima..., predvsem pa seveda gledaš na nivo teh razstav. Prvenstveno se ne oziramo na to kaj je ljudem všeč, poznano je, da gre v tej smeri v veliki meri za realistične slike m podul.no, mi pa želimo skozi naše razstave čimbolj menjati področja, tehnike, teme... Zadnji dve poletni sezoni resda dajemo osnovni poudarek na zgodovini Slovencev, na zgodovini arhitekture, etnologiji, na razstavah, ki nas predstavljajo tujcem." v. Zgolj površno poznavanje vaših razstav bi mogoče marsikoga Postavilo v situacijo, ko bi govoril o hermetičnosti, mogoče celo 0 elitizmu. Včasih je menda ve-'jalo, da je potrebno razstave (kulturo) pripravljati "za ljudi"? "Gradimo na tem, da je potrebno iskati nove stvari in hkrati tipati teren. Izhajamo iz Posameznika in ne iz neke neopredeljene množice, kajti menim, da se skozi posameznika pride do vedno širšega sloja ljudi, ki to razumejo. Ni v redu, če je vse vsem všeč, mora priti do ustreznega dialoga, do .razhajanj..." Elitizem? "Očitki elitizma...mislim, da bi imela vsaka galerija rada prizvok elitizma. To gre razumeti predvsem kot skrb za neko svojo podobo, ki jo vsaka galerija išče. Nič slabega ne vidim v kolikor bi dobili takšen pridev. Do takšnih problemov še ni prišlo, čeprav smo bili v začetku v neke vrste konfliktu z Dolikom, kjer so se čutili ogrožene v smislu, da smo mi eliti-stična, profesionalna galerija in da Dolik potemtakem ne bi mogel biti več zanimiv. Konflikt smo rešili v zadovoljstvo obeh strani tako, da danes lahko govorimo celo o nekem dopolnjevanju programa. Upam si trditi, da nam danes naše razstave priznavajo tuši širše; včasih smo dobili naprimer pripombo tudi z borčevske strani, po njihovem bi namreč morali imeti več enobejevskih razstav, vendar moramo vedeti, da je to področje po eni strani pokrito že z stalno razstavo, po drugi strani pa tem dogodkom namenjamo prostor in čas ob različnih praznikih." Ob galerijski dejavnosti je vaše področje dela, kot ste rekli, vezano tudi na muzeje - Prešernova in Finžgarjeva hiša, Liz-njakova... Mar tudi ti objekti, če seveda izvzamemo redne obiske, praktično zaživijo samo ob dveh primerih - rojstni ali smrtni dnevi umetnikov ali pa takrat, ko zmanjka denarja za vzdrževanje? "Pri omenjenih objektih nas je prvenstveno vodila misel, da morajo biti hiše čiste, urejene, Pod drobnogledom likovne kritike PORTRETNI KROKIJI Včeraj, v četrtek, 31. avgusta so v kamniški Veroniki odprli novo razstavo. Z risbami in akvareli se predstavlja Bogdan Potnik, član domžalske likovne skupine Petra Lobode. Ocenjuje dr. Cene ____ Avguštin. Ni veliko slikarjev, ki bi bili po tematiki in načinih slikanja tako .Sestransko usmerjeni kol Bogdan Potnik. Njegov opus bogatijo kratke in figuralne upodobitve, tihožitja, portreti in karikature, upodobitve kulturnih, še posebej etnoloških spomenikov, itd. Potnikovi temeljni slikarski izrazili sta akvarel in tuš, uporablja P;i tudi tempero, se ukvarja z grafiko in še posebej z risbo. Tako so Pr- slikarjevi portretni krokiji vzor sproščene risbe in nadarjenosti (1' Kafakterizacijo figur in njihovo oblikovno skladnost. Prav to po-1 ločje Potnikovih prizadevanj je bilo doslej premalo poudarjeno, če-Prav predstavlja osnovo njegovi dojemljivosti za hitro opredelitev značilnih lastnosti tako krajinskega in figuralnega sveta. To velja tu-01 za področje uporabe barve, katere poglavitno izrazilo predstavlja P*i Bogdanu Potniku akvarel, čeprav se na tem, če rečemo, vsebinam področju obe slikarski zvrsti — risba in akvarel dopolnjujeta, P^'haju med njima tudi do prsih križanj. V mehko trivo kolorita se **aj pa /daj zaje ostra črta barve v strahu, da bi se mehkoba barvne-bogastva, brez nadzora ne razlila po slikarski ploskvi. Vendar se asneje to grafično delujoče ogrodje kompozicije začne počasi topiti neusmiljenem lužilu barve, ko ostro nadomesti barvna, tonsko še ..ed.no močna poudarjena lisa. Sklenjen obris še vedno ohranja ustavnost kompozicije, ki je značilna lasnost Potnikovega t. i. »trdega Kvarela«, kot ga sam imenuje. Najprej sporočilno, potem pa vedno bolj pogosto, nadomesti J|.CnJcnost obrisa mehkoba akvarel ne barve, ki se zdaj neovirano po .'Ilirski ploskvi in namesto individualno obarvanih »oprijemljivih« : lektov. ustvarja mehko delujoč barvni organizem, ki ga slikar Predeijuje / izrazom »mehki akvarel«. Le-ta še vedno ohranja stik z ^'Unim svetom, vendar ga spreminja v barvno impresijo. Nekdanje "J.I ali manj »objektivno gledanje na predmet oblikovanja se spre- c'ni v individualno obarvan vizualni vtis, obogaten z močnimi raz-r°'Qženjskimi prvinami. Potnikov »objektivizem« dobiva na ta na-( nvse bolj vsebinsko angažiran značaj. Podoben proces opažamo •11,1 Pri novejših slikarskih portretih. Podoba Fefike Mavrin iz Selišč r. Primer osebno zavzete in psihološko poglohjjene figuralne upodo-v'lye, ki se kaže v poudarjanju njegovih izstopajočih vrednot, iskanja sk ''nc r>a lut'' ''sle.ua videza notranjega bogastva, ki se nemalokrat Kr,vu za trdo skorjo človekovega zunanjega videza. l Poleg figure tudi krajina s svojim spreminjajočim se barvnim • PiBastvorri privlači slikarja. Njegova živahna in vedra paleta sledi le-lrn časom in se predaja njihovemu, z različnimi razpoloženji na-,olnJenemu ritmu. Po L,ioleg lepote narave je Bogdana Potnika že od prvih slikarskih km pritegovala naša kulturna dediščina, posebej slovenska Jyfcčka hiša z njenim slikovitim okoljem. To gradivo, obdelano v je'Cun- risbah in slikah, predstavlja poleg likovnih vrlin, kijih vsebu-uj dragocen dokument, ki bo seznanjal tudi naše zanamce o ustvaril, n'n dosežkih naše preteklosti, kijih /ob časa, žal, vedno bolj nače--'-;- KINO BLED 1. septembra amer. komedija ZABAVA PRI LARYJU ob 20. uri 2. septembra amer. komdija GADJE MATURI RAJO oh IS uri, angl. komedija NOČNA I/ MENA ob 20. uri 3. septembra amer. komdija ZABAVA PRI LA RYIJU ob 18. uri. angl. komedij;! NOČNA IZMENA ob 20, uri. amer. erot. film NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 22. uri 4. septembra amer. komedija PRIJE SIMPATIČNI VAGABUNDI ob 20. uri 5. septembra amer. komedija RIJE SIMPATIČNI VAGABUNDI ob 20. uri 6. septembra amer. akcij, film OPERACIJA ŠIMPANZ ob 20.uri 7. septem bra amer. komedija TRIJE SIMPATIČNI VAGABUNDI ob 2.0. uri JSJN9J3 OHINJSKA BISTU l C A 2. septembra amer. komedija ZABAVA PRI I.ARVIJU ob 20. uri. amer. erot. film NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 22. uri 3. sep tembra amer. komedija GAD.II MATURIRAJO ob 18. in 20. un 7. septembra amer. komedija [RIJE SIMPATIČNI VAGA BUNDI ob 20. uri Božo Benedik, podpredsednik komiteja za organizacijo svetovnega veslaškega prvenstva na Bledu: Blejska proga velja za najpravičnejšo na svetu Bled, 31. avgusta - Da je Bled svetovno veslaško središče, ki ima obilo izkušenj s prirejanjem najpomembnejših mednarodnih tekmovanj, nas prepriča že bežen pogled v bogato veslaško preteklost: leto 1956 - evropsko prvenstvo (tedaj svetovnih še ni bilo), 1966 - svetovno prvenstvo, 1971 - svetovno mladinsko prvenstvo, 1979 - (drugič) svetovno prvenstvo, 1986 - svetovno prvenstvo za veterane, 1989 -Bled še tretjič gosti najboljše veslače iz 38 držav sveta. Ko razmišljamo, s kom bi se pogovarjali pred začetkom jubilejnega, 15. svetovnega prvenstva, ki se bo začelo jutri in končalo v nedeljo, 10. septembra, ni težko izbrati. Božo Benedik, veslaški delavec z dolgoletnim stažem in dobrim poznavanjem razmer na Bledu in v veslaškem športu, je ime, ki je povezano z vsemi dosedanjimi velikimi veslaškimi prireditvami na Bledu in tudi s tokratnim prvenstvom, na katerem ga najdemo v vlogi podpredsednika organizacijskega komiteja. Božo, sodelovali ste pri pripravi vseh svetovnih prvenstev, ki so bila na Bledu. Kakšne razlike opažate, doživljate... ? "1956. leta, ko smo na Bledu organizirali prvo veliko mednarodno tekmovanje, evropsko prvenstvo, na katerem pa so sodelovali tudi veslači iz drugih kontinentov, smo se še učili in je bilo zelo veliko improvizacij. Že tedaj pa se je oblikovalo organizacijsko jedro, ki je sodelovalo pri pripravi in izvedbi vseh velikih tekmovanj, tudi svetovnega prvenstva, ki je bilo na Bledu pred desetimi leti. Pri organizacijskih poslih so nam do tedaj veliko pomagali veslaški zanesenjaki iz drugih veslaških središč Jugoslavije, pri letošnjem prvenstvu pa je večina bremena na plečih blejskih in slovenskih veslaških delavcev, iz drugih delov Jugoslavije je le nekaj sodnikov. Druga razlika med prvenstvi jc v tem, da je bilo na vsakem manj improvizacije, za vsako smo se pripravljali bolj načrtno in skrbno. Prvenstvo, ki je bilo na Bledu pred desetimi leti, je bilo organizacijsko in športno dobro izvedeno, vendar pa je kraj manj pridobil, kot je tokrat, ko so obnovljene nekatere ceste, zgrajena vpadnica, povečana Festivalna dvorana, preurejen re-gatni center, posodobljene veslaške naprave v Zaki, obnovljene številne javne in zasebne stavbe..." Ker se je mudilo, so se iskale tudi bližnjice. Domačini prav z vsem, kar se je naredilo na Bledu v okviru priprav na svetovno veslaško prvenstvo, le niso zadovoljni. "V zadnjem času je bilo v sredstvih javnega obveščanja tudi precej kritike. Mislim, da je bilo nekaj povsem opravičene. Pri posodabljanju infrastrukturnih objektov, še zlasti nekaterih cest, se je delalo zelo počasi; načrtovalci pa tudi niso zadosti upoštevali mnenja krajanov in prometnih organov." Čeprav Bled dobiva novo cestno vpadnico in četudi so nekatere ceste razširjene in obnovljene, ostaja promet še naprej šibka točka Bleda. Je mogoče pričakovati težave tudi v času prvenstva? "Prometna ureditev, kakršna bo med prvenstvom (nekatere ceste bodo enosmerne, ponekod bo promet omejen), bo težave precej ublažila, sicer pa pričakujemo najgostej-ši promet prihodnji konec tedna, ko bodo na jezeru finalni boji. Ne smemo si dovoliti, da bi katera od ekip ostala v prometnem vrvežu in da ne bi mogla pravočasno na start. To bi povzročilo hude zaplete." Bodo vsa gradbišča pospravljena do začetka prvenstva? "Vsa ne bodo. Trgovska hiša je zame prevelika in se mi zdi kot tujek v blejskem okolju. Ali imam prav ali ne, bo pokazala prihodnost."_ Je organizacijski komite uresničil vse, kar je načrtoval pred začetkom prvenstva? "Narejeno je vse, še celo nekaj več. Velika pridobitev je interna televizija, ki jo bo Bled lahko uporabljal tudi po končanem prvenstvu, če bo le finančno zmogel njeno delovanje." Zakaj velja blejska veslaška proga za najpravičnejšo na svetu? "Na Bledu je namreč zelo redko veter. Če pa veter že je, je za vse enak. Bočnih vetrov, ki najbolj motijo tekmovalce, praktično skorajda ni." Kakšna bo udeležba na prvenstvu? "Pozna se, da je poolimpijsko leto in da gre v številnih ekipah za menjavo tekmovalnih rodov. Zanimivo je, da je zelo veliko manjših ekip (dvojcev), ki se šele preverjajo. Osmercev je vsega devet, med njimi pa ni posadk Kanade, Nove Zelandije in Avstralije, ki so bile še pred nedavnim med najboljšimi na svetu. Nekoliko manj je tudi četvercev, izjemno močna in številčna pa je konkurenca v dvojcih in skifih. Skupno bo na prvenstvu nastopilo 850 veslačev in veslačic iz 38 držav sveta, okrog 300 do 400 pa bo še spremstva (trenerjev, zdravnikov, maserjev...)." Pričakujete tudi navijače? "Precej bo Angležev, Holandcev pa tudi Nemcev, ki bodo navijali za "svoj" osmerec. Ker imata možnosti za dobre uvrstitve tudi blejski posadki, dvojec s krmarjem in dvo-jec "brez", pričakujemo tudi veliko domačih navijačev. Predvidevamo, da se jih bo na finalu zbralo okrog deset tisoč." Kaj vas nekaj dni pred prvenstvom (z Božom Benedikom smo se pogovarjali v torek) najbolj skrbi? "Namestitev, prenočišča. Za športnike smo poskrbeli, ti bodo bivali na Bledu, razen Holandcev, ki bodo v Radovljici. Vprašanje pa je, kako bomo ustregli vsem ostalim - spremljevalcem, gostom in tudi navijačem, ki bi si radi ogledali finalne boje. Nekaj je pri vsem tem zanimivo: v drugih veslaških središčih na svetu ni problem, če se tekmovalci in vsi ostali vozijo do prizorišča deset ali petnajst kilometrov; na Bledu hočejo biti v bližini jezera. Tako so se navadili v preteklosti. Tokrat vsem ne bomo mogli ustreči, nekateri bodo verjetno zaradi tega tudi nezadovoljni." Svetovno prvenstvo je tudi dobra reklama za Bled in za blejski turizem. V koliko držav sveta bo "šla" televizijska slika? "Vse še ni povsem jasno; računamo, da v 13 ali 14 držav sveta. Pozna se, da je blejska prireditev v času televizijske vojne med zasebnimi in državnimi televizijskimi družbami. To je skusil že \Vimbeldon, zdaj to okuša še Bled. Pomembno je, da bodo prvenstvo prenašale glavne televizijske hiše, kot so angleški BBC, italijanski RAI pa nemška televizija..." Organizacijski komite je že napovedal, da ho "položil" račune pred družbo po končanem prvenstvu. Kakšen finančni rezultat napovedujete? "Rezultat bo pozitiven, bo pa precej tesno. Varčevali smo, kjer seje dalo; zagotoviti pa smo morali tisto, kar je na podlagi izkušenj dosedanjih prvenstvev postalo že domala obvezno." C. Zaplotnik Božje poslanstvo združeno z veseljem do gora Iztrgati Slovence iz pozabe Po enajstih letih službovanja v Črnomlju je služba zanesla Franceta Urbanijo v Dovško župnijo, na nekdanje delovno mesto Jakoba Aljaža. Dva dni po velikem praznovanju ob odkritju Aljaževega spomenika smo se ponovno oglasili v župnišču na Dovjem. Ko smo povprašali po gospodu Urbaniji, nam je nasmejan in v delovni obleki prišel nasproti:" Oprostite, ker sem takole delavno napravljen, ste me zmotili ravno sredi pospravljanja nedeljskega prireditvenega prostora..." Ni ravno vsakdanja navada, da bi lahko v neverskem časopisju redno prebirali informacije iz življenja teistov, zato so verjetno priložnosti, kot ta, ki se je ponudila z odkritjem spomenika človeku, ki je bil ob vsem ostalem ali predvsem tudi župnik, še toliko bolj zanimive. Ravno na primeru Aljaža se na nek način najlepše združujejo tako kulturne vrednote, domovinska skrb, slovenstvo kot božje poslanstvo. Še preden smo se namenili na pogovor k sedanjemu Dov-škemu župniku smo se lahko tako na nedeljski prireditvi kot v pogovorih s posameznimi domačini prepričali, da France Urbanija resnično sodi v ta konec Slovenije. Sicer pa se lahko o tem pripričate tudi sami, kajti iz sicer veliko daljšega klepeta, smo za objavo pripravili sledeča razmišljanja: Ste že uspeli urediti vse vtise, ki so povezani s tukajšnjim velikim nedeljskim slavjem? "Zaenkrat še bolj sprejemam vtise drugih ljudi, kot pa da bi urejel svoje lastne. Moram reči, da so se moja pričakovanja večinoma uresničila. Bolj mero-dajen se mi od teh zdi odmev ljudi ali je bilo celotno slavje upravičeno ali ne. Da je bila sama ideja popolnoma opravičljiva sem bil prepričan, še preden smo sploh začeli z misijo postavljati spomenik. Predvsem sem vesel tega, da smo se našli ljudje, ki smo sicer po nazoru, prepričanju, po gledanju na vero zelo različnih misli, vendar nas druži skupaj prizadevanje, da bi bilo lepo in, da bi pravica zmagovala." zna, če pa je v določeno stvar, bom rekel slikovito, zaljubljen, mu pomagajmo, da bo prišel iz zaljubljenosti v ljubezen, kajti če ostane zgolj na stopnji zaljubljenosti gre za zelo omahljivo, nestalno zadevo. Tako, da nikakor ne bi rekel, da je Aljaž preveč poudarjen, prej bi celo rekel, da naj ta poudarjenost Aljaževega pomena za naš narod, spodbudi, da bi iz pozabe iztrgali še druge velike Slovence." Ob pripravljanju nedeljske proslave ste menda odkrili tudi več drugih, nealjaževskih zanimivosti? "V želji, da bi bil na dan prireditve tudi kraj sam kolikor toliko lep, smo odkrili pod ometi slike, vrednote, ki so naše prednike verjetno držale zelo pokonci." Danes kot duhovnik Kot sem uspel pred dvemi dnevi slišati od domačinov, vas mnogi proglašajo kar za novega Aljaža, govorijo o človeški toploti, ljubezni do gora...? "No, verjetno se prav vsi v vasi s tem ne strinjajo. Moje mišljenje je, da duhovnik, še posebno pa potem, ko enkrat postane tudi župnik ne more biti povsod priljubljen ali pa bo barantal z resnico. Poglejte samo Aljaža, danes vsi pravijo priljubljen, če pa gledamo njegova pisma na škofijo, planinsko zvezo Slovenije, njegovo kroniko, ki bo predvidoma koncem leta izšla v redakciji profesorja Svoljšaka, vidimo, da sploh ni bil povsod priljubljen, da je dostikrat z grenko- Sedanji dovški župnik na svečanem nedeljskem somaševanju Foto: Gorazd Šinik Nekaj Aljaževskega. Kako komentirate govorice, da se z Aljažem pretirava - ime ulice, šole, domov... sedaj pa še spomenik? . "Zanimivo vprašanje. Naj povem misel, ki je za nas duhovnike še posebno žgečkljiva kako je namreč porasla gesta, da se otrokom daje ime Aljaž. Eden naših duhovnikov, ki je sicer zelo pri vrhu, se pogosto razburja, češ ljudje ne poznajo, ne vedo da Aljaž ni ime, je priimek...Sam zagovarjam mišljenje, da gre za priljubljenost. Mislim, da ljudje prav dobro vedo, da je Aljaž priimek, da pa vseeno želijo dati svojim otrokom že na začetku življenja, da tako rečem, nekaj aljaževskega." Gre mogoče v tem iskati vsaj iskrico pretiravanja? "Vprašanje je kdaj začne človek pretiravati. Sam mslim, da nekdo lahko pretirava takrat, vkolikor določene stvari ne po- bo ugotavljal mnoge stvari. Kar se pa tiče moje primerjave z Aljažem - eden prvih, ki jo je na glas povedal je bil naš nadškof pa sem mu rekel, da s tem dela krivico Aljažu, da ne pozna dovolj Aljaža in da ne pozna dovolj mene." Določene skupne poteze pa imate kljub vsemu, vsaj gore naprimer? "Tega ne tajim. Zanimivo je, da sem se srečal z Aljažem že v času študija, ko sem bil aktiven v planinski bratovščini Janka Mlakarja in prva razstava, ki smo jo naredili je bila v spomin na Jakoba Aljaža." Kolikokrat ste bili na Triglavu? "To je zelo pogosto vprašanje. V začetku nisem vodil kakšnih posebnih evidenc pohodov v gore, vendar upam zatrditi, da najmanj sedemdeset-krat." Dovje je v bistvu majhna vas in potemtakem se mora, še toliko bolj, če gre za tradicionalno naselje, vloga župnika dobro poznati. France Urbanija, župnik na Dovjem Verjetno vloga presega zgolj cerkvena opravila? "Danes duhovnik, hvala bogu, nima več na tolikih področjih tako močne vloge kot jo je imel, se vsaj lahko določenim vprašanjem bolj posveča. Res pa je, da prihajamo v neke vrsto stisko, ko so ljudje vedn° bolj nezainteresirani, kar ugc tavljajo naprimer tudi prosvetni delavci." Dolgčas kot neznanka Vam je kot članu planinskega društva Dovje - Mojstrana kaj več poznanega o dozdevnem, n' preveč kvalitetnem, sodelovanji1 med vašim društvom in Triglav skim narodnim parkom? "Moram reči, da sem prese; nečen nad vprašanjem, kajtj kolikor je meni poznano, m prišlo do kakšnih večjih težav pri našem medsebojnem sodelovanju, več o tem pa bi verjetno morali vprašati ali predse^' nika odbora za postavitev spomenika ali predsednika našega planinskega društva." Dolgčas vam verjetno v Do»" jem ni. Kako pravzaprav izgled* povprečen delovni dan tukajŠ' njega župnika? "Za besedo dolgčas res n* vem. Moj dan se ponavadi pff čne ob 4.30, sledijo jutranja molitve, okrog 7. ure ima"1 zajtrk in potem gre po vnfl' prejšnjem dnevnem redu. E"' krat na teden sem cel dan n? razpolago ljudem, sicer pa p1"1' de na vrsto kakšno pisanj*! uradovanje, fizično del0, opoldne si pripravim kosil0, kajti gospodinjo imam sam0 ob koncu tedna. Popoldne ot»/ čajno tudi kakšno delo zunaj' zvečer ob 19. uri maša, kasnej'j še ure pa tako hitro minejo." J Poznano je, da je bila po voj"1 cerkev pri nas povsem odstaiij4" na iz javnega življenja. V i$ njem času pa gre opažati le n?' ko otoplitev odnosov, verski tis" je dostopen na kioskih skupaj1 drugimi Časopisi, priznava s'' Božič in nenazadnje neko si"'; boliko gre verjetno iskati tud1 na nedeljski prireditvi, ko $li sedela skupaj visok cerkveni d°' stojanstvenik in partijski funk' cionar? "To je neka normalizacija,'1' stega kar naj bi bilo življenj* Nikogar ne moremo prisil'11' da bi hodil v cerkev, nikog3 ne moremo za za ušesa vleč| J nebesa, ravno pa tako ne tud' | druga nebesa, če bi tako reke1 Čemu? Vsak kulturni delave^ tudi politik bi moral čutiti utf'r Ste res dali zapečatiti svoj »r levizijski sprejemnik? "Da. Ko sem razmišljal, W ko bom sam nekaj prispeval t spomenik, ko že druge vsa dan tako prepričujem, sem s odločil, da enostavno dam ^ pečatiti televizor in spomeni'' namenim mesečne TV prispe' ke enega leta. No, če je kaj ^\ zanimivega na televiziji si že * no oddajo vseeno lahko op dam pri kakšnem domaČi"11' ljudje me vabijo... Vine BešJ«' Vi in ti, tovariš in gospod Starejše generacije še pomnijo, kako ostro so bile nekdaj zarisane meje med ti in vi, koga je bilo celo potrebno onikati, koga nagovarjati milostljivi gospod in koga zgolj po imenu. Nekdanja gospoda dežele kranjske je ljudi svojega stanu s primernim spoštovanjem vikala, do služinčadi se je rezervirano obračala s polvika-njem (Micka, mi boste prinesla...), za navadnega berača pri zadnjih vratih pa je bilo dobro Velibor Stojanov: »Z gospodi nagovarjam kake znance svojih staršev, strice, pa zdravnika, tovariši pa so oni v šoli. Vse te tudi vikam, medtem ko tikam starše in vrstnike. Opažam, da tudi starši večidel uporabljajo tikanje.« Adolf Sitar: »S tovariši ogovarjam vse starejše sodelavce, s katerimi imam opravka na delovnem mestu, gospodov pa ne poznam, čeprav bo morda treba o tem vsak čas spremeniti prepričanje. Kar pa zadeva tikanje in vikanje, slednje uporabljam v občevanju s starejšimi od sebe, tikam pa vrstnike in mlajše.« Cilka Kadak: »Ne tovariš ne gospod mi ne gresta z jezika, ljudi bodisi tikam ali vikam. Ne da bi mi bilo pod čast kogarkoli tako nagovoriti, toda tako sem pač vzgojena in navajena. « kar ti. Dandanašnje navade so kajpada povsem drugačne. Z gospodi nagovarjamo kvečjemu duhovnike ali kakega doktorja, tovariš pred imenom je že fraza, ki ima z resničnim tovarištvom bolj malo opraviti. Tovarišica (v šoli in vrtcu) pa je veliko več kot le nagovor. Kdaj vikanje in kdaj tikanje, nas podrobno poučujejo bontoni, toda življenje se bolj malo ravna po njih. Andreja Mavric: »Tovariši so v šoli, gospe pa zame starejše sosede in znanke. Ti rečem mami in prijateljicam, vi pa stari mami.« Marko Ožek: »Tovariš nagovovarjamo učitelje v šoli, gospoda pa komajda kdaj uporabljam, no, na primer gospod miličnik. V pogovorih ljudi večinoma tikam, imam pač bolj opravka z vrstniki. Tudi starše tikam in smešno se mi zdi, če jih kdo vika.« . Saša K um p »Mi smo še bolj starega kova. A kar zadeva tovariša ali gospoda, mi nista simpatična ne prvi ne drugi. Tovariš je izgubil na nekdanjem pomenu, gospodje in gospe pa so tako že izumrli, zato ljudi najraje kličem po imenu ali po priimku. V občevanju z ljudmi tudi veliko uporabljam tikanje. Hitro namreč skušam navezti stik s človekom in če mi postane blizu, ga tikam.« D. Z. Žlebir Foto: G. Šinik /© ljubljanska banka GORENJC FORMU RIHRANKA BLIŽA SE JESEN! KAJ PA OZIMNICA IN KURJAVA? V Gorenjski banki vam za ta namen nudimo kredit, pri katerem je obrestna mera enaka stopnji revalorizacije, kateri prištejemo še 3 % realno obrestno mero. Doba vračanja kredita je 6 mesecev. PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDNC FRANC FENDE Ne mislim tule pisati kako prijazno se smehljajo prodajalci pri kranjskem Merkurju. Pri nobenem se ne, ne tukaj v Železnim sredi mesta, ne v Grad-binki na Primskovem, ne kje drugje. Kajti oni ne prodajajo svilenih kombinežc ali dišečih kremic in pomad, temveč blago, ki zahteva v prodaji resne, preudarne, strokovno podkovane ljudi. Tu govori stroka pa naj gre za navadne žeblje ali za najbolj kompliciran aparat. Tudi poceni niso, raje včasih dražji kot v kakšni drugi, slabše založeni trgovini s podobnim blagom, kjer počasneje nabavljajo in seveda prodajne cene dlje ostajajo "stare". Zato pa je ponudba tu ko.pletna, in skoraj se ne more zgoditi, da tu nečesa, kar od Merkurja pričakujete, nimajo. In zakaj se je poslovodja kranjskega Merkurja - Železni- ĆVEK Medicinske sestre so naslednice Dinastije Tako zelo priljubljena serija Dinastija dobiva naslednico: nova serija producenta Arona Spellinga se dogaja v neki bolnišnici in je že zdaj v Ameriki izredno priljubljena, zdaj pa jo bo odkupila britanska televizija. Govori seveda o ljubezenskih spletkah medicinskih sester, tako da je predstavnica ameriškega združenja medicinskih sester že protestirala, češ da je emisija naravnost grozna, saj prikazuje zgolj erotične scene sester, ki opravljajo tako humano delo... ne na vrhu Jelenovega klanca znašel v naši rubriki med prijaznimi ljudmi? Zato, ker je bil s svojo sobotno ekipo delavcev vred silno razumevajoč do ene same stranke. Takole je bilo. Pol ure potem, ko so v soboto ob dvanajstih kot običajno trgovino zaprli, se je po telefonu oglasilo kot klic na pomoč: "Lepo vas prosim, bodite tako prijazni, danes vlečemo grušt na hišo, pa fmo pozabili na široke tesarske "klanfe". Bi mi jih hoteli še dati?!" Vsak, ki je kdaj gradil, ve, kako hudo je, če nekaj tako pomembnega zmanjka pri gradnji. Tudi poslovodja Franc Fende in njegova ekipa so razumeli. Ko se je stranka čez kakšnih 10 minut pojavila na vratih, sta jo že čakala blagajniški listek in zavite tesarske sponke. Problem je bil rešen, tisti dan se je na eni od kranj- skih gradenj ljudem globoko oddahnilo in z delom so nemoteno nadaljevali. "Ni bilo prvič, da smo takole pomagali ljudem. Zgodilo seje že, da smo tudi na nedeljo že dajali material iz trgovine. Investitor marsikdaj kakšno malenkost pozabi, brez katere pa delo ne more naprej. Mi pa vemo, kako hudo je, če je vse pripravljeno, mojstri in delavci pa čakajo. Ne morem reči, da smo maksimalno prijazni, smo pa razumevajoči in kupcem pomagamo, če je le v naši moči." D. Dolenc NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve križanke iz prejšnje številke: sat, troska, vektor, Anaiza, Bratko, kan, Aalen, km, Adorno, leto, Lim, Sele, stanca, solo, tref, Tani, tempel, Amati, nika, reč, at, Mito, prerija, psi, Ali, Naum, čar, ot, Steel, sik, ro, liberum arbitrium, tat, asesor, ikona. Naša Nataša je izžrebala: 1. nagrada: Edita Kladnik, f. Pirca 3, Kamnik; 2. nagrada: Tine Toman, Podbrezje, Duplje; 3. nagrade: Majda Balderman, Prešernova 28, Jesenice; Ivan Peklenk, Stara cesta 6, Kranj; Ančka Strupi, Sp. Brnik 43, Cerklje. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada 150.000 dinarjev 2. nagrada 100.000 dinarjev 3. nagrade (tri) po 50.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 6. septembra, na naslov: Gorunjski glas, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). Temeljna banka Gorenjske V nedeljo konjeniška prireditev na Brdu Brez vstopnine, na startu vsi najboljši Brdo, 31. avgusta - Konjeniški klub in rejni center Brdo prirejata v nedeljo, 3. septembra, na hipodromu na Brdu devete jugoslovanske kasaške prireditve za memorial maršala Tita. Čeprav bodo v nedeljo podobne dirke z veliko bogatejšimi nagradami tudi v Beogradu, pa je prirediteljem dirk na Brdu vendarle uspelo pridobiti za tekmovanje trenutno vse najboljše jugoslovanske kasače. V osrednji, spominski dirki maršala Tita, bodo na startu tudi lanska zmagovalka Milovanka (na vajetih Vojislava Male-tiča iz konjeniškega kluba Osijeka) pa Duhan MS (voznik Marko Slavič iz Ključarevcev), ki ima v letošnji sezoni za zdaj najboljši kilometrski čas, Askan B (na vajetih Pera Crnkoviča iz KK Brdo) ter letošnja šampionka Lady Lucy (last KK Brdo), ki jo bo vodil Lojze Gorjanc. Med prijavljenimi je za zdaj negotov nastop Falke, lastnika in voznika Matevža Krušiča iz Ljubljane, ki si je na zadnji dirki poškodovala nogo. Prireditev se bo začela ob 14.15 s koncertom godbe milice in nadaljevala prikazom plemenske črede Rejnega centra Brdo. Po pozdravnem govoru Marka Bezjaka, predsednika sveta gorenjskih občin, bo ob 15.10 prva kasaška dirka, tej pa jih bo sledilo še sedem, nazadnje tudi dirka dvovpreg. Četrta dirka (Gorenje) bo dvoboj med konjeniškima kluboma Muhl-dorf (ZRN) in Brdo. Med posameznimi dirkami bo nastop smučarjev akrobatov, prikaz avtomobilov Subaru in nastop jahačev iz Krumperka, ki bodo poskušali s konji postaviti nov državni rekord v skoku v višino (doslej 2,02 metra). Po tekmovanju bo zabavni del prireditve. Igral bo ansambel Srečka Vrtnika. Na brdski prireditvi bodo letos za vsako dirko sprejemali stave. Na stavni listič, ki bo veljal 10 tisoč dinarjev, bo treba napisati tri najboljše kasače. Vsem, ki bodo stavili, bo v pomoč knjižica s podatki o doseženih kilometrskih časih. Ludvik Zvonar, podpredsednik organizacijskega odbora: "V nedeljo bo na Brdu dosežen nov rekord hipodroma, sicer ne bi naročili posebnega pokala." Ker prireditelji brdske konjeniške prireditve v prihodnje ne morejo računati na tolikšno zunanjo pomoč, kot so doslej, so se odločili, da bodo prihodnje leto pripravili brdsko noč z veliko tombolo (prva nagrada bo konj) in z nastopom znanih ansamblov. Za začetek bodo to Avseniki. Kot so povedali prireditelji, bo v nedeljo v osmih dirkah nastopilo skupno 53 kasačev, največ iz Slovenije, precej pa jih bo tudi iz ostalih konjeniških središč Jugoslavije. Generalni pokrovitelj prireditve je Svet gorenjskih občin, sicer pa so pokroviteljstvo nad posameznimi dirkami prevzele delovne organizacije. Pokrovitelj osrednje, spominske dirke je Yugotours, pokrovitelji ostalih pa so Iskra, Gorenje, Konus,Merkur in Sa-turnus. Pokrovitelji so prireditelju tudi omogočili, da bo lahko vstop na dirke prost in da vstopnine ne bo. C. Zaplotnik Slovenska članska vaterpolska liga Kokrčani že tretjič prvaki Kranj, 30. avgusta — Letni bazen v Kranju je tri dni gostil najboljše članske ekipe, ki so se v tej sezoni borile za naslov republiškega vaterpolskega prvaka. V tej ligi je sedem ekip in to prvenstvo igrajo po turnirskem sistemu. Za prvaka pa imajo nato finalni turnir od prvega do sedmega mesta. Na drugem turnirju v Kranju so v predtekmovanju največ pokazali vaterpolisti Žusterne iz Kopra in Kokre iz Kranja. Nič manj uspešni pa niso bili tudi vaterpolisti Vodovodnega stolpa, Neptuna iz Celja in ostali. Za prvaka sta se nato borila Kokra in Zusterna. Prepričljivo so bili boljši vaterpolisti Kokre, ki so tako že tretjič postali republiški prvaki. Za to ekipo so igrali: Iztok Krašovec, Grega Wagner, Boris Starina, Karlo Švarc, Ljubo Čalič, Matjaž Brinovec, Janez Švegelj, Miro Mala-vašič, Zvone Šparovec, Tugo Vidic, Zmago Maiavašič, Vine Plaveč, Kuhar, Starman, Rado Čermelj in Dani Rozman. Kot prvak bi se Kokra lahko udeležila kvalifikacij za vstop v drugo zvezno vaterpolsko ligo. Vendar Kranj ima že člana zvezne A lige (Triglav) in zato Kokrčani ne bodo nastopili na kvalifikacijah. Rezultati — II. krog v Kranj — Kamnik : Kokra 7 ? 19, Vodovodni stolp : Renče 5 : 0, Kokra : Vodovodni stolp 14 : 13, finale —Kokra : Vodovodni stolp 14 : 7, Zusterna : Kamnik 11 :6, za prvo mesto —Vodovodni stolp : Kamnik 16 : 13, za 3. mesto — Kokra : Zusterna 13:5. Končni vrstni red — 1. Kokra (Kranj), 2. Zusterna (Koper), 3. Vodovodni stolp (Kranj), 4. Kamnik, 5. Neptun (Celje), 6. Delfin (Rovinj), 7. Partizan Renče. D. Humer Izlet na Ajdno Kranj, 30. avgusta — Sekcija za planinske izlete in pohode pri Društvu upokojencev Kranj, organizira v četrtek, 7. septembra planinski izlet na arheološko najdišče Ajdna pod Stolom. Z rednim avtobusom se bodo z avtobusne postaje Kranj ob 8. uri odpeljali do Koroške Bele. Od tu bodo v dobrih dveh urah, po lepih gozdnih poteh, prišli na vrh Ajdne (1047 m). Poleg lepega razgleda po vsej Gorenjski si bodo tu gori lahko ogledali tudi znane arheološke izkopanine. Z Ajdne se bodo spustili v Žirovnico in se v popoldanskem času z vlakom ali avtobusom vrnili v Kranj. Oprema, planinska (lahka) — vremenu primerna. Zmerne hoje bo štiri ure. Če bo vreme deževno, se izlet preloži za teden dni (14 september), ob isti uri. Pohod bosta vodila Dušan Fel-din in Miro Feldin. D. H. ureja JOŽE KOŠNJEK Petnajsto svetovno prvenstvo v veslanju Bled '89 Rekordna udeležba 865 veslacev iz 38 držav Bled, 30. avgusta — Petnajsto svetovno prvenstvo v veslanju za člane, članice in lahke veslače se lahko začne. Organizatorji največjega letošnjega športnega dogodka letos v SR Sloveniji, so neuradno začeli z delom že pred tednom dni. Z delom so začele vse službe prvenstva. Izbire ni bilo, saj so na Bledu, okolici in Bohinju že vsi udeleženci. Že to soboto bo ob 9. uri na Bledu kongres FISA, v nedeljo, 3. septembra pa bo ob 18. uri pred Festivalno dvorano svečana otvoritev prvenstva. .Na tem, že tretjem svetovnem prvenstvu na Bledu, prvo je bilo leta 1966, drugo leta 1979, tretje pa bo od 2. do 10. septembra in s^cer z rekordno udeležbo veslacev. Nastopilo bo namreč 630 veslačev in 235 veslačic iz 38 držav. Z vsemi spremljevalci vred pa je število udeležencev kar 1350. Glavno besedo na blejskem jezeru sedaj prevzemajo veslači, veslačice in lahki veslači. Vsi trenirajo od zore do mraka. Do konca prvenstva je jezero »njihovo«. Upajmo le, da bodo vsi ostali, jadralci na deski in drugi čolni, to spoštovali. Predsednik FISA Thomas Keller ima prav, ko je dejal: »Blejska veslaška proga je zaradi lege jezera najpravičnejša, najatraktivnejša in najlepša na svetu.« To je eden od glavnih vzrokov, da je Bled že tretjič organizator svetovnega prvenstva. Toliko jih še ni bilo na nobeni progi na svetu. Tekmovalnih razmer se veselijo predvsem v našem taboru. Selektor naše članske reprezentance in eden od trenerjev veslačev Bleda, Stanko Slivnik je dejal: »Imamo slabe izkušnje s progami na umetnih kanalih. Tu je bočni veter znal krojiti vrstni red. Prav zato je je domača proga skoraj idealna za vse jugoslovanske repre-zentante. Še posebno za domače. Resnično se bojimo nastopa pred domačimi gledalci. Sam sem prepričan, da lahko blejski repre-zentantje naredijo veliko in da vsaj en od blejskih čolnov pride do kolajne. Seveda je tu v prvi vrsti uvrstitev v veliki finale. S tem prvenstvom so se izboljšale tudi razmere za delo v veslaškem športu. Dobili smo resnično dobro in prenovljeno ter moderno veslaško progo. Upam, da bomo serijo uspehov nadaljevali vse do nastopa na naslednjih letnih igrah v Barceloni.« Jugoslovanska reprezentanca na SP: moški: enojec: Robert Štakor (Trešnjevka Zagreb); dvojec brez krmarja: Bojan Prešeren, Sadik Mujkić (oba Bled); dvojec »z«: Milan Janša, Robert Krašovec, krmar Goran Slivnik (vsi Bled); dvojni dvojec: Goran Mikalački (Begej Zrenjanin), Andrej Dobaj (Armal Branik); četverec s krmarjem: Sašo Mirjanič (Bled), Zlatko Celenta (Gusar Split), Lazo Pivač, Sead Marušič (oba Partizan Beograd), krmar Dario Varga (Zadar) Četverec brez: Aleksander Fabijanič, Goran Butkovič (oba Jadran Reka), Dušan Umek (Crvena zvezda Beograd), Karli Žust (Bled); Stanko Slivnik SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU BLED 89 dvojni četverec: Taciano Komparič, Krešimir Čuljak, Igor Lasič (vsi Mladost Zagreb), Dino Saraga (Iktus Osijek); Pri ženskah Jugoslavija nima predstavnic. Lahki veslači: Ženske — enojec: Sanja Vermezovič (Mladost Zagreb); moški — enojec: Petar Ibročić (Dunubius Novi Sad); dvojni dvojec: Tomaž Kramberger (Armal Branik), Milivoj Zelič (Galeb Zemun); četverec: Ivan Bajtian, Slavko Kovačev, Nebojša Jevremović, Zoran Glišič (vsi Partizan Beograd). Spored od sobote do ponedeljka: sobota, 2. 9. - ob 9. uri kongres FISA, nedelja, 3. 9. ob 18. uri pred Festivalno dvorano svečana otvoritev prvenstva, ponedeljek, 4. 9. - od 9. do 17. ure pred-tekmovanja skupine A, lahki veslači ženske - enojec; moški - enojec, četverec brez, dvojni dvojec; ženske - četverec brez krmarja, dvojni dvojec, dvojec brez; moški - četverec z, dvojni dvojec, dvojec brez, enojec. D. Humer Zlato za Žveglja in Čopa Bled, 30. avgusta — Sredi priprav za svetovno prvenstvo je blejske organizatorje razveselila imenitna novica iz Szege-da na Madžarskem, kjer sta mladinca VK Bled, Denis Žve-gelj in Iztok Čop osvojila zlato odličje v dvojcu brez krmarja. Veslaški delavci Bleda so ob tej priložnosti za hipec pozabili na svoje vsakdanje obveznosti in svetovnima prvakoma v veslaškem središču na Bledu priredili skromen, a toliko boli prisrčen sprejem. Osvojitev naslova svetovnega mladinskega prvaka je seveda tudi za druge veslače VK Bled, člane, velika nova spodbuda, da pokažejo svojo veliko mojstrstvo tudi na svojem prvenstvu. Mladi so nas razveselili, nas bodo tudi člani? Denis Žvegelj, sedemnajstletni dijak ŽIC, strojna smer: »Leta 1985 sem začel veslati pri VK Bled. Moj trenerje Miloš Janša. Začel sem kot veslač enojca in nato dvojca brez krmarja v katerem vesla tudi Iztok Čop. Skupaj sva veslala pri starejših pionirjih in mlajših mladincih, kjer veslava še sedaj. Prvi vtisi na svetovnem prvenstvu mi na cilju še niso prišli k srcu. Bil sem utrujen, onemogel. Bil sem pod kisikom in še dolgo potem se nisem zavedel, da sva svetovna prvaka. To prvenstvo sva dobila od sredine proge naprej, od koder sva si do cilja nabrala dovolj prednosti za zmago pred dvojcema ZRN in NDR. Prav čoln NDR je bil med favoriti za prvo mer sto, saj je bil že lani svetovni prvak v četvercu »brez«. Pred startom letošnjega državnega hokejskega prvenstva na Jesenicah Tuji igralci niso v napoto Jesenice, 30. avgusta — Dom pod Golico je zbirališče vseh hokejskih moštev, ki pridejo igrat na ledeno ploskev v Podmežakljo. V tem domu so hokejski delavci Jesenic pred letošnjim državnim prvenstvom, ki naj bi se začelo 26. septembra, na tiskovni konferenci predstavili svoje poglede na sezono 1989-90. Naj uvodoma zapišemo, da je barometer za ceno vstopnic, cena piva v bifeju v dvorani in ne zahodnonemška marka. Privrženci Jesenic, ki jih ni malo, so že kupili 2000 celoletnih vstopnic. Cena se-dišča je bila 900.000 in stojišča 600.000 dinarjev. Prodane so bile vse. Čeprav so še poletni meseci, je ledeni šport na Jesenicah že v središču zanimanja. Sicer naj bi bil to uvod v njihovo marketinško dejavnost. Kot nam je dejal vodja marketinške službe Štefan Sterlič, je njihov glavni pokrovitelj Železarna. A še vedno morajo sami zbrati mnogo denarnih sredstev, da se prebijejo skozi sezono. Za delovanje Kluba vseh selekcij jeseniškega hokeja je torej dinarska vrednost za dobro delovanje kluba 700.000 zahodnonemških mark. Nekateri klubi v Jugoslaviji navijajo cene vstopnic iz tekme v tekmo. Na Jesenicah pa je ogled tekme cena piva, ki ga prodajajo v dvorani. Dosti je bilo povedanega o pripravah članskega moštva. Kot je dejal vodja tehnične komisije pri H K Jesenice Franci Smolej, je kot trener k Bolzanu odšel trener Rudi Hiti. »Za trenerja in moža prvega Članskega moštva so postavili našega dolgoletnega zveznega trenerja in igralca Jesenic, Cirila Klinarja,« jc dejal 1 ranci Smolej. Zvesti navijači Jesenic v tej sezoni spet pričakujejo v državnem prvenstvu prvo mesto. A to ni lahko dosegljivo. Toda gledalci so v zadnjem času spoznali, da vselej ni možno biti prvi. V ligi bo igralo po lanskem sistemu sedem moštev. To sta Crvena zvezda in Partizan (oba Beograd), Bosna (Sarajevo), Vojvodina (Novi Sad), Medveščak Gortan (Zagreb, lanski prvak), Olimpija (Ljubljana) in Jesenice. Na Jesenicah delajo tudi vestno z ostalimi moštvi. V pogonu je člansko moštvo Jesenice II. mladinci, starejši in mlajši pionirji in seveda pionirska hokejska šola. Za vse selekcije nižje od članske je odgovoren strokovnjak iz ČSSR Vaclav Červenv. Cilj mladincev, ki se bodo kalili tudi v članskem moštvu Jesenic II. je naslov mladinskega državnega prvaka. Takšen cilj imajo tudi starejši in mlajši pionirji. Ogromno je zanimanje tudi za pionirsko hokejsko šolo. Tu pa prevečkrat pride do žalosti, saj veliko fantov odpade. Ne glede na denarne težave ima vsakdo možnost, da začne igrati hokej. Starši sicer nekaj prispevajo za najmlajše. Če kdo od staršev nima denarja, ni zavrnjen. Ze od danes naprej bodo začeli vpisovati v to SO; lo letnike 1981 in mlajše. Na Jesenicah se še niso odrekli tujcem. Časa za nakup dobrih tujih V mladinski konkurenci bom nastopal še prihodnje leto. Svojo športno veslaško pot bom nadaljeval še naprej in upam, da bom dosegel dobre rezultate in uvrstitve v veslaških regatah doma in na tujem tudi v prihodnji sezoni.« Iztok Čop, sedemnajstletni dijak Srednje lesne šole v Škof ji Loki: »Če strnem vtise s svetovnega prvenstva na Madžarskem, moram reči, da sem bil najprej presenečen, da sva se iz predtekmovanj uvrstila v finale. Da pa bova nato postala svetovna prvaka, pa sploh nisem računal. Vendar sva si na sredini proge pridobila dovolj prednosti, da sva na koncu zmagala. Zmanjkovalo nama je moči, a vseeno sva bila prva-Upam, da bova skupaj z Denisom tudi v prihodnji sezoni dosegala dobre rezultate.« D. Humer Foto: F. Perdan igralcev imajo še do I. novembra-Do prvenstva bo člansko moštvo odigralo petnajst prijateljskih trening tekem. Dve so že, eno včerajv Zagrebu, to soboto ob 18. uri pa na Jesenicah gostuje drugi z lanskega državnega prvenstva Avstrije, Villa* iz Beljaka. D. Hum«r Kolesarski maraton Kranj, 31. avgusta -ŠD Jako^ Štucin Hrastje - Prebačevo bo to nedeljo organiziralo kolesar/ ski maraton Kaveljc - Koren'" na. Dolžina proge je 75 kilome' trov. Start za vse je med 8. in 9. i"-0 pred G D Prebačevo. D H. Petek, 1. septembra 1989 / OBVESTILA, OGLASI inles RIBNICA 61310 RIBNICA Tel: (061) 861-411. Teleks: 31-262 yu i. 'elefaks: (061) 861-603 Naš ključ- vaša rešitev BOGATA IZBIRA STAVBNEGA POHIŠTVA • okno INO-M • okno VO • polkna GN • izolacijske omarice z roleto IROS • garažna vrata, dvižna (daljinsko upravljanje) • nadsvetlobe in stranske svetlobe • mreža proti insektom • sobna vrata, masivna' • sobna vrata, vezana • vhodna vrata MD • garažna vrata MD, dvokrilna Nesreča nikoli De počiva V Zavarovalni skupnosti Triglav, v Gorenjski območni skupnosti Kranj, sicer dajejo velik poudarek preventivni dejavnosti in preprečevanju nezgod, vendar kljub temu ugotavljajo, da nesreča nikoli ne počiva in da se ji niti s skrajno previdnostjo ni mogoče povsem izogniti. Ce že nezgod ni mogoče preprečiti, pa je mogoče posledice vsaj delno gmotno omiliti z nezgodnim zavarovanjem. Nezgodno zavarovanje šolske mladine je najcenejša oblika nezgodnega zavarovanja in v primeru nezgod popolnoma ustreza zavarovalni zaščiti učencev, dijakov in študentov. Nizka premija, širok obseg jamstva, hitro izplačilo in dejstvo, da nudi gmotno pomoč tedaj, ko je najbolj potrebna, so tiste lastnosti tega zavarovanja, zaradi katerih se je tako razširilo, da skoraj ni šole, ki takega zavarovanja ne bi sklenila. Zavarovalna skupnost Triglav želi doseči, da že mladina spozna namen nezgodnega zavarovanja, in jo prepričati, da je le z nezgodnim zavarovanjem mogoče ublažiti posledice in da nezgodno zavarovanje V Zavarovalni skupnosti Triglav so se letos odločili za dve različni višini zavarovalne osnove za nezgodno zavarovanje šolske mladine, in sicer za letni premiji 50 tisoč in 100 tisoč dinarjev. kem prejeli letake Zavarovalne skupnosti Triglav, na katerih so napisani zavarovalni pogoji (kolikšna je zavarovalna vsota, kolikšna dnevna odškodnina, kolikšna odškodnina za primer invalidnosti ali smrti). Starši, poskrbite, da bodo vaši otroci tudi letos pravočasno plačali premijo in da bodo že v prvih šolskih dneh deležni zavarovalne zaščite! Zavarovalna akcija poteka v šolah od začetka šolskega leta pa vse do konca oktobra, vendar je to, kdaj se šolarji zavarujejo, zelo pomembno. Tisti, ki so bili nezgodno zavarovani tudi v minulem šolskem letu, so sicer zavarovani še do konca oktobra, toda po pogojih, ki so veljali lani. Kaj to pomeni ob lahko samo koristi. Za majhno premijo, ki jo je treba plačati na začetku šolskega leta, je učenec, dijak ali študent zavarovan vse šolsko leto, tudi med počitnicami in ne glede na to, kje se mu je pripetila nezgoda, doma ali v šoli. Danes se začenja novo šolsko leto. Šolarji bodo v krat- Od 33 tisoč šolarjev, kolikor jih je bilo v minulem letu vpisanih v osnovne in srednje šole na Gorenjskem, je bilo nezgodno zavarovanih 28 tisoč. Podatki, ki so jih zbrali v Gorenjski območni skupnosti Kranj, povedo, da se je v lanskem šolskem letu tako ali drugače poškodovalo 1122 šolarjev, od teh 1067 lažje. V 53 primerih so bile posledice hujše (in trajne), v dveh primerih pa je nezgoda terjala mlado življenje. visoki inflaciji, ni treba posebej poudarjati - zavarovalna osnova je nizka, nizka pa je tudi odškodnina. Prav to je razlog, da v Zavarovalni skupnosti Triglav svetujejo staršem, ki želijo svoje "šo-larčke" nezgodno zavarovati, da to storijo čimprej. To še posebej velja za prvošolce, ki so danes prvič prestopili Šolski prag in doslej niso bili nezgodno zavarovani. V Zavarovalni skupnosti Triglav poudarjajo, da ni nič tako varno, da ne bi potrebovalo zavarovanja; njihov že znani slogan pa pravi: "...ker življenje potrebuje varnost." KOMPASOVO VELO MISTO -KOMIŽA/Vis hotel Biševo, polni penzion, v septembru od 2,200.000 din naprej, zasebne sobe I. kat., polni penzion v višku v septembru 2,100.000 din, zasebne sobe II. kat. v septembru od 1,580.000 din naprej zasebni apartmaji, najem za 2, 3, 4, 5 ali 6 oseb VIS/Vis hotel ISSA polni penzion v septembru od 2,200.000 din naprej zasebne sobe II. kat., polni penzion v septembru od 1,580.000 din naprej BOL/Brač raj za ljubitelje jadranja na deski; zasebni apartmaji, najem za 4 osebe, v septembru 7 dni samo 2,500.000 din apartmaji v UMAGU apartmaji STELLA MARIS, najem za 4 osebe 9. in 16. 9., 2,425.000 din apartmajsko naselje POLYNESIA — Katoro, najem za 3 osebe 26. avgust, 3,880.000 din, najem za 5 oseb 4,600.000 din, 9. in 16. 9. najem za 3 osebe 2,580.000 din, za 5 oseb 3,620.000 din bungalovi KANEGRA — najem za 5 oseb — 26. avgust 4,600.000 din, 9. in 16. 9. 3,620.000 din apartmaji SAVUDRIJA — najem za 6 oseb — 26. avgust 3,880.000 din, 9. in 16. 9. 3,150.000 din PRIZNA - UGODNE CENE Zasebni apartmaji v septembru — najem za 7 dni 1,700.000 din PULJ — POČITNICE ZA VSAK ŽEP od 26. 10. naprej, objekt B kat. (hotel Belvedere, hotel in depandansa Mutila, paviljoni Zlatne stijene, paviljoni Ver tudela, paviljoni Splendid), 7 dni, polpenzion že od 1,750.000 din | A novo Ar novo Ar novo it novo Ar novo PULJ - ZLATNE STIJENE apartmaji horizont, cena 7-dnevnega najema od 2,490.000 din naprej POREŠKA RIVIERA bungalovi Laguna, 7 dni, polpenzion, 1,800.000 din naprej hoteli A in B kat., 7 dni, polpenzion, cena od 2,830.000 din naprej AKTIVNE POČITNICE NA ROGLI ugodne cene, pokrit bazen, savna, solarij, masaža, trim ski kabinet, večnamenska športna dvorana (tenis, squ ash, košarka) POČITNICE'89 - TUJINA KOMPASOVE CENE SO NAJNIŽJE! GRČIJA ŠPANIJA it VSAK PONEDELJEK S POSEBNIM LETALOM ADRIE AIR-WAYS V ŠPANIJI NA PALMA DE MALLORCI do 50 % CENEJE VZEMITE SI ČAS IN PRIHRANITE DENAR! ažurna obala - POČITNICE V APP. PIERRE ET VACANCES MARINA| BAIE DES ANGES RIVIERA NIČE; 7- in 14-dnevni aranžmaji riporočamo 1* ohridsko jezero — za počitek in potep, 5 dni, letalo, odhodi v septembru, cena od 3,850.000 din naprej $ križarjenje po južnem jadranu, 8 dni, odhodi vsak petek A- geomantična (po)potovanja po sledeh starogrških, rimskih in srednjeveških graditeljev — grčija, švica, italija 6 portugalska. madeira—andaluzija, 5 in 12 dni oktobru A benetke, 1 dan, 9., 16. In 23. 9. 89 it ZELO UGODNO -fr it AŽURNA OBALA/Nica—Cannes/ avtobus, 4 dni, odhodi vsak četrtek od 7.9. naprej, cena 99 USD (plačljivo v dinarjih) *r PARIZ — 200 let po revoluciji avtobus, 5 dni, odhodi vsak četrtek od 14.9. naprej, ce-^® (plsćljlvo v (J j )________ „_ IKATAMARAN »PRINCE OF VENICE« Vikend v Istri z ogledom Benetk, 3 dni, od 15. 9. naprej.j cena 1,990.000 din \ft Spoznajte Emilio-Romanio, 2 dni, 22., 23., 29. in 30. 9. cena 125 DEM, plačljivo v dinarjih Prijave sprejemamo od 25. 8. naprej Jržiška industrija obutve in konfekcije p.o.f Tržičj NA ŠUŠTARSKI NEDELJI V TRŽIČU prodaja I moške in ženske jakne in bluzone iz ovčje in svinjske nape ter velurja • ženska krila iz ovčje nape • otroške bluzone IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP NA STOJNICAH NA ZAČETKU TRGA SVOBODE! PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ 64290 TRŽIČ Planinsko društvo Tržič obvešča, da bo dom na Zelenici od prvega septembra dalje oskrvbovan samo ob koncu tedna, torej ob sobotah, nedeljah in ob praznikih in to samo ob lepem Vremenu. Vse ostale postojanke, to je dom pod Storžičem, dom na Kofcah in Koča na Dobrči pa bodo še naprej stalno oskrbovane do konca letne sezone, to je do 17. septembra. O režimu poslovanja oz. odprtosti postojank izven sezone pa bomo dali pravočasno obvetilo. ii JELOVICA DAN ODPRTIH VRAT V SOBOTO, 2. SEPTEMBRA 1989 od 6. do 14.ure v obratih ŠKOFJA 1 LOKA, PREDDVOR, GORENJA VAS ' in SOVODENJ Lahko si ogledate proizvodnjo oken, montažnih hiš in ostalih izdelkov iz proizvodnega programa DO. Večje skupine prosimo, da svoj obisk najavijo še 1. septembra v kadrovsko službo DO, tel.: 064/631-241. KOMPAS JUGOSLAVIJA S KOMPASOM NA KONCERT \ir BLACK SABBATH, hala TIVOLI, 27. 9., ob 20 uri; vstopni ce v predprodaji v vseh Kompasovih poslovalnicah od 28. 8. naprej |tt SINDIKALNI IZLETIH PRIPRAVLJEN JE BOGAT PROGRAM JESENSKIH SIN DIKALNIH IZLETOV Z LETALI, AVTOBUSI IN LADJAMI STROKOVNA POTOVANJA [A- hannover—emo, sejem obdelovalnih strojev s svetovno udeležbo, posebni letali, 4 dni, odhoda 12. Cenje ne stranke obveščamo, da sm oceno potovanja znižali od 735 na 675 dem |A- kčln—anuga, posebni letali, 3 in 4 dni, 14. in 16.10. [Ar nagova—iCSID 89, svetovni kongres industrijskega oblikovanja, 12 dni, 14.10. I* PARMA - MEDNARODNI GRAFIČNI SEJEM, 3 dni 22. 9. |A- FRANKFURT - KNJIŽNI SEJEM, 4 dni, letalo, 10. in 13. 10. \it DUSSELDORF - INTERKAMA, letalo, 4 dni, 9. 10. |-A MUNCHEN - SYSTEMS, 3 in 4 dni, avtobus, 15. in 17. 10. |Ar BOLOGNA — SAIE'89, razstava gradbenih strojev, 2 dni 26. 10. POTOVANJA V TUJINO lit RIM, 5 dni, 20. 9. lit NA SONČNO SICILIJO, 12., 14. 10., 3 dni, posebno letalo |Ar GRČIJA IN KRETA, 30. 8., 4. 9., 20. 9. in 25. 9., letalo, lad ja, avtobus \it KAPADOKIJA, 9 dni, 22. 9., letalo \it CARIGRAD in MALA AZIJA, 4 in 5 dni, 16., 19., 22., 25. in 29. 10., posebno letalo \it PARIZ, 4 dni, 25. 8., 23.9. in 4. 10. lAr LONDON, 4 dni, 23. 9., 7. 10. lit AMSTERDAM, 4 dni, 28. 9., 12. 10. \it NIZOZEMSKA EKSPRES, 8 dni, 23. 9. lit DUNAJ, 3 dni, 25. 8. \it PRAGA, 3 dni, 8. 9., 15.9. I "A- DUNAJ —BRNO—PRAGA, 3 dni, avtobus, 22. 9., 29 9 A- BUDIMPEŠTA, 2 ali 3 dni, 8., 15., 22., 29. 9 ■A MOSKVA, 5 dni, 4. 10. in 27. 11. Ar MOSKVA-LENINGRAD, 8 dni, 25. 9., 23. 10., 29. 12. lir SINGAPUR, 10 dni, 22. 9., 22. 10. lir BANGKOK—SINGAPUR, 11 dni, 15. 10., 26. 11., 17. 12 \ir TUNIZIJA in OAZE, 8 dni, 23. 9„_ iS POSEBNIMI LETALI: |at v Španijo, portugalsko, na madero, v turčijo in grčijo, izšel je nov program »egipt — dežela farao nov« PO ŠIRNI DOLINI NILA (Kairo-Giza-Sakara—Asuan-Luksor),8dni,9. 10., 26. 11, 2. 12. VELIKA EGIPTOVSKA TURA (Kairo—Giza—Sakara— Aleksandrija—Suez—Port Said—Asuan—Luksor) 12 dni, 13. 11. 89 Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.: 28-473, Jesenice — Je\.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora — tel.: 88-162 DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA 64220 ŠKOFJA LOKA V šolskem letu 1989/90 vpisuje v programe študija ob delu za pridobitev poklicev: — ekonomsko komercialni tehnik: V. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 4 leta — administrator: IV. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 3 leta. Vpisne obrazce in podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Škofja Loka ali po telefonu 064/620-888 vsak dan od 7.' do 14. ure. Elkroj INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NA DETELJICI V TRŽIČU bo odprta tudi na ŠUŠTARSKO NEDELJO Izkoristite priložnost ugodnega nakupa hlač za vso družino! — 40% POPUST— SEZNAM NAGRAJENCEV ŽREBANJA V ŠPORTNI TRGOVINI ELAN BEGUNJE 1. REMS MIRAN, Cankarjeva 48, Radovljica — čoln T 401 L 2- DOLINAR MIRJANA, Gradnikova 123, Radovljica — smuči RC-X 3- RIGLER JANEZ, Mali vrh 90, Šmarje Sap 61293 — univerzalni letvenik 4- JOŽE POTOČNIK, Vrbnje 30, Radovljica - puhovka Elan 5- RAZINGER KLEMEN, Gradnikova 95, Radovljica — vezi Mar-ker MRR 6. ALENKA MANDELJ, Loška 5, Litija 61270 - tekaške smuči SR 7- ANDREJ KATRAŠNIK, Jamnik 2, Zg. Besnica — vezi Marker M 36 JANKO JEŠE, Spodnja Dobrava 9, Kropa — vezi Marker M 36 lady 9 PRISTOV VINKO, Hraše 30, Lesce - tekaške smuči TM LITE 10- JOVAN MILAN, Hraše 18, Lesce - trenirka »ELAN« - Metoda, ženska 11 ■ KELIH DUŠAN, Breznica 38, Žirovnica — škornji »Kronos« i Mateja |2. ŽVAN SLAVKA, Zoisova 21, Boh. Bistrica — trenirka »ELAN« — Renato moška m HELENA HUDOBIVNIK, Beljaška 22, Ljubljana - kopalni j plašč Nino |< DARKO LAVRENČIČ, Vrzdenec 90. Horjul 61354 - pulover »ELAN« Dule F5- NIKOLA BANKOVIČ, Jablanska 18, Zagreb — turne smučar-j ske palice M6- ROBERT TRKULJA, ul. G. Štravsa, Jesenice - trenirka i »ELAN« Alo otroška M7- SKUBIC JANEZ, Vel. Štradon 11. a, Ljubljana — smuč. palice ; Omni 18- TOMAŽ ŽVAB, Janeza Puharja 4, Kranj — 2 ročki 8 kg »ELAN« 19' LJUBICA ŠARČEVIČ, Kopališka 5, Radovljica — brezrokavnik »ELAN« Rino 20- MARUŠA STRNIŠA, c. na Belo 33 a, Bled — bluzon »ELAN« Jan i l ^žrebal Resman Gregor 6egunje, 19. 8. 1989 INTEGRAL DO SAP LJUBLJANA TOZD Medkarajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, 0°javlja naseldnja prosta dela in naloge: L TURISTIČNEGA REFERENTA ^°goj: IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske ali druge ustrezne smeri, pasivno znanje dveh tujih jezikov, eno leto delovnih izkušenj 2- VOZNIKA ZA MESTNI PROMET NA JESENICAH p, °goj: poklicni voznik d kategorije, 1 leto delovnih izkušenj ^a zaposlitev pod točko 1 imajo prednost kandidati s 'jalnim bivališčem v Kranjski gori. Izbrani kandidat bo ■klenil delovno razmerje za določen čas s polnim delov-lrn časom. Za zaposlitev pod točko 2 pa imajo prednost andidati s stalnim bivališčem na Jesenicah. Izbrani andidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s p°lnim delovnim časom. nJave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim Pisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi J* naslov: INTEGRAL, TOZD Medkrajevni potniški pro-met. delavnice in turizem Jesenice.Titova 67. k * andidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku °ka za zbiranje prijav. Odcnit J^MlČNA INDUSTRIJA Medvode le, p. o. , <* potrebe dela v obratu Jesenice objavljamo prosta de-a Jn naloge l' KEMIJSKEGA, STROJNEGA ALI METALURŠKEGA TEHNIKA za opravljanje nalog vhodnega procesnega in končnega kontrolorja v proizvodnji PUR filtrov 2 SKLADIŠČNIKA °d kandidatov pričakujemo, da imajo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, delovne izkušnje s področja skladiščenja ter opravljen izpit za voznika viličarja. 3 DVE DELAVKI S IV. STOPNJO STROKOVNE IZOBRAZBE Winske ali kemijske usmeritve za opravljanje nalog Pri dozirnem stroju. (j f^ve sprejema 10 dni po objavi kadrovsko socialni od-Jf*®« DONIT Medvode, Cesta komandanta Staneta 38, 0*5 Medvode. SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA 64220 ŠKOFJA LOKA V šolskem letu 1989/90 vpisujemo za študij ob delu v naslednje programe: 1. Pridobivanje, predelava in obdelava kovin: II. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 2 leti 2. Strojništvo: oblikovalec kovin mehanik vozil in voznih sredstev monter in upravljalec energetskih naprav strojni mehanik IV. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 3 leta 3. Obratni strojni tehnik - nadaljevalni program V. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 2 leti; pogoj: končan program IV. stopnje zahtevnosti po programu strojništvo 4. Delovodja - izpopolnjevalni program Šolanje traja 1 leto; pogoj: končan program V. stopnje zahtevnosti 5. Prometni tehnik V. stopnja zahtevnosti 6. Voznik - avtomehanik: IV. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 3 leta. 7. Voznik - izpopolnjevalni program Šolanje traja 1 leto. Pogoj: končana IV. stopnja zahtevnosti. Podrobnejše informacije in vpisne obrazce dobite v šoli vsak dan od 7. do 14. ure in po telefonu, številka 064/622-761, int. 32 oz. 39. AL- ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET KANJ 64000 KRANJ OBVEŠČA, DA SE S 1. SEPTEMBROM 1989 ODHOD LINIJE ŠT. 4 STRAŽIŠČE - KRANJ SPREMENI IZ 7.00 NA 6.55. M-KŽK Gorenjske TOZD KMETIJSTVO Kranj, nudi rejcem konj in malih živali kvaliteten OVES po ugodnih cenah. Oves lahko dobite na našem obratu Mešalnica močnih krmil Škofja Loka, telefon (064) 632-337. Se priporočamo! LIP BLED TO, lesna predelava REClCA 64260 BLED, Rečiška c. 61/a Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja LIP BLED — TO.lesna predelava REČICA, objavljamo prosta dela in naloge KUHARICE Pogoji: — IV stopnja zahtevnosti dela gostinske smeri in opravljena pripravniška praksa — izpit iz higienskega minimuma Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: LIP BLED — TO, lesna predelava Rečica, Rečiška c. 61/a 64260 Bled. t o ui r KOGP KRANJ TOZD VODOVOD - KANALIZACIJA 64000 KRANJ KOG P 1 OBVESTILO O CENAH KOMUNALNIH STORITEV Po sklepu 9. redne seje DS TOZD Vodovod-Kanalizacija z dne 29. 5. 1989 objavljamo cene komunalnih toritev: 1. PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA VODE cena za gospodinjstvo din/m3 cena za industrijo din/m3 2. PREČIŠČEVANJE IN ODVAJANJE ODPLAK cena za gospodinjstvo cena za industrijo din m3 din/m3 6.240 8.690 5.250 8.320 Cene veljajo od 1. 9. 1989 dalje. CENIK ODVOZA GOSPODINJSKIH ODPADKOV 1. STANOVANJSKA POVRŠINA 1 x tedenski odvoz din/m2 601 2 x tedenski odvoz din/m2 1.215 2. POSLOVNA POVRŠINA 1 x tedenski odvoz din/m2 810 2 x tedenski odvoz din/m2 1.620 3. MANIPULATIVNI IN SKLADIŠČNI PROSTORI din/m2 810 4. SMETNJAKI razdalja do 10 km din/kom 20.655 razdalja nad 10 km din/kom 30.510 Cene veljajo od 1. 9. 1989 dalje. MALI OGLASI @ 27-960 cesta jLA 16 APARATI STROJI Zamenjam traktor IMT 549 10 mesecev star za enakega IMT 539. Zg. Bitnje 67, Žabnica 12700 Prodam parni ČISTILEC. ® 45-337 _12730 Ugodno prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje, 320 litrov, staro tri leta, rabljeno dve zimski sezoni. g 81-149 _ 12802 Prodam dve TERMOAKUMULA-CIJSKI PEČI 4 in 2,5 KW. ® 33-728 _ 12834 Prodam barvni TV El niš, ekran 56 cm. Nabernik, Kurirska 23, Kranj _._12842 SILOKOMBAJN FK 80 E prodam. Pustnice 49, Vodice 12848 Ugodno prodam 220 litrsko SKRINJO. ^33-012_12888 Ugodno prodam rabljeno zamrzovalno SKRINJO LTH, 410 litrov. g 80-084_12890 Prodam malo rabljeno etažno PEČ in HEUBLIZ za TV. Prosen, Šmart-no 6, Cerklje_12892 Barvni TV El niš, ekran 66 cm, brezhiben, prodam za 250 DEM. g 621 -500_12906 Prodam barvni TV, znamke ranka-rena, starejši letnik, obnovljen. g 620-145_12916 Stolpni SILOS, prodam. Bečan Franc, Seničica 13, Medvode, ■g 061-613-137 12932 Električni (4) in plinski ŠTEDILNIK (4), rabljena, prodam. Šubic, Sv. Duh 128, Škofja Loka_12962 Ugodno prodam nov trajno žareči ŠTEDILNIK kuperbush. Langusova 37, Radovljica, ® 75-982, dopoldan 12967 INF0-STAN Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš, parcel, vikendov, lokalov Tel. (061) 443-242, od 8. do 14. ure, v soboto od 10. do 12. ure. Ugodno prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič TV 18. Ljubno 29, Podnart _12975 Prodam VENTILATOR in ELEKTROMOTOR, opaž in plohe. ■S? 58-094_12993 Prodam VIDEOREKORDER in STOLP nordmende. Cesta II. Grupe odredov 5, Cerklje 12997 Prodam PRALNI STROJ gorenje exclusive. «g 22-502_13001 Prodam barvni TV iskra, star 6 let. g 631-364_13009 Prodam štiriredne traktorske BRA-NE, skoraj nove, g 42-270 13022 Ugodno prodam nov VIDEOREKORDER ter nov AVTORADIO. g 620-476_13026 Novo zamrzovalno OMARO gorenje, 40 odstotkov ceneje in PRALNI STROJ candy, novejši model, prodam, g 80-752_13036 Prodam skoraj novo 5 KVV termoa-kumulacijsko PEČ AEG za 350 SM. g 36-601 _13041 CIRKULARKO,"elektromotor 5,5 ki-lovatov in OS cirkularke, ugodno prodam, g 061 789-338 13048 GRADBENI MATERIAL Prodam 20 vreč apna, 2 kub. m peska za omet, 3 kub. m fasadnega peska Kamnik, 20 odstotkov ceneje. Suha 42 pri Kranju 12699 Prodam rabljeno betonsko strešno OPEKO. Zg. Bitnje 83 12791 POPRAVEK RAZPISA ZA PODELITEV POSOJIL DELAVCEM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV SOLIDARNOSTI Na podlagi 37. in 79 člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81 in 11/88), na podlagi Samoupravnega sporazuma in Aneksa št. 1 o (uvg št. 11/86, 1/89) temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka za obdobje 1986-1990 in 35. člena Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti ter sklepa 9. seje Zbora uporabnikov z dne 3. 4. 1989 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka Popravek razpisa, ki je bil objavljen dne 29. 8. 1989 (4. stran) se nanaša na naslednje točke razpisa, ki se pravilno glase. I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Upravičenci razpisa so delavci, delovni ljudje in občani ter njihove družine z nižjimi dohodki, če njihove OZD združujejo sredstva solidarnosti za namene kreditiranja v občini Škofja Loka in nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja in izpolnjujejo pogoje pravilnika in sicer, da so: — mlade družine; — mladi strokovnjaki; — občani in družine, ki prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje; — družine z večjim številom otrok (tri ali več) ; — udeleženci NOV Mlade družine, mladi strokovnjaki, občani in družine, ki prvič razrešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ter družine z večjim številom otrok lahko po tem razpisu pridobijo kredit v višini največ 45 % vrednosti pripadajočega standardnega stanovanja, ki omogoča ali pomeni trajno rešitev stanovanjskega vprašanja. 2. Razpisna vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva solidarnostna sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve v letu 1989 in sicer v 4.600.000.000 din Celotna razpisna vsota je namenjena za kreditiranje neu-smerjene individualne gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 1. Razpisa se lahko udeležijo: Mlade družine, mladi strokovnjaki, občani in družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ter družine z večjim številom otrok so upravičene do pridobitve kredita iz sredstev solidarnosti po tem razpisu, če se raven njihove socialne varnosti giblje do 130% povprečnega osebnega dohod ka na družinskega člana v SR Sloveniji, kar znaša 935.410 din. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE-MOJSTRANA Planinsko društvo Dovje-Mojstrana išče GOSPODARJA za planinsko postojanko Aljažev dom v Vratih. Zaposlitev je za določen čas, z možnostjo podaljšanja oziroma stalne zaposlitve. Zaželen je izpit B kategorije. Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Dovje Mojstrana, Savska c. 1, Mojstrana 64281. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI Petek, 1. septembra 1989 Prodam nerjavečo pločevino 0,5 mm (dim. 2x1 m). «82-988, po 15. un_____12795 Ugodno prodam 160 kosov Poroli-ta - 12 cm, 1 kos vratni podboj-ko-vinski 70 cm, 50 odstotkov ceneje, 22 kosov salonitka 8 valjna 125 cm. » 37-777____12798 Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak. « 74-939__1_2805 p7č^dam~W~BETO N S KI H kvadrov, debeline 20 cm. Kunšič, Polje 20, Zasip - Bled, popoldne 12809 Prodam večjo količino PLOČEVINE. «33-151 bakrene 12833 Ugodno prodam PUNTE in BANKI-NE. Cinlova 1, Kranj-Orehek 12876 Ugodno prodam 27 kvad.m. lamelnega hrastovega PARKETA. « 38-242__12880 Ugodno prodam betonski mešalec. Hudobivnik, Hotemaže 78, Preddvor_12902 Prodam suhe smrekove DESKE -plohe in colarice. Polajnar, Kokra 2, Preddvor _12933 Prodam smrekove in macesnnve DEŠČICE, 20x10 cm. Češnjevek 21, Cerklje___12944 Prodam 0,5 kub.m. suhih hrastovih PLOHOV, g 70-322_12946 Prodam novo strešno OPEKO s posipom sive barve, 10 odstotkov ceneje in rabljena garažna vraTA. Zgornja Besnica 44 12961 Prodam 5 kubikov suhih smrekovih DESK in 3 kubike smrekovih PLOHOV. « 85-381 __12977 Ugodno prodam PUNTE, BANKI-NE in DESKE za opaž. Frigelj, Ret-Ijeva 12, Kranj 12981 STENSKO oblogoTiužen hrast - 19 kvad. m. in balkonska vrata (80x210) s polknom, prodam 40 odstotkov ceneje. « 25-354 12984 Poceni prodam več Tpirovcev, dolžina 8 m. Novinec, C. na Klanec 53/a, Kranj, « 26-366 13034 So vaše želje večje kot vam dovoljuje vaš proračun? Če imate voljo do dela, vam nudimo dodaten zaslužek s tedenskim izplačilom. Tel.: 52-255 med 8. in 10. uro. Najamem sobo v Kranju ali okolici. « 25-110 od 13 do 16 ure 12927 POSESTI VIKEND prodam pod Joštom. Informacije od 16. ure dalje Bedei Olga, Sr. Bitnje 56, Žabnica 12698 Prodam vikend PARCELO, 800 kved.m., okolica Golnika. « 35-543_12761 V okolici Vodovodnega stolpa vzamem GARAŽO v najem. Perovič, Moša Pijade 48, Kranj 12790 Kdo bi na Bledu dal v najem ali prodal GARAŽO povratniku (po možnosti bližina Jarš), naj sporoči na « 78-640__12832 Ugodno prodam KIOSK. « 22-306 _12894 V Bohinju prodam starejšo H gospodarskim poslopjem. Informacije na « 80-643 po 14 uri _12948 V Nemiljah nad Besnico ugodno prodam VIKEND. Ogled 3.8. v Nemiljah 17 13016 NAJCENEJŠA IN NAJOPAZNEJŠA SPREMEMBA SO NOVE ZAVESE SVETUJEMO, NABAVIMO. SEŠIJEMO, MONTIRAMO TEL. 064-34156 VOZILA STAN-OPREMA Zaradi selitve prodam manjšo KU-HlNJO. « 88-474_12807 Prodam rabljene kuhinjske OMARICE, HLADILNIK in ŠTEDILNIK. « 36-206_12813 Prodam novo litoželezno kopalniško KAD, 170x70. Tenetiše 6, Gol-nik, » 46-092_12827 Izredno ugodno prodam pohištvo za dnevno sobo iz programa DIV. « 38-566__12854 Prodam trosed- raztegljiv v zakonsko posteljo. « 38-148 12864 Prodam sedežno GARNITURO Ja-sna in bervni TV gorenje, starejši letnik. « 78-837 po 19 uri 12945 SANITARNO GARNITURO z mešalno pipo za bide in bojler - vse novo, ter ŠTEDILNIK (2 + 2) - rabljen, Mgodno prodam, flp 68-521 __12989 Prodam SPALNICO, 2 enoležiščni postelji in 2 jogija 1,90x80. « 34-337_12999 Ugodno prodam sedežno garnituro Safari. «48-258 13014 STANOVANJA Ugodno prodam starejše enosob-no STANOVANJE. Stojčevič, Prešernova 25, Jesenice 12786 Enosobno STANOVANJE 48 kvad.m., z vrtom, prodam. Počič, Suška cesta 17, škofja Loka 12808 Oddam opremljeno enos;obno STANOVANJE na Planini. »44-107, zvečer_12830 V Kranju iščem sobo s posebnim vhodom ali garsonijero, šifra: PROFESORICA__12857 Prodam novo, nerabljeno dvosobno STANOVANJE z dvema kabinetoma na Planini. «9941 81 51 6549 Švica_12859 Zamenjam ali prodam lastniško, opremljeno, dvosobno STANOVANJE, 63 kvad.m., v škofji Loki, za enosobno ali garsonjero v Kranju z doplačilom. Naslov v oglasnem oddelku._12860 Zamenjam dve družbeni STANOVANJI^ in 30 kvad.m. v centru Kranja za eno večje. Informacije 27-461, int. 56, dopoldan 12891 Prodam JUGO 45A, letnik 1986. Ogled možen vsak torek in četrtek na parkirišču za Nebotičnikam v Kranju od 16. do 18. ure Prodam GOLF JL, letnik 1979. « 25-085__ Dobro ohranjen APN 6 ugodno prodam. Spodnji Brnik 78, Cerklje, ■g 42-901_12588 Z 750 LC, letnik 1979, prodam. <£■ 49-097___12709 ŠKODO 105, letnik 1981, prevoženih 48.000 km, ohranjena, prodam. Jovanov, Gradnikova 93, Radovljica^_12758 Prodam R 11, letnik 1987. ■2? 632-181, 633-423, popoldan _12796 Prodam Z 750 SL, letnik 1979, registrirana do 2.8.1990. Robert Safa-rič, Rožna 3/a, Bled, «78-508 _12799 Prodam FIAT 750, letnik 1979, regi-striran do marca 1990. «34-805, Pire 12800 Z 101, letnik «77-406 1979, prodam. 12801 Prodam MOSKVIČA, dobro ohranjenega, registriranega do julija 1990. «75-730_12810 126 P, november 1985, ugodno prodam. « 33-912 popoldne 12811 Avto FIAT 1300, registriran do aprila 1990, prodam. Britof- 238, «36-112_12814 Prodam GOLF dizel, letnik 1985. Hafner Peter, Pod Plevno 64, Škof-ja Loka, « 633-587_12815 Prodam nov TOMOS Avtomatik, 25 odstotkov ceneje. « 22-405 _12816 Prodam R 4 TL, letnik 1977, registriran do maja 1990. «84-430, popoldan_12817 Prodam PIANO. «28-480 12818 Ugodno prodam GOLF JX diesel, letnik november 1985. Infromacije na «48-502, sobota dopoldne _12820 Prodam CITROEN FURGON C35D, 12/86, nosilnost 1850 kg , s povišano streho. Koželj, Hotemaže 72, Preddvor__12821 R 4 TLS, letnik 1983, 69.000 km, prodam. «23-851 12823 Mizarstvo OVSENIK ALOJZ KRANJ Jezerska cesta 108/c tel.: (064) 35-770 Takoj zaposlimo samostojnega KV mizarja, z vsaj triletno prakso. Prodam dve leti star APN 6 ali zamenjam za BT 50 z doplačilom. «57-447, petek, sobota od 17 do 19 ure_12824 Prodam levi PRAG in levo STRA-NICO z stebrom za GOLF, letnik 1986 - troje vrat. « 74-476 12828 Prodam Z 750, letnik 1975, registriran in Z 750, letnik 1977, neregistri-ran. «78-434_12831 GOLF JXD prodam. Tuga Vidmarja 6, stanovanje 26, Kranj 12835 Prodam Z 101 CONFORD, letnik 1982. «38-321 _12836 Prodam Z 750. «67-234 12837 GOLF 1100, bencinar, bele barve, letnik 1980, ugodno prodam. «83-270 od 17 do 20 ure 12838 Prodam Z 101, celega ali po delih. Kalinškova 6, Kranj, « 39-481 _12839 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. «52-144, popoldan_12840 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1978. Varagič Žarko, Vide Sinkov-čeve 4, Primskovo , Kranj 12841 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1984, 43.000 km. Bela, Zg. Bitnje 39, Žabnica 12843 Prodam R 4, letnik 1978 in MOPED 15SLC. Voglje 56, Šenčur 12844 Prodam R 18 TLJ, letnik 1984, prevoženih 50.000 km.« 632-254 _12846 Ugodno prodam Z 101, letnik 1985, registrirano do 30.8.1990. Zgornje Bitnje 67, Žabnica_12847 Prodam JUGO 45, 50.000 km, za 2.500 DEM. «40-238__12851 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. «83-976 _12858 Prodam R 4 TLS, letnik 1977, registriran do maja 1990. «39-010, popoldan 12861 Prodam GOLF diesel, letnik 1982. «23-510_12862 JUGO 55, letnik 1985, 42000 km, registriran do 1990, nove gume, prodam. «21-669 12863 Prodam Z 126 P, letnik 1978, regi-striran do 25.2.1990. Cena po do-govoru. Gorice 16, Golnik 12866 Prodam FIAT 126 P GL, letnik 1987, registriran do septembra 1990. «39-379__12867 R 4 TLS, letnik 1983, registriran do 1990, R 4 TL, letnik 1978 po delih in APN 6 prodam. «68-293 v petek in soboto__12869 Prodam JUGO 45, letnik 1983 in globok otroški VOZIČEK - nemški, usnjen. «721-660__12873 126 P, letnik 1980, ugodno prodam. «28-049, Drago__12874 Prodam zelo dobro ohranjen VVV 1300, letnik 1976. Aljančič, Pod-brezje 176, Duplje_12878 JUGO KORAL, 5 prestav, letnik november 1988, zamenjam za ŠKODO isti letnik. «80-532 12879 Prodam R 4, letnik 1983. « 83-042 _12881 R 5, letnik 1976, ugodno prodam. Hrastje105, Kranj, « 33-147 12883 Prodam LADO RIVA, letnik december 1986,16.000 km, garažiran. «77-757_12885 Prodam JUGO 45, letnik 1984. «34-229, popoldne_12887 Prodam JUGO 45 Koral, star 9 mesecev in Z 101, stara eno leto. « 43-047_12893 Prodam Z 101 komfort, letnik oktober 1980, zelo dobro ohranjena. Bubulj, Zupančičeva 33, Kranj, «39-143_12896 Ugodno prodam ohranjen FIAT 132, letnik 1974. «21-025 12899 Ugodno prodam Z 101, letnik 1983. « 633-570_12900 Prodam Z 101 super, letnik 1979, za 1200 DEM. Podljubelj 68/b, Tržič_12901 Prodam OPEL KADETT, letnik 1982. Naslov v oglasnem oddelku. __12904 Prodam GS 1220, letnik 1975, neregistriran, v voznem stanju. « 36-652_12905 Prodam Z 101, letnik 1985, registriran do aprila 1990. Udir Janez, Kamna gorica 91_12907 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1979, registriran do 21.1.1990. Le-per, Proletarska 6, Tržič 12908 Prodam 10 odstotkov ceneje nove BLATNIKE za GOLF, starejši letnik. « 33-287_12909 Prodam dve letni GUMI za 126 P, rabljeni eno sezono. «80-572 __12911 Prodam Z 101, mediteran, letnik 1979, prevoženih 68.000 km. Knežević, Begunje 160 (novi blok) _12912 R 4 TL, letnik 1984, prodam. Pajk, Preska 6, Tržič_12918 Prodam Z 128, letnik december 1985, prvič registriran januarja 1986. «39-252_12922 Prodam 6 let star MOTOR MZ 250 ETZ. Ogled popoldan. Pegam, Le-nart4, Selca_12923 Prodam TORI MERI, nov, cena 2,5 M. «58-236_12926 Prodam FORD CAPRI, letnik 1969, Z 101, letnik 1977, oba neregistrirana, vozna in avtomatik A 3 MS, letnik 1986. Gerden, Moša Pijade 8, Kranj 12929 nama POPUSTI ZA PLAČILO Z GOTOVINO ALI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE PRI NAKUPU! • MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE ^^A/ (TUDI KRZNA IN USNJA) 30/0 TER PLETENIN IZ KOLEKCIJE JESEN IN ZIMA 1989 • NEKATERE IZDELKE BELE TEHNIKE IN AKUSTIKE *|A0/ • ZA POHIŠTVO PO . - * NAROČILU j 5 1 VELEBLAGOVNICA nama 30% ŠKOFJA LOKA JUGO 45 A, letnik 1986, spredaj zaleten, prodam. Ogled v nedeljo. Lindič, Medvedova 9, Jesenice (ob diskontu Pod Mežakljo) 13040 FIAT 750, letnik 1979, prodam za 5 M. «81-336 __3043 Prodam Z 101, letnik 1978, registriran celo leto, za 1500 DEM. Todo-rovič, Trg 19, Kropa 13045 LOVSKA DRUŽINA ŠENČUR, vabi vse člane in njihove prijatelje na LOVSKO VESELICO, ki bo pri lovski koči v Hrastju v soboto 2.9. 1989 ob 15. uri. V primeru slabega vremena pa se veselica prestavi na nedeljo 3. 9. ob isti uri. Za ples in dobro razpoloženje bo poskrbljeno, streljanje za srno in bogat srečolov. Vabljeni I Prodam Z 101, letnik 1976, registriran do februarja 1990. «061 627-076, Smlednik 12936 Prodam Z 750 LE, letnik 1982. In-formacije na « 50-568 12938 UGODNO PRODAM DIANO regi-strirano do julija 1990. LETENCE 4 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, ka-ramboliran. «48-545 12940 Prodam Z 128, letnik 1985, Tegistrt-ran do 17.9.1990, 39.000 km. Pivk, Hotavlje 41, Gorenja vas 12941 Prodam GOLF JGL, oktober 1981, lepo ohranjen. Trubarjev trg 9, Kranj - center_12942 Prodam KOMBI VW kasonar, novejši tip. «35-205_12943 Prodam PEUGEOT 309 profil, letnik 1987, registriran do 30.3.1990. Verbič Franc, C. II. grupe odredov 33, Cerklje_12949 Z 101, letnik 1976, zelo ugodno prodam. «51-728 po 15 uri 12951 TOMOS BT 50, letnik 1987, prodam. «75-241_12954 Prodam MARCEDES 200 D, letnik 1976 in Z 101 za dele. « 620-101 Prodam Z 101, letnik 1981, dobro ohranjeno. Voglje 58, Šenčur Prodam Ž 750\ letnik 1977. «77-921, petek, sobota, dopoldan_12960 Prodam karambolirano Z 101, registrirano, v voznem stanju in otroško POSTELJICO. Smilanič, Fran-kovo naselje 171, škofja Loka _12963 Poceni prodam R 12, letnik 1971, registriran do konca maja 1990. «621-896_12964 Ugodno prodam zelo ohranjeno Z 101 confort, letnik 1979. Bektaše-vič, Delavska 9, Jesenice 12966 Prodam Z 750, letnik 1977, pločevi-na obnovljena. « 39-809 12968 Prodam Z 101, letnik 1984. Pintar Marta, Sv. Duh 198, škofja Loka _ 12971 Z 101 confort, letnik december 1979, prodam. Ogled v petek do 13 ure in v soboto od 7 ure dalje. Bo-renovič, Vrečkova 4, Kranj, « 35-943_12972 Prodam odlično ohranjen GOLF JGL, star 7 let. «631-398 12973 Prodam dobro ohranjen 126 P, le-tnik 1986. «57-732_12974 Prodam R 18, letnik 1982, dobro ohranjen.« 061 721 -517 12978 Prodam GOLF diesel, letnik 1978 in Z 750, letnik 1979, ter SUZUKI GSX 1100. «631-533 12979 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1980, prva registracija 1981, cena 2300 DEM.Zalog 16, Cerklje 12982 Prodam HUSOVARNO 250 cross, letnik 1983, rekreacijsko vožena, cena 25 M. Cvetek Roman, Srednja vas 97, Bohinj 12985 Prodam JUGO 45. «40-174 12986 Prodam R 4, letnik 1977. Ogled po-poldan. Hrastje 145, Kranj 12987 Prodam CITROEN GS pallas, le-tnik 1976, registriran do 9.11.1989. Gašpar, «36-114 12988 FOTOAMATERJI EKSKLUZIVNO f ■ IZ VAŠIH FILMOV IZDELAMO BARVNE FOTOGRAFIJE V SAMO 1 URI ZA DOKUMENTE PA CELO V 5 MINUTAH FOTO KOSI, JENKOVA 10, KRANJ, TEL 064-21-090 R 5 GTL, letnik 1979, ugodno prodam. «061 832-867 v petek od 7 do 19 ure, v soboto od 7 do 13 ure _12991 Prodam NSU 1200, lahko tudi po delih. Šifrer, Cankarjeva 31 /a, Radovljica 12992 Prodam LADO, « 58-094 letnik 1987. _12994 Prodam R 9, letnik 1982 - decem-ber. « 39-384_12995 Prodam Z 101, letnik 1985. «42-125, popoldan_12998 Prodam GOLF diesel, letnik 1985, S paket, 42.500 km. « 78-864 ___13000 AVTOMATIK A3 MS, lenik 1987, prodam. «620-183__13002 Prodam Z 101 super, letnik 1978. Djukič, Moše Pijade 11, Kranj ______13004 Prodam 126 P, neregistriran, v voznem stanju. Kamna gorica 3/g _13008 126 P, letnik 1987, prevoženih 5.500 km, prodam. «23-626 13011 Prodam LADO samaro, prevoženih 11.500 km, letnik 1988. «622-375_13012 Prodam VVALDBURGA KARAVAN, letnik 1979, registriran do 15. julija 1990. «35-753 13017 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. « 42-583_13018 Prodam R 4, letnik 1976, poškodovana karoserija. Šmartno 32, Cerklje, «42-827 13020 Prodam Z « 66-546 126 P, letnik 1980. 13021 Prodam FIAT 750, « 42-069 letnik 1976. 13046 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, registriran do junija 1990, letnik 1984. Dimič, Begunjska 9 (Vodovodni stolp), Kranj, « 25-715 _13049 RAZNO PRODAM Prodam ŠIVALNI STROJ in FIČKA celega ali po delih.« 6'. 310 _12740 Kombiniran voziček in otroško posteljico z jogijem, prodam. « 620-087_12793 Ugodno prodam MIZARSKI kom-binirni stroj - 4 operacije, nove ROLETE 140x220 - 3 komade, 25 vreč bele MIVKE in železno balkonsko OGRAJO. Ogled vsak lan popoldan. Rebernik, stružnr >va 21, Šenčur_L;322 Zelo ugodno prodam navadno SEDEŽNO GARNITURO in AVTORA-DIO. Kelvišar, Kropa 3b 12826 Prodam žagana DRVA in~^ivALNI STROJ. «79-964_12852 Prodam 15 kub.m. trdih mešanih DRV ali zamenjam za smrekov opaž. «622-418_12870 Prodam 7 kub.m. DRV in štiri PRAŠIČE, težke okrog 30 kg, primerne za nadaljno rejo. Koritno 17, Bled, « 78-688__12875 Prodam BT 50, PAVA in PSA čuvaja. «68-228_12886 Po ugodni ceni prodam novo enoosno traktorsko PRIKOLICO (2,80x1,30 m), nosilnost.2 toni in novo MOTORNO KOLO tomos, tip 15 SLC.« 25-948_12913 Prodam mizarske STROJE^ UL-TRAPAS in razno ORODJE. Žeje 4, Komenda 12919 Prodam ŠTEDILNIK na trda gori-va, 25 kvad.m. rabljenega PARKETA, AGREGAT 1,5 kilovoltov, BOJLER 50 I. in starejšo trodelno OMARO. Ogled v soboto in nede-Ijo. Štopfer, Mavčiče 49 12924 Prodam rabljena OKENSKA krila. Kajuhova 3, Kranj, « 22-437 12928 Prodam črno-bel TV gorenje, vlečno kljuko za LADO in zvočnike za avto. «34-692 12931 Prodam dirkalno KOLO personal, dobro ohranjen. Bogataj, Zminec 51, Škofja Loka_12937 Ugodno prodam 4 GUME tiger 145x13 in 5 nalitih GUM 185/70 R 13. Podhom 52, Zgornje Gorje _12959 Prodam GIPS plošče, dele za Ml-NIMORIS 1000 in nove SMUČI elan (185 cm). «52-042 12976 Prodam PEČ na olje za 100 SM in Z 101, letnik 1975, dobro obnovljena in registrirana, za 1500 DEM ali 20 M, Ogled popoldne v petek in soboto. Vasta, Alpska 54, Lesce _12990 Prodam KOTEL za kuhanje žganja in traktorsko KABINO za IMT traktor. «42-565_12996 Ugodno prodam barvni TV Blau-punkt-nov, ekran 37, motor TORI Merv 4 in plinski hladilnik camp. «36-530 _13015 Prodam PEČ za etažno centralno kuppersbusch, RADIATORJE triko, radiatorske VENTILE, HLADILNIK gorenje in VRATNA krila. «620-986 13044 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985. Zadnikar, Zalog pri Goricah 10, Golnik_13023 Prodam JUGO, letnik 1986 december. «51-018_13024 Prodam VISO 11 RE, letnik 1986 in R 18, letnik 1982. Kukovič, Strahinj 95, Naklo, « 48-007_13025 Prodam Z 750, neregistrirano, vozno. «40-666, od ponedeljka naprej_13027 AUSTIN MINI 1000, prevoženih 51.000 km, dobro ohranjen, pro-dam.«21-840_13030 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, gara~-žiran. «48-141_13031 Prodam generalno obnovljen avto OPEL Ascona 16 S, avtomatik. « 75-488_13032 Avto SCORPIO, letnik 1986, metalno modre barve, prodam. «622-016 ali «079 52-256 13033 BT 50, odlično ohranjen, zelo ugodno prodam. Šlibar, Zgoša 15, Begunje 13037 Prodam R 4 GTL, star dve leti in pol. Zupanec, Hrastje 20, Kranj 13039 PIZZERI3A POD GRAB0M' TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči Na šuštarsko nedeljo imamo odprto od 9 ure do... Petek, 1. septembra 1989 / MALI OGLASI, OSMRTNICE BIBA TGOVINA Jaka Platiše 13, Kanj Tel.: 36-995 NA ŠUŠTARSKEM SEJMU V TRŽIČU 3. 9.1989 VAM BOMO NA DVEH PRODAJNIH MESTIH PONUDILI PO KONKURENČNIH CENAH NASLDNJE: - OTROŠKO OBUTEV OTROŠKE ZIMSKE KOMBINEZONE (1-4 let) - OTROŠKE, ŽENSKE, MOŠKE PLETENINE - OTROŠKE ŽAMETNE HLAČE NASVIDENJE V TRŽIČU KUPIM Kupim komplet KOSILNICO za faktor Stajer 28 konj. moči. Viktor greznik, Žabnica 63_12855 Kose starinskega POHIŠTVA (predalnik, vitrina, miza ipd.) tudi slabo ohranjeno, kupim. « 622-135 _______12884 ^Tržiču ali okolici kupim STANOVANJE. Nudim gotovino. ®j__203_12915 Kupim fiatov MOTOR special 125, ]800_ali 2000. 4__12930 ^oktobru iščemo UPOKOJENKO varstvo 6 mesečnega otroka na Uv»m domu v Kranjuod 6 do Url0 ure- «39-373 od 20 do 21 od ponedeljka do četrtka =>-______12950 Sar' zaP°s''m samostojnega TE-Mc** vešce9a krovskih del. znost reševanja stanovanjske-L vprašanja in dober zaslužek. ^!1556__12952 a','P0^do90voru zaposlim KV Ml? J 1 p ear JA 00 Po tečaju'DEM. rvn rstv0 Smolej, Kovor 63, Tržič ^_3_3__13005 do t2e^'te dodatno zaslužiti in priti na Jonskega zaslužka - pokličite ^*J__753_13013 qo\?°rarno zaposlim žensko v tr-2^__J_af3^ «73-870 13042 ŽIVALI Hcoa,r sedem mesecev brejo TE re|<| ' 0 De'0' selekcijskega pori, 'a: Benedičič, Globoko 11 "