St. 12 • Leto XIII • 27. XI. 1992 ] plačana v gotovini IZ VSEBINE: • Kandidati za poslanca • Mišja mrzlica • Prašičja kuga • iS Sevnica o zamudnih obrestih • Oderuški davki za Nerezine • Blokirani žiro računi • Sindikalna pravdna praksa Javna tribuna v Kršr "v Za mesto poslanca, ki bo v Državnem svetu slovenskega parlamenta zastopal lokalne interese Posavja, se bo na letošnjih volitvah (6. decembra) potegovalo osem kandidatov. Da bodo volilci iz občin Brežice, Krško in Sevnica na volitvah lahko izbrali kandidata, ki se jim zdi najbolj pravšen, organizira Skupščina občine Sevnica pod pokroviteljstvom Sveta posavskih občin javno tribuno, na kateri bodo kandidati predstavili svoje programe in odgovarjali na vaša vprašanja. Dobimo se v sredo, 2. decembra 1992 ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Krškem. Javno predstavitev bodo neposredno prenašali: krški Kanal 10, Radio Posavje - Studio Brežice in Radio Sevnica. Občani, ki ne boste mogli priti v Krško, boste lahko na ta dan »d 17. ure dalje posredovali vprašanja za kandidate preko telefonske številke 31-643. Izkoristite možnost, spoznajte naše kandidate in izberite med njimi najboljšega! Seznam kandidatov za volitve članov, predstavnikov lokalnih interesov v Državnem svetu, je sestavila volilna komisija 6. volilne enote s sedežem v Novem mestu na podlagi 16. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. I. RS, št. 44/92). Naša volilna enota ima številko 2(1 in obsega občine Brežice. Krško in Sevnica, v sredo pa bo v krški kulturni dom prišlo vseh osem kandidatov: 1. Jože Senica, roj. 1935, Veljka Vlahoviča 8. Brežice, profesor telesne vzgoje. Predlagatelj: Demokrati - Demokratska stranka, občinski odbori Brežice. Krško. Sevnica. 2. Ivan Tomše, roj. Il)42. Milavčcva cesta 15, Brežice, predmetni učitelj, vodja splošne službe. Predlagatelj: Zeleni Slovenije. Zeleni Brežic. 3. Anton Zevnik, roj. l')64. Rimska cesta 22. Čatež ob Savi. ing. kmetijstva, kmetovanje. Predlagatelj: Anton Zevnik. Čatež ob Savi. Rimska cesta 22. p. Brežice. 4. Peter Zorčič, roj. 1943. Velike Malence 49 c. p. Krška vas. zdravnik, specialist internist. Predlagatelji: Delavska stranka. Demokratska stranka upokojencev. SDU in SDP. 5. Vlado Deržič, roj. ll)34. Dvorce 2(1. Brežice, politolog, sve-tovalcc za razvoj in investicije. Predlagatelj: LDS. Občinski odbor Brežice. 6. Jože Dušak, roj. 1953, Gubčeva ul. 7. Krško, bančni uslužbenec, vodja blagajne, likvidature trezorja in krediti občanov. Predlagatelj: LDS. Občinski odbor Krško. 7. Franc Glinšek, roj. 1954. Podbočje 2. p. Podbočje. dipl. ing. strojništva, sekretar Sekretariata za gospodarsko infrastrukturo občine Krško. Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka. Podružnica Krško. 8. Marjan Kiirnik. roj. 1953. Naselje Heroja Maroka1). Sevnica, ekonomist, predsednik Izvršnega sveta SO Sevnica. Predlagatelj: Skupščina občine Sevnica. Izmed osmih predlaganih kandidatov bodo državljani 6. decembra v Državni svet izvolili enega. Namesto komentarja JT red vami je, spoštovani bralci in volilci, predvolilni Naš glas. To pomeni, da so se vam na njegovih straneh (med drugim) skušale v kar najlepši luči predstaviti stranke in njihovi kandidati. Predvolilnih obljub in kandidatov je veliko in vsak nekaj zagotavlja. Preberite si njihove besede in si jih razmislite. Predvsem pa: spravite ta izvod Našega glasa za prihodnje volitve, ko vam bodo ti isti ali neki novi kandidati ponovno pričeli obljubljati in se vam dobrikati. Zavedajte se, da so vam obljubljali tudi tisti, ki ne bodo izvoljeni, kajti v glavnem ne gre za nikakršne anonimuse, temveč za ljudi, ki imajo že tudi na sedanjih položajih možnost urediti marši kaj od tistega, s čimer se dičijo v predvolilni kampanji. Morda kvečjemu na malo nižji ravni in v manjšem obsegu. Naj se torej do naslednjih volitev izkažejo, pa jim bo takrat šlo gladko od rok. Do prihodnjih volitev se bodo verjetno že vsi kandidati tudi spomnili, da bi se dali predstaviti v Naš glas, letos pa so to priložnost nekateri očitno prezrli. Morda smo se jim zdeli preveč nepomembni! Prav jim je - mi nismo zavrnili nikogar. Uredništvo Na5 elas 12. 27. november 1992 U U Praznik občine Sevnica Naš občan ne sme več biti drugorazreden! Ob prazniku občine Sevnica (12. novembru) se je zvrstila kopica prireditev, zato smo tudi sklenili objaviti vsaj nekaj fotografij z osrednjega dogodka, slavnostne seje občinske skupščine, na kateri so podelili priznanja. Slovesnost je bila, v skladu z dolgoletno tradicijo v tej občini, v zadružnem domu na Bučki. mora vedno biti ravno zapora prometa tisti argument, ki lahko dokaže pomembnost posamezne cestne povezave in upravičenost zahtev za njeno ureditev! Breda Mijovič je v svojem govoru predstavila tudi ostalo gospodarstvo sevniške občine: prvič letos se srečujejo z izgubami, ki so štirikrat večje od ustvarjene akumulacije in jih je 95 % v družbenih podjetjih. Kar 65 % akumulacije je ustvarjene v zadružnih in zasebnih podjetjih (tudi prvič), število zaposlenih pa se je zmanjšalo za 8 %. Brezposelnost je letos narasla za 20 % in je presegla kritično mejo 14 % (S00 nezaposlenih). Svetla točka sevniškega gospodarstva so njegovi uspehi na tujih trgih, saj izvoz počasi, a vztrajno narašča in pokriva uvoz s 106 %. Razvoj podjetništva in obrti že dve leti pospešujejo preko posebnega sklada, zavedajo pa se. da je predpogoj razvoja znanje. Zato so se med prvimi lotili celovitega programa izobraževanja za podjetništvo, ki vključuje vzpodbujanje podjetniškega razmišljanja že v osnovnih šolah, v podjetniških delavnicah srednješolcev in na podjetniških taborih študentov. Program vključuje tudi brezposelne in še zaposlene bodoče nove podjetnike, obrtnike, vodje malih obratov... Ravno njena odrinjenost v skupino nerazvitih verjetno sili vodstvo sevniške občine, da se izreka tudi proti drobljenju obstoječih občin. Breda Mijovič razume, da je prenašanje nekaterih pristojnosti z občin na državo potrebno za lažje vodenje države. Se je pa ta praktičnost pričela sprevračati v centralizacijo odločanja, čemur se nameravajo v Sevnici upreti. Dosedanji način policentrične delitve oblasti in koncentracije razvojnih potencialov je zagotavljal dokaj enakomeren razvoj celotnemu slovenskemu prostoru. Zato se v Posavju zavzemamo, tako B. Mijovič, za to, da regije ustrezno uredimo z zakonodajo. Tudi na novo zamišljena lokalna samouprava kot protiutež centralizaciji je še vse preveč nedorečena. Občine se bodo vse preveč drobile, viri za njihovo financiranje pa so še vse preveč nedorečeni, da hi /. njimi lahko zagotovili kakovost življenja v vseh okoljih. Tako bodo oslabljene majhne občine povsem lahek plen razdeljevalcem denarja v Ljubljani (op. avt.) in zaradi tega je Breda Mijovič nastopila proti delitvi sedanjih občin na manjše. Predsednica sevniške občinske skupščine je nanizala še vrsto problemov, od ekoloških (gradnja savske verige), infrastrukturnih (objekti družbenega standarda) do povsem človeških. Tudi na Bučki živi še veliko ljudi, ki so med vojno preživeli izgnanstvo, pa jim družba njihove muke ni niti priznala, nikar da bi jih zanjo poplačala. Svoj govor je zato predsednica sklenila z upanjem, da bosta novoizvoljeni parlament in vlada začela reševati ključne probleme, pomembne za nadaljnji razvoj Slovenije, ter hkrati zmogla zagotoviti človeka vredno življenje tudi v krajih, kakršen je Bučka. Slavnostnega zasedanja na Bučki se je udeležil tudi predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Po slavnosti seji je v tamkajšnji osnovni šoli odprl razstavo o izgnancih. Prvič je to storil ob postavitvi v Celju, drugič pa v brežiškem gradu. Očitno si Slovenija tudi s tovrstnim ponavljanjem predsednikovih otvoritev razstav o izgnancih, kar v protokolu sicer ni običajen pojav, prizadeva pokazati spremenjen odnos do doslej zanemarjanc problematike izgnanstva... Tradicija je namreč v tem, da Sevničani prireditve ob svojem prazniku selijo vsako leto v drugo krajevno skupnost in da so ob taki priložnosti gostitelji deležni tudi kakšne pridobitve. V preteklih, boljših časih so to bile običajno otvoritve različnih investicij (ceste, domovi, dvorane, šole...), medtem ko so letos člani Gasilskega društva Bučka v soboto, 14. novembra, prevzeli novo gasilsko cisterno. Luknje na cesti do tega kraja so zopet samo nasuli s peskom - da obiskovalcev slavnostne seje ne bi preveč pretreslo in je Bučka ponovno morala ostati brez asfaltne povezaves središčem svoje občine. Skupščina občine Sevnica je v letošnjem letu podelila grb občine Sevnica Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca in tri priznanja Dušana Kvedra-Tomaža Gasilskemu društvu Bučka, Simoni Jakš in Inpletu z Dolnjega Brezovega. Komisija za odlikovanja pri sevniški občinski skupščini pa je podelila deset medalj Dušana Kvedra-Tomaža. Dobili so jih: Franc Liberšar, KUD Bučka, Silva Fric, Franc Mlakar, Martin Žnidaršič, Franc Švab, Franc Čuber, Jože Žibert, Fanika Zemljak in Drago Pere. Predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič se v svojem nagovoru kljub slovesnosti sploh ni skušala ogniti temu problemu. Poudarila je, da kljub vsemu krajevna skupnost Bučka po uradni metodologiji še vedno ni uvrščena med demografsko ogrožena območja. Kot mejna krajevna skupnost pa se je pri razvoju komunalne infrastrukture navezovala na sosednjo občino in tako zadovoljivo rešila problem telefonije, elektrifikacije in oskrbe s pitno vodo. Tudi asfaltiran dostop ima le do sosednje občine, medtem ko do Sevnice še vedno vodi 12 kilometrov makadamske regionalne ceste, ki povezuje Dolenjsko s Posavjem in dalje s Štajersko, za katero Sevničanom še ni uspelo nikomur dokazati, da je njena modernizacija upravičena in nujna. Občina Sevnica ima sicer od svojih enajstih krajevnih skupnosti kar devet uvrščenih med demografsko ogrožena območja. Zato so tudi ob ustreznem državnem natečaju prijavili vrsto projektov za razvoj gospodarske dejavnosti, kmetijstva in komunalne infrastrukture. Celotna njihova akcija je v letošnjem letu obrodila z dodelitvijo 4 milijonov tolarjev za 12 projektov s področja kmetijstva, 4 milijonov za dva gospodarska projekta in 20 milijonov za vso komunalno infrastrukturo. Seveda s tem težav in neuspešnih prizadevanj scvniškega vodstva še zdaleč ni konec. Razreševanja najbolj perečih infrastrukturnih problemov so se lotili z zadolževanjem, saj preprosto nočejo več dovoliti tolikšnega razkoraka med razvitostjo sevniške občine in ostalih delov Slovenije. "Naš občan preprosto ne sme več biti drugorazreden samo zato, ker živi v manj pomembnem delu naše majhne, mlade države!" je v svojem govoru zatrdila predsednica Mijovičcva. Očitno so se v Sevnici resno namenili najti denar za najnujnejše posege v cestno omrežje, ki je že skoraj neprevozno, saj se zavedajo, da bo brez tega Posavju trda predla. Samo to jim ni jasno, zakaj NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Naklada: 3000 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12. 68270 Krško, telefon. (0608) 21-868 - telefax (SO Krško): (0608) 21-828; 21-678 - Tisk in grafična priprava: Papiroti - vse iz papirja Krško. d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92. izdanega 2. marca 1992. se za Naš glas kot izdelek informativnega značaja plačije davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 12. 27. november 1992 3 Nagrajenci ob letošnjem prazniku občine Sevnica (od leve): Silva Fric, Franc Mlakar (oba obrtnika), Martin Žni-daršič, Drago Pere, (v ozadju) Jože Avsec - Gasilsko društvo Bučka, Jože Žibret, Marija Jazbec - Inplet (v ozadju), Franc Švab, Franc Ču-ber (za njim stojita Simona Jakš (skrita) in Milka Cizelj - direktorica Doma oskrbovancev Impoljca), Franc Li-beršar (z očali), Stanislava Kos - Kulturno društvo Bučka. (Foto: Lipa Sevnica) Slovesnosti ob sevniškem občinskem prazniku na Bučki seje udeležil tudi predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan. V spremstvu gostiteljev je obiskal kmetijo Ivana Peterlina na Štritu pri Bučki. Gre za povsem običajno uspešno kmetijo, na kateri živijo in uspešno delajo trije rodovi in jo je za ogled izbrala sevniška kmetijska pospeševalna služba. /Va sliki (od leve): Breda Mijovič, predsednica SO Sevnica, Franc Li-beršar, predsednik Sveta KS Bučka, Anton Jak, tajnik krajevnega urada in KS Bučka, in Milan Kučan v krogu družine Peterlin. (Foto: Upa Sevnica) Ob 40-letnici Doma počitka Novi prostori za oskrbovance na Impoljci Ob 40. obletnici obstoja je Dom počitka na Impoljci dobil nove prostore. Njihova slovesna otvoritev 11. novembra je bila zaključek štiriletnega dela, ki so ga financirali SPIZ Slovenije, Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo in zavod z lastnimi sredstvi. Nekoč hiralnica, je dom na Impoljci danes sodoben zavod z visokim življenjskim in delovnim standardom za 260 oskrbovancev. Huda stanovanjska stiska, izredno slabi pogoji za delo, 250 težkih duševnih bolnikov v oskrbi - vse to je vodstvo zavoda prisililo, da je začelo intenzivno iskati poti za preureditev zavoda, ki je bil - tako je ugotovil tudi takratni republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo - po stanovanjskem standardu eden najslabših v Sloveniji. Oprli so se na lastno znanje, poklicali na pomoč arhitekta in povprašali za mnenje kolege iz drugih zavodov. Projekti so nastajali v domu in so bili v enem letu nared. Skoraj štiri leta je nato zavod živel tako rekoč na gradbišču, zato je bil zaključek dela olajšanje za vse. Naš glas 12. 27. november 1992 Milka Cizelj, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca "Veseli smo, da zaključujemo izgradnjo ravno ob 40-letnici delovanja zavoda. Razvoj stroke bo poslej naša prioritetna naloga, mlade kadre bomo vključevali v izobraževalne programe za to področje. Imeli bomo vse možnosti za razvoj. Našim stanovalcem pa naj bo naš zavod prijeten dom. Naj bo vzor in opomin družbi in vsakomur od nas, kajti v odnosu do otrok, starejših in bolnih se odraža humanost vsake družbe." S temi besedami je nove prostore pospremila v uporabo direktorica zavoda Impoljca Milka Cizelj, ki je ves čas vodila gradnjo in je z osebno zavzetostjo prispevala velik delež k uspehu investicije. Njeno vztrajnost za dosego cilja je predsednik IS SO Sevnica Marjan Kurnik postavil za zgled posavskim investitorjem, ki se takih podjetij zadnje čase sploh ne lotevajo ali pa zastanejo na sredi poti. Na slovesno otvoritev na Impoljco so povabili predsednika Predsedstva Slovenije Milana Kučana, ministra za zdravstvo, družino in socialno varstvo dr. Božidarja Voljča, njegovega namestnika Franca Imper-la, direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Janeza Prijatelja, predstavnike Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, občine Sevnica kot ustanoviteljice in predstavnike občin soustanoviteljic ter kolege iz zavodov. Trak sta prerezala dolgoletna oskrbovanca zavoda na Impoljci (na fotografiji). Zlati Delov list za Terme Catez: "Turistični kraji in zdravilišča so eden boljših slovenskih produktov Dnevnik Delo je zaključil svojo akcijo "Turistična porota" in rezultat zbiranja ocen bralcev - gostov v slovenskih zdraviliščih je podelitev zlatega Delovega lista Termam Čatež. Slovesnost je bila v tamkajšnjem hotelu 12. novembra in takrat so podelili priznanja tudi ostalim dobitnikom. Razen zlatega Delo namreč podeljuje tudi "zeleni list", ki so ga tokrat, z obljubo, da ne bo ovenel, odnesli predstavniki iz Atomskih Toplic v Podčetrtku, Ormoža, Slivnice nad Cerknico in Šmarjeških Toplic. ;n zdraviliščih je bila predvsem Pred podelitveno slavnostjo so v luči pričakovanja podelitvene se dobitniki priznanj zbrali še na razpravi ob okrogli mizi. Udeležili so se je tudi slovenska ministra za turizem Janez Širše in za zdravstvo dr. Božidar Voljč ter predstavniki Dela in truma novinarjev. Razprava o zdraviliških krajih ceremonije (ob navzočnosti in priložnostnem nagovoru predsednika Kučana), zato v njej tudi ni bilo pričakovati kresanja zamisli, predlogov in zahtev, še manj kritičnosti. Kljub temu pa izrečene misli lahko strnemo v nekaj točk. desne sedijo za okroglo mizo v hotelski knjižnici: dr. Božidar Voljč, Janez Širše, Borut Mokrovič in dr. Marjan Rožič Naš glas 12, 27. november 1992 1. Slovenska zdravilišča so ena izmed treh grupacij našega turizma (imamo še morje in Alpe), so pa vsekakor paradni konj, ki je za sedanje potrebe predimenzioniran (ni več južnega tržišča) ter visoko usposobljen za zdravljenje in preventivo. Kljub temu so se nekatera zdravilišča lotila intenzivnega razvoja lastnih rekreativnih zmogljivosti. Tako je •med drugim nastala tudi čateška riviera. V komplementarno povezavo zdraviliščne dejavnosti s preventivo, ki jo* nudi tudi možnost rekreacije v ugodnih klimatskih in ostalih naravnih pogojih, smo se doslej vse premalo podajali. 2. Časi so sicer težki, zato pa je toliko bolj pomembno, da se vsi, ki delajo v turizmu, zavedajo pomena rednega vzdrževanja objektov, naprav, inventarja ter ohranjanja kadra. Vsako popuščanje pri tem pomeni padec kakovosti in se maščuje dolgoročno, ker v te kraje prihajajo zahtevnejši gostje, ki terjajo standard, na katerega so navajeni. 3. Dodatni zagon zdraviliškemu turizmu bo morda dal novi zakon o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, ki bo ljudi spodbujal k preventivnemu načinu življenja, v katerem imajo nujno mesto tudi redni obiski zdravilišč. V zdraviliščih namreč ne tržimo samo njihove dejavnosti, pač pa celotno paleto zdravih življenjskih navad, prehrane, pijač (kulinarike), ekologije in, končno, vsega najboljšega, kar premorejo slovenski proizvajalci. Od enega obiska letno človek seveda ne bo postal zdrav, bo pa morda spoznal nekatera načela, ki se jim bo lahko kasneje privadil ter ugotovil, da brez rekreacije propada. 4. Nič manj niso pomembni zdraviliški kraji, ki so ogledalo bližnjih zdravilišč. Potrebujemo skupno spoznanje, daje ureditev teh krajev brezpogojno potrebna, da mora infrastruktura (ceste, komunalije, elektrika, telefonija, gostinstvo, skratka vse) v takih krajih delovati tako, kot je treba. Tudi javna razsvetljava in ustrezne možnosti za zabavo ali zapravljanje! Pomembno vlogo pri tem ima tudi vzgoja - ne le strokovnih delavcev v turizmu, pač pa tudi vseh ostalih prebivalcev v okolici. V ta namen financirajo Atomske Toplice pouk o osnovah turizma v šoli v Podčetrtku. Turističen kraj mora nenehno odsevati življenje, biti komunalno urejen in skrbeti za svojo promocijo, to pa morajo vedeti in v tem videti lasten interes vsi njegovi prebivalci. Vinska karta slavnostnega kosila na Čatežu je bila strokovno sestavljena, pijačo so očitno izbirali poznavalci. Vino so nata-kali vsi trije posavski someljeji (od leve v uniformah z značko): Oto Sevšek (Žolnir, Kostanjevica), Robi Blazinšek (Tri lučke. Krško) in Miha Galič (Hotel Grad Mokrice). Slavnostni trenutek je nastopil ob predstavitvi penine, pridelane v bizeljskih kleteh: Baron Moscon - pok zamaškaje zazvenel v pritajenem vzdušju, oh zatemnjenih lučeh in prižganih svečah... V času turistične sezone je v Delovi Turistični poroti glasovalo 8.300 bralcev in med njimijihje za naj- zdravilišče izbralo Terme Čatež kar 1.200. Daleč največje število glasov je temu zdraviliško-turističnemu kompleksu prineslo tudi Delov "zlati list", ki ga je 12. novembra direktorju Borutu Mokroviču (na njegovem terenu) izročil glavni urednik Dela Tit Doberšek. Podelitve so se udeležili tudi Milan Kučan, Janez Širše, dr. Božidar Voljč, dr. Marjan Rožič... Janez Širše je v čestitki priznal, da brez uspešnih posameznikov ni uspeha. Prihodnje leto bo posvečeno poudarjeni skrbi za razvoj turizma, za razmah turistične podjetniške miselnosti pri naših ljudeh... \Jsebje Term v Čatežu je svoj veliki dan, podelitev zlatega lista, za katerega so se družno trudili že leta (taka reč ne nastane čez noč!), praznovalo delovno. Brezhibno so postregli (tudi) brezhibno kosilo za povabljence. Priznanje je njihov direktor Borut Mokrovič ob prevzemu komentiral takole: "Že pred tremi leti smo proglasili leto kakovosti, da bi prepričali vse delavce, da samo kakovost vodi k uspehu... Letos smo število prenočitev ponovno povečali in jih bomo dosegli skoraj 400.000. Za naslednje leto pa načrtujemo nove investicije: posodobitev zdravstvenega dela Zdraviliškega doma, prekritje celotne strehe gradu Mokrice, posodobitev informacijsko-ra-čunalniškega sistema, uvedbo lastne peke kruha in peciva, razširitev termalne riviere z novimi vodnimi drsalnicami, hitro reko, bazenom in ureditvijo plaže ob jezeru na koncu, če nam bo uspelo do jeseni zgraditi fitness center. To je največji pokriti bazen z vzporednimi prostori... NaS glas 12. 27. november 1992 Obisk Janeza Drnovška Vabilo na temeljitejše pogovore za čas po volitvah Predsednik slovenske vlade in LDS, Janez Drnovšek, je bil 20. novembra v Krškem. Srečal se je s predstavniki vseh treh občin in gospodarstveniki vsega Posavja. Prvo, s čimer se je moral soočiti, je bil očitek, da je njegov obisk predvsem namenjen predvolilnemu boju in nabiranju točk za lastno stranko. Tej trditvi v prid so udeleženci sestanka uporabili tudi dejstvo, da je v Ljubljano romalo že nič koliko vabil vladnim možem na razgovore, izmenjave mnenj..., pa doslej ni bilo pravega odziva. Od tod tudi izraženi dvom, da bi lahko tako kratek obisk kaj bistvenega premaknil. Janez Drnovšek je bil namreč v Krškem, reklo bi se, bolj spotoma, med obiskom v Sevnici in odhodom na večerno predvolilno konvencijo LDS, Liberalno demokratske stranke, v Novo mesto. Kljub temu pa je potem, ko je predsednik GZ - Območne zbornice Posavja Jože IMulej predstavil regijo, nekaj gospodarstvenikov le prišlo do besede in so lahko postavili svoje zahteve ali vprašanja. V uvodu smo poleg podatkov o stanju v gospodarstvu naše regije slišali tudi zahtevo po vključitvi tukajšnjega gospodartstva v izgradnjo slovenske infrastrukture, s čimer bi prišlo do dela tudi v okviru nekaterih energetskih projektov. Od vlade pričakuje Posavje odločnejše sodelovanje pri zmanjšanju stroškov poslovanja v celi paleti elementov, pri promociji gospodarstva, pri povečanju mase denarja v obtoku - ne za povečanje plač in javne porabe, ampak investicijske porabe, ki zagotavlja delovna mesta. Jože Mulej je povedal tudi, da v Posavju načrtujemo investicijsko družbo za zbiranje in plasiranje kapitala, kamor bi radi vključili tudi sredstva za razvoj Slovenije. Slišali smo apel za umirjanje (tudi z retroaktivnim zakonom) oderuških obresti ter za razrešitev lastninjenja, kar pomeni v bistvu poziv za protiukrep sedanjemu razlastninjenju krških podjetij, ki na račun centralizacije odločanja in lastnine v osrednjih firmah (izven Posavja) v bistvu ostajajo brez vsega. Na nekaj zahtev je Janez Drnovšek odgovoril, naštel je ukrepe, ki jih vlada sedaj sploh lahko napravi, opredelil načelna izhodišča ter možnosti za odpravo posledic razpada jugoslovanskega tržišča... "Razumem, da imate veliko problemov, da jih je težko razreševati in da je vlada partner, na katerega se lahko sedaj malo znesete. S takšno situacijo se srečujemo povsod in ta J K takšna, kakršna pač je. V zad- njih letih smo izgubili 30 % proizvodnje, trge, in to je tak šok za gospodarstvo, da ga nobena, tudi bolj urejena ekonomija ne bi mogla kar tako mirno prenesti in razrešiti čez noč. Srečujemo se tudi s tem, da smo navajeni na dokaj udobno raven splošne infrastrukture, porabe, tudi oseb- ne, v novi državi pa smo morali narediti nekatere nove državne strukture, ki jih ni bilo. To nekaj stane, vsega ni mogoče med seboj uskladiti, ker prihaja do lomov in objektivnih problemov. Vlada se z vsem tem skuša soočati tako, kot se lahko: na eni strani nima nič sredstev, na drugi pa ima veliko problemov in potreb ter z vsem tem skuša manevrirati. Vsi si želimo cenejšo državo, a mi imamo strašanske probleme z vsakim državnim porabnikom. Čim mu stopimo na prste, zažene strašanski vik in krik, sprožijo se lobijski mehanizmi, javni in politični protesti... To je pač naša realnost. Naš namen pa je vseeno preverjati naše koncepte v razgovorih z gospodarstveniki, zato se vam za vaše koncepte zahvaljujemo. Vlada si ni in si ne bo izbrala nobene panoge, ki bi jo bilo treba posebej razvojno forsirati. Skušali bomo predvsem ustvariti pogoje, ki bodo primerljivi s tistimi na Zahodu: od denarnih, davčnih do vseh drugih. Tisti, ki bo ob teh pogojih lahko preživel v domači in tuji konkurenci, bo pač preživel. V tem prehodnem obdobju, ko so se nabrale številne izgube iz preteklosti, imamo številna, sicer perspektivna podjetja, ki imajo trge, kadre in druge potenciale, zaradi teh problemov, nakopičenih iz preteklosti, pa ne morejo prebroditi prehodnega obdobja in počakati na normalne pogoje. Takim sedaj skušamo pomagati in sednji razpis za sanacijo je namenjen poizkusom, da bi kontrolirano speljali ta proces, skoordinirali tudi druge upnike (poleg države), skupaj poiskali programe za izhod ter nekatere stvari finančno premostili. V naslednji fazi naj bi sledile investicijske injekcije, zlasti mednarodnih finančnih institucij, bank, investitorjev, ko bo to povezano s privatizacijo. To je naš koncept in v njem bi težko govorili, kaj naj posebej razvijamo (tekstil...). Kripombc. zahteve in vprašanja, ki so jih posavski gospodarstveniki izrekli, smo že pogostokrat slišali: temeljit razgovor vsaj s podpredsednikom vlade, tudi potem, ko bo volilna kampanja mimo. povečanje učinkovitosti uprave pri izdajanju dokumentov, izboljšanje prometnih komunikacij, problematika, ki se je pojavila z novo državno mejo. ki zavira pretok blaga z bližnjim Zagrebom, povrnitev ugleda deviznemu varčevananju. obračuni zamudnih obresti za neplačane dajatve, ki dušijo drobno gospodarstvo... Vlada naj bi oprostila tega bremena obrtnike, ki so piislovali z nekdanjim jugogospodarstvom ali s kontaminiranim slovenskim gospodarstvom. Prenos posameznih upravnih pristojnosti na republiško raven je imel med drugim za posledico bistveno povečanje števila zaposlenih v teh službah, kar da ni potrebno! Pripomba je letela tudi na neenakopravnost zasebnega in družbenega kmetijstva, saj je obe prizadela suša. le da slednje nima ugodnosti pri plačevanju davščin... Naš glas 12. 27. november 1992 jVlinister za energetiko Franc Avberšek, Jože Mulej (Območna gospodarska zbornica), Janez Drnovšek, minister za prostor in okolje Miha Jazbinšek, finančni minister Mitja Ggaspari in Franc Černelič, predsednik IS SO Krško. Janez Drnovšek: "Naša politika je protiinflacijska in v tej smo enotni. Hočemo trden denar, zato prepričujemo vse, ki lahko nn to vplivajo, da jim ni treba več v ceno vračunavati inflacije... Tudi misija Svetovne banke se strinja s tem. da je naš načrt sanacije bank učinkovit. Tudi pri sanaciji (prestrukturiranju) podjetij imamo zelo enake poglede. Zato bomo s tem nadaljevali. V tem okviru vidimo tudi rešitev vprašanja obrestnih mer. Mislimo, daje edino z javnim dolgom možno reševati te izgube, probleme, nakopičene v preteklosti v naših bankah. Brez tega bomo lahko edino poslali v stečaj banke in z njimi številna podjetja, ali pa bodo banke morale reševati problem z visokimi obrestmi, preko katerih bodo s tekočimi investicijskimi, posli reševale naš dolg iz preteklosti. Tako bi bila naša podjetja dodatno obremenjena, kar bi jim zmanjševalo konkurenčnost. Zato so javni dolg. obsežne racionalizacije, spremembe v upravljanju in lastninjenju edina možnost." Pol milijona DEM za Nerezine Hrvaška vlada je oktobra izdala odredbo o davkih na turistične objekte, po kateri so pravne osebe - lastniki počitniških objektov -dolžne plačati 6000 hrv. dinarjev davka za kvadratni meter počitniškega objekta, ne glede na starost (domači lastniki imajo 75 % popusta). To pomeni, da mora 90 lastnikov počitniških zmogljivosti v Nerezinah do začetka decembra plačati okoli pol milijona mark davkov. Direktor PSK Krško - Organizacija dopustov Mirko Štajner je ob obisku na občini. Cres-Lošinj dobil vtis, da namerava tamkajšnja davčna uprava odločno ravnati po odloku svoje vlade. Zato meni, daje najpametneje, da lastniki nekako zberejo dolžne zneske v določenem roku (15 dni od izdaje fakture) in si tako ohranijo svoje zmogljivosti, kajti v nasprotnem primeru se zadeva konča z razlastitvijo oziroma izterjavo davka tako, da se objekt proda. Kljub temu da je bila nova obdavčitev pričakovana, pa vseeno preseneča njena višina. Razburila je tudi predsednika krškega izvršnega sveta Franca Černeliča, ki meni. da je treba na slovensko vlado nasloviti zahtevo, da plačila teh davkov uredi tudi s kompenzacijami na račun neplačane električne energije. "Če pa s kompenzacijami ne bo nič, bomo pa ustavili niiklearko. mi to lahko naredimo." Mirko Štajner ni za nikakršna zaostrovanja, meni. da bi škodovala tistim našim državljanom, ki na Hrvaškem že poslujejo. Zaenkrat se mu zdi najpomembneje, da omogočimo počitniškemu naselju poslovati naprej. Od hrvaške strani trenutno ne pričakuje nikakršnih bonitet, zato tudi ne uspeha od akcije, ki jo je predlagal Danilo Sitcr, češ da naj bi zaprosili slovensko vlado za mnenje in ji predlagali, naj zadevo vključi tudi v slovensko -hrvaške pogovore o letovanju otrok. Ne pričakuje ničesar od takega poskusa, kajti "z našimi sosedi se zadnje čase ne da pogovarjati, če pa se kaj dogovorimo, pa tisto ne drži". Največ, kar bi s takim zahtevkom lahko dosegli, bi bil odlog plačila. Žalostno je. da omenjena hrvaška odredba enako strogo obravnava tudi objekte za letovanje otrok. Sestanek, na katerem so sporočili zgoraj omenjena dejstva, je zato sklicala Zveza prijateljev mladine Krško, organizatorica letovanja otrok, in se je na občino, lastnico pionirskega naselja, obrnila zaradi plačila davka. Denar - okoli 17500 DEM za 16 objektov - seveda ni nikjer zagotovljen, predsednik IS je lahko povedal le to, da je treba zahtevek nasloviti na skupščino. V ZPM in PSK pa je ta najnovejši problem vzbudil razmišljanja o možnostih trženja počitniških zmogljivosti za otroke. ¦ Blokacije žiro računov v Posavju Devetdeset odstotkov v krški občini Po stanju konec letošnjega oktobra je bilo v gospodarstvu Posavja blokiranih 70 gospodarskih pravnih oseb, znesek blo-kacije pa je znašal že 1.486.810 tisoč tolarjev. To je za 18,7 % več kot v septembru oziroma za 61,5 % višji znesek od povprečnega zneska blokacij v letošnjih desetih mesecih. Gospodarska podjetja, ki so imela po stanju konec oktobra blokiran žiro račun, so zaposlovala 5.789 delavcev. Število zaposlenih v podjetjih z blokiranim žiro računom konec oktobra je bilo za 2,2 % ali za 122 delavcev višje kot konec septembra. Med posavskimi občinami so likvidnostni problemi daleč najbolj pereči v gospodarstvu občine Krško, kjer je bilo po stanju konec oktobra blokiranih 34 gospodarskih pravnih oseb, povprečni znesek blokacijc je znašal 1.332.594 tisoč tolarjev, kar predstavlja 89,6 % celotnega zneska blokacij v gospodarstvu Posavja. Glede na obliko lastnine je imelo v istem času v gospodarstvu Posavja blokiran žiro račun 36 podjetij v družbeni lasti v znesku 430.330 tisoč tolarjev, 32 podjetij v zasebni lasti v znesku 44.169 tisoč tolarjev in 2 podjetji v mešani lasti v znesku 1.012.311 tisoč tolarjev. Konec oktobra so imele blokiran žiro račun nad 5 dni tudi 3 pravne osebe s področja negospodarstva v znesku 1.715 tisoč tolarjev, kar je za 50.7 % več kot septembra, ko je bilo število pravnih oseb z blokiranim žiro računom enako. (Sporočilo SDK - Podružnice Krško) s Naš elas 12. 27. november 1992 20. november, dan Teritorialne obrambe Slovenije Dnevu Teritorialne obrambe Republike Slovenije, 20. novembru, smo v UC Cerklje ob Krki namenili več aktivnosti. Na ogled smo povabili srednje in osnovne šole iz Posavja, izrazili smo jim pripravljenost, da jih naši častniki in vojaki obiščejo ter z njimi sodelujejo v razgovorih o Teritorialni obrambi. Vsi učni- vodi so v dnevih okrog praznika obravnavali razširjeno temo "Vojna za suverenost Slovenije '91", v okviru katere je tekla beseda tudi o razvoju TO Slovenije od nastanka do danes, s poudarkom na dogajanjih po volitvah. Tematiko smo razdelili v tri sklope: splošni okvir dogajanja, dogajanje na Dolenjskem in v Posavju, ki ga je predstavil udeleženec vojne in poveljnik UC. Vasilije Maraš. Vojaki so si tudi ogledali filma "Slovenija na barikadah" in "Vojna v Posavju". Na dan pred praznikom je glasbena skupina Centra izvedla kratek program, na praznik (dan TO) je vojake opozoril tudi poveljnik Centra ob jutranji postrojitvi, zapriseglo je 30 delavcev Učnega centra, vsi tukaj zaposleni pa smo imeli tudi strelsko tekmovanje, (gs/ft) Stotnik Jože Košir in njegov zastavni oddelek. V Učnem centru Cerklje ob Krki je 311. oktobra letos prisegla že tretja generacija, preko dvesto vojakov. Prišli so iz občin Laško, Šmarje pri Jelšah, Novo mesto, Trebnje, Brežice, Krško, Litija, Metlika, Sevnica, Šentjur pri Celju, Črnomelj in Logatec. Kljub deževnemu vremenu se je slovesnosti udeležilo več kot 1.500 njihovih sorodnikov, predstavnikov občin, iz katerih so prišli, republiških organov oblasti, Policije ter TO Slovenije, pokrajine in občin. Iz Posavja in Dolenjske so prišli tudi nekateri poslanci v slovenski skupščini, (sg) Strelsko tekmovanje ob prazniku Ob dnevu TO Republike Slovenije smo v Učnem centru Cerklje ob Krki organizirali strelsko tekmovanje z zračno puško. Nastopilo je 48 posameznikov in 12 ekip (vojakov in zaposlenih v Teritorialni obrambi). Rezultati tekmovanja pri posameznikih so bili naslednji: 1. Boštjan Bervar (179 krogov od 200 možnih). 2. Janez Frank« (166). 3. Srečko Žokalj (166). 4. Božidar Štampek (156). 5. Anton Preskar (155). 6. Matjaž Njcguš (150). 7. Josip Bostič (149). S. Janez Vidic (149). 9. Slavko Štcfanič (14S). Benjamin Hrovatič (146). Med ekipami je bilo na prvem mestu Poveljstvo Učnega centra -1. ekipa, drugi je bil 25. Območni štab TO. na tretje mesto se je uvrstila ekipa 2. učnega voda 2. UČ. (sg) Prihod v Učni center Cerklje ob Krki. Kulturno-športno društvo UC Cerklje V cerkljanskem vojaškem učnem centru so 4. novembra ustanovili Kulturno-športno društvo, ki bo včlanjevalo vojake, zaposleno in druge. Delalo bo v že utečenih oblikah, kol so: strelska sekcija (ki že vključuje 35 vojakov in precejšnje število zaposlenih), sekcija za borilne veščine (40 vojakov), radioamaterska sekcija (12 vojakov). lokostrelska sekcija (ok. 20 delavcev UC), šahovska sekcija (25 vojakov), sekcija za izvedbo športnih iger na prostem (v občasna tekmovanja se vključuje večina vojakov), glasbena skupina (II vojakov), fotoamaterska skupina (6 vojakov) in skupina za časopis centra ter urejanje oglasnih desk (ok. 15 vojakov). Na ustanovnem zboru so oblikovali tudi program dela in imenovali upravni odbor, ki bo med drugim pripravil tudi predlog za ime društva, (sg) Otroške akcije zbiranja starega papirja so sicer poučne, ker jim vcepljajo delovne navade in ekološko zavest, le tega ne vem, ali ima odpadni papir danes kaj ugodnejšo ceno, kot jo je imel v času, ko sem sam trgal hlače v šoli in se gnal za njim. Takrat je bil skoraj zastonj. Zato še s toliko večjim občudovanjem sprejemam vsako izmed vztrajno ponavljajočih se zbiralnih akcij, ki jih organizirajo verjetno vse šole. Tile otroci so iz Krškega. Pred občinsko upravno stavbo so imeli tudi malo zabave za lasten račun, spotoma pa so s skakanjem pomečkali kartonske škatle, da so jih mentorji lažje pospravili v kombi. Na koncu so vse lepo pospravili. Naj se ve! Naš glas 12. 27. november 1992 Priznanja ob obletnici TO V petek, 20. novembra, je ob 2. obletnici ustanovitve TO Slovenije, 25. Območni štab Teritorialne obrambe organiziral priložnostno slovesnost, na kateri je podelil zahvalne listine štirinajstim posameznikom in trinajstim firmam ter organizacijam iz Posavja, ki so se v času lanske junijske vojne in že pred njo odzvali "z večjo požrtvovalnostjo, kot so to narekovali odgovornost, pričakovanja in dolžnosti". Tako je namreč zapisano na listini. Na fotografiji Črta Čarga so nekateri izmed dobitnikov med nagovorom poveljnika 25. Območnega štaba TO Ernesta Breznikarja (desno). Na levi fotografiji so krški radioamaterji: Boško Karabaš, ki je prevzel priznanje za Radioklub, Črt Čargo in Drago Bučar pa sta prejela osebno priznanje. Dobitniki zahvalnih listin iz Posavja so še: Marija Strmecki, Edi Orešar, Anton Baškovič, Jožica Puntar, Viktor Končina, Miha Haler, Ivan Haler, Danica Ravbar, podjetje Prevoz Brežice, Cestno podjetje Novo mesto - Sektor Brežice in Sektor Krško, Franc Povše, Kristijan Jane, Krajevna skupnost Studenec, Zdravstveni center Brežice, Krajevna skupnost Sromlje, Transport Krško, Hotel Sremič Krško, Dom Milke Kerin Krško, Zdravstveni dom krško, Jože Orešar st., Radio Posavje - Brežice, Irena Majce in dr. Marko Lipovšek. Spominske priponke Zmagali smo SO PODELILI TUDI V BREŽICAH Na predvečer brežiškega občinskega praznika (28. oktobra) je predsednik Skupščine Teodor Oršanič v tamkajšnjem Domu požarne varnosti podelil spominske značke Zmagali smo dobri stotniji udeležencev lanskih bojev za neodvisno Republiko Slovenijo. Slovesnost je že nekoliko časovno odmaknjena, a njen povod, svobodna Slovenija, s časom ne postaja nič manj aktualen. Zato smo se odločili, da ob fotografiji Črta Čarga objavimo še naslednji seznam prejemnikov. Spominske značke "Zmagali smo" so prejeli: Avgust Molan. Boris Hribar. Slavko Bizjak. Stanko Pavlic. Jože Zupan. Ivan Gcč. Jože Novak. Jožef Stanič. Mihael Baznik. Slavko Petan. Janez Rozman. Milan Rozman. Boris Molan. Aleš Zobarič. Miroslav Pavlovič, Jože Štefanič. Vladimir Mohorčič. Karlo Dani. Jože Kclhar. Stanko Per-nar. Marjan Sušin. Zvonko Verbančič. Franc Hrastovšek. Jožef Tom-še. Janez Dejak. Franc Franko. Stanislav Orešar. Štefan Hribar. Franc Novak. Miroslav Zorko. Marjan Pangcrčič. Marjan Bcvc, Dušan Grmšek. Anton Petaci. Miloš Balon. Gorazd Novosclcc. Roman Levičar. Stanko Brce. Boris Cepin. Bojan Kovačič. Branko Stanič. Bojan Veršec. Leon Gerjevič. Albin Kodrič. Anton Kržan. Peter Zagode. Franc Suša. Srečko Kmetic. Stanislav Vogrin. Albert Lorbcr. Silvester Zobarič. Boris Mirkac. Marjan Kalin. Marjan Žagar. Alojz Kežman. Stanko Tomše. Alojz Kert. Roman Vrstovšck. Jože Straus. Viljem Drobnič. Kamilo Suša. Rado Škof. Anton Kostanjšek. Franjo Ris. Bogomir Brložnik. Stanislav Jug. Franc Kopp. Boris Kromščik. Zoran Šušulič. Viktor Lipej. Adolf Korber. Andrej Dokler. Peter Suša. Milan Žagar. Jože Zofič. Roman Avsec. Ivan Balon. Anton Kalin. Bojan Fridl. Bojan Jurovič. Roman Ducman. Vinko Škofljanc. Jože Balon. Darko Kaplan. Zdravko Kuharic. Franc Lesar. Alojz Keber. Ivan Blaževič. Zvone llovar. Ivan Zagode. Marjan Pavlovič. Franc Lapuh. Marjan Arnšek. Janko Kebe. Stanko Molan. Jože Mihclin. Ivan Lapuh. Zdenka Djukič. Marija Popijač. Franc l.ončarič in Bogdan Vcgclj. m Tekmovanje vojaških patrulj T Učnem centru Cerklje ob Krki so v začetku novembra na športni dan organizirali tekmovanje vojaških patrulj. Na zahtevni progi so vojaki preizkusili svoje sposobnosti za premagovanje prostora in ovir, orientacijo v prostoru, prikrito gibanje v pogojih zased, prehod minskega polja in nudenje prve medicinske pomoči. Prvo mesto je osvojil predstavnik 25. območnega štaba TO (52 minut), drugi je bil Sandi Ramprc (58 minut), tretji Andrej Guštin (1 ura 5 min.), četrto mesto sta si delila Janez Vidic in Boštjan Bervar (1 ura 7 min.), šesti pa je bil Matjaž Cesar (I ura in 10 minut), (sg) ¦ Kratek stik ustavil elektrarno jedrska elektrarna se je 10. novembra dopoldne samodejno zaustavila, naslednji dan popoldne pa so jo znova priključili na omrežje. Vzrok okvare je bil kratek stik pri priključevanju modula internega razglasncga sistema elektrarne. To je povzročilo izgubo električnega napajanja porabnikov, ki so priključeni na pretvornik napetosti št. 6. Ta pretvornik med drugim zagotavlja tudi napajanje elektrohidravličnega sistema za upravljanje turbine, ki je zaradi izgube napajanja sprožil samodejno ustavitev turbine, ta pa delovanje reaktorske zaščite, ki je ustavila reaktor. V času zaustavitve so odpravili vzrok izpada in opravili manjše posege korektivnega in preventivnega vzdrževanja v primarnem in sekundarnem delu ter predpisane inšpekcijske preglede. Po lestvici INES je dogodek označen s stopnjo 0; to so dogodki, ki so nepomembni s stališča varnosti, so sporočili iz Nuklearne elektrarne Krško ¦ 10 Naš glas 12. 27. november 1992 NAS GLAS ==¦ obffno kriko TA MESEC V SKUPŠČINI V tednu med 15. in 22. novembrom so bili delegati Skupščine občine Krško trikrat poklicani na seje: posebej Zbor krajevnih skupnosti, posebej Družbenopolitični zbor in nato še vsi zbori na nadaljevanje znamenite skupne seje o (ne)zaupnicah ter 26. skupno zasedanje. Prva seja je uspela na pol, druga popolnoma, tretja pa sploh ne: delegatov Zbora krajevnih skupnosti, ki je bil v tem mandatu doslej najbolj discipliniran, je bilo tokrat že drugič premalo. Glavna točka ločenega zasedanja Zbora krajevnih skupnosti (16. novembra) je bila obravnava odgovornosti posameznih članov Predsedstva SO Krško iz ZKS za današnje stanje v skupščini. Predlagalo jo je šest delegatov zbora. Dogajanje je pokazalo, da je očitno Jože Žabkar ^.ivko Šebek, sekretar SO Krško: "Vsi se sklicujejo na akte, važen pa bi moral biti vrstni red: poslovnik je spremenjen, zamenjal ga je odlok. Ministrstvo za pravosodje pravi, da ne daje več mnenj o tovrstnih aktih. Zadevo je treba dati na ustavno sodišče, to naj ugotovi skladnost odloka z ustavnim zakonom, potem pa ugotovi še to, kateri členi poslovnika ne veljajo več. To sicer dolgo traja, ampak druge poti ni." (strankarsko neuvrščen) eden od tistih članov Predsedstva, ki so odgovorni, da je v skupščino prišel predlog 10 delegatov, ki so hoteli "izsiliti po nezakoniti in nedemokratični poti nezaupnico izvršnemu svetu" in so s tem povzročili blokado v skupčini. Med 14 navzočimi delegati jih je večina glasovala, da je Jože Zabkar kriv. Tako so tudi pokazali, da se ne strinjajo z zadnjim mnenjem Normativno-pravne komisije, ki pravi, da je bil predlog za glasovanje o nezaupnici Izvršnemu svetu pravilno vložen. V drugi točki tega zasedanja naj bi zbor poiskal rešitev za situacijo v skupščini. Predlagatelji so jo videli v razrešitvi predsednika zbora in izvolitvi Metoda sonca na to mesto. Temu se je uprl Jože Slivšek (KS Zdole), ki je hotel, da se najprej razjasni, kaj je prav: ali je mnenje komisije pravo in kakšno veljavo ima, ali je imenovani za krivega res kriv. Sam se o tem iz zmešnjave tolmačenj na seji ni mogel prepričati, zato je zapustil sejo in zbor je postal nesklepčen, Jože Žabkar pa je za nekaj časa še ostal predsednik zbora. Družbenopolitični zbor je deloval hitreje. Opozicijske stranke so menile, da tovrstna razprava ni več potrebna, pač zaradi tega, ker je komisija potrdila, da je bil postopek za (ne)zaupnico pravilen. Ker pa je večina v zboru sklenila, da razprava je potrebna, so delegati LDS, SDP, SSS in Zelenih zapustili sejo z utemeljitvijo, da v taki igri nočejo sodelovati. Preostali delegati o odgovornosti članov skupščinskega Predsedstva niso nič razpravljali, spregovorila je le predsednica zbora Vida Ban (Zeleni), nato pa je bila na tajnem glasovanju razrešena s funkcije. Na seji Predsedstva, ki se je sestalo po neuspelem poskusu skupne seje, je podpredsednik g. Sunčič menil, da je predsedstvu težko še karkoli ukreniti, lahko se obrne le še na javnost, samo pa še naprej opravlja pogovore s strankami, vodji poslanskih klubov, posamezniki, v delovnih organizacijah. Ivan Ko-zole je napovedal ločeno zasedanje svojega zbora, ZZD, ki naj bi se obrnil na kolege delegate, naj skušajo premagati strankarske zavore in se zavedo odgovornosti do svojih volilcev. Predsednik SO Vojko Omerzu pa je prepričan, da ne pomagajo več ne mnenja in ne argumenti. Po-čakajmo do volitev, pravi, morda bodo te prinesle kakšno rešitev. Za tiste, ki nimajo K IV ! Čakajoč na... VFlede volje do dela pri posameznih poslancih v krški občinski skupščini je očitno v glavnem vse jasno. Kaj malo verjetno je, da se bo stanje do sklica naslednjega zasedanja bistveno spremenilo oz. da bo sprememba taka, da bo na glavo postavljeno stanje vrnila v stanje normalnega ravnovesja. Čakanje na izbruh kake nove afere je prav tako brezpredmetno, saj ta, tudi če bi se zgodila, ne bo prinesla kakšnih občutnejših posledic oziroma bodo učinki popolnoma nasprotni, kot bi bili v večini demokratičnih družb. Edino, kar ostaja odprto, je, ali bo predsednik skupščine s svojim predsedstvom zbral dovolj moči in poguma in se odločil za po mojem mnenju edino možnost - razpust nedelujočega parlamenta in razpis novih volitev. V interesu občanov pa bo, da izvolijo take ljudi, ki bodo kooperativni, konstruktivni in predvsem manj obremenjeni z lastno promocijo ter katerih stremljenje bo usmerjeno k občemu interesu, ki se bodo zavzemali za kvaliteto življenja v tem prostoru, in ne za nekaj imaginarnega, politično plitvega ter neproduktivnega. Razmišljanje o vprašanju, ali bodo v Krškem padale glave, je v kontekstu splošnega interesa popolnoma nepomembno, tako z vidika rabljev kot tudi obglavljenih. Pomembnejše vprašanje je, ali smo sposobni preseči sedanje samomorilsko stanje, ki krškemu prostoru ne zagotavlja niti častnega pogreba. Evidentno je. da so pogrebci pripravljeni pokopati tudi lastna telesa, ne zavedajoč se, da je reinkarnacija samo fiktivna floskula, ki ne omogoča zmagovite vrnitve iz onostranstva. Kolikor želimo temu prostoru, katerega ne nepomemben del smo njegovi prebivalci, kvaliteten razvoj ali vsaj kvalitetno preživetje, moramo strniti vrste in začeti voditi aktivno politično akcijo na področjih, ki so vitalnega pomena za ta prostor, saj bomo drugače ostali goli in bosi. Taki pa bomo težko preživeli zimo. Lov na čarovnice je dejanje, ki je skozi zgodovino doživljalo vse preveč kritik, zato se ga moramo izogniti zdaj in takoj. Razmišljati o tem. komu bo takšno stanje ob novih volitvah prineslo več glasov, je. milo rečeno, diletansko. Nobena stranka, noben posameznik na ruševinah ne more in ne bo mogel graditi svoje politične kariere. Ali je v teh otroških igrah še vsaj kanček zrele modrosti, ki bo pripeljala do konca - vsaka igra se namreč enkrat konča. Verjetno pa bo res držalo, da so otroci, ki jih vodi otroška razigranost, sposobnejši sproducirati konec, ki daje igri vsebino. Damjan Lah NaS glas 12, 27. november 1992 11 Vida Ban - pred razrešitvijo: "Za moje pobude ste glasovali tudi vi, ki mi danes očitate, da nisem spoštovala aktov" r red glasovanjem o njeni razrešitvi je Vida Ban v zagovor svojega dela med drugim povedala: "V predsedstvu in skupščini sem predlagala in tudi zahtevala uskladitev aktov skupščine, sprejem novega poslovnika o delu skupščine in sprejem programa dela zborov. Vse te moje pobude so bile sprejete. Zanje ste glasovali tudi delegati, ki mi danes očitate, da nisem spoštovala poslovnika, statuta in odloka o pristojnosti zborov SO v zvezi s proceduro o nezaupnici IS. Dovolite, da vam v razmišljanje dam naslednja dejstva, za katera menim, da so v neposredni zvezi z nastalo situacijo: 1. O delu našega zbora. Zbor je od začetka do danes deloval brez programa dela. Predsedstvo je tisto koordinacijsko telo, ki (poleg ostalega) predlaga zborom skupščine program dela in periodične delovne načrte ter skrbi za njihovo uresničevanje. Po 209. členu poslovnika pa so izvršni svet, občinski upravni organi ter drugi organi in organizacije v občini dolžni, da do konca oktobra tekočega leta sporočijo predsedstvu skupščine svoje predloge za pripravo osnov delovnega programa skupščine. Predsedstvo se je na mojo pobudo večkrat obrnilo na omenjene organe, vendar od njih predlogov ni prejelo. Zato zaključujem, da je odgovornost za to, da zbori te skupščine nimajo delovnega programa, na prej omenjenih organih, in ne na predsedstvu skupščine. 2. O odločanju v skupščini. Zavzemala sem se in se še bom za to, da je ta zbor skupaj z ZKS in ZZD mesto odločanja. Nekateri delegati, žal, mojih razprav niste razumeli, imele pa so samo en cilj, in sicer ta, da je skupščina organ odločanja, izvršni svet pa le izvrševalec odločitev skupščine. Zavzemala sem se, da bi bile v gradivih, ki prihajajo v to skupščino in jih pripravljajo upravni in drugi organi, ne- dvoumno opredeljene ugotovitve, priporočila in predlogi sklepov, ki jih predlaga IS, da bi delegati jasno prepoznali cilje, ki bodo doseženi s sprejetjem gradiv oz. odlokov, ki jih bo skupščina sprejela. Dejstvo pa je, da ni bilo tako. To si lahko ogledamo v zapisnikih naših sej. Naj navedem le en primer ne-spoštovanja odloka o pristojnosti in sestavi zborov SO, ki velja za skupščino in vse njene organe: 33. člen določa, da mora dati občinska skupščina pred sprejetjem v javno razpravo osnutek razpisa občinskega posojila. Iz sredstev javnega obveščanja sem ugotovila, da je bil tudi letos, po sklepu IS SO Krško z dne 17. 9. 1992, sprejet sklep, da le-ta objavi razpis za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna. Sprašujem se, ali je ta razpis zakonit, oziroma, kateri akt je veljaven: odlok o pristojnosti zborov SO (njegov 33. člen), ali 6. in 7. člen pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna. Naj povem še to, da kot članica predsedstva nimam pojma o sporu, ki je baje izbruhnil zaradi denarja, in da nisem nikoli "rinila k denarju". Član IS SO Krško namreč izjavlja (v Našem glasu v sporočilu z redne seje IS, 22. 10.), da smo k denarju rinili vsi, da pa oni (menim, da gre za IS SO), tega niso dovolili, član IS namreč meni, da o denarju odloča samo IS SO Krško. Jaz pa sem doslej razumela, da se o denarju odloča v skupščini." NESKLEPČNI.. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE SKLEPČNI.. NESKLEPČNI.. Nismo se še preselili! Jtriznam! Naredil sem napako, ker se mi je zapisalo, da se ho naše uredništvo preselilo v hišo na CKŽ 23. Naredil sem napako /c zato, ker sem verjel na besedo nekaterim, ki bi se na (o morali spoznati in so mi povedali, kdaj bo hiša vseljiva. Tako se je rok izgradnje objekta pomaknil od prvotno obljubljenega (junija) na avgust pa... Kaj bi našteval. Saj je vseeno, če se izvajalen del. Pionirju, ni dovolj mudilo ali pa si ni znal izračunati, koliko časa potrebuje /a gradnjo. Nikakor pa nisem pozabil hvalnie kakovosti del lega podjetja, ki sem jih slišal na seji krškega Izvršnega sevela lakral. ko so se potegovali za delo. Hiša je že pokazala, da dež ne ve ničesar o solidnosti izvajalca. Pretihotapil se je mimo nove strehe, ne /nam ugotoviti, kaj je vlaga naredila izolaciji nad našim stropom, a njen curek na našem belem zidu je odkril, da je Savaprojeklov kalkulanl (menda se temu tako reče) med drugim pozabil k dvakratnemu beljenju v specifikaciji del pripisati še kilanje sten. Če hočete videti Savo (skozi okno), morate zlesti na lojlrieo, ki (mimogrede) zakriva polu vico enega izmed treh radiatorjev. C'e hočete ugasnili luč v večji pisarni, lahko sicer poskusite s pihanjem v žarnice, a najbolje je. če se odpravite v sosedni prostor, kjer je stikalo za vse luči. Kno prižiga vse luči (v obeh prostorih hkrati) ob levem zidu. drugo pa vse luči ob desnem zidu. Toliko za prvič. Če vas bo. dragi bralci, še mučila radovednost, vam bomo še postregli z novoodkrilimi podrobnostmi Selili se bomo verjetno prihodnji teden! Telefoni v starem delu Krškega Na sestanku, ki ga je 12. novembra sklicala KS Krško, so se prisotni predstavniki krajanov, PTT Novo mesto in SO Krško dogovorili, da bo gradnja telefonije potekala v treh etapah: - čez most do policijske postaje (kabel), - priprava in izvedba projekta, - od policije do Pod Gore oz. Valvasorjevega nabrežja (kabel). Sredstva za nabavo in polaganje kabla je zagotovila SO Krško. Vsa izvajalska dela in financiranje bo vodil občinski sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v sodelovanju s KS Krško in krajani. Telefonija bo prav gotovo priključena do 1. maja 1993, kar nestrpni krajani starega dela mesta že dolgo pričakujejo. Vse dodatne informacije lahko dobite v pisarni krajevne skupnosti ali na telefonski številki 31-029. Krajevna skupnost krško Izvršni svet SO Krško Poklicna gasilska enota - Zmeraj je na mestu in na voljo, kljub temu da ji primanjkuje na vseh koncih vsega. Nekako tako bi se dalo strniti poročilo njenega direktorja Blaža Kolarja, ki je članom Izvršnega sveta gotovo prenesel samo del svojih izlcušenj. Po Kolarjevem poročilu in raz- .„ , pravi je krški izvršni svet sklenil, JPP Wtk da direktor PGE skliče Svet m- mak voda, ki naj opredeli celotno organizacijo bodočega poslovanja PGE. od organizacijskih zadev BlL^ ¦** do dokončne določitve načina ^Štm Ife zagotavljanja finančnih sredstev JU OP^fl za opravljanje dejavnosti PGE. _L ajF^B K Predloge naj pripravi do nasled- ^fl Jr^^l nje seje l/vršnega sveta. (kwJ^ Iz razprave je bilo moč razbrati, da je Poklicna gasilska enota zašla v finančne težave iz več vzrokov: .Videm je podpisano pogodbo o sodelovanju z njo samovoljno pretrgal, iz NEK je predvideni denar dolgo časa dotekal neredno (to je sedaj menda urejeno) in tudi ostali (ne)plačniki (dolžniki) prispevajo svoje k temu, da se vodstvo poklicnih gasilcev iz meseca v mesec le stežka prctclovadi do sredstev za izplačilo dohodkov. Poklicna gasilska enota sicer vestno opravlja svoje poslanstvo, vključena je v dežurstva tam. kjer mora biti. poleg intervencij je v času suše še vsakič razvažala tudi vodo, služijo tudi z drugimi akcijami, a konkurenca je huda tudi tu. Servis gasilnih aparatov imajo (na primer) skoraj povsod, kjer so za to usposobljeni. Njihove storitve jim pogosto povzročajo tudi precejšnje stroške: snovi, ki jih je treba pretakati npr. za Videm, so agresivne in najedajo opremo, vozni park je že precej star. uniforme bi tudi morali že zdavnaj zamenjati zaradi dotrajanosti, če odmislimo, da imajo v novi državi gasilci tudi vsaj malo drugačne uniforme. Del problemov, ki so se zgrnili nad krško PGE. izvira (po besedah Kratica Černeliča) tudi iz tega. ker zakonodaja ni organizirala gasilcev kot občinsko službo, temveč jim je namenila status zavoda! Vsekakor pa je Izvršni svet vzel na znanje "Poročilo o delovanju in poslovanju PGE Krško". (26. redna seja IS, 13. novembra 1992) Kolektivna pogodba za poklicne gasilce Izvršni svet je pristopil h kolektivni pogodbi za poklicne gasilce v predlagani obliki. Za podpisnika so določili predsednika IS Franca Černeliča. Do določitve prednosti prvega tarifnega razreda se za izhodiščno vrednost določi enako izhodišče, kot velja za delavce v državni upravi. IS zahteva, da se Republiška uprava za zaščito in reševanje aktivneje vključi v reševanje problematike PGE. predvsem v zadevah, ki se nanašajo na pokrivanje teritorialnih nalog. Zavod PGE. IS SO Krško in izvršni sveti sosednjih občin pa se morajo dogovoriti o kriterijih za delovanje na območju teh občin. (26. redna seja IS. 13.novembra 1992) Naš glas 12. 27. november 1992 Ogrevanje Zdravstvene postaje Senovo - Preure ditev ogrevalnega sistema v ZP Senovo s trdega na tekoče gorivo bo IS SO Krško vključil v program za leto 1993. Iz gradiva se da razbrati, da je plinifikacija Senovega težko predvidljiva, da preti tamkajšnjemu rudniku rjavega premoga zaprtje. Zato so na Senovem že precej pripravljalnih del za prehod na tekoče gorivo opravili preko donator-stva in od Izvršnega sveta oz. proračuna pričakujejo pomoč, da bi lahko še to sezono dokončali začeto preureditev kurilnice. Anonimni klici in pisma Jpoštujem vsakogar, ki želi opozoriti na morebitne nepravilnosti in vsako informacijo sprejemam, razmišljam o namenu in preverjam resničnost. Avtor pisma ali klica me ne zanima zaradi tega, da bi ga izdal tistim, za katere misli, da so storili napako. Rad bi le, da bi vsak, ki želi ostati neimenovan, to povedal ali napisal in verjemite mi, da ga ne bom izdal. Včasih bi rad dodatne informacije preko osebnega razgovora in še največkrat bi rad povedal osebi, kaj sem doslej glede na njegovo temo storil inkaj izvedel. Ne zdi se mi prav, da bi vsako anonimno informacijo zavrgel ali objavil. Želim, da imate več korajže s pravo kritiko in seveda s svojim podpisom. Precej anonimnih pisem sem prejel glede na delo posameznih članov Predsedstva Skupščine občine Krško. Za nadzor njihovega dela je seveda pristojna skupščina. Tista pisma, v katerih ste govorili o napakah delavcev, ki so v občinski upravi podrejeni Izvršnemu svetu SO Krško, sem podrobno proučil in tiste zadeve, ki so bile resnične, odpravil. Veliko več je bilo informacij, ki kažejo, da anonimnež nepopolno pozna tematiko. Ugotavlja torej nekaj, kar sploh ni res. Žal mu kot anonimnežu ne morem ponuditi argumentov, ki ga bodo prepričali. Menim, da nikomur ne koristijo dvomi in nerazčiščena stanja. Spoštovani občani: želim si torej več dobronamernih klicev ali pisem v taki obliki, da bomo lahko - po preverjanju - nanje dali povratno informacijo. To bo koristilo našemu delu in Vam. S spoštovanjem! Predsednik IS SO Krško: ing. Franc Černelič Priprava programa za leto 1993 - izvršni svet je o. 11. 1992 sprejel sklep, s katerim nalaga vsem sekretariatom, da takoj pričnejo aktivnosti za pripravo programa za leto 1993. Opredeliti morajo konkretne naloge in prioriteto izvajanja nalog po področjih dejavnosti, katera pokrivajo. Na podlagi opredelitev posameznih sekretariatov bo sestavljen skupni program in osnutek proračuna občine za leto 1993. Pripravo programa bosta usklajevala sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve ter sekretariat za finance. Plačilo Odškodnine - IS je sprejel predlog za izvensodno poravnavo s tožečo stranko Buršič Bredo za znesek 3.500.000 SIT pod pogojem da tožeča stranka umakne tožbeni zahtevek, ko se plača navedeni znesek. Ker je do poškodbe na stanovanjski hiši Buršič Brede po izvedeniškem mnenju prišlo zaradi izgradnje križišča na C. 4. julija in nepravilnega odvodnjavanja meteorne vode s šolskega igrišča nad stanovanjsko hišo. naj strokovne službe preverijo, ali je s stroški možno obremeniti tudi izvajalce kot sokrivce. (26. redna seja IS. 13. novembra 92) Sofinanciranje programa Delavske univerze - Izvršni svet je odobril sofinanciranje izobraževanja pri delavski univerzi Krškovznesku612.480.00SIT. (26. redna seja IS. 13. novembra 92) Izpostava Zgodovinskega arhiva Celje v Mrzlavi vasi - Izvršni svet pristopa k organiziranju enote Zgodovinskega arhiva Celje za Posavje v Mrzlavi vasi. občina Brežice. (26. redna seja IS. 13. novembra 92) Vinske ceste v slovenskem sistemu - Izvršni svet je potrdil predlog o vključitvi vinskih cest z območja občine Krško v projekt "Vinske ceste Slovenije". Krška občina ima 1. KKI ha vinogradov, prideluje priznano kakovostna vina. vse to pa govori \ prid vkljčitvi v omenjeni projekt. Vinska cesta se bo na sosednjo, brežiško občino priključila \ Zgornji Pohanei. potekala pa bo preko Zdol. Naš glas 12. 27. november 1992 13 Sremiča, Goleka, Ravni, Rake v sosednji občini Novo mesto in Sevnica. Z Gadove Peči se bo vključila pri Šutni ter bo potekala preko Brezovice, Bočja, Jablanice, Kostanjevice, Velikih Vodenic preko Malega Bana v novomeško občino do Pleter. V imenu občine bo pri izdelavi projekta sodelovala komisija, ki jo imenuje Izvršni svet. (26. redna seja IS, 13. novembra 92) Soglasja izvršnega SVeta - Izvršni svet je dal soglasja k pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji del in nalog Medobčinskega inšpektorata Krško ter k statutu OŠ Jurija Dalmatina Krško. V svet zavoda Spominski park Trebče je izvršni svet imenoval Danila Siterja, sekretarja Sekretariata za družbene dejavnosti občine Krško. IS je imenoval medobčinsko projektno skupino za izgradnjo avtoceste na odseku od Ljubljane do Obrežja. V skupini so: Jože Preskar (IS Novo mesto, vodja skupine), Miha Avanzo (Cestni inženiring Ljubljana), Janez Skarlovnik (IS SO Grosuplje), Majda Ivanov (IS SO Trebnje), Jože Kolar (IS SO Sevnica), Franc Jenič (IS SO Krško) in Ciril Zupančič (IS SO Brežice) kot člani. Skupina ima nalogo, da najmanj enkrat mesečno usklajuje aktivnosti, poveza z gradnjo avtoceste na navedeneem odseku, in pripravlja usklajene predloge (med občinami in investitorjem) izvršnim svetom za odločanje. Projektna skupina mora poročati izvršnim svetom o svojem delu najmanj enkrat četrtletno. (26. redna seja IS, 13. novembra 92) Repetitor za Radioklub Krško - Izvršni svet bo financiral nabavo repetitorja za potrebe Radiokluba Krško. Klub ima 130 članov, ki so vsak trenutek prisotni v etru ter pripravljeni pomagati ljudem v nesreči s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi. Veliko truda vlagajo v usposabljanje svojih članov in se udeležujejo tekmovanj. Tudi v lanski junijski vojni so odigrali eno ključnih vlog. Novi repetitor bo občini omogočil povzavo s svetom takrat, ko bo to najbolj potrebno, zato bo IS njegvo nabavo vključil v program za leto 1993. Posojila za razvoj obrti in zasebnega podjetništva - Izvršni svet je odobril dolgoročno posojilo iz sredstev občinskega proračuna, namenjenih pospeševanju razvoja obrti in zasebnega podjetništva v občini Krško, po predlogu, ki ga je sestavil sekretariat za razvoj oziroma komisija za dodelitev posojil. Na razpis, objavljen v Našem glasu (rok: 16. 10. 92), se je prijavilo 15 podjetnikov in 39 obrtnikov. Na voljo je bilo 22 mio SIT, vsi prosilci skupaj pa bi potrebovali 113 mio SIT. Vse prispele vloge je obdelala strokovna služba Ljubljanske banke, d. d., predlog razdelitve sredstev pa so vsi člani komisije soglasno podprli. Glede na velik razkorak med možnostmi in potrebami si je komisija zastavila najprej metodologijo dela. Sprejela je kriterije ocenjevanja projektov, v katerih so dali poudarek predvsem proizvodnji, uvajanju sodobnih tehnologij, deficitarnosti dejavnosti, ekonomskemu učinku po investicijskem programu oz. poslovnem načrtu ter številu novih delovnih mest, ki jih prinaša projekt. Komisija je glede na kriterije izločila trgovske, gostinske ter storitvene dejavnosti in določila višino posojila na največ 30 % dokumentirane predračunske vrednosti naložbe. Projekte je razdelila na velike (nad 10 mio SIT), ki jim je namenila skupno 12.5 mio SIT, in manjše, ki so dobili skupno 9.5 mio SIT. Velike projekte so prijavili: Miran Resnik (steklarstvo Krško). IHS (proizvodnja manipulativnih sistemov Krško). Viljem Vrhovšek (mizarstvo Pod- Franc Jenič, sekretar za razvoj občine Krško je skušal članom IS dopovedati, da objektivna razdelitev sredstev sploh ni bila lahka. bočje). GEA (proizvodnja čipsa Raka). Marjan Jakša (kamnose-štvo Krško). Vid Papež (pekarstvo Krško) in Jože Kržan (lončarstvo Raka). Manjši projekti so: Alpvcs (proizvod, za izvoz Raka). Ipco Krško (uvaj. sodob. tehnologij), Kartis (proizvod. embalaže Krško), Eko (repro. in obnova armatur Krško), Duško Peterko-vič (ključavničarstvo Krško), Dušan Vučajnk (steklarstvo Le-skovec), Hedvika Koštomaj (frizerstvo Senovo), Robert Rime (optika Krško), Karla Jordan (šiviljstvo Kostanjevica), D. Strel Cerovšek (šiviljstvo Sp. Stari Grad), Ivan Hvala (kleparstvo Stari grad), Stanislav Domitrovič (izdelava drobnih kovinskih izdelkov Raka), Obrtni servis (čiščenje talnih oblog Krško), Mu-šnica (prodaja čebel, pridelkov Vel. Mraševo), Jože Tomažin (dostava plina na dom in servis plin. naprav Senuše), Marjan Še-bjan (čiščenje talnih oblog Senovo), Vačo Krško (zbiranje starega papirja). (26. redna seja IS. 13. novembra 92) Imenovanja - Za proučitev statusa bazenov s premoženjskopravnega, ekonomskega, kulturnega itd. vidika Izvršni svet imenuje delovno skupino v sestavi: Vida Fritz, vodja, in Stanislava Preskar. Andrej Božič, Ivica Puntar, Ina Cuber, člani. (26. redna seja IS, 13. novembra 92) Izvršni sver SO Sevnica: Zamudne obresti za obrtnike Izvršni svet SO Sevnica je na svoji seji (18. novembra) obravnaval problematiko, ki je nastala v zvezi z obračunavanjem zamudnih obresti. Scvniški obrtniki so v dneh med 2. in 6. novembrom letos prejeli obračun zamudnih obresti za prva dva letošnja meseca. Poslala jim ga je Republiška uprava za javne prihodke (izpostava Sevnica) in skupna višina izračunanih obresti znaša približno 25.000.000 SIT. kar je skoraj toliko, kot znaša celotna akumulacija sevniškega gospodarstva. Ti obračuni so povzročili med obrtniki pravi preplah, saj te obveznosti v veliko primerih ogrožajo obstoj njihovih obratovalnic. Bistvo problema pa je v tem, da so vzroki kršitev obveznosti pri sevniških (in verjetno vseh drugih) obrtnikih v splošni nelikvidnosti slovenskega gospodarstva, od katerega je obrt dejansko odvisna. Ogorčenost sevniških obrtnikov je toliko večja, ker za svoje opravljeno delo, zaradi finančne nediscipline (ki bi jo moralo zagotoviti Ministrstvo za finance), ne dobijo plačila. Tako tudi nimajo s čim pravočasno poravnavati svojih družbenih obveznosti. Zato so scvniški obrtniki od Slovenske obrtne zbornice zahtevali, naj pri vladi doseže odpis plačila zamudnih obresti za vse tiste obrtnike, ki za svoje opravljeno delo niso dobili plačila! "Obrtniki ne prosimo milosti, temveč terjamo razum. Prejšnja vlada je z odlokom sprejela oderuške zamudne obresl i in na opozorila obrtnikov ni reagirala. Sedanja vlada je reagirala prepozno in obrtniki so moratorij večinoma sprejeli kot odlog. Zato je bilo sedaj ogorčenje toliko večje. Pričakujemo takojšnjo akcijo, saj bodo obrtniki sicer prisiljeni zapreti obratovalnice in odpustiti delavce", je zapisano na koncu apela, ki ga je Obrtni zbornici Slovenije poslal predsednik scvnišklc obrtne zbornice, Slavko Vilčnik. Svoj apel je dodal, po seji Izvršnega sveta, še njegov predsednik, Marjan Kurnik, kije slovenskemu ministrstvu za finance tudi predlagal odpis omenjenih zamudnih obresti za tiste obrtnike, ki: - imajo neplačane terjatve v bivši Jugoslaviji, - imajo neplačane terjatve do subjektov, ki so v stečaju, - imajo neplačane terjatve do subjektov, ki ne poravnavajo svojih obveznosti (železnica, težka industrija, elektrogospodarstvo, strojno obdelovalna in lesna industrija, družbene veletrgovine ... V utemeljitvi te zahteve je zapisano tudi, da je imela sevniška občina v začetku 1992. leta 329 nosilcev obrti (207 zaposlenih), 31. oktobra letos pa 394 nosilcev s 301 zapioslenim. "Takšna rast je posledica aktivne politike občinskih činiteljev do samozaposlovanja in zaposlovanja v obrti", pravi Kurnik in zagotavlja, da bo obračun in izterjava zamudnih obresti dosedanjo krivuljo rasti nedvomno obrnila navzdol. Sevnica: otroški musical - Zveza kulturnih organizacij Sevnica nam je poslala vabilo za ogled otroškega musicala "Miklavž na zemljo ne more", ki bo v torek, 1. decembra ob 17. uri v kulturni dvorani GD Sevnica. Avtorja musicala sta Valter Svetinčič in Alenka Bole - Vrabec. Predprodaja vstopnic (po 50 SIT) je orga- 14 nizirana v sevniški knjižnici in, če bo dovolj zanimanja, bo ob 18. uri še ena prireditev! Sponzor prireditve je LDS - Liberalno demokratska stranka Sevnice. "Netopir" v Kulturnem domu Krško Minuli petek, 20. novembra, si je v Kulturnem domu Krško 760 obiskovalcev ogledalo opereto J. Straussa "Netopir" v izvedbi Opere in baleta iz Ljubljane. Predstava je bila v programu abonmaja 92/93, vendar je precej abonentov izkoristilo konto izkaznice (tudi več kuponov - za prijatelje), kar je povzročilo, da je bila dvorana že v predprodaji zasedena (kljub maksimalnemu številu dodatnih sedežev). Tako je nekaj abonentov (10) ostalo brez vstopnic. Vljudno se jim opravičujemo in hkrati zagotavljamo, da si bodo Netopirja lahko ogledali ob ponovitvi, ki bo v soboto, 27. februarja 1993. Za ponovno gostovanje smo se dogovorili predvsem zato, da bi ugodili številnim željam prebivalcev Posavja in Dolenjske, in bo samo za IZVEN (razen prej omenjenih izjem). Predvidevamo, da bo dvorana polno zasedena tudi na vseh ostalih abonmajskih predstavah, saj imamo čez 500 abonentov, program pa je tudi dovolj vabljiv in kvaliteten ter prav gotovo vreden ogleda. Direktor zavoda: Adolf Moškon Financiranja jubilejnega programa - izvršni svet bo sofinanciral uresničitev jubilejnega programa Kulturnega doma Krško ob njegovi 15. obletnici ustanovitve. Zagotavil bo znesek 180.000 SIT. Člani IS so v razpravi tudi izrekli podporo usmeritvi gledališkega in opernega programa v sezoni 1992-93, s tem da bo finančni del zajet v proračunu za leto 1993. O tem, kolikšen del programa bo sofinanciral proračun, bo odločila skupščina ob sprejemanju programa oz. proračuna. So pa člani IS menili, da mora Kulturni dom organizirati tudi komercialne prireditve, ki bodo finančno omogočale delo v Kulturnem domu. V razpravi smo slišali podatek, da bi pri vsaki izmed lanskih prireditev v krškem kulturnem domu moral proračun prispevati po 1.000 SIT na sedež, da bi pokril stroške - če bi bila dvorana polna. Drugi so menili, da bi bilo veliko ceneje, če bi interesente stlačili v avtobus in jih peljali na ogled predstave v Ljubljano, Celje, Maribor... Slišali smo (v razpravi na seji IS) tudi mnenje, da Kulturni dom Krško vse premalo naredi za promocijo lastnih prireditev. (26. redna seja IS, 13. novembra 1992) Pripis uredništva: Seveda so člani IS slišali le podatek za normalno število gledalcev (menda ima dvorana 560 sedežev), nikakor pa ni nikomur prišlo na misel, da se bo vodstvo Doma odločilo za neke vrste "varčevalni ukrep" in povsem nekulturno in predvsem nevarno tako natlačilo dvorano z dodatnimi sedeži, da je bilo, po pričevanju navzočih (gledalcev Netopirja), že neokusno. To, kar napovedujejo za v soboto, 27. februarja - ponovitev Netopirja za gledalce izven abonmaja -, bi lahko naredili že takoj, ko so videli (ob predhodnem prevzemanju vstopnic abonenentov), da bo dvorana polna. Ne bi bilo pritožb (v našem uredništvu, na primer) niti zaradi gneče, niti zaradi vstopnic, ki jih nekateri abonenti niso dobili. Pri tej zadevi je slabo opravičilo, da je Dom svojim abonentom določil, do kdaj (to je dva dni pred predstavo) lahko prevzamejo vstopnice. V gledaliških hišah velja običaj, da si abonent z nakupom abonmaja ZAGOTOVI sedež, ki ga mora čakati. Za kupce abonmaja obstaja imenski seznam in iz njega ni težko izračunati, koliko vstopnic je potrebnih. Če jih potem vseeno še kaj ostane, se pač prodajajo eno uro pred predstavo. Nikakor pa ni pohvalno pričevanje enega naših sodelavcev: "V družini imamo pet abonentskih kart, ampak vseeno nas je vseh pet sedelo.v dvorani že pol ure pred pričetkom, da smo si čuvali prostor. To je daleč od kulturnega večera!" Pa še eno pikro smo pobrali namesto vodstva Doma. Pritožit so se nam prišli ljudje, ki so svoje otroke prvič pripeljali v "ta pravo" gledališče ("Prva klasa"), pa jih je direktor Doma med odmorom skoraj nagnal ven. ker da otroci na večerni uiscn rsiMOvN., m bo ronot" tt otrittvo rosLtmc više 1M0 IIUHlrt . . . ,------------------------------------------;-------------- Besedo, dve je treba nameniti tudi predstavi, ki so jo podprli Ministrstvo za kulturo, občine Brežice, Krško in Sevnica ter Vino Bizeljsko-Brežice. Med občinstvom, očitno željnim takih dogodkov, je deljeno mnenje o domislicah, verjetno po volji režiserja vključenih v predstavo. Prvič gre za reklamiranje sponzorja. Vsekakor je hvalevredno, da gospodarstvo podpira kulturo, težko pa je sprejeti, da je reklama (poleg nje pa še razni namigi na krško okolje) vključena v besedilo odrskega dela; sponzorja bi se gotovo dalo na učinkovit način predstaviti tudi drugače, tako kot so do sedaj v krškem domu to že počeli. Nastop Rifleta v Netopirju pa je del občinstva sprejel z burnim aplavzom, medtem ko drugi del odklanja "integracijo" takega burkaštva v operetni scenarij, ali na kratko: "Rifle naj zganja burke v Moped showu!" prireditvi nimajo kaj iskati in so njim namenjene posebne, popoldanske prireditve. Priče so poudarile, da so bili otroci povsem normalno pridni, da niso zganjali nereda, da so uživali v predstavi, predvsem pa da jim ob vstopu v dvorano nihče ni niti omenil, da z otroki ne smejo noter. Spomin tudi pove, da je v vabilu na ogled ŠEHEREZADE (to sploh ni komedija!), ki ga je preko internega TV kanala posredoval krški Kulturni dom, bila ob vstopnini za odrasle navedena tudi vstopnina za OTROKE. III. obrtniško ribiško prvenstvo Slovenije ,™,Mia- M. ekmovanja, ki je bilo v Mačkovcih pri Brestanici, se je udeležilo rekordno število ekip - petnajst - s 45 tekmovalci iz obrtnih zbornic Brežice, Celje, Črnomelj, Hrastnik, Krško, Laško (dve ekipi). Maribor, Mozirje, Novo mesto (dve ekipi), Ptuj, Sevnica, Vrhnika in Zagorje. Ekipno je zmagalo Krško z 10 točkami in z ulovom 4145 gramov. Drugi je bil Ptuj z 10 točkami in 4130 grami. Tretja je bila I. ekipa Laškega s 14 točkami in 3605 grami. Brežice so se uvrstile na 6. mesto z 18 točkami in 3140 grami, Sevnica je bila s 36 točkami na 13. mestu. Prve tri ekipe so prejele pokal s priznanjem, četrta in peta (Vrhnika in Črnomelj) pa priznanje. V razvrstitvi posameznikov je zmagal Bojan Bačjč iz Celja (4450 gramov), drugi je bil Marjan Koren iz prve ekipe Laškega (1740 gramov) in tretji Egidij Knez iz krške ekipe (1730 gramov). Jože Prah iz brežiške ekipe je bil šesti s 1600 grami in Dušan Vučajnk iz Krškega deseti s 1425 grami. Prvi trije so dobili pokale s priznajem, četrti in peti (Franc Štefanič iz Črnomlja in David Mole z Vrhnike) priznanji, petnajst najboljših pa praktične nagrade. Najtežje ribe so ujeli: Bojan Bačič - 3750 gramov, David Mole -430 gramov in Drago Foršek iz Novega mesta - 370 gramov. Za svoj ulov so dobili praktične nagrade. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila Obrtna zbornica Slovenije in je prispevala pokale. Praktične nagrade pa so podarili: Obrtna zbornica Krško, Obrtna zadruga Resa Krško, Chemcolor - Vilčnik Slavko Sevnica, Steklarstvo Resnik Miran Leskovec, Steklarstvo Vučajnk Dušan Leskovec, Parketarstvo Pire Jože Leskovec, Interier Krško, Lončarstvo Kržan Jože Zaloke, Cvetličarna Kerin Janko in Metka Krško, Gostilna Žolnir - Sevšek Oto in Fanika Kostanjevica. Sitografija Geršak Marjan Krško, Zlatarna in parfumerija Perla -Peterkovič Milena Krško in Usnjena galanterija Mirt Marjan Novo mesto. Glavnemu pokrovitelju in vsem darovalcem iskrena hvala, prav tako Ribiški družini Brestanica-Krško in organizacijskemu odboru tekmovanja: Dušanu Vučajnku. Aleksandru Strupehu. Dragu Radeju in Jožetu Cvaru. Naš glas 12. 27. november 1992 15 Spomin nam bo povedal tudi, da je pred leti podjetje Opus že skušalo organizirati avtobusne prevoze na oglede kulturnih prireditev v Ljubljani in drugod, pa se to ni najbolje obneslo. Vsekakor obisk ob zadnjih kakovostnih prireditvah v krškem Kulturnem domu pove, da pri naših ljudeh je interes za take predstave, že leta nazaj tudi gneča, ki nastane v dvorani ob nekaterih prireditvah. Politika, ki jo je očitno zastavil Programski svet doma, se tokrat zdi prava. Ni dvoma, da vsem skupaj ne bi uspelo postopoma zgladiti ali odstraniti tudi ostalih pomanjkljivosti. "Skopuh" na Zdolah in v Podbočju Kun urni dom Krško posreduje gostovanje gledališke skupine PD "Simon Gregorčič" iz Velike Nedelje s komedijo "Skopuh" J. B. P. Moliera. Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 16.30 na Zdolah in ob 19.30 v Podbočju. Vstopnina je za odrasle 250 in za mladino 150 tolarjev. Kulturni dom vas vabi na ogled! ¦ Vsem naročnikom neprometne signalizacije občine Krško V skladu s pogodbo št. 007/92 z dne 27. 5. 92 o realizaciji projekta neprometne signalizacije občine Krško in Odloka občine Krško, o načinu postavljanja neprometnih znakov v občini Krško ter v skladu s potrjenim projektom postavitve neprometne signalizacije občine Krško, izdajamo soglasje za postavitev neprometne signalizacije pod naslednjimi pogoji: I. preveri se. ali je mesto postavitve neprometne signalizacije v skladu s projektom postavitve neprometne signalizacije občine Krško - preverita uporabnik in predstavnik podjetja Kanja skupno - v primeru, da navedena lokacija ni v skladu z navedenim projektom, si je potrebno pridobiti Kanja d.o.o. Erjavčeva 2. Krško Spoštovani! Glede na sklenjeno pogodbo o realizaciji neprometne signalizacije in naknadnimi dogovori s soudeleženci o izvedbi tega projekta, vas prosimo, da v vašem časopisu objavite postopek za realizacijo postavitve neprometne signalizacije občine Krško. S spoštovanjem! Igor Avsec DIREKTOR PODJETJA d.o.o. Stroške določitve lokacije (režijske ure delavca, kilometrino, ter stroške Cestnega podjetja Novo mesto), nosi naročnik. pred postavitvijo se preveri, ali so plačani vsi stroški, nastali ob realizaciji postavitve neprometne signalizacije ter ali je neprometno signalizacijo izdelal pooblaščeni izdelovalec le-te, cena soglasja je 104,(X) DEM po enem uporabniku, cena neprometnega znaka je 6. 100,00 SIT v črnobeli izvedbi. Za izdelavo tabel z več barv in simbolov, se cena določi od primera do primera in je odvisna od zahtevnosti izvedbe, dovoljenje za postavitev ne- soglasje pristojnega vzdrževalca cest. Stroške pridobitve lega soglasja nosi naročnik, uporabnik si pridobi soglasje lastnika zemljišča, na kateri bo neprometna signalizacija postavljena. ločno lokacijo postavitve neprometne signalizacije določi predstavnik podjetja Kanja prometnega znaka izda »Kanja« d.o.o. Erjavčeva 2. Krško, v soglasju s cestnim podjetjem Novo mesto. Pod navedenimi pogoji se izda soglasje za postavitev neprometne signalizacije na območju občine Krško. Igor Avsee, ing. gr. Direktor podjetja Predstave v decembru V Kulturnem domu Krško bo v soboto, 5. decembra ob 19. uri na sporedu komedija Hrup za odrom. V soboto, 12. decembra, bo gostovalo gledališče Komedija iz Zagreba z glasbeno predstavo Musical - izborom najlepših arij iz operet in muzikalov. Nastopajo znana imena: Sanda Langerholz-Miladinov, Nevenka Petkovič-So-bjeslavski, Nada Abrus, Boris Pavlenič, Rihard Simonelli in pianist Veselko Barešič. V soboto, 19. decembra, bo koncert Policijske godbe iz Ljubljane s tenoristom slovenske opere Dimitrijem Damjanovim. ložakar je bil res od sile: avto je pustil in skočil kdo ve, kam. Morda je bil prepričan, da ne bo nikomur napoti, morda, da bo trajalo samo hipec ali dva. Osebni avtomobili so lahko vozili mimo, zataknilo pa se je pri avtobusu. Štorija se je razvila v cel cirkus, avtobusni voznik je hupal celo večnost, pogledat je šel, ali je lastnik morda pri Komočarju. skušal je odriniti avto... Kolona se je nabrala kdove do kod, ko so se možakarji odločili: šofer je sedel v avtobus, stisnil ramena in se splazil skozi "špranjo" med parkiranima avtomobiloma. Počakali smo na storilca. Ko je bilo najhujše mimo. je prišel: bil je že precej časa na pločniku, le prikazati se očitno ni hotel. Ko se je malo razkadilo, je premaknil avto. ga parkiral in se vrnil po svojih opravkih. Spotoma je naše fotografe še povprašal, ali naj pride bliže, da bo slika lepša. Tablica: NM 164-507. 16 Naš glas 12, 27. november 1992 Kandidati iz Posavja za Državni svet Jože Senica, profesor telesne vzgoje na Gimnaziji v Brežicah. Rojen 30. 6. 1935 v Ljubljani. Živel do leta 1966 v Hrastniku, nato sem se z družino preselil v Brežice. Kot mladenič sem se poleg šolanja ukvarjal z vrhunsko gimnastiko in vrsto let predstavljal Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih. Ko sem končal šolanje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, sem se zaposlil na ESŠ v Trbovljah, obenem pa opravljal tudi funkcijo trenerja državne reprezentance, in sicer od leta 1964 do 1968. Poleg poučevanja na srednjih šolah sem bil 3 leta na Zavodu za šolstvo Slovenije - OE Novo mesto za telesno vzgojo, nato sem bil 5 let ravnatelj Šolskega centra Brežice in v tem mandatu tudi predsednik gradbenega odbora pri izgradnji dijaškega doma in občinske knjižnice v Brežicah. Amatersko že ves čas svojega bivanja v Brežicah vodim TVD Partizan, ki smo mu v zadnjem letu dogradili mehko doskočišče. V letu 1985 sem na OŠ Brežice uvedel eksperimentalne gimnastične športne razrede, ki še vedno uspešno delujejo, enaki pa se po našem vzgledu množijo po Sloveniji. Eno mandatno dobo sem bil predsednik Zbora izvajalcev Telesnokulturne skupnosti Slovenije. Sem mednarodni sodnik v gimnastiki in sem sodil na treh evropskih prvenstvih, svetovnem prvenstvu in Olimpiadi. Ne bi rad, da bi tole branje mojega dela izzvenelo kot naštevanje raznih funkcij. Kar koli sem počel, ni bilo nič simboličnega ali na papirju. Vedno je bila v ozadju stroka, delo in veliko žrtvovanega časa. Mislim, da se razumem na šport, šolstvo, kulturo in morda še kaj. Prizadeval si bom braniti koristi občanov naših treh občin v parlamentu, če mi boste volilci izrekli podporo. Anton Zevnik, roj. 13. 6. 1964, Čatež ob Savi. Izhajajoč iz trdne kmečke družine, ki je v treh rodovih slovenskemu narodu dala kar nekaj izobražencev, sem že zelo zgodaj občutil vse krivice, ki so se godile kmečkemu stanu. Kljub temu sem se trdno odločil, da bom ostal na domači kmetiji in nadaljeval plemenito tradicijo svojih prednikov. Višja agronomska šola v Ljubljani, na katero sem se vpisal po končani gimnaziji in katero sem končal v najkrajšem mogočem času. pa mi omogoča lažje delo doma. boljše razumevanje družbenopolitičnih pojmov, še posebej tistih, ki so povezani s kmetijstvom. S politiko se ukvarjam iz preprostega razloga, ker smatram, da je vse naše bivanje in življenje odvisno od odločitev ljudi, ki jim zaupamo in ki s političnimi odločitvami na različnih ravneh krojijo naš vsakdan. Naš vsakdan pa je odvisen od vrste odločitev in le pošteni, pokončni. s temno preteklostjo neobremenjeni ljudje lahko odločajo pametno in trezno. V vrstah stranke SKD takšne ljudi imamo. Ponosni smo na našega predsednika Lojzeta Peterleta, ki se je zapisal v zgodovino kot odločen mož, ki ga cenijo vsa pomembna politična imena Evrope. Prav zaradi njegove avtoritete smo Slovenci dobili samostojnost, navezali pomembne gospodarske stike in začeli z drobnimi, vendar odločnimi koraki stopati iz močvirja, v katerega smo do vratu zabredli v preteklih petinštiridesetih letih. Dejstvo, da so njegovo vlado prav zaradi uspešnosti na tako nedemokratičen način zrušili v parlamentu, nam govori, da je komunizem v Sloveniji še kako živ in da z vso silovitostjo tepta demokracijo in tiste, ki so mu jo priborili. Izkušnje z zadnjo vlado J. Drnovška so boleče za vse Slovence, še posebej za kmečki stan, ki se v tako težkem položaju ni znašel že dolgo. Ne poznam politične skupine, ki bi v tako majhni in lepi deželi, kot je naša Slovenija, imela tako odklonilen odnos do podeželja, ki je kljubovalo turškim vpadom, se upiralo stoletnim pritiskom germa-nizacije in dalo veliko ljudi, ki so na kulturnem, gospodarskem in znanstvenem področju ponesli slavo slovenstva po širnem svetu. Dokazuje, da ji ni mar za 10 % prebivalcev Slovenije. Ob tem prav tako trpi delavec, ki kupuje drago hrano prav zaradi monopolov predelovalne industrije, visokih marž, neorganiziranosti kmetijske proizvodnje... Skratka, ogromno napak, ki jih bo lahko začela odpravljati naša močna stranka, stranka SKD. Tudi sam sem njen član in ob pomoči žene Elke se bom v parlamentu ali zunaj njega boril, da bom svojima malčkoma Leni in Vidu omogočil boljšo prihodnost. S svojo odločnostjo pa bom Sloveniji pomagal vrniti dušo, srce in nasmeh. Ivan TomŠe, kandidat Zelenih Slovenije in Zelenih iz Brežic. Od njega nismo prejeli besedila za objavo. Zorčič dr. Peter, roj. 1943, zdravnik specialist, bolnišnica Brežice: Razmišljanja o nekaterih napakah prve vlade samostojne države Slovenije in nalogah bodočih poslancev Da bo cena osamosvojitve visoka, smo vedeli volilci Slovenije še pred plebiscitom, na katerem smo se vendarle v izjemno visokem odstotku odločili za samostojno državo. Žal pa dolgo nismo vedeli, da tedanja vlada oziroma garnitura pozicijskih politikov, ki je imela vpliv na vlado, ni pripravila dveh elementarnih načrtov za uspešen start mlade države: načrt gospodarskega razvoja in načrt državne administracije. Imeli smo vlado, ki se je ukvarjala bolj sama s seboj kot s problemi države, s častno izje- Naš glas 12. 27. november 1992 17 mo obdobja junijsko-julijske vojne. Težko je npr. razumeti manevriranje in nepotrebno izgubo dragocenega časa pri sprejemu lastninske zakonodaje, ki je gotovo eden od stebrov razvojnega načrta gospodarstva. Najmnaj tako dober, kot je sedaj sprejet, je bil zakon pripravljen že pred osamosvojitvijo! Krivec ali krivci za zavlačevanje imajo zagotovo imena in priimke in prav bi bilo, da volilci zvedo zanje še pred volitvami. Vlada je vedela, katera podjetja bodo z osamosvojitvijo prva in najbolj prizadeta. Nove programe za njih je morala pomagati iskati že pred osamosvojitvijo, tako z vidika nacionalnega interesa dejavnosti kot z vidika socialne ogroženosti zaposlenih. Ta podjetja so namreč po velikosti in proizvodnji ustrezala konceptu stare države in bila tedaj praviloma celo nadpoprečno uspešna, kar pomeni, da imajo kader, ki zna in hoče dobro delati. V novi državi pa jim je potrebno najti ustrezno mesto in po potrebi tudi zagonska sredstva za izhod iz krize. Državna administracija bi se morala prilagoditi razpoložljivim finančnim virom, kajti država lahko trosi le toliko, kolikor lahko jemlje od proizvajalcev, ne da jih razvojno ali celo eksistenčno ogrozi. Pogrešali smo in še vedno pogrešamo finančno konstrukcijo državnega aparata, iz katere bodo razvidni: - razpoložljivi finančni viri z oceno realnih možnih prilivov, - način zbiranja teh sredstev in - ključ delitve oz. porabe razpoložljivih sredstev (državna uprava s svojimi kadri, policijo, vojsko, carino itd., nadalje zdravstvo, šolstvo, kultura, sociala itd.). . Pred bodočimi poslanci, tako državnega zbora kot sveta, sta dve popravni nalogi. V osnovni šoli bi ju nekoč poimenovali z "delo in oblika", pri čemer pomeni delo vsebino in kvaliteto zakonov in drugih aktov, ki jih je potrebno sprejemati, oblika pa kulturno raven parlamentiranja, preseganje strankarskih zaplot-niških interesov v korist državnih. Najnujnejši je prav gotovo projekt SLOVENIJA - SAMOSTOJNA DRŽAVA, ki se je, kot kaže, za nekatere končal z aktom odcepitve iz avnojske Jugoslavije, dejansko pa bo uspešno končan šele z gospodarsko osamosvojitvijo. Zato bo morala vlada že na začetku predložiti in jasno definirati cilje tega projekta, določiti glavne nosilce in jim z ustreznimi zakoni omogočiti glavno vlogo, nadalje določiti vrstni red konkretnih nalog in že zgoraj omenjeno finančno konstrukcijo. Vlado Deržič, roj. 21. 9. 1937, zaposlen (že 25 let) v zdravilišču Čateške Topli- V primeru izvolitve bom zagovarjal predvsem naslednje: - usklajen regionalni razvoj Slovenije ob dejstvu, daje Posavje regija. Odpiranje novih delovnih mest je prioritetna naloga. Danes imamo v Posavju 4032 nezaposlenih, od tega v občini Krško 1574, Brežice 1556 in v Sevnici 902. to je že 13.7 % od aktivnega prebivalstva, v občini Brežice pa že 16.6 %; - hitrejši razvoj demografsko manj razvitih področij Kozjanskega in Gorjancev. Tu bi predvsem zagovarjal razvoj usmerjenih kmetij s poudarkom na kmečkem turizmu in pa ureditev komunalne infrastrukture (ceste, telefon, vodovod): - razvoj proizvodnega obrtništva in majhnih podjetij; - še hitrejši razvoj turizma, ki ga lahko gradimo na osnovi termalne vode (Čateške Toplice. Kostanjevica. Bušeča vas), gradov in druge kulturne dediščine ter naravne dediščine. Čistost reke Krke in ob njej hitrejši razvoj turizma: - pomen čiste Save: a) samo pretočne hidroelektrarne, ekonomsko opravičene, b) sanacija desnobrežnega nasipa in dokončanje nasipa v celoti. Danes se soočamo z velikimi poplavami; - poseben pomen obmejnega področja s Hrvaško za boljši pretok blaga in ljudi. Medsebojne spore reševati strpno; - doreči čimbolj pravično odškodnino za IZGNANCE 1941-1945. Iz Posavja je bilo izgnanih v Nemčijo preko 40.000 ljudi; - nadaljnji razvoj šolstva in izobraževanja z nalogo, da čim več kadrov zadržimo v Posavju. To so le nekatera vprašanja, ostala pa bomo obravnavali po teži in problematiki, ki se bo porajala. Jože DuŠak, roj. 1953, bančni uslužbenec, kandidat LDS Krško: "Regionalizem kot naša prednost..." Kot kandidat Liberalno-dcmokrarskc stranke se zavzemam za regionalno politiko in v tem kontekstu za Posavje kot regijo s središčem v Krškem. Ne moremo si več dovoliti, da bi bili odrezani od dogajanj in odločitev, ki bistveno posegajo v naš življenjski prostor (er nam na ta način zmanjšujejo kvaliteto življenja. Ne moremo si dovolili, da bi nas ponovno delili, morda celo na levi in desni breg reke Save. ki bi spadala v različne regije (desni pod Novo mesto in levi pod Celje). Liberalno- demokratska stranka daje človeku in regionalizmu osrednjo vlogo, zato moramo Posavci sami odločiti, kako in pod kakšnimi pogoji bomo urejali: - regionalno in lokalno samoupravo, - rento za zmanjšano kvaliteto življenja zaradi prisotnosti N [i Krško. - varno shranjevanje radioaktivnih odpadkov. -izgradnjoelektrarn na Savi in nadomestila za poseg v naš prostor. - izgradnjo hitre železnice, izgradnjo cestnega križa, - ekološko sanacijo raznih gospodarskih objektov, ki so državnega pomena, npr. Vidma, prašičje farme v V. Podlogu, Elektrarne Brestanica itd. Vse to so danes projekti, ki dajejo koristi celotni državi, negativne posledice pa ostajajo nam, Posavccm. Namesto da bi skupno zastavili svoj glas, se celo dogaja, da se medsebojno prepiramo. Vsaka občina zase išče rešitve v Ljubljani, tako razbiti in neusklajeni pa smo lahek "plen" državi, da nas še bolj cksploatira in nam vsiljuje svoje rešitve. Zavzemam se za integrativno politiko Posavja, ki mora nastopiti usklajeno s svojimi zahtevami, ne glede na politično barvo in prepričanje. Jasno moramo postaviti državi zahtevo, da se takoj opredeli do svojih gospodarskih objektov in projektov v Posavju. Gospodarski objekti so potrebni temeljite sanacije, ki bo omogočala ne samo životarjenjc, temveč tudi zdrav razvoj in zaposlovanje domačih kadrov. Prisotnost objektov in projektov državnega pomena v našem prostoru zmanjšuje tržno vrednost naših nepremičnin (zemljišča, hiše...) kakor tudi nekaterih izdelkov in pridelkov (živilskih in kmetijskih), zato moramo postaviti državi zahtevo po ustreznem nadomestilu oz. odškodnini, ki naj jo dobijo tisti, ki so neposredno prizadeti oz. oškodovani. Poleg notranje politike moramo sooblikovati tudi zunajo politiko, še zlasti smo zainteresirani za dogajanja v odnosih s sosednjo Hrvaško. Naša regija je v preteklosti močno gravitirala proti tržišču, ki je sedaj v drugi državi. Hkrati z novo državno mejo pa smo soočeni tudi z vrsto drugih, ne samo gospodarskih, temveč tudi povsem vsakdanjih 18 Naš glas 12. 27. november 1992 življenjskih problemov. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi slovenske interese v Zagrebu zastopal človek iz Posavja, ki morda najbolje pozna in občuti nastale spremembe. Razmišljanj o regiji in regionalni politiki je še veliko, saj je še vrsta odprtih problemov. Prav gotovo bo potrebno oblikovati še vrsto regionalnih institucij (finančnih, gospodarskih, kulturnih in drugih), ki bodo zaokrožile podobo Posavja kot regije. - zgraditev lokalne cestne mreže, ki bo odpravila vpliv prometnega režima na bodoči avto cesti; - za zagotovitev več sredstev države za izgradnjo lokalnih komunalnih objektov. Slovenska tradicija je vezanost našega človeka na zemljo. To je vrednota, ki jo moramo negovati in ohraniti, kajti le tako bomo obvarovali slovensko identiteto, ljudem pa zagotovili mir in blaginjo. Franc Glinšek, roj. 17. 1. 1954 v Podbočju, dipl. ing. strojništva, strankarsko neopredeljen, za kandidata me je predlagala SLS. "Bogata dediščina naj nam bo prednost, ki jo moramo izkoristiti, kajti drugi nas bodo cenili po tem, česar nimajo," je moto, ki mi bo kažipot mojih prizadevanj in mi je bil dan v malho mojega potovanja od kleparskega vajenca preko strojnega tehnika do diplomiranega inženirja. Neopazno, vendar vztrajno mi je sledila ljubezen do zemlje in navezanost nanjo, ne kot materialna potreba, ampak kot vrednota, ki jo spoštujem, in ustvarjam podobo razmerja, ki ga ne določa noben poseben zakon. Prav to razmerje, stkano med dvema individuumoma (človekom in zemljo), je vplivalo na mojo odločitev, da kljub doseženi želji po visoki strokovni usposobljenosti ostanem doma v Podbočju in nadaljujem delo deda in očeta, ki sta mi vsadila IjubezVn do zemlje, še posebej do vinogradništva in kletarstva. Vsak človek se v življenju sreča z izzivi, ki se jim je težko upreti in ki pomenijo preizkus sposobnosti posameznika. Zame je bil takšen izziv funkcija sekretarja Sekretariata za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, kjer sem si po 10-letnem delu na področju razvoja in konstrukcij v kostanjeviški Iskri pridobil nova znanja in vpogled v potrebe širšega prostora lerspoznal umetnost, kiji pravimo politika. V primeru, da mi boste izkazali zaupanje, se bom v Državnem svetu zavzemal za: sprejem spremljajočih zakonskih in podzakonskih aktov s področja lastninjenja podjetij, ki bodo omogočili čimprejšnjo realizacijo že sprejetega zakona; politiko aktivnega zaposlovanja, ki ga bomo dosegli z zmanjševanjem dajatev iz OD in obrestne mere. ki je pogoj za investicijska vlaganja v nova delovna mesta: dolgoročno politiko, ki bo zadovoljevala delavce in kmete, kjer bo definiran procent subvencij kmetijstva, ki mora dosegati stopnjo razvitih zahodnih držav in ustvariti pogoje za normalno produkcijo na kmetijah, delavcu pa hrano po normalnih cenah; - za hitrejši razvoj zadružništva, ki bo eliminiralo posredništvo in podražitev hrane na poti do končnega potrošnika; - pospešitev razvoja na vplivnem območju NEK. ki ga je mogoče doseči z zmanjševanjem davkov na tem področju in ljudem povrniti izpade dohodka zaradi njenega vpliva; - policentrični razvoj Slovenije, ki se bo udejanil skozi delitev funkcij med državo in lokalno samoupravo: - uveljavitev bodočih prednosti Posavja in preseganje dosedanje pozicije odmaknjenosti. Posavjc naj zaživi s sloganom "Skozi vrata na vzhod", ki naj bo posledica trženja tega prostora z obstoječimi kadri in blagom; Marjan Kurnik, roj. 1939, predsednik IS SO Sevnica, posavski neodvisni kandidat: Posavskih problemov ne moremo prepustiti samo strankarski disciplini in glasovalnim mehanizmom! Kot 39-letni ekonomist, Sevničan, se še do danes, čeprav opravljam delo politika, nisem strankarsko opredelil, saj sem prepričan, da je delo na občinski in regijski ravni predvsem strokovno. Zame sta bistveni izvedba in razrešitev problema, za razliko od strank, ki stremijo tudi za politično prestižnimi uspehi. Stranke živijo življenje medsebojnih tekem, koristi za ljudi in prostor pa so prepo-gostokrat le stranski produkt. Med deklarativnim dajanjem pobud in končnimi uspehi pa je pravo politično, predvsem pa strokovno operativno delo. Še posebej v času, ki je pred nami, čas lastninjenja, čas vstopa tujega kapitala, čas oblikovanja lastninske strukture zahodnega tipa, upajmo tudi čas gospodarskega zagona in - bog ne daj - čas poglabljanja socialne krize, bodo potrebni samostojni, neodvisni politiki, ki ne bodo podlegali strankarskim spletkam, ampak bodo mislili s svojo glavo in zastopali interese volilcev. Realno je pričakovati, da bodo navidezni nasprotniki še bolj kot danes sklepali kompromise, ki bodo v korist države, še bolj pa v korist ohranjanja pozicij, s ciljem čim ugodnejše delitve bodoče poslovne pogače. Jaz želim sodelovati le v kompromisih in ciljih v prid državljanov Slovenije, še posebej pa v prid regije Posavje in Posavcev, ki smo izpostavljeni vrsti od države nedorečenih projektov (NEK, NSRAO, veriga savskih elektrarn, meja...). Tudi v Posavju stranke veliko obljubljajo, pa vendar se kot predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica ob razreševanju konkretnih problemov v zadnjih dveh letih ne morem spomniti kaj prida sodelovanja strankarskih centrov. Vse te stranke so sodelovale v obeh vladnih garniturah, pa sta se vseeno obe ekipi previdno izogibali razprav, predvsem pa konkretnih dogovorov glede omenjenih problemov. Tudi v prihodnje jim ne verjamem, da bo naklonjenost do Posavja kaj večja. Pa še drobec iz gospodarskega življenja. Vlada že dalj časa oznanja, da je za linearni pristop k spodbujanju gospodarskega razvoja in znižanje javne porabe. Dejstva govorijo drugače; 500 milijonov DEM na breme celotne Slovenije za reševanje železarstva ni linearni pristop. Koržetov sklad za prestrukturiranje gospodarstva ni linearni pristop, pa še kaj bi se našlo. Glede zniževanja javne porabe pa iz lastnih izkušenj samo tole: še vse. kar se je preneslo iz občin na Republiko, je bilo dražje in razkošnejše. Spoštovani volilci. zaradi navedenega in še česa bom neodvisni kandidat za člana lokalnih interesov za Posavje v Državnem svetu. Naš glas 12, 27. november 1992 19 SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR Volilna enota: 6 Imena list in kandidatov za območje volilnega okraja št. 6, ki obsega občino Krško: 1. Združenje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije -Združenje "SMER" Slovenije: BELINGAR STANISLAVA 2. Združena lista: Delavska stranka, Demokratična stranka upokojencev, Socialdemokratska unija, SDP Slovenije: UR-BANČ MARJAN 3. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra: DOLINŠEK MARTIN 4. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slovenska obrtno-podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije - REP. SS, Stranka DEMOS: JANČIGAJ LILIJANA 5. Slovensko ekološko gibanje - SEG: GAJIČ BRANE 6. Gibanje za občo demokracijo - GOD: BISER ŠKILJO 7. Lista Zupančič Marko: ZUPANČIČ MARKO 8. Narodni demokrati in Slovenska gospodarska stranka: MOLAN ADAM 9. Socialistična stranka Slovenije - SSS: ŽIG ANTE PETER 10. Liberalna stranka - LS: JERAS PAVEL 11. Slovenska ljudska stranka - SLS: VODOPIVC BRANI-MIR 12. Slovenska nacionalna stranka - SNS: STIBRIČ JOŽE 13. Stranka neodvisnih: MAURER JOŽEF 14. LDS - Liberalno-demokratska stranka: JANC BRANKO 15. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS: BUČAR ANTON 16. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS: VLA-HOVIČ FRANCE 17. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobodna stranka: OREŠEK ERIKA 18. Slovenski krščanski demokrati - SKD: ČERNELIČ FRANC 19. Republikanska zveza Slovenije: JAZBEC ALOJZ 20. Zeleni Slovenije: ORŠANIČ HRVOJE 21. Demokrati - Demokratska stranka: VENEK MILAN Imena list in kandidatov za volilni okraj št. 5, ki obsega občino Brežice: 1. Združenje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije - Združenje "SMER" Slovenije: BELINGAR MARKO 2. Združena lista: Delavska stranka. Demokratična stranka upokojencev. Socialdemokratska unija, SDP Slovenije: ZLOBKO STANISLAV 3. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra: ISTENIČ MIHA 4. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slovenska obrtno-podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije - REP. SS, Stranka DEMOS: SEVER ALEKSANDER 5. Slovensko ekološko gibanje - SEG: SOKOLIČ SLOBO-DAN 6. Gibanje za občo demokracijo - GOD: BISER ŠKILJO 7. Lista Zupančič Marko: ZUPANČIČ MARKO 8. Narodni demokrati in Slovenska gospodarska stranka: KORBER ADOLF 9. Socialistična stranka Slovenije - SSS: SUŠIN ALOJZIJ 10. Liberalna stranka - LS: KODERMAC ANTON 11. Slovenska ljudska stranka - SLS: VOVK JOŽEF 12. Slovenska nacionalna stranka - SNS: STIB RIČ JOŽE 13. Stranka neodvisnih: DEŽELAK SLAVKO 14. LDS - Liberalno-demokratska stranka: ŠETINC MARJAN 15. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS: RECER KAREL 16. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS: VLA-HOVIČ FRANCE 17. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobodna stranka: ŠREKL IVAN 18. Slovenski krščanski demokrati - SKD: KOLESNI K CIRIL 19. Republikanska zveza Slovenije: KUNŠEK MIRKO 20. Zeleni Slovenije: ORŠANIČ HRVOJE 21. Demokrati - Demokratska stranka: FILIPČIČ KARI. Imena list in kandidatov za volilni okraj št. 7, ki obsega občino Sevnica: 1. Združenje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije -Združenje "SMER" Slovenije: BELINGAR STANISLAVA 2. Združena lista: Delavska stranka. Demokratična stranka upokojencev, Socialdemokratska unija, SDP Slovenije: MIJO-VIČ BREDA 3. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra: SENICA SREČKO 4. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slovenska obrtno- podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije - REP. SS, Stranka DEMOS: KRANJC BORIS 5. Slovensko ekološko gibanje - SEG: GUŠTIN JOŽE 7. Lista Zupančič Marko: ZUPANČIČ MARKO 8. Narodni demokrati in Slovenska gospodarska stranka: VEHOVAR KARL 9. Socialistična stranka Slovenije-SSS: JEŠELNIK ALBIN 10. Liberalna stranka - LS: JERAS PAVEL 11. Slovenska ljudska stranka - SLS: KUNŠEK JOŽE 12. Slovenska nacionalna stranka - SNS: TURK JOŽE 13. Stranka neodvisnih: MAURER JOŽEF 14. LDS - Liberalno-demokratska stranka: HAJTNIK SAMO 15. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS: URBA-NIJA BRANKO 16. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS: GERBEC ZVONKO 17. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobodna stranka: OREŠEK ERIKA 18. Slovenski krščanski demokrati - SKD: UMEK IGOR 19. Republikanska zveza Slovenije: JAZBEC ALOJZ 20. Zeleni Slovenije: ŽELEZNIK ALFRED 21. Demokrati - Demokratska stranka: GRADIŠAR CVETO 20 KRŠKj DEMOKRA TI IN DEMOKRATSKA STRANKA je v sredo ~CllOVO _ občina ~ Krška Demokratska stranka reoreaniza - novembra na Senoverr" organizirala okroglo mizo o sednk komC,Ci' °W'n- G°S' VeČCra '^ bH Tone Kramarič, podpred-nije in čla "^ ** lokaln° samouPravo Pri skupščini republike Slove-je prišlo k" 8lavne8a odbora s,ranke- °kr°g 50 zbranih poslušalcev kaj jih čakCr S° h°tel'izvedeti kaj VeČ' Predvs™ podrobnosti, o tem, kakšne slab ^ razdrobitvi sedanJih obein, kakšne so prednosti in očitek cel t°SU takega P°sega v lokalno samoupravo. Njihov osnovni svojih funt' akc'J' lahk0 strnemo tako'e: država centralizira veliko pajemedk ' kar ,e v ,eh kriz"'h časih normalno, po drugi strani občine kol Ujane spustila k0S'Za glodanJe- Medtem, ko se posamezne seboj Blod-^0 °krog sedeŽa bodo6h regiJ' kraJevne skupnosti pa med zakopati b J° '" P°gaJaJ° ° tem' kdo bo v čiSavi občini, kdo bo moral po županslTJn° Sekiro al' P°dpisat' vnaprejšnjo abdikacijo od želja racionaliza m sto,cku- se državne službe množijo (kljub obljubljeni čez leto al00'*' de"ar Se Zbi™ V Ce"trU '" mOČ odločanja tudi. Če bo vrhovnega'"^ VCČ k°' Polovica zbranih na takem sestanku imela bo tudi njih SVOJe sluŽbe (uPrava- sodstvo, pošta,...) v Ljubljani, konec Če rev°lucionarnosti in želja po lokalni samoupravi kmalu taka') pot "' ° eem odloča,i (in kadar denarja ni, potem so dejatva na vsa ta v™ '"^ samouPrava lahko ostane bolJ "a papirju. Skratka: že sedaj dPrasama odločnih Senovčanov in Brestaničanov, ki imajo odgovorov°VOlJ problemov' smo slišali vse Pre malo prepričljivih Delovno predsedstvo okrogle mize: Marija Kalčič-Mirtič, Drago Klanjšek in Tone Kramarič. Demokrati se tudi zabavajo - Demokratska stranka Slovenije, občinski odbor Krško, ki doslej nekako pred-njači v številu organizacije predvolilnih okroglih miz, problemskih konferenc ..., je za vse svoje člane, simpatizerje in prijatelje organizirala družabno srečanje (17. novembra) v gostilni Fanike Mirt na Armeškem. (Fotke ni, ker je bil fotograf bolan!) M la„ Venekje kandidatskih demokratov na r»'^ah 2a poslanca v Državnem zboru. Pred-siav.1 se je tudi „a SenQV vem, po pogovoru o lokalni samoupravj# Liberalno demokratski večer v Kostanjevici na Krki: Lokalna samouprava - o občinah po novem izjemno zanimivo temo sta predstavila prof. Pavel Gantar (FDV) in Tone Anderlič (republiški poslanec), oba kandidata za novi slovenski parlament. Ni naključje, da so člani krške LDS organizirali okroglo mizo o omenjeni problematiki ravno v Kostanjevici. Ljudi podgorjanskega območja vprašanje o novih občinah živo zanima. Tako so se zainteresirani zbrali v sredo, 25. novembra v sejni sobi restavracije Pod Gorjanci, da bi izmenjali svoje poglede. Posebno zanimiva je bila razprava, saj so v njej sodelovali posamezniki iz različnih strank (LDS. SDP, SLS). V uvodu je prof. Gantar pojasnil bistvene poudarke v zvezi z uvajanjem nove lokalne samouprave. Že samo besedo "samouprava" je treba razumeti kot rezultat večstoletnih demokratičnih teženj ljudi po organiziranju kvalitetnega življenja in je ne razumeti kot samoupravljanje ... - Nova lokalna samouprava pomeni korak k ločitvi države od lokalne samouprave. Bodoče občine bodo predvsem skrbele za življenje v svojem okolju. - Ločimo tri tipe novih občin: običajne, mestne in gorske občine. - Občinam, ki bodo zbrale premalo lastnih prihodkov, bo za dodatno financiranje poskrbela država. - Občine bodo vodili župan, občinski svet in odborniki. Občinska uprava (velikost, razvejanost) bo odvisna od potreb in možnosti posameznega okolja. - Nihče ne more preprečiti posameznemu kraju, da bi bil samostojna občina, vendar se morajo krajani zavedati lastnih finančnih zmožnosti. - Zaradi pomembnih podatkov, ki se zbirajo po posameznih katastrskih občinah, se te ne bodo delile. - Potrebno se bo še odločiti o obliki organiziranosti med občino in državo (pokrajina, regija ...) NaS glas 12. 27. november 1992 21 V razpravi je bilo poudarjeno, da je lokalna samouprava pač nekaj, v čemer se ljudje dogovorijo in država se v te dogovore ne more vtikati. Prisotni so predvsem izražali nestrinjanje s tem, da je treba razdeliti sedanjo občino Krško, čeprav je prof. Gantar, kot sociolog za urbanizem in avtor 15-letnega raziskovalnega projekta na tem področju, trdil, da so sedanje občine prevelike za sodobno življenje lokalne samouprave. Prisotni krajani Podbočja in Kostanjevice so slikovito primerjali, kaj dobimo, če povežemo dva reveža... Navedli so primer telefonije: kdo jo bo širil in financiral. Prof. Gantar je napovedal t.i. družbe, ki bodo nastale prav zaradi pojava novih interesov po razvijanju posameznih področij infrastrukture. Dokaj pesimistične misli krajanov sta ob koncu zanimivega večera skušala pregnati sam prof. Gantar, ki je poudaril, da je po njegovem življenjskem načelu stroka daleč pred politiko, Jože Dušak, kandidat LDS za državni svet, pa je naštel celo vrsto ugodnih kazalcev, ki kažejo na optimizem: suficit, finančne povezave s svetom, ugodnosti za podjetništvo, odprtost meje ... Ivan Mirt Sivi panterji v Liberalno-demokratski stranki ZAKAJ SE JE STRANKA UPOKOJENCEV VKLJUČILA V LDS? INekateri gotovo veste, da imajo nemški upokojenci svojo stranko že dalj časa imenovano po sivem panterju, zato ni nič čudnega, da so nekaj podobnega želeli tudi slovenski upokojenci. Res, ime je bilo v začetku za naše okolje nekoliko nenavadno, danes pa že ugotavljamo, da Sivi panterji (SP) predstavljajo najmočnejšo stranko upokojencev. Kako je prišlo do ustanovitve stranke, slikovito pripoveduje njen predsednik mag. Cernetič. Iz dneva v dan je opazoval svojo mamo, kako "stiska" svojo skromno pokojnino. Torej upokojenci morajo dobiti ustrezen pokojninski zakon in človeka, ki jih zastopa. Žal je bila Peterletova vlada gluha za predloge in pripombe upokojencev. Tudi večina parlamentarnih strank jim ni bila naklonjena. Hkrati pa so Sivi panterji spoznali, da bi kot samostojna stranka uspeli v parlamentu. Nujno pa se je bilo povezati z močnejšo stranko, ki bi zagovarjala interese upokojencev na tak način, da ne bi pogrevala ideoloških razprtij in preteklosti. Letos spomladi so takšnega sogovornika našli v LDS in 19. marca 1992 je bil sklenjen sporazum o pridružitvi Sivih panterjev LDS. Nekaj tez iz tega sporazuma: - Stranki zavzemata stališče, demokratska stranka in Sivi daje socialna zaščita držav- panterji so že dokazali, da jih Ijanov osnovna dolžnost par- ne zanimajo razprtije niti na lamenta in vlade. levi niti na desni, edini cilj je - Frakcija Sivih panterjev je usmeritev "na bolje", samostojna in ima za svoje delovanje svoj statut. - LDS zagotavlja frakciji zastopstvo v državnem zboru, hkrati pa se tudi avtomatično vključuje v organe stranke. Zanimivo je, da so vse ostale stranke, s katerimi so se Sivi panterji pogajali, pokazale zelo mlačen odnos. Mag. Cernetič ne pozabi poudariti, da se imajo upokojenci edino • poslancem LDS (Školjč, Kopač) zahvaliti, da je bil sprejet dokaj ugoden pokojninski zakon, po katerem sedaj upokojenci prejemajo relativno dobre pokojnine. Liberalno- n sno it kouojo dočakali, PA „S*VA _ju_M. KRŠKI SIVI PANTERJI SO SE ORGANIZIRALI. V oktobru 1992 smo scniorkc in scniorji na svojem prvem srečanju v hotelu Sremič zbrali predstavnike v svoj izvršni odbor. Teden kasneje se je odbor že sestal na svoji I. seji ter izbral svojo predsednico. Enoglasno je bila izbrana ga. Marija POHARC iz Krškega, v izvršni odbor pa so bili izvoljeni še: Majda BERGER, Vlado HARTMAN, Tatjana dr. HVALA, Jože KUKOVIČIČ. Janez URŠIČin Ivan ŠPES. Predsednica Poharčcva je po poslovniku LDS avtomatično vključena v izvršni odbor LDS Krško, hkrati pa bodo svoje kandidate kandidirali v republiške organe Sivih panterjev. Sicer pa bo delo olajšano tudi zato. ker lahko uporabljamo prostore LDS Krško, s svojim delom pa nam bo na voljo tudi tajnica krške LDS. Predsednica Sivih panterjev - Krško Marija POHARC Cesla 4.julija SO - 6H270 Krško Tel. 33-162 22 Naš glas 12. 27. november 1992 Liberalno-demokratska stranka - Občinski odbor Krško V Krškem kulturnem domu so člani LDS, Liberalno-demokrat-ske stranke 13. novembra organizirali okroglo mizo o (takrat) no- vosprejetem Zakonu o lastninjenju. Udeležili so se je minister za planiranje dr. Davorin Kračun, Anton Rop, svetovalec vlade, in Mile Šetinc, poslanec LDS v parlamentu. Za predsedniško mizo (od leve): dr. Kračun, Šetinc, Jože Dušak, Ida Novak-Jerele, Branko Jane in Ivan Mirt, predsednik krške LDS. Pred okroglo mizo je stranka predstavila svoja kandidata na bližnjih volitvah: Jožeta Dušaka (Državni svet) in Branka Janca (Državni zbor). P ožc Dušak se je na predstavitvi kandidatov LDS za volitve 6. decembra v svojem nastopu dotaknil tudi vprašanja NEK. Podprl jc strankino načelo, da je NEK tu in da morajo zato prebivalci njene okolice prejemati pravično odškodnino - takoj. Lotil pa se je tudi vprašanja kadrov v NEK, ki niso slovenski državljani: "To so strokovnjaki, ki jih jc potrebno posebej šolati in se jih ne da kar čez noč nadomestiti. Zanje bo problem reševala diplomacija. Zavedam pa se, da je teh ljudi zelo malo, z njimi pa je k nam prišla še cela vrsta bratrancev, znancev in prijateljev, ki tukaj nimajo kaj iskati. Zavzel se bom za" odpravo tega bremena na našem gospodarstvu in trgu delovne sile!" Br ranko Jane, podpredsednik in kandidat LDS, Liberalno-demo-kratske stranke (Krško) za poslanca v Državnem zboru: "Zavzel se bom za trajno rešitev vprašanja NEK in odlaganja NS RAO. Uveljavljal bom pravico prebivalcev naše občine do materialnega nadomestila za izgubo kakovosti življenja v okolici NEK. Vsi načrti, razgovori in nove ideje, ki krožijo po slovenskem prostoru od komisij do vla- de, v skupščino in nazaj v časopise, so samo slepomišenje in zavlačevanje prave rešitve. Vsi se namreč ogibajo ravno tega: da bi sosedom, ki dan za dnem živijo znuklearko, priznali, daje njihovo okolje vsaj na percepcijski ravni razvrednoteno, če že upoštevamo, da so trditve strokovnjakov o popolni varnosti NEK resnične. Zato morajo dobiti pravično odškodnino - takoj! UPOKOJENCI - SIVI PANTERJI - FRAKCIJA LDS so zborovali N i zborovanju v Krškem sta se predstavila Brane Jane. kandidat za Državni zbor. in Jože Dušak. kandidat za Državni svet. Govor jc bil tudi o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. V torek. 17. novembra 1992. so se seniorke in seniorji Sivih panterjev že drugič v kratkem času sestali v restavraciji hotela Sremič v Krškem. Prostor je bil poln do zadnjega kotička, saj jc prišlo okoli 120 vabljenih upokojencev. Zanesljivo jih je privabila zanimiva tema. ki jc v teh tednih zelo aktualna, še posebej za starejše občane - prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Povabljena gostja dr. Dunja Piškur-Kosmač iz Ljubljane jc zbranim predstavila in obrazložila smisel zdravstvenega zavarovanja po novem ter oblike, ki jih ta ponuja. Prisotni so po splošnem uvodu postavljali vprašanja, na katera so tudi v glavnem dobili odgovore. Pri tem jc ge. Piškurjevi pomagal tudi drugi gost večera, glavni tajnik Sivih panterjev iz Maribora g. Podkrižnik. Zvedeli smo. da se mag. g. Černetič še vedno pogaja za ceno dodatnega zavarovanja oziroma za čim ugodnejši popust za upokojence. Seveda to velja tudi za tiste upokojence, ki niso v stranki Sivih panterjev-LDS.Na srečanju sta se zbranim predstavila tudi oba kandidata za nov slovenski parlament, g. Brane Jane in g. Jože Dušak. Njuna predstavitev je bila zanimiva in je pri prisotnih izzvala številna vprašanja in pobude, saj je skupna črta njunih programov oblikovanje gospodarsko močnega Posavja. Posavja, ki ne bo "Jug" Slovenije. Posavja kot prostora zadovoljnih ljudi. Eden od upokojencev jima je še predlagal, da bi se zavzemala tudi za povrnitev škode izseljencem iz 2. svetovne vojne, ki jih je bilo ravno iz naših krajev veliko. Zanimiva je bila pripomba upokojenca, ki je opozoril na pojavljanje vedno novih strank, ki uporabljajo besedo "liberalna" v svojem imenu. Zadnji takšni primer je stranka Hamurabija. G. Mirt. predsednik obč. odbora LDS Krško, ki je vodil in povezoval srečanje upokojencev, je poudaril, daje Liberalno-demokratska stranka edina stranka, ki jo vodi dr. Janez Drnovšek! Predsednik obč. odbora LDS Krško: IVAN MIRT, prof. pedagogike Na5 glas 12. 27. november 1992 23 M o razgovoru z gospodarstveniki še srečanje z vodilnimi člani LDS v Krškem. Od leve: Ivan Mirt. predsednik Branko Jane, Janez Drnovšek. Jože Dušak, Robi Kerin. tajnik. Kandidat LDS Krško za Drža vni zbor: Branko Jane jKodil sem se 26. aprila 1956. Do četrtega leta sem živel na Velikem Trnu, kjer sta starša službovala kot matičar in učiteljica. Leta 1970 sem se vpisal na brežiško gimnazijo. Na višješolskem študiju za organizacijo dela sem diplomiral leta 1979, leta 1981 pa sem se zaposlil v sekretariatu za ljudsko obrambo. Na prigovarjanje vodilnih iz Lisce sem (1985) prevzel mesto direktorja TOZD Senovo. S pomočjo odličnih sodelavk smo v štiriletnem mandatu izvedli investicije in tehnološko izboljšali proizvodnjo, tako da smo se lahko merili z večino zahodnih proizvajalcev. Na volitvah leta 1990 sem bil izvoljen za prvega mandatarja za sestavo izvršnega sveta. Strankarske igre so bile močnejše, zato sem se umaknil iz skupščinskega kotla. Na povabilo vodilnih v krškem Transportu sem prevzel mesto direktorja te firme. Splošne gospodarske razmere so se v tem času hudo poslabšale. Kljub temu smo doslej uresničili investicije, stroške tekočega poslovanja in plače pa financiramo z lastnimi sredstvi. Prepričan sem. da smo ena redkih firm v Posavju. ki jim je to uspelo. Težko je nemo opazovati, kako nam velike firme drsijo v propad, kako občina Krško, ki je še pred kratkim veljala za eno najbolj razvitih v Sloveniji, pada proti zadnjemu mestu. Ne morem se sprijazniti z grožnjo, da Posavje ne bo regija in Krško ne regijsko središče, da nam bodo ukinili srednje šole. bolnišnico, da smo prometno skoraj odrezani od ostalih delov Slovenije, da drugi manipulirajo z NEK in skladiščem RAO na naš račun, da kmeta že dolgo niso tako izigravali, kot ga danes, da bomo nepremišljeno razprodali naše firme tujcem... Kaj bom storil? Želim zastopati interese vseh prebivalcev naše občine. Naredil bom vse. da Posavje in občina Krško ne bosta na obrobju gospodarskega in političnega dogajanja. Zastavil bom vse svoje sile, da se gospodarstvo občine Krško reši postopnega, a nezadržnega propadanja. IZ VOLILNEGA PROGRAMA LDS: LIBERALNA DEMOKRACIJA je: učinkovita, odprta in dinamična - ali pa je ni LIBERALNA DEMOKRACIJA je: podjetniška LIBERALNA DEMOKRACIJA: zmanjšuje vlogo države LIBERALNA DEMOKRACIJA: prisega na pravno državo ter poudarja privatne interese in svobodno izbiro LIBERALNA DEMOKRACIJA je: socialna, poudarja socialno enakost v možnostih LIBERALNA DEMOKRACIJ A je: odprta v Evropo in svet za različna mišljenja, strpna do drugače mislečih LIBERALNODEMOKRATSKA STRANKA EDINA ZAGOVARJA INUVEUA VUA NAČELA LIBERALNE DEMOKRACIJE IN SPODBUJA HITER, DRZEN IN UČINKOVIT PRODOR NOVIH VREDNOTNA VSEH RAVNEH ŽIVLJENJA V SIOVENIJI. Obisk dr. Janeza Drnovška v Sevnici v petek. 20. novembra, je Sevnico obiskal predsednik slovenske vlade in LDS - Liberalno demkratske stranke, dr. Janez Drnovšek. V razgovoru, ki je potekal v salonu hotela Ajdovec, je gostitelj, kandidat LDS - Liberalno demokratske stranke na volitvah v Državni zbor iz Sevnice, g. Samo Hajtnik, z gosti prdstavil dr. Drnovšku probleme krajanov Loke s stanjem regionalne ceste Loka- Radeče in s problemi vasi Šentjur na Polju. To namreč izpodjeda reka Sava zaradi neurejenih brežin ob posegih pri gradnji HE Vrhovo. ^Predsednik vlade je obljubil, da se bo takoj zavzel za reševanje najbolj perečih problemov in da bo vlada namenila pomoč. Visoki gost se je ravno tako seznanil z gospodarskim stanjem v občini. % pobudami LDS - Liberalno demokratske stranke na področju razvoj:/ podjetništva in racionalizacije trošenja občinskega denarja, ki jih je v SO'Sevnica sprožila lokalna LDS in jih v odločnem sodelovanju / občinskim izvršnim svetom tudi uresničila. LDS - OO Senika 24 Naš glas 12. 27. november 1992 Darilo LDS Sevnica: Juntez v Šentjanžu IVrajanom Šentjanža je Občinski odbor LDS (Liberalno-demo-kratske stranke) Sevnica podaril veseloigro Juntez, ki jo je izvedlo gledališče Toneta Čufarja z Jesenic. Izvajalci predstave so obiskovalce s svojo igro razvedrili in nasmejali. Po predstavi je krajane v imenu LDS pozdravil njen poslanec v sevniški občinski skupščini Julij Jeraj. Spomnil jih je na pobude, ki jih je stranka v dosedanjem delovanju že sprožila, nekatere naloge pa je tudi že uresničila. V nadaljnjem razgovoru s krajani je kandidat Liberalno-demokratske stranke na volitvah v Državni zbor, Samo Hajtnik, spregovoril o načrtih stranke ter se z obiskovalci pogovoril o težavah, ki pestijo prebivalce Šentjanža. Krajani so potožili zaradi problematične telefonije, previsokih odmer dohodnine, nepravičnega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, štipendijske politike... Udeleženci so se razšli brez velikih obljub, saj je bil tudi njihov cilj, da so se drug drugemu predstavili - pod geslom stranke: "Ne levo, ne desno, ampak na bolje!" Kandidat LDS Samo Hajtnik se je krajanom predstavil tudi v kulturnem domu na Bučki, v dvorani TVD Boštanj, kulturnem domu na Blanci in gostilni Jane na Studencu. Tudi v teh krajih so si krajani pred razgovorom lahko ogledali veseloigro Juntez. Jutri, 28. novembra, bodo ob 19. uri jeseniški gledališčniki in Samo Hajtnik obiskali krajane Loke. OO - LDS Sevnica ¦ Kandidat LDS Sevnica Samo Hajtnik Veseli smo, da Vam lahko predstavimo našega kandidata za državni zbor, g. SAMA HAJ-TINIKA, ki v LDS - Liberalno-demokratski stranki deluje že dolga leta in je sodeloval pri vsem delu, ki smo ga opravili do sedaj, kar lahko vzamete kot garancijo, da bo tudi na republiški ravni deloval v korist vseh nas. Samo Hajtnik je rojen 16. 9. 1961. Zaposlen je na Sekretariatu za obrambne zadeve Skupščine občine Sevnica kot vodja odseka za obrambne zadeve in načelnik Občinskega štaba za civilno zaščito. Po poklicu je diplomirani obramboslovce, svoj študij nadaljuje na postdiplomski smeri obramboslovja. Je edini resnični strokovnjak za obrambne zadeve v sevniški občini. Kot načelnik Štaba za civilno zaščito se je s svojimi sodelavci, s svojo požrtvovalnostjo in strokovnostjo izredno izkazal pri organizaciji in izvajanju zaščite ter reševanju pri poplavah v novembru 1990 ter med vojno, zlasti pri organiziranju sistema obrambe občine in organiziranju in vključevanju v SAMO HAJTNIK, kandidat LDS - Liberalno-demokratske stranke doktorja Janeza Drnovška, bo na volilnem lističu pod zaporedno številko 14. aktivnosti zaščite in reševanja v Mokronogu ob grožnji zažiga rezervoarjev za gorivo. Je mlad kandidat, z mlado družino (ima dve mali deklici). To zagotavlja, da se bo pošteno in vestno zavzemal za boljšo prihodnost svojih otrok, obenem pa bo kot eminenten obrambni strokovnjak v državnem zboru lahko verificirano izvajal kontrolo nad represivnim državnim aparatom in sodeloval v njegovem izboljšanju. KAJ SMO STORILI? Na naš predlog se je formiral sklad za podjetništvo, izsilili smo od vseh strank v skupščini, da se odrečejo 25 % sredstev v korist omenjenega sklada. Na naš predlog se je izdelal sistem oprostitev dajatev za podjetnike začetnike. Inicirali smo vključitev Izvršnega sveta v podporo razvoja podjetniško-inovacijskega centra. Dali smo pobudo za obvezno zbiranje ponudb in javne natečaje za vse investicije iz občinskega proračuna, kar bi onemogočilo (če bi Izvršni svet to spoštoval) neracionalno trošenje denarja davkoplačevalcev. Vse to že kaže rezultate. Sevnica je v primerjavi z drugimi v Posavju najuspešnejša občina po ustanavljanju in rasti novih podjetij, novih delovnih mest in po ustvarjeni akumulaciji v privatnem sektorju. Nadaljevanje takšnega dela bo našo občino pripeljalo iz sivega poprečja. Področje komunalnih dejavnosti je za občinske skupščine tradicionalno prizorišče prepirov med krajevnimi skupnostmi, vasmi, ulicami... Nismo se želeli spuščati na tak nivo, zato smo zahtevali izdelavo jasnih kriterijev, na podlagi katerih se določa prioroteta komunalnega opremljanja občinskega prostora (ceste, njihovo vzdrževanje in asfal-tacija; vodovodi ipd.) Na področju kmetijstva smo, med drugim, takoj prisluhnili problemom kmetov s škodo, ki jo na poljščinah in nasadih povzroča divjad. Izdelali smo obsežno študijo, podkrepljeno s statističnimi podatki za več kot desetletje nazaj, s fotografijami in izjavami kmetov in tako prepričali lovce, da povečajo odstrel, kar je zmanjšalo vsaj škodo, ki jo povzroča divji prašič. Zagotovo pa imamo tudi edinstveno zaslugo za udejanjenje samostojne države Slovenije. Prav na pobudo LDS - Liberalno-demokratske stranke iz Sevnice, ki smo jo naslovili na republiško skupščino, je bil zamenjan takratni komandant Republiškega štaba za teritorialno obrambo Hočevar, ki je protizakonito oddal orožje slovenske vojske. Na obrambnem področju smo ves čas zahtevali zmanjšanje sredstev in njihovo usmerjanje v civilnozaščitne dejavnosti, kar pomeni boljšo opremo za gasilska društva, ki največ naredijo za varovanje premoženja in življenj ljudi v raznih nesrečah. ZNIŽALI BOMO PRISPEVKE ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO VARSTVO Pripravljamo takšno zakonodajo, da bo mogoče v kratkem znižati prispevek za pokojninsko in invalidsko varstvo. ZNIŽALI BOMO DAVKE Pripravljamo finančno policijo. Ko bo država privila utajeval-ce davkov in obdavčila monopolni dobiček ter s primernimi zakoni privabila tuj kapital, mora znižati davke najnižje plačanim slojem, ki nosijo breme gospodarskih sprememb, pa tudi tistim, ki svoj denar vlagajo naprej. Prav tako v kratkem pričakujemo znižanje carinskih stopenj in ukinitev prometnega davka, ki ga bo nadomestil, kot v vseh normalnih državah, davek na dodano vrednost. POCENILI BOMO DRŽAVO Slovenija mora dobiti državno zakladnico. Zdaj se denar razdeli po državnih skladih in država lahko marsikaj prikrije. Z enotno državno zakladnico bomo imeli pregled nad tem, kaj se dogaja z denarjem davkoplačevalcev. Ves čas tudi izvajamo pritisk na tiste, ki zahtevajo nezmerne vsote za obrambo, policijo in plače državnih uradnikov. UKINITEV MONOPOLOV Še vedno ni zakonov, ki bi jamčili javne natečaje pri projektih z državnim denarjem. Zagotovili bomo predpise, s katerimi bo urejeno, da se nakup z državnim denarjem ne sme opraviti brez javnega razpisa. Upamo, da Vas je ta. glede na obseg dejavnosti precej skrčen opis aktivnosti LDS - Liberalno-demokratske stranke v občini Sevnica, prepričal, da smo stranka, ki resnično ne gleda NE LEVO. NE DESNO, ampak NA BOLJE, in v katero se izplača investirati svoj glas. NaS glas 12. 27. november 1992 25 SLOVENIJA NAJ BO JUTRI SREČNEJŠA! Kandidat za Državni zbor iz občine Krško: BRANI-MIR VODOPIVC, DOLENJA VAS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA - PODRUŽNICA KRŠKO DREVO SPOZNAŠ PO SADEŽU, ČLOVEKA SPOZNAŠ PO NJEGOVIH DELIH! Kandidat za državni svet - skupni kandidat SLS občin Brežice, Krško in Sev- nica, SKD občin Brežice, Krško in Sevnica, NDS občine Sevnica: FRANC GLINŠEK, PODROČJE: BOGATA DEDIŠČINA NAJ NAM BO PREDNOST, KI JO MORAMO IZKORISTITI, KAJTI DRUGI NAS BODO CENILI PO TISTEM, ČESAR ONI NIMAJO. Volilni program Slovenske ljudske stranke - podružnice Krško slovenska ljudska stranka daje v programu za volitve 1992 temeljne poudarke na naslednjih področjih: - smo za čimprejšnjo lastninsko preoblikovanje družbenih podjetij, - smo za to, da se čimprej postavi celovit pravni red, da ne bo mogoče priti do premoženja brez dela ali razlik ob vlaganju denarja v posel, - smo kot dober gospodar za porabo, usklajeno z možnostmi na vseh ravneh, - smo za ustanovitev pogojev, da bodo državljani zainteresirani za varčevanje in vlaganje v gospodarstvo, - smo za čimboljšo telefonsko povezavo vseh krajev, tudi vasi, - smo za ureditev cestnih povezav, - smo za podporo drobnemu gospodarstvu in obrti, -smoza racionalno, nepolitično državno upravo, vojsko in policijo, - smo za skladen regionalni razvoj znotraj države in občine, - smo za pomoč podjetjem, ki izvažajo na zahtevne trge, ker je le tako mogoče oživiti in povečati gospodarsko rast in s tem porabo, - smo za čimprejšnjo vrnitev krivično odvzete lastnine, - smo za tržno gospodarstvo, prilagojeno varovanju okolja, - smo za varovanje pred tujo konkurenco ne dovolj sposobnega gospodarstva v času prilagajanja, - smo proti nekontroliranemu uvozu kmetijskih pridelkov, - smo za definiran sistem intervencij v kmetijstvo, kot to počnejo vse razvite države, - smo za primerno plačilo delavcem in upokojencem, ki bo omogočalo dostojno življenje, - smo za ohranjanje kulturne identitete Slovenije, - smo za podporo športa in razreševanje problematike mladih. Vsak volilni okraj v naši državi ima neke posebnosti v težavah in prednostih. Kraji v Posavju pa imajo posebne vrste težav in skrbi, kar nalaga članom bodočega Državnega zbora in Državnega sveta še posebne obveznosti. Podedovali smo NUKLEARKO (NEK), ki ima veliko nerešenih vprašanj. Izhajajo še iz časa gradnje. Veliko je bilo že povedanega in tudi zapisanega, toda do danes še prav nič rešenega: kot je bila divja gradnja, brez ustrezne predhodne strokovne presoje primernosti lokacije, brez dovoljenj in v veliki zmoti pogodbenega solastništva med Slovenijo in Hrvaško, nas čaka težko in neodložljivo delo. Zadevo hočemo reševati prioritetno in takoj, ko pridemo v Državni zbor. in to zaradi tega. ker bo ob vsakem onesnaženju pogubno za naše gospodarstvo in s tem obstoj. Naše zahteve so naslednje: 1. Zahtevamo revizijo pogodbe o NEK med državama Slovenijo in Hrvaško zaradi spremenjenih okoliščin. 2. Zahtevamo, da se ugotavlja realna cene električne energije, pridelane v NEK, ki bo vključevala tudi zapiranje in varovanje. Kalkulacija mora upoštevati predvsem naslednje kalkulativnc elemente: - ceno investicije, vključujoč vse kredite in obresti, -ceno rednega obratovanja z vsemi spremljajočimi stroški remontnega vzdrževanja, varovanja, meritev itd., - rento za manjvredno življenje v okolici NEK, - strošek zapiranja in varovanja po zaprtju. Zadnja postavka se mora poračunati vse za nazaj in denar varno naložiti, da se plemeniti, za čas po prenehanju obratovanja. 3. Zahtevamo, da se zagotavlja varno obratovanje, vključujoč predvsem človeški faktor. 4. V NEK smejo biti na vseh odgovornih delovnih mestih zaposleni le državljani Slovenije. Ti morajo biti preverjeni po stroki in psiholc-stu. 5. Električna energija mora biti za oba partnerja po isti ceni, bre/ popustov na škodo kalkulacije iz tč. 2. 6. Do sedaj pridelani odpadki, srednje in nizko radiaktivni. se porazdelc med partnerja do deležev porabljene električne energije. Delež, ki odpade na Hrvaško, odstopili Hrvaški. 7. Vsi nadaljnji pridelani odpadki se enako delijo na deleže po porabljeni cl. energiji. 8. Za odpadke, ki ostanejo državi Sloveniji, se mora najti ustrezno trajno odlagališče, ki bo varno, in to v najkrajšem možnem roku. 9. Rešiti, kam z najnevarnejšimi odpadki - izgorelimi elementi. 10. Upoštevati priporočila komisije Republiške skupščine za proučitev okoliščin izgradnje NEK in posledic njenega obratovanja. Program Slovenske ljudske stranke bomo kandidati na volitvah v Državni zbor vzeli na svoje rame s polno mero odgovornosti in zavzetosti in ne bomo ostali samo pri obljubah. Naša zveza je na stališču, da ob vstopu v Državni zbor takoj pristopimo k uresničevanju ponujenega programa. Vi, spoštovane volilke in volilci, ki nam boste zaupali vaše glasove, pa skrbno spremljajte naše delo med mandatom in ugotovili boste, da ste imeli dobro roko pri odločitvi na volišču. Ne bomo vas razočarali! SLOVENIJA NAJ BO JUTRI SREČNEJŠA! 26 Naš glas 12. 27. november 1992 Slovenski krščanski demokrati - Krško NA KRATKO: Korak k resnici na Zdolah -Krški Krščanski demokrati bodo v petek, 27. novembra ob 19. uri, v kulturnem domu "Beno Zupančič" na Zdolah organizirali okroglo mizo "Korak k resnici", z naslovom "Možnosti razvoja demografsko ogroženih območij (Zdole, turistična vas). Gosta večera bosta Franc Černelič in Franc Glinšek, kandidata za slovenski parlament. Predvolilna akcija SKD V soboto, 21. novembra so krški Krščanski demokrati pri Nakupovalnem centru organizirali preprosto predvolilno akcijo: mimoidočim so delili letake, se z njimi pogovarjali in se. pravzaprav, tudi malo zabavali. (Foto: Miloš Kukovičič) SKD: obisk iz Obrigheima - Take akcije so sicer v navadi pri vseh političlnih strankah v Nemčiji in tokrat so krčanskim demokratom priskočili na pomoč njihjovi strankarski kolegi iz CDU - prišli so v Krško na obisk iz prijateljske občine Obrigheim. Ko smo že pri prijateljski občini Obrigheim: izvedeli smo tudi, da bo danes (27. novembra) v Krško pripeljala nova pošiljka pomoči, namenjene beguncem v tukajšnjem zbirnem centru. Vrednost blaga ocenjujejo na okroglih