37 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 UDK 630*829.1:667.74:581.96 Iz virni znans tv eni članek / Original scien tific article Prispelo / R eceiv ed: 12. 11. 2020 Spr eje t o / Accep t ed: 4. 12. 2020 V ol. 69, No. 2, 37-48 DOI: h ttp s://doi.or g /10.26614/les-w ood.2020. v69n02a06 Abstract / Izvleček BARVILA ZA LES IZ TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLIN WOOD DYES FROM INVASIVE ALIEN PLANTS Monik a Hor v a t 1 , Jernej Iskr a 1* , Ma tjaž P a vlič 2 , Jur e Žig on 2 , Mak s Mer ela 2* 1 UVOD 1 INTRODUCTION V današnjem č asu se vse v eč po z ornos ti usmer - ja k pridobiv anju ma t erialov , spojin in upor abnih k emik alij iz nar a vnih vir ov . Pri izk orišč anju nar a vnih vir ov je potr ebno upoš t e v a ti, da pri njihov em izr ab- 1 Univ erz a v Ljubljani, F ak ult e t a z a k emijo in k emijsk o t ehnolo - gijo , V ečna pot 113, 1000 Ljubljana, SL O * e-mail: jernej.iskr a@fkk t.uni-lj.si 2 Univ erz a v Ljubl jani, Biot ehnišk a f ak ult e t a, Oddelek z a lesar - s tv o , Jamnik arje v a 101, 1000 Ljubljana, SL O * e-mail: mak s.mer ela@b f .uni-lj.si Izvleček: Cilj raziskave je bil pripraviti različne tipe premazov na osnovi naravnih barvil, pridobljenih iz invazivnih tujerodnih rastlin ter iz ostankov proizvodnje papirja. Kot vir barvil smo uporabili ekstrakte iz octovca, japonskega dresnika, žlezave nedotike ter kanadske in orjaške zlate rozge. Podlaga za premaze sta bila les velikega pajesena in les navadnega divjega kostanja. Premaze smo opazovali vizualno, hidrofobnost premazanih površin pa ugotavljali z metodo merjenja stičnih kotov kapljic vode. Poleg prozornih in rjavo obarvanih premazov smo dosegli tudi intenzivna obarvanja, od rdeče, rumene, zelene, rjave do vijolične barve. S kombinacijo različnih komponent so se spreminjale hidrofobne lastnosti premazanih površin. Uspelo nam je pridobiti premaz z izrazito hidrofobnostjo, in sicer iz kombi- nacije ekstrakta iz cvetov orjaške zlate rozge in 3-(trietoksisilil)propil izocianata. V okviru raziskave je bil razvit postopek za pripravo barvnih ter transparentnih hidrofobnih premazov. S prisotnimi različnimi silanskimi molekulami in z aplikacijo premazov na površine lesov smo tako spremenili njihov izgled in izbolj- šali njihovo hidrofobnost. Ključne besede: Invazivne tujerodne rastline, naravna barvila, japonski dresnik, octovec, žlezava nedotika, kanadska zlata rozga, orjaška zlata rozga Abstract: The aim of the study was to produce different types of coatings based on natural dyes obtained from in- vasive alien plant species and residues after paper production. As a source of dye we used extracts of Rhus typhina, Japanese knotweed, Himalayan balsam and Canadian and giant goldenrod. The substrates for the application of the coating were the wood of the tree of heaven and the wood of the horse chestnut. The coatings were observed visual- ly, and the hydrophobicity of the coated surfaces was determined by measuring the contact angles of water droplets. In addition to the transparent and brown coloured coatings, we also achieved intense red, yellow, green, and brown and purple colourings. With a combination of different components, the hydrophobic properties of the coated surfac- es varied. By combining an extract of giant goldenrod flowers and 3-(triethoxysilyl)propyl isocyanate, we succeeded in producing a coating with pronounced hydrophobicity. A process for the production of coloured and transparent hydrophobic coatings was developed in this research. Through the presence of various silane-containing molecules and the application of the coating to wooden surfaces, we changed their appearance and improved their hydrophobicity. Keywords: Invasive alien plants, natural dyes, Japanese knotweed, staghorn sumac, Himalayan balsam, Canadian goldenrod, giant goldenrod ljanju ne upor abljamo sur ovin, ki lahk o pr eds t a vljajo vir hr ane. Z izk orišč anjem sur ovin ne smemo neg a- tivno vpliv a ti na ek osis t eme. Pr a v t ak o mor amo r a v - na ti tr ajnos tno in z ag ot a vlja ti, da izk oriščen ma t erial s t alno z ag ot a vlja potr eben vir r as tlinsk e biomase v nar a vi. In v azivne tujer odne r as tline (ITR) so r as tline, ki so vnesene na določeno območje, kjer pr ej niso uspe v ale. V nesene so lahk o s člov ek ovim posr ednim ali neposr ednim vpliv om. S s v ojim r azr ašč anjem in r azmno ž e v anjem pov zr oč ajo g ospodar sk o šk odo , so šk odljiv e z a z dr a vje ljudi, pr a v t ak o pa pov zr oč ajo šk o- do v nar a vi. Znano je, da ogr o ž ajo habit a t e, so v zr ok 38 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: W ood dy es fr om in v asiv e alien plan ts z a upad biodiv erzit e t e in tudi z a rušenje r a vnov esij v ek osis t emih (K umar Rai & Singh, 2020). ITR v edno v ečji pr oblem pos t ajajo tudi v Slov eniji in jih je z a t o na določenih območjih potr ebno načrtno ods tr anje- v a ti (Str gulc-K r ajšek e t al., 2016). K ot t ak šne pr ed- s t a vljajo dober vir biomase z upor abno vr ednos tjo. S t o t ema tik o se sr ečujejo r azisk ov alci na pr ojek tu APPLA USE (h ttps://www .ljubljana.si/ sl/moja-ljublja- na/ applause/). V okviru naše r azisk a v e smo se osr e - dot očili na naslednje tujer odne in in v azivne r as tline: oct ov ec (Rhus typhina L.) / ang. s t aghorn sumac, japonski dr esnik (Fallopia japonica (Houtt.) R onse Decr .) / angl. japanese knotw eed, žle z a v a nedotik a (Impatiens glandulifera R o yle.) / angl. Himala y an balsam, k anadsk a zla t a r o z g a (Solidago canadensis L.) / angl. Canadian g oldenr od t er orjašk a zla t a r o z g a (Solidago gigantea L.) / angl. Gian t g oldenr od. Biomaso v spl ošnem ses t a vljajo celulo z a, he- micelulo z a, lign in t er sek unda rni me t aboliti, k ot so jedr o vinsk e sno vi, ek s tr ak tivi, čr eslo vine, t anini it d. Dele ž posame znih podenot je odvisen t ak o od r a- s tlinsk eg a ma t eriala k ot tudi od r as tlinsk e vr s t e. S pr ocesom delignifik acije se iz biomase pridobijo ce - lulo zna vlakna, ki so upor abna z a pr oiz v odnjo papir - ja. T ek om delig nifik acije pa, k ot odpadni ma t erial, nas t aja tudi ligninsk a lužnic a. Le-t a je ses t a vljena v v ečini iz lignina in sladk orje v . Lignin je makr omole - k ula, ki pr eds t a vlja edini tr ajnos tni vir ar oma t o v v nar a vi, sladk orji pa se lahk o upor abijo z a mikr obi - ološk o pr e tv orbo do polihidr ok sialk anoa t o v (PHA) (Bugnic ourt e t al., 2014; Klapis z e w ski e t al., 2018). Sek undarni me t aboliti so pr a v t ak o pomemben del biomase, ki me d drugim pr eds t a vljajo vir r azličnih s truk turnih tipo v nar a vnih bar vil. V z adnjem č asu v se bol j nar ašč a z animanje z a upor abo nar a vnih pr oduk t o v . Mednje spadajo tudi nar a vna bar vila, ki so v se bolj z až elena, saj so ok olju prijazna, bio - r az gr adljiv a in enos t a vna z a upor abo. Ras tlinsk a bar vila so enos t a vno dos t op na iz r azličnih delo v biomase. Upor abna so v š t e vilnih panog ah, k ot so bar v anje t ek s tilneg a ma t eriala t er v pr ehr ambni, f armace v tski in k o zme tični indus triji (Nambela e t al., 2020; Y usuf e t al., 2017). Japonski dr esnik pr eds t a vlja bog a t vir an tr a- kinonsk eg a deriv a t a emodina, ki je biološk o ak tiv - na spojina t er nar a vno rumeno bar vilo (Bech t old, 2009). Z a an tr akinone je značilno , da so v osnovni obliki obar v ani rumeno , s k emijsk o modifik acijo pa lahk o vpliv amo na njihov o obar v anos t t er na k emij- sk e in fizik alne las tnos ti (Gor don & Gr eg or y , 1987). Cv e t o vi domor odne zla t e r o z g e v sebujejo rumeno fla v onoidno bar vilo kv er ce tin, ki je biološk o po- membna spojina (T oiu e t al., 2019). S k emijsk o modi- fik acijo njeg o v e s truk tur e lahk o načrtno vpliv amo na njeg o v e las tnos ti in obar v anos t (Cas t añeda-Ov ando e t al., 2009; Flamini e t al., 2013). Bar vilo v t emno r dečih plodo vih oct o v c a je an t ociansk eg a tipa (W ang & Zhu, 2017; W u e t al., 2013). Manj pa je znaneg a o v sebnos ti fla v onoidov v cv e t ovih žle z a v e nedotik e. V cv e t ovih iz r odu Impatiens je pes tr a mešanic a fla v o- noido v , an t ocianinov , k umarino v in kinono v , ki obar - v ajo cv e tne lis t e vijolično (Vieir a e t al., 2016). Modifik acija po vr šin nar a vnih ma t erialo v , k ot je na primer les, je z až elena z vidik a z aščit e ma t eriala pr ed z unanjimi vplivi, z vidik a spr eminjanja iz gleda, izboljšanja njiho vih las tnos ti t er tudi z ar adi mo žnos- ti doda tneg a vnosa no vih funk cionalnos ti. Z a do- da tk e, ki tv orijo pr emaz e silansk eg a tipa, je značil- no , da se lahk o dobr o v e ž ejo na r azlične ma t eriale. Naknadna v e z a v a nar a vnih bar vil iz in v azivnih tuje- r odnih r as tlin na les pr eds t a vlja no v o podr očje nji- ho v e upor abe. Or g ano-silanski doda tki so z animivi Slika 1. Invazivne tujerodne rastline (od leve proti desni: octovec, japonski dresnik, žlezava nedotika, kanadska zlata rozga, orjaška zlata rozga) (Strgulc-Krajšek et al., 2016). Figure 1. Invasive alien plants (left to right: staghorn sumac, Japanese knotweed, Himalayan balsam, Ca- nadian goldenrod and giant goldenrod). 39 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: Bar vila z a les iz tujer odnih in v azivnih r as tlin z ar adi mo žnos ti izboljšanja las tnos ti pr emaz om t er mo žnos ti vključitv e doda tnih funk cionalnos ti, k ot je na primer hidr of obnos t. Or g ano-silanski pr emazi omog oč ajo naknadno v e z a v o ek s tr ak tiv o v , lignina t er tudi polihidr ok sialk anoa t o v , ki se lahk o pridobijo z mikr obiološk o pr e tv orbo sladk orje v , ki so (t ak o k ot lignin), odpadek pri pr oiz v odnji papirja. Njiho v e las t - nos ti omog oč ajo pripr a v o k ak o v os tnih pr emaz o v z a z aščit o pr ed mikr oor g anizmi, vlag o t er tudi k or o zijo (Carlos de Har o e t al., 2019; Khan e t al., 2019). V okviru pr ojek t a APPLAUSE, »Od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključeva- njem prebivalcev«, ki g a fina ncir a E vr op sk a sk up - nos t pr ek o pr ogr ama Urban Inno v a tiv e Actions, se ukv arjamo s pr e tv orbo in v azivnih tujer odnih r as tlin v k oris tne namene. Na F ak ult e ti z a k emijo in k emij- sk o t ehnologij o smo se pri š tudiji osr edot očili na nar a vna bar vil a iz oct o v c a, japonsk eg a dr esnik a, žle z a v e nedotik e t er k anadsk e in orjašk e zla t e r o z- g e t er na os t ank e, ki nas t anejo pri pr oiz v odnji pa- pirja (lig nin in PHA). Nar a vna bar vila, lignin in PHA smo sk ušali ink orporir a ti v pr e vlek e silansk eg a tipa. Osr edot očili smo se na pripr a v o bar vnih pr emaz o v , ki imajo doda tne funk ciona lnos ti k ot s t a an timi- kr obnos t in hi dr of obnos t. Z a nanos pripr a vljenih pr emaz o v smo izbr ali les ene difuzne in les ene v en- č as t o por o zne tujer odne lesne vr s t e. 2 MATERIALI IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS Z a podlag e nanosa pr emaz o v smo na Oddelk u z a lesar s tv o Biot ehnišk e f ak ult e t e pripr a vili les dv eh tujer odnih vr s t, in sicer les v elik eg a pajesena (Ai- lanthus altissima (Mill.) S wingle) in les na v adneg a divjeg a k os t anja (Aesculus hippocastanum L.). K ot vir bar vil smo na F ak ult e ti z a k emijo in k emijsk o t ehnologijo upor abili ek s tr ak t e iz plodo v oct o v c a, k or enik in lis t o v japonsk eg a dr esnik a, cv e t o v žle- z a v e nedotik e t er plodo v orjašk e in k anadsk e zla t e r o z g e. V z or ce plodo v , lis t o v in k or enik (nabr anih na območju Mes tne občine Ljubljana) s t a nam doba vi- la partnerja pr ojek t a APPLA USE (podje tji Tisa d.o.o. in JP V OKASNA GA d.o.o.). V si pridobljeni v z or ci pr eds t a vljajo odpadni vir biomase, ki so jo pridobili pri ur ejanju z elenih po vr šin. K or enik e japonsk eg a dr esnik a smo pr edhodno zmleli v fr ak cije niv oja v elik os ti 1 mm, lis t e smo posušili, plodo v e r as tlin pa ločili od s t ebel t er jih upor abili s v e ž e. K emik ali- je (lignin, ε-k apr olak t on, TEPI (3-(trie t ok sisilil)pr opil iz ociana t), TMOS (trime t ok si(ok t adecil)silan), HCl (klor o v odik o v o kislino) in THF (t e tr ahidr ofur an) smo pridobili od podje tij Sigma Aldrich in Fluor ochem. 2.1 IZOLACIJA BARVIL 2.1 ISOLATION OF DYES Zmle t e k or enik e japonsk eg a dr esnik a smo 24 h mešali na mag ne tnem meša lu pri sobni t emper a- turi v diklor ome t anu. P o pr e t ečenem č asu smo k o- r enik e filtrir ali, t opilo pa uparili na r ot a v aporju pod zniž anim tlak om t er t ak o prid obili in t enzivno rume - no bar vilo. P osušene lis t e jap onsk eg a dr esnik a smo pri sobn i t emper a turi 24 h mešali v e t anolu t er jih z a t em filtrir ali. T ek oči pr eos t anek smo sk oncen tri- r ali pod zniž anim tlak om na r ot a v aporju t er iz olir ali z eleno bar vilo. Plodo v e oct o v c a in cv e t o v e žle z a v e nedotik e smo napr ej ločili od s t ebel, na t o pa jih če z noč pri sobni t emper a turi ek s tr ahir ali v e t anolu z Slika 2. Struktura emodina (A, japonski dresnik), kvercetina (B, zlata rozga) in antocianina (C, octovec). Figure 2. Structure of emodine (A, Japanese knotweed), quercetin (B, Canadian goldenrod,) and anthocyi- nin (C, staghorn sumac). 40 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 doda tk om HCl. P o 24 h smo plodo v e filtrir ali, pr e - os t anek pa sk oncen trir ali pri zniž anem tlak u. V pri- meru oct o v c a smo pridobili in t enzivno r deče nar a v - no bar vilo , v primeru žle z a v e nedotik e pa vijolično. T ak o cv e t o v e k anadsk e k ot orjašk e zla t e r o z g e smo ek s tr ahir ali v ace t onu pri sobni t emper a turi. P o 24 h smo plodo v e ods tr anili t er pr eos t anek posušili pod zni ž anim tlak om, s čimer smo pridobili s v e tlo rumeno bar vil o. Bar vili k anadsk e in orjašk e zla t e r o z g e s t a bili na vide z podobni. 2.2 PRIPRAVA BARVNIH PREMAZOV ZA LES 2.2 PREPARATION OF COATINGS FOR WOOD Pripr a vili smo šes t r azličnih tipo v pr emaz o v si - lansk eg a tipa na osno vi bar vil, PHA in lignina. Sin t e z a PHA: PHA smo pripr a vili iz k omer cialno dos t opneg a ε-k apr olak t ona. ɛ-k apr olak t onu (1 mmol) v THF (1 mL) smo dodali HCl (100 µL) in mešali 24 h pri sobni t emper a turi. T ak o pripr a vljeno r azt opino smo v na- dalje v anju upor abili z a pripr a v o pr emaz o v . Spodnja shema 1 prik az uje s truk tur o pripr a vljeneg a PHA . Shema 1. Struktura PHA Scheme 1. Structure of PHA. Sin t e z a pr emaz o v: 1. Tip B: 20 mg barvila in 0,1 mmol TEPI smo r aztopi- li v 1 mL THF ter mešali 24 h pri sobni temper aturi. 2. Tip B-PHA: 20 mg bar vila in 0,1 mmol TE PI smo r azt opili v 1 mL THF t er mešali 24 h pri sobni t emper a turi. Razt opino bar vila in pr edhodno pripr a vljeno r azt opino PHA smo z družili t er mešali če z noč pri sobni t emper a turi. 3. Tip B-lig: 20 mg bar vila in 0,1 mmol TEPI smo r azt opili v 1 mL THF t er mešali 24 h pri sobni t emper a turi. P o pr e t ečenem č asu smo dodali 30 mg lignina, HCl (0,1 mmol) t er TMOS (0,1 mmol). R eak cijsk o zmes smo mešali 24 h. 4. Tip B-PHA-lig: 20 mg bar vila in 0,1 mmol TEPI smo r azt opili v 1 mL THF t er mešali 24 h pri sobni t emper a turi. Razt opini bar vila in PHA smo z družili, dodali 30 mg lignina, HCl (0,1 mmol) t er TMOS (0,1 mmol) . K ončen pr emaz smo pridobili s 24-urnim mešanjem r eak cijsk e zmesi pri sobni t emper a turi. 2.3 PRIPRAVA LESENIH PODLAG 2.3 PREPARATION OF THE WOODEN SUBSTRATES Pri izbiri podlag je bilo osno vno v odilo upor a- biti les tujer odne vr s t e in hkr a ti izbr a ti eno vr s t o z v elikimi v enč as t o r azpor ejenimi por ami t er vr s t o z manjšimi difuzno r azpor ejenimi por ami. V eliki paje- sen ima izmed obr a vna v anih vr s t najv ečje por e in spada v sk upino v enč as t o por o znih vr s t z gr obo t e- k s tur o , na v adni divji k os t anj pa pr eds t a vlja difuzno por o zno vr s t o in z majhnimi por ami spada v sk upino leso v s fino t ek s tur o (T or elli, 1998). Dr e v esa so bila posek ana v okviru ak tivnos ti pr ojek t a APPLA USE. Primarno r azž ag o v anje s v e ž e posek anih hlodo v je bilo iz v edeno na manjši z asebni ž agi (K umše, Ig). Les je bil pr epeljan na skladišče JP V OKASNA GA , kjer se je sušil na pr os t em od decembr a 2019 do mar c a 2020. T ehnično sušenje lesa je pot ek alo v sušilnici Oddelk a z a lesar s tv o na k ončno vlažnos t lesa 8 %. Sušilne k ar ak t eris tik e so podr obno opisane v pri- spe vk u Pla v č ak a in sodela v ce v (Pla v č ak e t al., 2019). V z or ci lesa z a nanos pr emaz o v so bili pripr a vljeni v miz ar ski dela vnici Oddelk a z a lesar s tv o Biot ehnišk e f ak ult e t e. Na miznem kr o žnem ž ag alnem s tr oju smo r azž ag ali desk e na k ončne dimenzije, po vr šina lesa je bila finalno obdelana na debelinsk em sk obeljnem s tr oju t er pobrušena z vibr acijskim brusilnik om s papirji gr anulacij 120, 160, 180 in 220 (slik a 3). 2.4 NANOS PREMAZOV NA POVRŠINO LESOV 2.4 APPLICATION OF COATINGS ON THE WOOD SURFACES Les v elik eg a pajesena in na v adneg a divjeg a k os t anja smo pobar v ali s pr emazi tipa B , B-PHA , B-lig t er B-PHA -lig br e z v sebnos ti bar vila t er v priso - tnos ti v seh šes tih nar a vnih bar vil. Pr emaz e smo na les nan esli s č opičem t er jih pri sobni t emper a turi na zr ak u sušili 48 h (slik a 4). 2.5 ANALIZA PREMAZANIH POVRŠIN 2.5 ANALYSIS OF COATED SURFACES P osušene pr emaz e smo opaz ov ali t er po barvi in int enzit eti odt enk ov ocenjev ali vizualno , hidr of obnos t pr emaz anih povr šin pa smo določali na optičnem t en- ziometru - A tt ension thet a lit e (Biolin scientific, Espoo , Finsk a) na F ak ult eti z a k emijo in k emijsk o t ehnologijo. Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: W ood dy es fr om in v asiv e alien plan ts 41 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: Bar vila z a les iz tujer odnih in v azivnih r as tlin Slika 3. Izgled površin lesa velikega pajesena (slika levo) in navadnega divjega kostanja (slika desno). (P – prečni prerez, R – radialni prerez, T – tangencialni prerez). Figure 3. Appearance of the wood surfaces of Chinese sumac (left figure) and horse chestnut (right figure). (P – cross section, R – radial section and T – tangential section). Slika 4. Vzorci lesa nava- dnega divjega kostanja (zgornja polovica vzor- cev) in velikega pajesena (spodnja polovica vzor- cev), ki so premazani z različnimi barvili iz inva- zivnih tujerodnih vrst. Figure 4. Wood samples of horse chestnut (upper half of the samples) and Chinese sumac (bottom half of the samples) coa- ted with various dyes from invasive alien species. 42 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 B B-PHA B-lig B-PHA -lig Br e z bar vila / N o dy e oct o v ec (plodo vi) / s t aghorn sumac (fruits) japonski dr esnik (k or enik e) / Japanese knotw e ed (rhiz ome) japonski dr esnik (lis ti) / Japanese knotw e ed (le a v es) žlezava nedotika (cve tovi) / Himala y an balsam (flo w e r s) orjašk a zla t a r o z g a (cv e t o vi) / gian t g oldenr od (flo w er s) K anadsk a zla t a r o z g a (cv e t o vi) / Canadian g oldenr od (flo w er s) 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 BARVNI PREMAZI 3.1 COLOURED COATINGS Pr emazi tipo v B , B-PHA , B-lig in B-PHA -lig br e z prisotnos ti bar vila t er s prisot nos tjo bar vil iz ITR na lesu v elik eg a pajesena so prik az ani na sliki 5. P o- vr šine lesa, pr emaz ane s sil anskimi pr emazi br e z prisotnos ti bar vila, imajo bar v o nar a vneg a lesa, le v primeru pr emaz a B-lig in pr emaz a B-P AH-lig je odt enek bar v e lesa nek olik o t emnejši. T emnejši odt enek pripisujemo prisotnos ti lignina, ki je t em - no rja v . Pr emazi, ki smo jim dodali nar a vna bar vi- la, dajejo po vr šinam lesa in t enzivno obar v anje, od Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: W ood dy es fr om in v asiv e alien plan ts Slika 5. Barvni premazi iz invazivnih tujerodnih vrst na lesu velikega pajesena. Prikazane površine lesa so dimenzij 2×2 cm. Figure 5. Coloured coatings from invasive alien species on Chinese sumac wood. The wood surfaces dimen- sions shown are 2×2 cm. 43 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 B B-PHA B-lig B-PHA -lig Br e z bar vila / N o dy e oct o v ec (plodo vi) / s t aghorn sumac (fruits) japonski dr esnik (k or enik e) / Japanese knotw e ed (rhiz ome) japonski dr esnik (lis ti) / Japanese knotw e ed (le a v es) žlezava nedotika (cve tovi) / Himala y an balsam (flo w e r s) orjašk a zla t a r o z g a (cv e t o vi) / gian t g oldenr od (flo w er s) K anadsk a zla t a r o z g a (cv e t o vi) / Canadian g oldenr od (flo w er s) Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: Bar vila z a les iz tujer odnih in v azivnih r as tlin r deče, rumene, z elene, rja v e do vijolične. Bar vilo oct o v c a je t em no r deče bar v e, k ot lahk o vidimo v primeru pr emaz a tipa B. Ob prisotnos ti PHA -je v in lignina v pr emaz u nanos iz gubi r deč o bar v o , z a t o so ti pr emazi kljub prisotnemu bar vilu oct o v c a rja- vi. In t enzivno rumene pr em az e smo pripr a vili na osno vi bar vila iz k or enik japonsk eg a dr esnik a. V si tipi pr emaz o v dajo po vr šinam leso v in t enzivno ru- meno obar v anje. Z eleno bar vilo , pridobljeno iz lis - t o v japo nsk eg a dr esnik a, omog oč a pripr a v o z elenih pr emaz o v . Nar a vno bar vilo iz žle z a v e nedotik e je in - t enzivno vijolične bar v e. Z njeg o vim doda tk om smo pripr a vili vijolične pr emaz e, ki se dobr o v e ž ejo na les v elik eg a pajesena. Pr ema zi iz plodo v k anadsk e Slika 6. Barvni premazi iz invazivnih tujerodnih vrst na lesu navadnega divjega kostanja. Prikazane površine lesa so dimenzij 2×2 cm. Figure 6. Coloured coatings from invasive alien species on horse chestnut. The wood surfaces dimensions shown are 2×2 cm. 44 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 in orjašk e zla t e r o z g e pa prispe v ajo k s v e tlo rume - no/z elenemu obar v anju lesa. K ot lahk o vidimo iz r e z ult a t o v , s t a bar v a in in t enzit e t a odvisni od same ses t a v e pr emaz o v (sliki 5 in 6). V pliv na bar v o ima t ak o prisotnos t lignina k ot tudi PHA . S k ombinacijo r azličnih sub s tr a t o v lahk o pripr a vimo pr emaz e si - lansk eg a tipa r azličnih bar v . Iz gled po vr šin po vr šinsk o ob delanih leso v je poleg odt enk o v bar vil odvise n tudi od vr s t e pod - lag e, na k a t er o so bili pr emazi naneseni. Razlik e v v ečji po r o znos ti lesa v elik eg a pajesena in manjše por o znos ti lesa na v adneg a di vjeg a k os t anja so vpli - v ale na v e z a v o bar vil v s truk tur o leso v . V primeru lesa v elik eg a pajesena so bar vila t emneje obar v a- la odprt e por e v ečjih pr emer o v k ot pa os t alo lesno tkiv o na po vr šini lesa (slik a 5). V primeru lesa na- v adneg a divjeg a k os t anja pa so bar vila les obar v ala bolj enak omer no , in t enzivno t emnejše obar v anje por o z. tr ahej pa je z ar adi nji ho vih manjših pr eme - r o v manj izr azit o (slik a 6). V sa bar vila se na les v e ž ejo odlično , sušenje pot ek a pri sob ni t emper a turi in ne z ah t e v a po viša- nih t emper a tur . T ak o pripr a vljeni pr emazi so odpor - ni na spir anje v r azličnih t opilih, k ot s t a na primer v oda in e t anol. Slik a 6 prik az uje iz gled po vr šin lesa na v adneg a divjeg a k os t anja po nanosu pr emaz o v tipa B , B-P - HA , B-l ig in B-PHA -lig br e z bar vila t er po nanosu pr emaz o v z dodanimi bar vili. Bar vni pr emazi si - lansk eg a tipa dajejo podobn o obar v anje ne glede na upor abljen les – v eliki pajesen ali na v adni divji k os t anj. Les na v adneg a divjeg a k os t anja je v osno - vi nek ol ik o s v e tlejši, z a t o je sama in t enzit e t a bar v v primeru pr emaz o v na lesu divjeg a k os t anja v ečja. P obar v ana po vr šina ima v primerja vi z v elikim paje- senom tudi bo lj enot en o z. homog en vide z, k ar je posledic a fine t ek s tur e na v adneg a divjeg a k os t anja, saj les ne v sebuje v elikih por . T udi v po vr šine lesa divjeg a k os t anja se bar vila in t enzivno ab sorbir ajo. 3.2 STIČNI KOT KAPLJICE VODE NA PREMAZANIH POVRŠINAH LESA 3.2 WATER DROPLET CONTACT ANGLES ON COATED WOOD SURFACES Hidr of obne las tnos ti pr emaz anih leso v so bile primerjane na podlagi izmerjenih s tičnih k ot o v k a- pljic v ode, nanesenih na po vr šine v z or ce v . Meritv e s tičnih k ot o v so bile izmerjene po 10 s od nanosa k apljice na po vr šino lesenih v z or ce v , da se je k a- pljic a v ode ur a vnot e žila t er us t alila. Iz r e z ult a t o v , prik az anih v pr eglednici 1, lahk o vidimo , da ses t a- v a pr em az o v silansk eg a tipa močno vpliv a na v eli- k os t s tičneg a k ot a k apljice v ode, t ak o na lesu v eli- k eg a pajesena k ot tudi na lesu na v adneg a divjeg a k os t anja. Stični k ot v ode na lesu v elik eg a pajesena, ki ni bil pr ema z an z nobenim pr emaz om, je znašal 43,0° (± 1,6°). V si pr emazi, ki smo jih pripr a vili na osno vi silano v , nar a vnih bar vil, PHA in lignina, so po v eč ali v odoo dbojnos t lesa. Pr emazi tipa B (TEPI in bar vilo) na osno vi nar a vnih bar vil (r az en v prime- Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: W ood dy es fr om in v asiv e alien plan ts B B-PHA B-lig B-PHA-lig Br e z bar vila / no dy e 43, 0° ± 1, 6° 65, 9° ± 2, 2° 109, 6° ± 0,6° 109, 9° ± 1, 8° Oct o v e c (plodo vi) / s t aghorn sumac (fruits) 84, 8° ± 0, 5° 62, 8° ± 2, 5° 96, 0° ± 1, 1° 95, 8° ± 2, 5° japonski dr e snik (k or enik e) / Japanese knotw ee d (rhiz ome) 124, 4° ± 0,1° 69, 7° ± 2, 4° 91, 7° ± 0, 3° 118, 2° ± 1, 6° japonski dr e snik (lis ti) / Japanese knotw ee d (lea v e s) 100, 0° ± 0,2° 87, 3° ± 2, 0° 108, 7 ° ± 0, 2° 124, 2° ± 0, 1° žlezava nedotika (plodovi) / Himala y an balsam (fruits) 92, 1° ± 2, 1° 79, 5° ± 2, 4° 96, 5 ° ± 1, 3° 106, 4° ± 1, 5° orjašk a zla t a r o z g a (plodo vi) / gian t g oldenr od (fruits) 139, 3° ± 0,4° 36, 4° ± 2, 4° 93, 0° ± 0, 1° 103, 8° ± 1, 0° k anadsk a zla t a r o z g a (plodo vi) / Canadian g oldenr od (fruits) 117, 5° ± 0,2° 75, 9° ± 2, 3° 98, 8° ± 0, 9° 126, 4° ± 1, 1° Preglednica 1. Stični koti kapljic vode na lesu velikega pajesena, premazanim z različnimi premazi. Table 1. Water droplet contact angles on Chinese sumac wood coated with different coatings. 45 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 ru oct o v c a) so po v eč ali v odoodbojnos t pr emaz a, saj so v si s tični k oti znašali v eč k ot 90°. Pri pr emazih tipa B-PHA (pr emazi z doda tk om PHA) so bili (t ak o br e z prisotnos ti bar vila k ot tudi z bar vili) s tični k oti nizki (med 36° in 87°). Stični k ot k apljice v ode je bil v primeru v seh pr emaz o v na osno vi lignina v ečji k ot 90°. Najboljše r e z ult a t e z vidik a hidr of obnos ti po vr - šin smo dosegli v primeru pr emaz a tipa B z doda t - k om bar vila iz cv e t o v orjašk e zla t e r o z g e, kjer je bil s tični k ot 139.3° (pr eglednic a 1). P odobne r e z ul t a t e s tičnih k ot o v v ode smo z as- ledili tudi pri pr emazih na lesu na v adneg a divjeg a k os t anja. R e z ult a ti so zbr ani v pr eglednici 2. Stični k ot k apljice v ode na nepobar v anem lesu je znašal 46,4°. Z aščitni sloj, ki je bil pripr a vljen iz pr emaz a B (TEPI in bar vilo), je tudi v t em primeru s k ombina - cijo nar a vnih bar vil iz k or enik japonsk eg a dr esnik a, lis t o v japonsk e g a dr esnik a, žle z a v e nedotik e t er k a- nadsk e in orjašk e zla t e r o z g e nar edil po vr šine bolj hidr of obne. Stični k oti k apljice v ode so tudi v t em primeru v prisotnos ti lignina, ne glede na doda t ek os t alih k ompo nen t v ečji k ot 90°. Stični k oti v ode na v z or cih, pr emaz anih s pr emaz om B-PHA , so bili tudi opazno nižji v primerja vi s s tičnimi k oti v ode na v z or cih, pr ema z anih z os t alim i pr emazi. V primeru lesa na v adneg a divjeg a k os t anja smo najv ečji s tični k ot v od e dobil i, k o smo pripr a vili pr emaz v k ombi - naciji bar vila iz plodo v orjašk e zla t e r o z g e in silana TEPI. Sti čni k ot k apljice v ode je znašal v t em prime- ru k ar 150,0° (slik a 7). Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: Bar vila z a les iz tujer odnih in v azivnih r as tlin B B-PHA B-lig B-PHA-lig Br e z bar vila / no dy e 46, 4° ± 0, 9° 25, 0° ± 0, 5° 119, 4° ± 0, 1° 125, 1° ± 3,1° Oct o v e c (plodo vi) / s t aghorn sumac (fruits) 77, 8° ± 0, 9° 56, 9° ± 2, 6° 105, 4° ± 0, 6° 113, 8° ± 3,2° japonski dr e snik (k or enik e) / Japanese knotw ee d (rhiz ome) 117, 7° ± 0, 1° 93, 0° ± 0, 8° 109, 2° ± 0, 6° 123, 6° ± 0,8° japonski dr e snik (lis ti) / Japanese knotw ee d (lea v e s) 113, 6° ± 0, 9° 96, 2° ± 0, 4° 125, 9° ± 0, 4° 121, 0° ± 0,2° žlezava nedotika (plodovi) / Himala y an balsam (fruits) 102, 0° ± 2, 2° 87, 4° ± 1, 7° 106, 9° ± 1, 0° 125, 9° ± 2,1° orjašk a zla t a r o z g a (plodo vi) / gian t g oldenr od (fruits) 150, 0° ± 0, 4° 48, 5° ± 3, 1° 104, 7° ± 0, 5° 100, 2° ± 2,4° k anadsk a zla t a r o z g a (plodo vi) / Canadian g oldenr od (fruits) 106, 8° ± 0, 2° 88, 1° ± 3, 1° 109, 7° ± 0, 1° 122, 4° ± 1,8° Preglednica 2. Stični koti kapljic na lesu navadnega divjega kostanja, premazanim z različnimi premazi. Table 2. Water droplet contact angles on horse chestnut coated with different coatings. 4 SKLEPI 4 CONCLUSION S k omb inacijo nar a vnih bar vil t er sub s tr a t o v smo uspešno pripr a vili pr emaz e silansk eg a tipa r azličnih bar v , ki dajejo po vr šinam in t enzivna obar - v anja, od r dečeg a, rumene g a, z eleneg a, rja v eg a do vijoličneg a. Na obar v anje pomembno vpliv a Slika 7. Stični kot vode na lesu navadnega divjega kostanja, premazanim s premazom B s prisotnostjo barvila iz plodov orjaške zlate rozge. Figure 7. Contact angle of water on the wood of the horse chestnut coated with coating B with the pre- sence of dye from the fruits of the giant goldenrod. 46 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 prisotnos t lign ina in tudi PHA . Pr emazi z dodanim ligninom so nek olik o t emnejši. Dok az ali smo tudi, da na v e z a v o bar vila vpliv ajo ana t omsk e značilnos ti upor abljenih leso v . V primeru lesa v elik eg a pajese- na so bar vila t emneje obar v ala odprt e por e v ečjih pr emer o v , v primeru lesa na v adneg a divjeg a k os t a- nja pa so bar vila les obar v ala bolj enak omerno. V sa bar vila se na les v e ž ejo odličn o , so odporna na spi - r anje z e t anolo m in v odo , sušenje pa z ados tuje pri sobni t emper a turi. T ak o pripr a vljeni pr emazi z doda tk om nar a vne- g a bar vila, lign ina in PHA , v k ombinaciji s silanskimi pr ek urz orji so izk az o v ali tudi z elo izr azit e hidr of ob - ne las tnos ti. Na lesu pajesena se je k ot pr emaz z najboljšimi hid r of obnimi las tnos tmi izk az al pr emaz tipa B , z doda tk om bar vila iz cv e t o v orjašk e zla t e r o z g e (s tični k ot k apljice v ode 139,3°), na lesu divje- g a k os t anja pa pr emaz v k ombinaciji bar vila iz plo - do v orjašk e zla t e r o z g e in 3-(trie t ok sisilil)pr opil iz o- ciana t a. Stični k ot v odne k apljice je v t em primeru znašal k ar 150,0°. 5 POVZETEK 5 SUMMARY The e x tr action of r a w ma t erials fr om na tur al r esour ces is a vit al pr oject, but ideally the e xploit a- tion of the ma t erial has no neg a tiv e impact on the ec os y s t em, and tha t the ma t e rial is not a sour ce of f ood. In v asiv e alien plan ts ar e a suit able r esour ce which, when pr opag a t ed, c an ha v e neg a tiv e e ff ects on hab it a ts, the balance of ec os y s t ems, human health and the ec onom y . In the Applause pr oject w e f ocu sed on the e x tr action of r a w ma t erials fr om select ed in v asiv e alien plan ts: s t aghorn sumac, Japanese knotw eed, Himala y an balsam, Canadian g oldenr od and gian t g oldenr od. Cellulose fibr es c an be ob t ained b y delignific a tion plan t biomass, with black liquor as a b y -pr oduct. This c onsis ts mainly of ar oma tic macr omolecules of lignin and sug ar s, which c ould be a sour ce of polyh y dr o xylk anoa t es (PHA). Sec onda r y me t abolit es ar e also a sour ce of na tur al dy es, which ha v e been in gr ea t demand r ecen tly as the y ar e en vir on men t ally friendly and biodegr adable. The tr ea tmen t of w ooden surf aces with c oa t - ings is desir abl e in t erms of pr ot ection ag ains t e x - t ernal in fluences and the in tr oduction of additional functionalities. The binding of na tur al dy es fr om in - v asiv e alien plan ts t o w ood r e pr esen ts an un t apped field of applic a tion. Silane c oa tings enable the ad- ditional binding of dy es, ligni n and PHA . The s tudy f ocused on na tur al dy es fr om s t aghorn sumac, Japanese knotw eed, Himala y an balsam, Canadi - an g oldenr od and gian t g oldenr od and lignin and PHA , which c ou ld be e x tr act ed fr om the r esidues of paper pr oducti on. A t the F aculty of Chemis tr y and Chemic al T echnology w e pr epar ed e x tr acts fr om the fruits of s t aghorn sumac, rhiz omes and lea v es of Japanese knotw eed and flo w er s of Himala y an balsam, Canadian g oldenr od and gian t g oldenr od, which ser v ed as a sour ce of the dy es. Six diff e r en t types of silane c oa tings based on na tur al dy es, PHA and lignin w er e pr oduced. F or the sub s tr a t es w e pr epar ed w ood of tw o non-na - tiv e species, namely the tr ee of hea v en (Ailanthus altissima (Mill. ) S wingle), whi ch belongs t o a gr oup of ring por ous species with a c oar se t e x tur e, and the hor se ches tnut (Aesculus hippocastanum L.), which is a diff use por ous species with por es of small diame t er and belongs t o a gr oup of w oods with fine t e x tur e. W e pr epar ed the w ood samples in the Departm en t of W ood Science and T echnolo - gy and sanded them with paper s of grits 120, 160, 180 and 220. The w ood w as pain t ed with c oa tings of the types B , B-PHA , B-lig and B-PHA -lig without the addition of dy es and in the pr esence of all six na tur al dy es. The dried c oa tings w er e ob ser v ed and visually e v alua t ed, while the h y dr ophobicity of the c oa t ed surf aces w as c ompar ed with the measur e- men t of the c on t act angles of w a t er dr ople ts. During our r esear ch w e f ound tha t a c ombina - tion of na tur al dy es and sub s tr a t es c an be used t o pr oduce silane c oa tings with diff er en t c olour s. The surf aces of w ood c oa t ed with silane c oa tings with - out the pr esence of dy es ha v e the c olour of na tur al w ood, and c oa tings with the pr esence of na tur al dy es giv e the surf aces an in t ense c olour tha t r ang- es fr om r eddis h, y ello wish, gr eenish, and br o wnish t o purple. The pr esence of lignin and PHA also in - fluences the c olour . Coa tings with added lignin ar e sligh tly dark er . Diff er ences in the incr eased por os- ity of the tr ee of hea v en w oo d and the lo w por os- ity of the w oo d of the hor se ches tnut in fluenced the bin ding of the dy es in t o the w ood s tructur e. In the c ase of w ood fr om the tr ee of hea v en the dy es c olour ed dark er in the open por es with a lar g- er diame t er , wher eas the hor se ches tnut w ood w as Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: W ood dy es fr om in v asiv e alien plan ts 47 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 mor e e v enly c olour ed. All the dy es w er e f ound t o bind perf ectly t o the w ood, w er e r esis t an t t o rins - ing with e than ol and w a t er , and dr ying a t r oom t emper a tur e w as sufficien t. The h y dr opho bic pr operties of the c oa t ed w oods w er e c ompar ed on the basis of the c on t act angles of w a t e r dr ople ts app lied t o the surf aces of the w ood samples. On the tr ee of hea v en w ood, the c oa ting with the bes t h y dr ophobic pr operties turned out t o be a type B c oa ting with the addition of a dy e fr om the flo w er s of the gian t g oldenr od (139.3°), while on the hor se ches tnut w ood the bes t h y dr opho bic pr operties w er e f ound f or a c oa t - ing with a c ombina tion of dy e fr om flo w er s of the gian t g oldenr od and silane TE PI., with a w a t er dr op - le t c on t act angle of 150.0°. W e thu s pr epar ed numer ou s silane c oa tings based on na tur al dy es fr om in v asiv e alien plan ts. W e de v eloped a pr ocess f or the pr oduction of c olour ed and tr anspar en t h y dr ophobic c oa tings c on t aining v arious silane molecules and lignin and PHA . B y adding na tur al dy es, lignin and PHA in c om- bina tion with the silane-c on t aining pr ecur sor s, w e w er e able t o impr o v e the pr operties of the w ood c oa tings. ZAHVALE ACKNOWLEDGEMENTS Pr ojek t APPLA USE sofinancir a E vr op ski sklad z a r egionalni r az v oj pr ek o pobude Urban Inno v a tiv e Actions (UIA). A v t orji se z ah v aljujejo Ja vni ag en- ciji z a r azisk o v alno deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARR S), ki finan cir a pr ogr amsk o sk upino K emija z a tr ajnos tni r az v oj (P1-0134) in pr ogr amsk o sk upino Les in lignocelulo zni k ompo ziti (P4-0015). A v t orji se z a t ehnično po moč z ah v aljuj emo Luki K rž e tu, dipl. inž. les. t er Jo ž e tu Planinšiču, mag. inž. les. LITERATURA REFERENCES Bech t old, T . (2009). N a tur al c olor an ts – quinoid, naph thoquinoid and an thr aquinoid dy e s. In (pp. 151-182). Bugnic ourt, E., Cine lli, P ., Alv ar e z, V ., & Lazz eri, A . (2014). P olyh y - dr o xy alk anoa t e (pha): R e vie w of s yn thesis, char act e ris tics, pr ocessing and pot en tial applic a tions in pack aging. eXPRE SS P olyme r Le tt er s, 8, 791-808. DOI: h ttp s://doi.or g /10.3144/ e x - pr esspolymle tt.2014.82 Carlos de Har o , J ., Mag agnin, L., T urri, S., & Griffini, G. (2019). Lignin-based an tic orr osion c oa tings f or the pr ot e ction of alu - minum surf aces. A CS Sus t ainable Che mis tr y & Engine ering , 7(6), 6213-6222. DOI: h ttp s://doi.or g /10.1021/ acssusche - meng.8b06568 Cas t añeda-Ov ando , A ., P ache c o-Hernánde z, M. d. L., P áe z-Her - nánde z, M. E., R odrígue z, J . A ., & Galán-Vidal, C. A . (2009). Che mic al s tudies of an thocy anins: A r e vie w . F ood Che mis - tr y , 113(4), 859-871. DOI: h ttp s://doi.or g /10.1016/j. f ood - chem.2008.09.001 Flamini, R ., Ma ttivi, F ., De R osso , M., Ar apitsas, P ., & Ba v ar esc o , L. (2013). Adv anced kno wle dg e of thr ee import an t classe s of gr ape phe nolics: An thocy anins, s tilbe nes and fla v onols. In t e r - na tional Journal of Molecular Sciences, 14(10), 19651-19669. DOI: DOI: h ttp s://doi.or g /10.3390/ijms141019651 Gor don, P . F ., & Gr eg or y , P . (1987). An thr aquinone dy es. In P . F . Gor - don & P . Gr eg or y (E ds.), Or g anic chemis tr y in c olour (pp. 163- 199). Be rlin, Heide lber g: Spring er Be rlin Heide lber g. K han, T . A ., Lee , J . -H., & K im, H. -J . (2019). Chap t er 9 - lignin-based adhe siv es and c oa tings. In H. Ariffin, S. M. Sapuan, & M. A . Hassan (E ds.), Lignocellulose f or futur e bioec onom y (pp. 153- 206): Else vier . K lapis z e w ski, Ł., Sz ala ty , T ., & Je siono w sk i, T . (2018). Depolyme riz a - tion and activ a tion of lignin: Curr e n t s t a t e of kno wle dg e and pe r spe ctiv es. In. K umar Rai, P ., & Singh, J . S. (2020). In v asiv e alien plan t species: The - ir impact on en vir onme n t, ec os y s t e m ser vice s and human he alth. E c ologic al Indic a t or s, 111, 106020. DOI: h ttp s://doi. or g /10.1016/j.ec olind.2019.106020 Mans field, S. D ., K im, H., Lu, F ., & Ralph, J . (2012). Whole plan t ce ll w all char act eriz a tion using solution-s t a t e 2d nmr . N a tu - r e Pr ot oc ols, 7(9), 1579-1589. DOI: h ttp s://doi.or g /10.1038/ npr ot.2012.064 N ambela, L., Haule, L. V ., & Mg ani, Q. (2020). A r e vie w on sour ce , chemis tr y , gr e en s yn the sis and applic a tion of t e x tile c olor an ts. Journal of Cleane r Pr oduction, 246, 119036. DOI: h ttp s://doi. or g /10.1016/j.jclepr o.2019.119036 Pla v č ak, D ., Gorišek, Ž., Str až e, A ., & Me r ela, M. (2019). Dr ying char act eris tics of w ood of in v asiv e tr ee species gr o wing in an urban en vir onme n t. Les/W ood, 68(2). DOI: h ttp s://doi. or g /10.26614/le s-w ood.2019. v68n02a03 Str gulc-K r ajše k, S., Bačič, M., & Jog an, J . (2016). In v azivne tujer od - ne r as tline v mes tni občini Ljubljana: Me s tna občina Ljubljana, Me s tna upr a v a, Odde lek z a v ar s tv o ok olja. T oiu, A ., Vlase, L., V odnar , D . C., Gheldiu, A . -M., & Onig a, I. (2019). So - lidag o gr aminif olia l. Salisb. (as t er ace ae) as a v aluable sour ce of bioactiv e polyphenols: Hplc pr ofile, in vitr o an tio xidan t and an timicr obial pot e n tial. Mole cule s, 24(14), 2666. T or elli, N . (1998). Lesna t e k s tur a. Vieir a, M. N., Win t erhalt er , P ., & Jerz, G. (2016). Fla v onoids fr om the flow er s of impa tiens glandulif er a r oyle isola t ed by high perf ormance c oun t er curr en t chr oma t ogr aph y . Ph yt ochemi - c al Analy sis, 27(2), 116-125. DOI: h ttps://doi.or g /10.1002/ pc a.2606 Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: Bar vila z a les iz tujer odnih in v azivnih r as tlin 48 Les/Wood, Vol. 69, No. 2, December 2020 Hor v a t, M., Iskr a, J ., P a vlič, M., Žig on, J ., & Mer ela, M.: W ood dy es fr om in v asiv e alien plan ts W ang , S., & Zhu, F . (2017). Che mic al c omposition and biologic al ac - tivity of s t aghorn sumac (Rhus typhina). F ood Che mis tr y , 237. DOI: h ttp s://doi.or g /10.1016/j. f oodche m.2017.05.111 W u, T ., McCallum, J . L., W ang , S. N ., Liu, R . H., Zhu, H. H., & T sao , R . (2013). E v alua tion of an tio xidan t activitie s and chemic al cha - r act erisa tion of s t aghorn sumac fruit (Rhus hirta l.). F ood Che - mis tr y , 138(2-3), 1333-1340. DOI: h ttp s://doi.or g /10.1016/j. f oodche m.2012.10.086 Y usuf , M., Shabbir , M., & Mohammad, F . (2017). N a tur al c olor an ts: His t oric al, pr ocessing and sus t ainable pr ospe cts. N a tur al Pr o - ducts and Biopr ospecting , 7(1), 123-145. DOI: h ttp s://doi. or g /10.1007/ s13659-017-0119-9