I z h a I v. vsak Četrtek. Cena mu ]e
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ia Ameriko In druge tuje države
4	K 60 v.) —Splil In dopisi se pošiljajo: UrednUtvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. Z. Naročnina, reklamacije In inseratl
pat Upravniitvu »Domoljuba",
Ljubljana, Kopitarjeve ulice »t. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah: Enostopna f etitvrsta (Šestina „Domoljubove" Širine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. - Posamezne številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poštno-hrnnllnlčnega urada Stev. 824.797.-----------
Steo. 8.
V LManl, dni 22. februarja 1906.
Leto xix.
Važen dan.
Tako imenitnega tedna še niiz-;pa imela politiška pratika naše dr-ave, kakor je sedanji. V sredo je amreč minister izročil v roke po-lancem že izdelano postavo, kako aj se voli po splošni in enaki vo-vni pravici.' Tega minister sam od ebe ne more storiti; vprašati mora a dovoljenje cesarja; zraven pa mora iti toliko previden, da najprej pre-odi, ali bodo poslanci to, kar jim redlaga sprejeli ali ne. Dobro ve, če iu tako važno reč zavržejo, mora dstopiti, ker nima pri poslancih več otrebnega zaupanja.
Večkrat so že zavoljo takih javnih ogodkov napravljali kresove, raz-vitljali hiše, slavili veselice. Za kmeta i bilo v naši državi še dogodka, ki i imel zanj večji pomen, kakor je redloga splošne in enake volivne ravice. Po ti poti pride kmet v dr-avi do besede. Dozdaj je na tleh; dor utegne, ga pritiska in se nor-uje iz njega, in toliko utegne vsakdo, o splošni in enaki volivni pravici a pride v Avstriji na prvo mesto.
Še na Nemškem, kjer je kmetov azmerno skoraj dvakrat manj kot ri nas, ima kmečki stan v državnem
zboru vsled splošne in enake volivne pravice glavno moč. Silno napačna je misel, — in da to misel pobijemo, pišemo današnji članek —, da bi imel koristi od splošne in enake volivne pravice le delavec. Obrtni, tvorniški delavec bo pač po mestih, kjer je fabriško življenje razvito, dobil nekaj zastopnikov, toda to število bo le majhno. Kmet pa igraje dobi večino!
Vzemimo slovenske dežele Kakor dozdaj kaže, bo po splošni in enaki volivni pravici na Kranjskem enajst poslancev; enega bo volila Ljubljana sama; druge pa druga dežela z mesti vred razdeljena v te-le volivne okraje:
1.	Okraj Postojna; sodni okraj Lož;
2.	Okraj Kočevje; sodni okraj Žu-žemberg; 3. Okraj Krško; sodni okraj Kostanjevica, Mokronog; 4. Sodna okraja Kranj in Loka; 5. Okraj ljubljanska okolica; 6 Okraj Litija; sodni okraj Radeče; 7. Sodni okraji Idrija, Logatec, Cirknica, Vrhnika; 8. Okraj Radolica; sodni okraj Tržič; 9 Sodni okraj Novomesto; okraj Črnomelj; 10. Sodna okraja Kamnik in Brdo
Vsa mesta po deželi bodo volila s kmeti. Uradnik, ki je dozdaj notri komandiral, bo utonil v morju kmečkih glasov; škričeve glorije bo konec. V Ljubljani pa, če se količkaj delavstvo razgiblje, zmaga delavec. Urad-
ništvo, ki danes vse vlada, ne dobi nobenega zastopnika. Grajščaki pridejo v k6t kakor izrabljena metla. Bogatini, ki jim je dozdaj denar vzdrževal politiško moč, bodo občutili, da je število glasov močnejše, kakor njihove polne mošnje.
Naj premisli, kdor ima kaj zmisla za napredek in kaj poštenja za kmečko reč: Na Kranjskem kmetje, če so združeni, lahko pošljejo deset kmetov na Dunaj. Na Štajarskem je popolnoma lahko vseh 7 ali 6 poslancev kmečkih; ravno tako oba goriška in koroška, en tržaški in istrski. Po naših izvestjih bomo imeli Slovenci 6 do 7 poslancev več kot dozdaj. In med temi so razen ljubljanskega vsi drugi v kmečkih rokah.
Podobne razmere so tudi drugod. Zdaj pa vprašamo: Ali ni to važna reč? Kdo ima večjo pravico brigati se za splošno in enako volivno pravico: kmet ali delavec? Oba ta dva stanova bi morala iti skupno proti skupnemu sovražniku. Vodivno ulogo bi pa imel kmet!
K sklepu dve stvari: Prvič: Kdor ima kaj kmečke zavesti in kaj poštene vesti, mora s hvaležnostjo se ozirati na poslance slovenske ljudske stranke, ki so tako krepko, tako uspešno branili kmečke koristi in
izdatno pripomogli, da se je vlada upala s tako postavo na dan. Liberalci seveda kliče, ker čutijo, da se jim gre za glavo. Tem ljudem je od-klenkalo na slovenski zemlji. Samo v zaspani Goriški in pa na Stajarskem, kjer imajo liberalni advokatje še prvo besedo, bi se utegnil izmuzniti kak poslanec, ki bi malo cikal na liberalstvo. A v zboru poslancev bo m o r a 1 iti s pravimi ljudskimi zastopniki.
Drugič: vsi tisti, katerim se zdaj devlje politiška vrv za vrat, vpijejo kakor zverine, nagajajo in se upirajo. Radi bi preprečili volivno izpremembo. Poslanci v državnem zboru se po večini nič ne vesele nove postave, ker vedo, da ko glasujejo zanjo, sebi zapro vrata v zbornico. Naš Svegel in taki, ki ž njim držč, renči in izpodkopuje, kar more line stvari se pa boje ti politični užitkarji — moči vzbujenega ljudstva. Zato pa brez ovinkov pozivljemo vse naše ljudstvo, v prvi vrsti slovenskega kmeta: Pazi, kaj se zdaj godi na Dunaju in če lopovski hinavci pokažejo, da jih ni volja dati ljudstvu pravic, potem na noge! Kmet in delavec, vstanita in oglasita se, da bo vajin glas pretresel državo in zašumel po ušesih vaših nasprotnikov Iz skupnega, naj-odločnejšega nastopa naj izpoznajo, da ni več šale, marveč, da se pričenja najresnejši, brezozirni boj, ki ga ne bo konca, dokler ne sporočd s cesarskega Dunaja, da je sprejeta splošna in enaka volivna pravica!
Ubogi kmet.
Vsi stanovi so začeli sanjati o boljših letih; raj bi radi tu imeli, nii manj kot v nebesih svetih. Dobro h'čejo piti, jesti, branijo pa se bolesti. Kronce skladajo v hranilni, najdeš polno jih v gostilni. Samo kmetu i de slabo, nima drugega kot babo, in družino prav veliko. Vedno sukati motiko, Koso, srp, sekiro mora; Nikdar skoraj ni odmora. Noč in dan sc peha, trudi; Roka žu^je nosi tudi. Sto težav mu hrbet sključi, Spet za davke skrb ga muči, ki jih točno mora dati, dasi nima kje jemati;
Gruntni davek, hišni davek, cestni davek; za popravek cerkve, šole; c'lo muzeji so pri kmetu zdaj na reji. Sploh se reče: Hiša vsa davku je podvržena. Še vojak ne prizanese, zadnji d'nar 'z mošnjlčka strese. Če pa hči dobi snubača, al' se delal bo berača? Treba nekaj glav živine v doto dati in svinjine. Revščina se spet obnavlja, kadar ženin balo spravlja, in nevesta se poslavlja; Poje se in je in vriska: Tudi to je kmetu stiska. Skrb za kruh ga vedno muči. še po noči in pri luči. Če ostane kaj pridelka, tega sne mu pa žuželka. Revež trka in cigani so pri kmetu večkrat zbrani. Tujca, potnika iz mesta tud' do kmeta pelje cesta. Taki, ki nikdar orali, ne kopali, ne sejali: — kakor divje so živali, — pridejo ob nočni uri, kmetu ropat' prav pred duri. Kune, jastrebi, lisice, delajo mu preglavice. Bolha, mravlja, miš, podgana; polhi, z^jci, črna vrana, kebri ter škodljivi ptiči; samogoltni ti vrabiči, škodo delajo premnogo, dasi straži, pazi strogo. Res ob kruhu le m vodi kmetiču živeti sodi. B6žec nikdar nima mira in od dnfs do dne ti hira. Če privošči si cigaro, godrnja že mlado, staro, da je to zanj pregosposko; •„Kaj bi nosil tak' se moško?' Pušit' mora „šuštar" — kubo, ki je zdravju le v pogubo. Še berač je ne bi pušil, ko mu žep se je osušil. Toča, ogenj, voda, suša kmeta vničiti poskuša. Huda ura, tresk in grom, prineso mu hud polom. Sin pomagati mu jame, cesar v vojsko mu ga vzame. Hlapca nima kje si vzeti; revež, bedni kmet, gorje ti! Sina dal si med vojake, zgubil s tem si kar stotake. Tožiš res ne brez povoda, ker te vodi zla usoda. In ko gre posestvo v idč, v roke te dobi birič; vzamejo ti hitro ključ, zdaj berač si, vse je fuč! Rad v Ameriko bi šel, ko bi d'narcev kaj imel. Taka je s teboj, oj kmet,
ki vzdržuješ celi svet. « • «
* *
Vsak, kdor ve, kaj je gorje, in čuteče 'ma srce; naj se združi v zvezo z nami, n^j kar hitro se predrami!
Kmetu trebi, je pomoči, da ostane v rodni koči, da imel bo truha dosti, Pa tud' časi!) kaj radosti.
Po tŠ".
Političen pregled.
Položaj v državnem zboru.
Minuli teden se je v državnem zbor obravnavala predloga o vojaških novincil ki se je morala hitro rešiti, ker vlada rab ta zakon že do 10 marca. Pri tej razprai so heteli nekoliko ponagajati Vsenemoi, ki terim ni ljubo, da bi prišla v razpravo vladni predloga o volivni preosnovi. Slednje n vlada minuli teden še ni predležila kot sm zadnjič poročali, pač pa jo namerava pri za getov« še ta teden predložiti državnem zboru. Nemške stranke zahtevajo od vlad da ona pojasni svoje nejasno stališče m sproti Ogerski. Med tem, ko gre delo zbornici še precej hitro naprej, pa marljit delaj« različni odseki državnega zbora. Tak se peča carinski odsek s pogodbami z Italij Rusijo, Srbijo in Bulgarijo. Brambeni oda razpravlja o vojaških taksah, proračuns odsek pa o tržaških pristaniških zgradbi
Carinske pogodbe.
Sedaj je čas, ko ima vlada s sporazt mom državnega zbora obnoviti carinske pi godbe z nekaterimi državami. Vlada je predložila zbornici nove trgovinske pogodi z Italijo in Belgijo. Italija izgubi dosedai ugodnosti pri uvozu vina. Carina na ital janska vina bo zvišana od 7 K na 60 Ki 1. marca nadalje. V ostalem obdrže Italiji ugodnosti pri uvozu carine prost osti italijanski uvoz oranž in citron. Znižali 1 tudi dosedanje carinske podstavke za iti janske mandeljne, smokve, lešnike in olj Carino pa uvedejo na dozdaj carine prt uvoz italijanskega svežega sadja kakor I zvišajo carino na čebuljo, detelnja sem« sveže meso in klobase v oni visočini, velja za Nemčijo. Carina na italijanski i ostane 3 K 60 vin. Italijani so priznali uv našemu lesu, za uvoz avstrijskih konj, ki bil dozdaj carine prost, pa uvedejo za vs kega konja carino od 20 do 30 kron.
Vojaški novinci v državne« zboru.
Ko je zbornica razpravljala o zako o vladni predlogi, so nagajali brezvers Vsenemci iz tega namena, da bi zavlekli < livno preosnovo. Ko je pa ministerski p« sednik Gavč pred avstrijsko javnostjo s f stavki razkril namen vsenemške obstrukci
so zadeli ti psovati in biti olcolu sebe ter so prenehali z obstrukoijo. Pri tej razpravi je imel domobranski minister Š e n a j h znamenit govor, v katerem priznava težka bremena, ki jih nalaga oboroževanje, a je dejal, da odrešitelj teh bremen še ni prišel. Glede polkovnega jezika je povdarjal načelo, da je jez<k, katerega govori najmanj dvajset odstotkov moštva, prištet polkevnim jezikom. Dalje je dejal, da je naša mornarica silno zanemarjena, a da se zboljšanje ne more (ak* hitro izvršiti, ker ni denarja. Rešitev artilerijskega in mornariškega vprašanja smatra minister za najvažnejše. Poslanec B a u m g a r t n e r je pri razpravi zahteval, naj se v armadi verski čut bolj goji, naj se bolj človeško postopa z obolelimi vojaki; zahteval je dalje odpravo dvoboja v armadi ter da se mažarskim zahtevam prav nič ne ugodi. Ko so še nekteri drugi poslanci povedali svoje misli, je bila vladna predloga v drugem in tretjem branju sprejeta.
Še nekaj glasov o volivni preosnovi.
Nekateri listi poročajo, da bo po novem zakonskem načrtu o volivni pravici imel pravica vsak 241etni samosvoj državljan, ki ni izgubil svojih državljanskih pravic in ni v aktivni vojaški službi ter biva ena leta v dotičnem kraju. Volivne dolžnesti ne uvedejo. Poslanec postane le oni, ki je star 30 let in ima aktivna volivna pravico. Volili in izvoljeni bedo lahko tudi oni, ki ne znajo pisati in brati. Število poslancev nameravajo zvišati od 425 na 453. Razni listi prinašaja tudi različna paročila o ttm, kako namerava vlada razdeliti paslance med posamezne narade in na posamezne dežele. Toda vsa ta poročila si tako naspratujejo, da se lahka vidi iz njih, da nihče ne ve pravega. Upamo, da bomo zvedeli kmalu za pravo osnovo novega volivnega reda, ker že ta teden bo predložil Gavč svoj načrt državnemu zbou. Ta bo nato izvolil izmed sebe odsek, ki bo to vprašanje proučil in petem poročal državnemu zboru. V tem odseku bo baje 22 Slovanov in 26 neslovanskih poslanoev.
Kaj bo z INažari?
Dolgoletno hujskajoče delo mažarskih nasilnikov je prišlo do točke, na kateri se mora obrniti na to ali na drugo stran. Ali zmaga krona ali zmaga resolucija. Tajna zveza mažarskih voditeljev z zunanjimi sovražniki habsburške vladarske hiše je gotova stvar V slučaju, da se upro Mažari, je pripravljena italijanska armada da napade Avstrijo na zapadu in na jugu. Od Tirolske čez Črno goro do Belgrada bi imela Avstrija toliko opraviti, da ne bi mogla krotiti Ma-žarov, če ne bi prišli zopet na pomoč — Rusi. Že samo to bi zadostovalo za strah, ki
ga moramo imeti pred Mažari; tada ti ljudje si iščejo zaveznikov proti Avstriji po celi Evrepi. Da pišejo Italijani v korist Mažarom, je umljive, a tudi francosko časopisje je polno člankov, ki popisujejo Mažare kot uboge, tlačene sužnje, ki izkušajo stresti svoj robski jarem ter potrebujejo za to podporo cele Evrope. V nekem angležkem listu pa je objavil sam Kašut, vodja združenih proti-vladnih ogerskih strank, nek članek, v katerem naravnost kliče Evropa na vojsko proti Avstriji. V istem članku toži o dozdevnih krivicah, ki se baje gode Mažarom in zahteva jednakapravnosti. Toda taki ljudje kot so Mažari naj ne govore o jedoakoprav-nosti, ko ve ves svet, kaj počenjajo oni z nemažarskimi narodi na Ogerskem in kako krivica so storili in jo še delajo Hrvatom v banovini. Če bi kaj svetovali našemu vla darju ob tem času, bi mu svetovali to, da naj izvede popolna enakopravnast vs»h narodov v državi. Potem bo koneo nemške mogočnosti v Avstriji in mažarskih veleizdaj na Ogerskem.
Politični položaj na Ogerskem.
Prva znamenja Absolutizma, to je vlade brez državnega zbar so se že pokazala zadnje dni na obzorju Ogerske politike. Kupa je polna in vladar se je adlačil, da razpusti državni zbor. Ta posel je poveril pasebnemu vladnemu komisarju Niriju. Nekteri listi poročajo, da bo vladar še ta mesec zaslišal veliko število ogerskih politikov. Če pride do sprave, razpišejo nov* volitve v najbolj ugodnem slučaju koncem aprila. Kralj je izdal tudi oklio na ljudstvo, v katerem na-glaša, da se je vedno držal ustave in je ni prekoračil tudi v sedanjih dogodkih. Vladar upa, da ustvari ljudstvo pri novih volitvah zapet redne ustavne razmere.
Srbsko - avstrijski oarinski spor.
Iz Belgrada poročajo da se bliža spor z Avstrijo koncu. Srbska vlada namerava namreč odobriti Vujičevo predlogo, ki baje zahteva, da konča Srbija takoj spor z Av-stre-Ogersko, opusti carinsko zvezo z Bal-garijo in razpusti skupščino. Predna se bo pa srbska vlada za gotovo odlačila, da vsprejme avstrijska predloge, bo poročala Balgariji o točkah, ki naj se v srbsko bolgarski zvezi izpremeni.
Kaj bo T
Nekateri jugoslovanski Usti pišejo: Čr-negorska armada šteje 60 tisoč vojakov, bolgarska 387 tisoč, srbska pa 400 tisoč. Te številke gvvere, da bi bila balkanska armada jako močna. Avstrijska armada na suhem je seveda močnejša, a v slučaju, da bi Italija
posegla v kake spletke, bi bila oslabljena in razdeljena na dva dela, kar bi pa ne bilo dobro.
AmeriSke Zjedinjene države proti naseljevanju.
Predsednik ameriških Zjedinjenih drža^ je naznanil, da je potrebaa izpremembi na-seljevalnega zakona za Ameriko. Prepovedati nameravajo izseljevanje v Ameriko onim osebam, ki niso zmožne pisanja in branja, kakor tudi zahtevati po ameriškem konzulu potrjeno izpričevalo domače občine, da izseljenec še ni bil kaznovan zaradi prestopka proti tujemu premoženju.
Boj proti oerkvl na Franoo-skem.
S Fiancaskega dohajajo še vedno paročila o odporu katoličanov proti zapisovanju cerkvenega premoženja, da se zaba-rikadirali vrata. Na otoku Korziki sa bili nemiri pa več krajih. Veliko število duhovnikov je izjavila, da ne bodo več maševali. Toda škaf je zato izdal pastirski list, v katerem poživlja župnike, naj dalje pastirujejo in na vsak način počakajo papeževih ukazov. Napadi na cerkve so francoske katoličane toliko vzdramili, da so se začeli gibati tudi agitatorično. Vadilna organizacijakatoličanav pošilja po vsej deželi slike prizarov, ki so se vršili pri zapisovanju in prireja shade. Za ta teden je sklicanih deset shodov po raznih mestih. Teh shadov se udeležujejo večinoma mladi ljudje. Limuzinski odbor je že izdal aklic za prihodnje volitve, v katerem pravi, da je v več krajih upanje do zmage in da ni izključeno, da že pri pri-hcdnjih velikih volitvah katoličani izpre-mene večino v zbornici. Framasoni pišejo po listih, da bedo zdaj duhovniki zahtevali visoke vsote za krst, za zakramente i. t. d. in hočejo s tem ljudi ustrašiti. Škofje pa izjavljajo, da se bodo kakor doslej sveti zakramenti zastonj delili. Pozivljejopa imo-vitejše katoličane, naj žrtvujejo kaj za duhovnike.
Na Ruskem.
Z Ruskega prihajajo še vedno navadna poročila o bombnih napadih in manjših uporih, ki pa ponehavajo od dne do dne bolj. Tako so v Odesi udrli mladi ljudje v neko tovarno za klobase in odnesli blagajno z 800 rublji. V Vilni so vdrli neznanci v stanovanje nekega bankirja in zahtevali, naj jim izroči 10 tisoč rubljev, ki jih je dobil po pošti. Ker je bankir rekel, da nima zahtevane vsate, so ga zvezali, vdrli v blagajno in vzeli 300 tisoč rubljev. V državno hranilnico so tudi vdrli neznani zločinci s črnimi krinkami na obrazih in so streljali na urada ke in občinstvo. V Varšavi pa še
vedno ropa;o uporniki po državnih žganjar-nah, da dabe na ta način denar v pieku-cijske namene. Istotam je pred kratkim vrgel nek 2ločineo bombo na ulico. Težko ranjenih je bil« osem oseb, med njimi tudi zločinec, ki je vrgel bombo. O vojski na Dalnjem Vzhodu poroča državni urad, da je stala Rusijo 1.966 miljonov rubljev, leta 1904 so izdali 840 miljonov rubljev. Samo za brodovje Roždestvenskega so porabili 600 miljonov.
LISTEK.
Pozno a ne prepozno.
Poljski spisal Wladislav Strowskl. Poslovenil F.
III.
Nekega zimskega večera smo bili vsi v hiši. Oie in Anton sta nekaj popravljala konjsko uprego, Marica je predla, jaz pa sem sedel pri peči in premišljeval nekedo-godbo, ki sem jo podnevi prebraL
Zunaj je glasno zalajal pes, začuli so se koraki in v sobo je stopil okrajni sluga. Dodal je Antonu listek in dejal: »Tu imaš poziv k vojaškemu naboru." Anton je vzel listek bolj plaho v roke in tudi oče je pre-bledel in skoraj s tresočim glasom vprašal:
»Kdo ga je pa dobil še iz nase vaši?"
Sluga je naštel še par imen.
.Kdaj pa bo nabor?"
»Četrtega marca Pa zdravi ostanite, imam še mnogo pota danes."
Ko je nato sluga odšel, je oče prenehal z delom, se usedel na klop in si podprl glavo z rokami. Anton je žvižgaje veselo pesmico odšel z hiše, bržkotne v krčmo ali do kakega tovariša — bodočega vojaka.
Drugi dan je šel tudi oče na vse zgodaj v gostilno in se dolgo časa posvetoval in pogovarjal z gostilničarjem.
Na prihodnjem sejmu je prodal kravo, tele, dva prašička in se domov grede zopet dolgo mudil pri gostilničarju. Na drug semenj je peljal par mernikov žita, a tudi tega denarja ni prinesel domov.
Sploh je postal oče nasproti gostilni' čarju, ki je memogrede rečeno veljal za jako sebičnega in zvitega človeka, silno prijazen in radodaren, kar drugače ni bila njegova navada.
Čim bolj se je bližal dan nabora, tem bolj je bil oče videti v skrbeh. Antonu pa se drugega ni poznalo kot to, da je še bolj pogosto posedal po krčmah in nosil klobuk malo bolj postrani.
Proti koncu meseca februarja je prišel k nam z gostilničarjem majhen, še precej čedno oblečena nam popolnoma tuj človek.
Ko je zagledal Antona, se je nasmehnil in dejal: „Aba I to je tisti rekrutl Izvrsten vojak bo iž njega! Kroglja ga ne more zgre -šiti, ker je visok in raven kot smreka."
Oče je prebledel kot stena. Stresel se je kot bi ga bil gad pičil in videlo se mu je, da bi najrajše skočil in zgrabil za vrat nesrečnega preroka. To je zapazil tudi gostilničar in dejal: Nič se ne bojte, oče Valentin, nič! saj vas nisva prišla strašit, ampak pomagat sva vam prišla. Saj vem, da ste vi izvrsten gospodar in vaš Anton krepak mladenič kot jih je malo, in da bi ga bilo škoda za v vojsko. Da imamo vojsko spomladi, to pa že vrabci žgole na strehah.
Oče se je po teh besedah malo pomiril in povabil prišleca, naj se usedeta.
»Vidite, oče", pričel je gostilničar, »to je gospod adjunkt iz mesta, zelo imenitna in častivredna oseba. Ta pozna vse gospode, ki bodo pri naborni komisiji, tako dobro kakor mene. Ta vam torej marsikaj lahko pomaga in skoraj bi rekel, da je v njegovih rokah, ali bo vaš sin vojak ali ne. On ve, da bi vi za Antona srčno kri prelili in zato se je potrudil osebno k vam, da bi vam kaj pomagal. Seveda — to sami veste — da taka stvar ni lahka in zato je treba — denarja".
Oče je nekako nezaupljivo pogledoval gospoda odjunkta in vprašal:
»Ali bo treba pa še veliko denarja?"
Gostilničar je pogledal po strani ad-junkta in čez nekaj časa dejal:
»Vidite, to je jako nevarna reč. Pri tem lahko pridemo vsi v ječo. Gospodov pri naborni komisiji se tudi ne pridobi za par grošev, treba je tudi še par drugim malo pomazati, da ne izklepetajo vsega. Veva pa, da ste varčen gospodar, zato bova napravila tako, da vas bo kar najmanj stalo "
»No pa vendar, koliko bo pa treba", povpraševal je oče nestrpno.
»Za koga drugega ne poskusiva kaj tako nevarnega, tudi za tisoč forintov ne, a vam bova naredila to samo za stoiapedeset goldinarjev."
Oče je globoko vzdihnil in žalostan odvrnil : »Saj ga nimam niti. beliča pri hiši. Saj ste že okrog dvesto goldinarjev spravili iz mene".
»Kako ste čudni! Dvesto goldinarjev — to je malenkost pri taki stvari: To je šlo vse ▼ žep raznim gospodom, pa sem moral Se sam dodati iz svojega. Toda tega vam ne bom računal, ker sva prijatelja".
»A odkod naj .vzamem stoinpetdeset goldinarjev?"
»To naj vas nikar ne skrbi. Če vi nimate, imajo pa drugi. Ali nisem ravno kar rekel, da sva prijatelja. Ce bi šli drugam prosit na posodo, bi vas morda še ne po-slušali ali pa cel« zapodili. Jaz pa sem vam
prinesel denar na uom, in še tako imenitnega gospoda sem vam pripeljal semkaj."
Ali bi mi vi posodili? Za koliko časa pa in na kake obresti ?
»Za koliko časa? Kolikor časa bote sami hoteli. In obresti9 No o obrestih ni da bi govorila, ker sva prijatelja. Zastavili mi bote samo oni travnik, ki meji na mojega, da bo seno moje, dokler mi ne vrnete."
»Kaj pravite? Saj je te moj najlepši travnik, vreden gotovo štiristo goldinarjev".
»Naj bo vreden čeprav tisoč, sicer ga pa ne kupujem, hočem ga imeti samo v zastavo. Kaj bodem pa imel od njega če na primer toča pobije, ali če pride kaka povo-denj? In če nečete — naj gre pa Anton k vojakom, naj ga tam mučijo in ▼ vojski ubijejo. Vi ga res ljubite po očetovsko, če ne morete zanj žrtvovati tistih par goldinarjev".
»No pa imejte travnik", dejal je oče vet prestrašen. »Toda iti moramo k županu, da naredimo dolžno pismo in da zapiše, da vam travnik zastavim."
»Čemu hoditi k županu, naredimo vso stvar bolj po domače Saj imam že vse spisano, vi se samo podpišete, oziroma naredite križe in gospod adjunkt se podpiše kot priča.*'
Gostilničar je zlekel iz žepa kos popisanega papirja, črnilo in pero. Oče je naredil na papir okoren križ, in zraven se je podpisal adjunkt.
Gostilničarju so se zaiskrile oči veselja. Spravil je podpisani papir in začel šteti na mize iz listnice bankovce. Oče jih je hotel spraviti, a gostilničar ga je ustavil:
»Kako se vam strašno mudi. Tako grabite denar, ko bi ga še nikoli ne bili videli. Denarja vam nisem posodil za druge potrebe, ampak za gospoda adjunka, ki vam bo sina oprostil vojaščine."
Nato je pobral bankovce in jih dal od-junktu.
»To je pa vendar čudno", oglasil se je Anton, »povsodi najprej delajo, potem še le plačajo, tu pa se mora plačati onim, ki še niso prav nič storili in morda tudi ne bojo"
»Ti si pa res moder človek", zavrnil ga je gostilničar zasmehljivo. »Gotovo te zelo veseli iti k vojakom, kjer ti bodo prav dobre navili uro, nič se ne boj. Čete take vleče iti na vojsko, kjer švigajo kroglje sem-intja kot čebele kadar roje, pa pojdi, jaz ti gotove ne bom branil. Ce bi ne bila z očetom prijatelja, bi tudi enega koraka ne storil zato. Morda misliš, naj gre gospod adjunkt s praznimi rekami k gospodom pri naborni komisiji ?"
Anton je hotel nekaj odgovarjati, a oče, ki so ga te besede še bolj prestrašile, mu je dejal, naj bo tiho.
Nate sta gostilničar in adjunkt odšla iz hiše, Anton je stisnil pesti, požugal za njima
in jima zagrozil: .Gorje vama, če sta očeta ogoljufala ! Polomim vama kosti, da bosta pomnila I"
Približal se je dan vojaškega nabora. Anton je bil miren in pogumen, oče pa je bil bled in ves se je tresel. Napregel je konje, dal na voz nekaj klobas, košarico jajc, lonec masla in kmalu sta se odpeljala z Antonom v mesto
Oba z Marico sva dolgo časa gledala za njima. Neka čudna žalost nama je legla na srce. Užalostilo naju je tudi, ko sva videla, da je oče došel Jmka, ki je tudi šel na nabor a ga ni povabil naj sede na voz.
Nikdar še ni bil dan tako dolg, nikdar še niso ure minevale tako počasi, kot ravno ta dan. Silno težko sva pričakovala z Marico očeta in Antona. Vedno sva hodila pogledovat, če že merda prihajata.
Osrcg štirih popoldne je prišel domov Janko z listkom za klobukom. Z Marico sva ga zagledala že od daleč, ker sva stala ravno pred hišo. Ko je prišel bližje, ga je Marica hlastno vprašala: „Kje sta pa naša dva?"
»Antona so potrdili in to je očeta tako pretreslo, da so se onesvestili. Zato sta ostala še malo dalje časa v mestu, pa mislim da bota kmalu doma".
„Ali so tudi tebe potrdili?"
»Seveda, saj vidiš, da imam listek za klobukom, to pomeni da sem od zdaj naprej »cesarski človek".
Med tem sta prišli iz Koče Liza in Katarina in začele obe glasno plakati, ko so zvedeli da so Janka „vzeli*.
»Čemu treba jokati ?" tolažil ju je Janko. »Je že tako božja volja. Sicer pa biti vojak — tudi ni največja nesreča. Tri leta hitro minejo, in pogosto vam bom pisal domov. Videl bom nove kraje, spoznal nove ljudi in se gotovo tudi marsikaj korisnega naučil."
Kmalu potem sta se pripeljala oče in Anton. Oie je bil slab in potrt. Pemvgali smo mu z voza. Šel je v hišo in se takoj ulegel.
Anton je razpregel konje in pripovedoval, da se je oče medTpotjo v mesto oglasil pri gostilničarju, da bi ga vzel na voz. A žena nama je rekla, da je odšel že caprej v mesto, da bi tam delal v najino korist, še predno prideva tja. V mestu je oče pretaknil vse kote in iskal gostilničarja in onega, ki je pobral takrat stoinpetdeset goldinarjev, a o nobenem ni bilo ne duha ne sluha. Oče se je začel jeziti in rentačiti, da ga je gostilničar prav po židovsko goljufal.
Šla sva v hišo, kjer je bil nabor. Ko sem prišel na vrsto, je hotel iti oče z menoj pred naborno komisijo, misleč da morda tamkaj — najde adjunkta, a ga niso pustili. —
Ko sem priiel zopet vun in sem povedal da sem potrjen, je oče zgubil zavest in padel
na tla. Nastala je velika zmešnjava. Priskočil je zdravnik in hitro zdramil očeta.
Vrnila sva s s proti domu nalašč po daljši poti, da ne bi šla m mo krčme, ker bi oče gotovo ne napravil kake pametne z gostilničarjem, kar bi mu lahko mnogo več škodovalo kot koristilo. Saj se bomo še lahko dogovorili ž njimi, če prej ne pa ko pridem od vojakov domov".
Valentin je drugo jutro vstal ob navadnem času, a delo mu ni šlo od rok kot drugače. Bil je žalosten in tih. —
Kmalu je prišel dan, ko se je moral Anton posloviti od domače hiše in odriniti k vojakom. Pred odhodom mu je oče stisnil nekaj goldinarjev v roko in tudi Marica je priložila nekoliko iz svoje denarnice. Težko je bilo slovo, saj veselo menda sploh nikoli ni. Marsikaka solza je stekla Marici po licu, predno je podala bratu zadnjikrat roko.
Dolgo je še stala pred hišo in gledala za vozom, na katerem je sedel Anton in oče, ki ga je spremil do mesta. Dalje prih.
Tožila ga Je.
Kdo? Koga? I kaj še niste slišali? Ste-finova Jera Reparjevega Andreja. Čakajte, to vam moram pa povedati.
Štefinova Jera je dobila po svojih starših lepo nezadolženo posestvo. Mejilo pa je na Reparjevo kmetijo, kjer je ravno tudi stari Repar prepustil skrbi in težave gospodarja svojemu sinu Andreju. To boste gotovo verjeli, če povem, da sta se Andrej in Jera rada videla, seveda na skrivaj, tako da drug drugega misli nista vedela. Jera je že čakala predpustom dan za dnem, kdaj bo prišel kaj Andrej v vas in začel govoriti o tem in onem, posebno pa o katekizmu in sicer naj prvo o zadnjem sv. zakramentu. Andrej je že davno na kaj takega mislil, a bil je zelo zadolžen in bal se je, da ga bo Jera brez usmiljenja zavrnila. Take sramote si pa spet ni želel nakopati. Sklenil je trdno, da Jere ne sme dobiti nikdo drug kot on, a mislil je še počakati, da dobi kaj več poguma, in mu morda Jera sama kaj namigne. A Jera je bila že toliko ponosna, da je rekla, da ponuja'a se pa ne bo nikomur.
Tega ji tudi res ni bilo treba. Saj so se predpustom skoraj vsak dan zglaševali snubci pri Sttfinovib, mladi in stari, veliki in mali, krevljasti in ravni. In čim več snubcev je stopalo mimo Reparjeve hiše, tem tesnejše je bilo Andreju pri srcu. Neko nedeljo popoldne je gledal skozi okno in naštel je ravno pol ducata nevarnih tekmecev. To je bilo pa že piehudo zanj I Lotevala se ga je misel, da bo treba na Jero kar poza-
biti, a to bi bilo nemogoče. Skušal si je nekoliko pomiriti vest in si vzbuditi novega poguma, a storil je pri tem prvo veliko neumnost v svojem življenju. Zičel je mal<v zabavljati čez Jero in njene snubce, kar samo na sebi še ni bilo tako napačne. A v sobi je bila slučajno živa vaška pošta v podobi silno zgovorne Torjevke, ki bi bila brez klepetanja in prenašanja novic težje živela kot brez zraka. Ta je planila tudi na Andrejeve besede kot mačka na miš. Posebno hlastno je pograbila Andrejeve besede, ki je rekel: »Vsak je tepec, ki snubi Jero, saj ne rečem nič, ampak kar vem, to pa le vem."
To je bilo nekaj za Torjevko. Silno se ji je začelo muditi in kar na kratko se je poslovila in hitela razlagat svoji prijateljici Korenki, kar je ravnokar zvedela. Korenka je povedala brž Jerački in če je vedela ta, potem je čez en dan vedela gotovo vsa fara. Seveda je bila govorica vedno večja, vedno bolj skrivnostna in zapletena in čez štirinajst dni je vedela že vsaka ženska cele litanije slabih lastnostij Stefmove Jere.
Kmalu je zvedla o tem tudi Jera in tudi to ji ni ostalo skrito, kdo jo je prvi obdolžil takih reči. To jo je silno bolelo tembolj, ker Andreja še vedno ni pozabila. A sklenila je, da ga od zdaj naprej niti ne pogleda, niti mu ne odzdravi, kar je tudi storila, čeprav precej težko. Andreju je Je-rino obnašanje upihnilo zadnjo iskrico upanja, da bi bila ona kdaj njegova žena. A prišlo je še nekaj hujšega. Cez nekaj dni je dobil povabilo od sodišča, naj se pride zagovarjat radi razžaljenja časti Sttf nove Jere.
Ves preplašen se je Andrej hitro praznično oblekel in je mahnil k Jeri na dem. Ko ga je pa Jera zagledala že oddileč, je smuknila v hišo, zaprla vežna vrata in jih zaklenila. Andrej je klical in trkal, trkal in klical, a ni bilo odgovora in tudi vrata so ostala zaprta. Moral je oditi s težkim srcem domov. Naslednji dan je zopet poskusil svojo sreče a z istim vspehom.
Dan sodnijske obravnave se je približal. Ves potit je stopal Andrej proti trgu in vse okrog njega se mu je zdelo da žaluje ž njim, dasi je bil ravno ta dan lep in solnčen, kot že davne nobeden. Le prehitro se mu je zdelo, da je despel do okrajnega sodišča.
V sodnikovi pisarni je že dobil Jero, Torjevko, Korenko, Jeračko in še šest drugih prorokinj.
Sadaik je pričel z obravnavo:
„Ste vi Andrej Repar, posestnih v Les-kovju?"
„Da, gospod sodnik."
»Tukaj navzoča Jera Stefin vas toži, da ste jo obrekovali in ji škodovali na časti in dobrem imenu."
„To je vse samo laž, gospod sodnik, svoj živ dan Se nisem rekel žal besede o Stefinovi Jeri. Vedno sem o njej vse najboljše mislil in govoril."
Sodnik je na to zasliial in zaprisegel priče. Odkod so zvedele, da je Andrej tako in tako govoril? Zdaj se je pričel nad vse zanimiv prizor. Druga je valila krivdo na drugo, Jeračka na Korenko, Korenka na Torjevko, tej je začelo pa presti in ji iti za nohte. Morala je povedati resnico, da je namreč Andrej rekel, da je vsak tepec, ki snubi Jero. Ne reče sicer nič, a on že ve kar ve.
„Kaj pravite k temu?" vprašal je sodnik Andreja.
„No to je pa res, tako sem rekel; a o Jeri nisem rekel žal besedice, torej bi me lahko tožili snubci ne pa Jera."
„Pa si tudi rekel, da veš marsikaj o meni", oglasila se je nato Jera.
„Ne, jaz sem samo rekel, da vem kar vem, tebe nisem niti omenil pri tem."
„No kaj pa veš vendar takega?"
»Marsikaj", zasmejal se je Andrej poredno, ki je med tem postal že precej pogumen. »Vem n. pr. daje sedem sv. zakramentov, da je sneg mrzel, krop pa vroč in še več takih reči*.
»Tu ni kraj, da bi norce uganjali, rekli ste da veste nekaj o Št e fino vi Jeri. T« hočem od vas zvedeti", zahrumel je sodnik.
»Da, da, tudi o Jeri vem nekaj".
„Ali imate priče za to?"
.Seveda jih imam."
.Torej povejte hitro, kar veste slabega o Štefinovi Jeri 1"
„Kdo je pa rekel da vem o Jeri kaj slabega? Saj sem že rekel, da vem o njej
samo dobre stvari. Saj je tudi pridna in prijazna, kot jih je malo."
Jera je pri tem zardela do ušes.
,S svojim govorjenjem ste namigovali, da veste o Jeri Stefin nekaj sumljivega, nepoštenega, s tem ste ji škodovali na dobrem imenu in ji otežili možitev."
Pri teh besedah se je Andrej glasno zasmejal.
»Kaj? Možitev sem ji oviral? Saj se omoži kadar se hoče in vzame kogar hoče. Saj jih dobi lahko deset na prst in vsak je lahko vesel, ki jo bo dobil."
Jera je še bolj zardela.
»Zakaj ste pa rekli torej, da je vsak tepec, ki misli njo dobiti za ženo?
»To sem pa rekel, ker nekaj vem".
»Zdaj je pa dovolj šale, govorite resno ali pa greste takoj v zapor", zagrmel je sodnik n*d Andrejem.
»Gospod sodnik, tega pa ne morem povedati tu vpričo. Jeri bi bil že zdavnaj rad povedal, pa si nisem upal. Danes imam pa pogum in bi ji tudi razodel svojo skrivnost, če bi šli vi gospod sodnik in pa priče vun, da bi bila sama".
„Kaj pa mislite? To je vendar sodnijska obravnava, to ni predpustna šala".
»Tedaj ne povem nič".
»Torej greste v zapor".
»Čeprav".
»No, povej no, če ni nič hudega", prigovarjala je Torjevka Andreju.
rJera bi bila morda jezna".
»Če ne poveš, bo še bolj jezna, ker poteih si lahko Bog ve kaj mislimo o-njej," pritrjevala je Korenka.
»Jera, ali smem povedati? Saj ni nič slabega o tebi, pa vendar ne vem, če smem".
.0 meni poveš lahko vse, kar veš" dejala je Jera pol jezna pol radovedna.
»Torej kaj veste ?" priganjal je sodnik.
»Vem daje Jera pridno in pošteno dekle, vem tudi, da ne bo dolgo ko se bo omožila, vem pa tudi, kar si nisem upal povedati, da jo imam rad in bi jo rad dobil za ženo, in ker vem da tudi ona mene dozdaj ni sovražila, zato sem rekel da jo vsak drug tepec, ki hodi zanjo. Bil sem namreč dozdaj trdno prepričan, da bo ona le z menoj srečna in z nobenim drugim".
Andrej se je po teh besedah globoko oddahnil, Jera pa si je zakrila obraz z robcem.
»Ali to lahko tudi dokažete ?" izpraševal je sodnik dalje.
Dokazati pa tega ne morem, gospod sodnik, to dokaže lahko samo Jera, če hoče, če pa neče — potem me pa le zaprite, čim dalj tem bolje, in najljubši mi bo, če me zaprete za celo življenje".
.Kaj pravite vi k temu, Jera Štefin?"
Jera ni nato sodnikovo vprašanje ničesar odgovorila. Skrila je svoj obraz še bolj in začela jokati.
Sodnik je čakal nekaj minut, na to pa dejal:
»Jera Štefin, ali morda svojo tožbo zoper Andreja Reparja n mak note?"
»Umaknem, umaknem", pritrjevala je Jera vesela.
Obravnava je bila končana. Jera in Andrej sta si podala roke v znamenje sprave in par tednov pozneje sta bila okli ca na
Razgled po domovini.
Papež Pij X. bo ▼ seji (konzistoriju), ki se vrši začeUom marca, imenoval tudi goriškega knezoškofa dr. Sede j a.
Pozor, katoličani! Protikrščan-ske sile se zdtužujejo k velikemu naskoku na katoliško cerkev. Obeta se tudi nam v avstriji kulturni boj po francoskem zgledu. Na eni strani hočejo nasprotniki krščanstva odpraviti vsako sled verske vzgoje iz šol, na drugi strani hočejo doseči razdružitev zakonske zveze, hočejo ločiti zakon popolnoma od cerkve, da ne bi imel nobenega ceikvenega značaja več. Čujemo, da so ti ljudje že nabrali kakili 300000 podpisov in jih poslali ministrskemu predsedniku. Zdaj pa moramo mi dokazati, da nismo voljni, da bi ti ljudje pometali z nami. Na Dunaju se jo že začel odpor proti fra-masonom in judom. V mestni hiši je bil
velikanski ljudski shod, kjer se pozvali Du-najčane, naj se z vsemi silami bor d za krščanski zakon in za versko šolo. Po celi državi se pobirajo sedaj podpisi kizahtovajo, da mora država spoštovati nerazdružnost krščanske zakonske zveze. Tudi mi ne smemo zaostati. Vaa naša domovina naj se oglasi za sveta prava krščanske omike v naši državi. Poslale so se nabiralne pole za podpise po celi državi. Vsakdo, ki je star nad 14 let, naj podpiše! Vsako naše društvo naj v najkrajšem času priredi vsaj eno predavanje, v katerem se naj ljudstvu pojasni, kako hočejo v Avstriji razkristjaniti zakon in šolsko vzgojo. Ne par stotisoč — par milijonov podpisov moramo podati državni vladi, da bo vedela, s kom ima
opraviti in na koga se ima ozirati 1 Na delo torej! Kdor dela, ta zmaga!
Obolel je na Dunaju naš neumorno delavni državni poslanec g. dr. Ig-n a o i j Žitnik. Pred tedni je imel shod v Trnovem pri Ilirski Bistrici in se od tam naravnost odpeljal na Dunaj. Med vožnjo se je prehlidil in dobil hud revmatizem. To bodi na znanje tistim, ki so npu zadnji čas poslali razne proSnje.
Slovenskim dekletom v svarilo. Pred kratkim je došlo poročilo od c. in kr. konzulata v Korfu n« Grškem, da neki človek v istem mestu išče zveze z dekleti, posebno iz Trsta, Ljubljane in Reke z namenom da jih pahne v zloglasne hiše. Ta človek je namreč posestnik zloglasnih hiš in hoče preskrbeti te hiše z go ljufanimi žrtvami. On obljubljuje razne službe,
kakor vzgojevalke, hišne, kuharice, sam« da preslepi kolikor mogoče veliko nevednih deklet. Zato svetujemo vsakemu dekletu, da ne sprejme nikake službe na Grškem.
Žalostna Številke. Na Kranjskem popijemo žganja za kakih 7 milijonov in 200.000 K, vina okoli 8 milj. in 800.000 K, in piva za 3 milijone, skupaj za celih 19 milj. kron.	, .
Umri je v Ljubljani velespoštovani g. Ivan Ahlin, vulgo Rihtar, gostilničar in posestnik na Karlovski cesti. Pogreb, ki se je vršil v sredo 14. t m. je bil zelo veličasten. Udeležilo se ga jako veliko ljudstva. Doma in na grobu mu je zapelo društvo »Slavec" dve žalostinke. Naj počiva v miru!
Iz frančiškanskega reda. Te
dni se je podal preč. o. Romualdjereb, gvardijan na Trsatu v Bosno, da izvrši vizi-tacijo tamošnjih frančiškanskih samostanov. Vrne se okoli Velike noči. — Č. g. En-g e 1 b e r t P~o 11 a k iz [Kamnika pojde letos v Egipt. Pridigoval bo v Aleksandriji ter odšel potem na znanstveno potovanje.
Umrl je po kratki, a hudi bolezni v Koprivi vpokojeni duhovnik č. g. Anton Koželj, star 74 let. Naj počiva v miru!
Uspeli naših poslancev. Letos priČno z podaljšanjem okrajne ceste Dolenji Logatec— Žiri.
Volitve za obrtno in trgovsko zbornioo za Kranjsko se vrše ta teden. Volitve se udeležujeta obe slovenski stranki: slovenska ljudska in liberalna. Slovenska ljudska stranka je imela pretočeno leto samo dva zastopnika v zbornici gg. Kregarja in Velkovrha. V sredo 21. t. m. se seštejejo glasovi in naznani izid volitve, o katerem bom« poročali v prihodnji številki „Domoljuba".
Slovenskim županom. Povsod se vrše zadnji čas odpori Mnogo jih je gotovo neopravičenih in pretiranih. A slovenski župani bi pa mogli po vsej pravici uprizoriti pasivni odpor. Ako namreč nočejo uradi z občinami dopisovati v sloven-s k e m jeziku, naj se jih pripravi do tega s pasivnim odporom in sicer na ta način, da se vsako došl« nemško pismo zapiše v opravilni zapisnik, pismo pa naj se vrne dotičnem uradu s prošnjo, „naj se pričujoči dopis prestavi v slovenščino ter se potem semkaj vrne." Tako ne b« mogel nikdo trditi, da se je kdo uradovanju uprl.
Varujte se liberalnega 6aso» pisja. Nedavn« je umrl na Nemškem eden najodličnejšlh prvoboriteljev mogočnega nemškega katoliSkega središča, ki ima v nemški državni zbornici nad 100 poslancev, grof Galen. Umrl je v visoki starosti 74 let, a kljub visoki starosti se je udeležil še 17
deo. 1. 1905 strankarskega shoda nemških katoličanov v Dortmundu na VVestfalskem. Govoril je tu tako navdušene in krepko za katoliško časopisje, da se nam zdi važno zapisati njegove besede, ki jih je govoril kot svojo oporoko: »Največji sovražnik, katerega imamo, je liberalno proti v e r s k o časopisje. Svarim v«s, krščanski in družinski očetje, da ne trpite v svojih hišah nobenega slabega časopisa. Ne-vrjetn« je skoro, a vendar čista resnica, da so ravno liberalni brezverski listi provzro-čili bedo in gorj£, katero občutimo danes vsepovsod. To časopisje je tista strupena kača, ki se splazi v marsikatere družino in kot kača zastruplja nedolžne duše naših otrok." Tem besedam katoliškega grofa dostavljamo samo poziv: Proč z liberalnim časopisjem, naročajte edinole katoliške liste!
Liberalci med seboj. Proti ljubljanskemu županu Hriba rj u je vložena pri državnem pravdništvu neka ovadba, v kateri ga dolže krive prisege. Ker se govori, da je liberalni občinski svetnik Prosenc v zvezi s to ovadbo, je vložil proti njemu župan Hribar obtožbe radi raz-žaljenja časti. Hribar je sklical občinske svetovavce k seji, pri kateri so izključili g. Prosenca iz kluba in ga pozvali naj odloži mestno edborništve. G. Prosenc namerava baje nastopiti proti Hribarju dokaz resnice in izjavlja, da ne misli odložiti mandata, ker nima ta stvar s politiko ničesar opraviti. — Tako se liberalci lasajo vedno med seboj. Zadnjič smo imeli afero dr. Tavčar in dr. F u r 1 a n, sedaj afero Hribar in Prosenc.
Za ločitev zakona delajo na vso m«č brezverske stranke. Tudi katoličani ne smemo v tem važnem in osodepolnem času molčati. Tudi mi bomo morali slovesn« povzdigniti svoj glas in se izreči proti tej nameri. Že s« začele krožiti po celi Avstriji p«le, na katere se bedo morali podpisati vsi pošteni katoličani od 14 leta, ki ne puste, da se uniči svetost katoliškega zakona. Po Ljubljani se nahajajo te po zakristijah in tu se more vsak podpisati. Tudi se bodo razna-šale pole za podpise po posameznih hišah. Brezverci so nabrali menda že okrog 300 tisoč podjrisov za ločitev, katoličani pa moramo nabrati na milijone podpisov zoper ločitev. Torej na delo krščansko ljudstvo! Več o tem bomo še poročali v Domoljubu.
Lepi kmečki prijatelji so liberalci in socialni demokratje. Sicer se ti stranki prepirate med seboj, a nekaj pa obe sovražita, namreč kmeta. Po svojih glasilih zmerjata na razne načine kmeta. Ni ga morda ie izraza, katerega bi ne bili ti ljudje privoščili kmetu. Naši kranjski kmetje so od liberalcev čuti že dovolj psovk in podlega «aaramovanja, a tudi po drugih krajih delajo
liberalci in socialni demokratje ravnotako s kmetom. Nedavno je imel socialist dr. šaherl na Štejerskem nek shod, na katerem je prav grdo in robato psoval kmete in klical: Zabiti in zarobljeni kmetje hočejo imeti volivno pravico, dasi ne znajo ničesar. Imenoval je kmete mlečne oderuhe, podraževalce kruha * in drugih življenskih potrebščin. Ko smo to brali, spomnili smo se kranjskih liberalcev, ki so na enak način zasramovali kmeta, ko je hotel podražiti mleko za par vinarjev, seveda se izdajajo ti ljudje ob času volitev za najboljše kmečke prijatelje, a tedaj naj pa zavedni slovenski kmet pokaže liberalcu vrata.
Občinske volitve se vrše v tem času po mnogih krajih naše dežele. Velikega pomena so dandanes občinske volitve. To pripoznavaje tudi liberalci sami, zato skušajo povsod svoje pristaše [spraviti v obč nske odbore. Neodpustno bi bilo, ako bi naši možje na dan občinske volitve ostali doma in po svoji malomarnosti in brezbrižnosti zakrivili, da se polaste občinskega odbora. Na dan občinskih volitev naj gre vsak volivec na volišče in naj da svoj glas poštenim katoliškim možem, ki nimajo nikakega stika z liberalci.
Čebelarske vesti.
Podruinioa v Borovnioi ima
v nedeljo, dne 28. februarja ob 3. uri popoldne občni zbor v gostilni gospoda I v. D r a š 1 e r j a. Po občnem zboru predavanje. H krati se bo pobirala udnina za 1.1906.
Gorenjske novice.
g Iz Dola. Pretečeni meseo je tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo imelo I. redni občni zbor. Odborov« poročilo je bilo dokaj veselo. V prvem letu obstanka je društvo imelo 9 predavanj, 5 veselic, med temi 3 igre. Raznih časopisov je društvo imelo 10, sobotnih .Slovencev" 4, nabavilo je knjižnico s približno 300 zvezki, pevcev je 10. Udov je štelo društvo koncem 1. 1905 12 ustanovnih, 36 rednih in 2 podporna — skupno 50 Zaključek blagajne je zelo ugoden, kajti preostanek od leta 1905 znaša 236 kron. V novi odbor je voljenih 5 mož in 5 mladeničev. Predsednik Klemenčič Jož., podpreds. Verbajs Iv., tajnik Kuhar Fr. nam. Igličar Iv.r blagajnik Kosem Mat nam. Vodnik Fran, knjižničar vč. g. Smolej Rih., nam. Jagodic Jež., Kuhar Jež., Jeran. Mat. odbornika. Pregledovalca računov sta Šimenc Jož. in Johan Al. — V zadnji številki »Našega lista" se je začel neki g. I. G. (ali je Ivan Grad iz Beričevega ?) grdo zaletavati v dru-
kali} — Prihodnjo nedeljo nam pa dekleta zopet pokažejo kaj znajo v igri: .Kukavica ali boj za doto*. Dve deklici obetata lepo deklamaoijo »Samostanska lilija". Tudi pevci spet dromljajo in nam bedo par lepih komadov zapeli. Tako je prav. Pa kmalu še kaj.
štvo; vemo, kaj ga boli. če bi mu bilo res za blagor in napredek občine, bi se veselil lepih uspehov društva. A dobro obiskane društvene veselice, to je hudo, ker svetle kronce ne lete več v njegov gostilniški žep. Zato vam gre. Da smo uganili, vemo iz gotovega vira. Kaj šele poreče I. G, ko zve, da smo v društvu napravili zaroto zoper alkohol, ki je dopisniku pri volivni agitaciji največ pomagal. Smrt alkoholu v žganju, iiveli abstinenti! Vkljub nasprotovanju poj-demo veselo naprej po začeti poti. — Očitate nam strankarstvo v izobraževalnem društvu, sami pa ste zanesli najhujše strankarstvo v gasilno društvo, kar bi gotovo ne smelo biti. Vendar smo radi podpirali gasilno društvo in je še, če se le kdo oglasi. — Dolgo nismo vedeli, kaj ste! Liberalci niste hoteli biti, če tudi v „Narodu" grdo pisarite o duhovščini. V »Našem listu" ste z debelim črkami razglasili, da ste'.Slovenska kmetska neodvisna stranka*, ki se je povsod razkrinkala kot hinavskoliberalna, kakor se je pokazalo pri zadnjih dtželnozborskih volitvah v ribniškem okr. »Liberalno-učiteljsko gostilniška stranka", to je pravo ime; tkdo ne ve tega? — Gabiti se mora vsakemu poštenemu človeku, kako oba dopisnika v »Narodu* in »Našem Lstu" zdihujeta po dobrih in poštenih duš-n h pastirjih, katerih je sedaj (kakor misli dopisnik) malo, prav malo! Ali mislite na Berceta? — Zakaj se zaletavate tako grdo
—	če se tudi naravnost ne upate — v našega gospoda kaplana, ki ste ga še pred d verni leti kovali v zvezde? Ali morda zato, ker noče biti »cagar* liberalni gostilni? Prosimo gospoda kaplana, naj se ne zmeni za nthvaležnost teh ljudi; naj bo prepričan, da najboljši možje stoje nevstrašno še vedno za njim in obsojsjo podlo obrekovanje du-hovšč ne, dobro vedeč ceniti nesebičnost in požrtvovalnost našega vnetega dušnega pastirja, ki vsem brez razločka z največjim veseljem postreže, kolikor je v njegovi moči.
—	K sklepu omenimo le še to, da doslej na vsa očitanja »Domoljuba" in na »Poslano" v »Slovencu" oba dopisn ka nista mogla ničesar s t farnega, odgoveriti ker je vse resnično kar smo pisali. Na nove dopisnikove laži bodemo prihodnjič krepko odgovorili, za danes to zadošča. I. G. in drugi naj le šekaj napišejo, da se bolje spoznamo.
g Iz Ihana. Evo vam zopet iz našega kota kaj veselega. Naši fantje so v nedeljo po svetih 3 kraljih kaj izborno igrali igro »Zamujeni vlak*. Res smo mislili, da imamo že izšolane igralce pred saboj, ne pa mladeniče v, ki prvikrat nastopajo. Tudi se je oglasil prvikrat možki pevski zbor, ki je pod spretnim vodstvom prav dobro zapel že dve belj težki skladbi. Le vrlo naprej!
Ne gledat na tistega hudega atka---,
ki Vas hočejo od društva odvračevat, ali
Iz ble&kega kota.
g Raznoternosti z Bleda. Zdi
se, kakor bi spali nevzdramno zimsko spanje. A temu ni tako. Tudi sredi zime se člani kat. izobraževalnega društva radi zbirajo v društveni sobi in ondi čitajo z vso vnemo časnike, zlasti »Slovenca". Da se to vrši s tem večjo razumnostjo, je g. kaplan Ahačič že nekterikrat ob nedeljah po popoldanski službi božji prav poljudno razkladal, kar je bilo med tednom v »Slovencu" novega. V smislu pravil izobraževalnega društva je bilo 28. prosinca t. 1. predavanje. Predaval je domači g. kaplan z ozirom na prihodnje državnozborske volitve „o strahu pred ljudmi". V precejšnjem številu zbrani možje so predavanje poslušali z očevidnim zanimanjem.
—	Ker je umestno, da se včasi resno in učeno umakne kratkočasnemu in veselemu, smo na sv. Štefana in sv. Silvestra večer lani priredili igro »Vaški skopuh". Mladeniči so svoje vloge obakrat prav dobro re-žili. Pri predstavi sv. Silvestra večer je zlasti tudi dekliški zbor s Kimovčevim venčkom narodnih pesmi vzradostil navzoče poslu-šavce. Cisti dobiček prve predstave je bil odmenjen t pokritje stroškov novih cvetlic v novi cerkvi. In ta okolščina je privedla v dvorano toliko slavnega občinstva, da je bila natlačena. To nam priča, da so še Blejci navdušeni za lepoto hišje božje. Čast jim! Ia zopet se hočemo na pustno nedeljo in pustni torek nekoliko poveselili. To pot bodo pa nastopile dekleta Marijine družbe v igri »Zakleta soba" in pokazale, kaj znajo. Čuli bomo tudi Ferjančičev venček narodnih pesmi. Upajmo, da se vse obnese povoljno in srečno.
—	V župni cerkvi je nov kip sv. Antona Pušiavnika, ki je 17. prosi o ca izprosil več darovanja nego prejšnji, četudi je bil večji.
—	Na sv. Blaža dan sme šli po ledenem mostu na Otok po Blafev blagoslov. K sreči ni bilo nobene nesreče, čeprav se je led na nekaterih krajih šibil pod nogami mnogo-brojnih častivcev sv. Blaža in jezerske M. B.
—	G. župnik namerava na pomlad zgraditi novo gospodarsko poslopje. Les je že pripravljen in se vozi še dosti marljivo. — Ženitbenih oklicev imamo letošnji predpust toliko, da bi semtertja zadostovali za kratko pridigo. Vkljub temu bo še ena ali druga ploh vlekla. — Da je tudi naš zvesti znanec in iskreni prijatelj »Domoljuba" pri pretežni večini hiš nastanjen, je v prvi vrsti zasluga našega prezaslužnega g. župnika, ki bo ae
straši nikakega truda, da list, kjer le more, razširja in tako podpira dobro stvar. • o
g Kat. Izobr. drufitvo * Skofjl Loki
priredi dne 25. febr. v svojem donv.l veselico. Na sporedu je tamburanje, petje tet ?e bo igrala tridejanska burka: Lumpacij Vagabund. Začetek ob 7 uri zvečer.
Iz kranjskega okraja.
g Zadružno mlekarno žele ustanoviti nekateri posestniki v Predosljah. Ni napačna ta misel. Za vzgled jim služi sosedna mlekarna v Naklem, ki kaže, da gre dobro, ako ima mlekarno v rokah dobro in zanesljivo vodstvo. S tem bi se zboljšala živinoreja, polje bi z obdelovanjem za krmo neslo več nego sedaj, ko se pridelava samo žito, ki ne da več toliko dohodkov, kolikor je izdatkov. Torej kerajžo!
g Nesreča ne miruje, kadar se vseli v kakšno hišo. Posestniku Matevžu Fendč iz Britofa je pred par leti voda odnesla jez, vlani mu je nek judovski magnat z avtomobilom povozil hčer, letos dne 1. febr. mu je pa v gozdu borovec ubil konja, vrednega 500 kron. Res je usmiljenja vreden omenjeni.
g Za romarje k sv. Jofttu. V postnem času vsako leto veliko romarjev priroma na to božjo pot Letos sicer ob delavnikih do Velike noči ni ondi sv. maše, pač pa je preskrbljeno za mašo vse nedelje in praznike, kakor tudi za spovedovanje ob sobotah. Z veliko nočjo pa se prične zopet redna služba božja.
g Iz Šenčurske občino. Pri nas bodo v kratkem občinske volitve. L.beralci se dobro pripravljajo in sicer pod krinko »gornja stranka". Tudi nekaj neodvisnih kmetov se je pojavilo v naši občini, kateri se sramujejo svojih liberalnih pajdašev, in sedaj se skrivajo pod plajšč neodvisnih kmetov. Toda tudi tukaj velja: .po njih delih jih boste spoznali". Sedanji župan se je odrekel županstvu. Treba bo novega. Možje, dobro prem slite, koga bote volili, da ne izvolite volka v ovčji koži. Volilci, volite može, kateri bodo delali v korist občini in za blagor ljudstva Torej pozorl
d S Trstenika, dne 18. febr. Lepo cerkveno slovesnost smo v soboto, dne 17. febr. obhajali na Trsteniku Stari Bakovni-kovoče, oče veleč. g. prcf.sorja Fr. Perneta, so praznovali zlato poroko. Prav ginljivo je bilo videti, ko je sivolasi 92 letni starček stopil s svojo 70 letno, pa še čvrsto ženo pred altar, da si podasta roki, kakor sta to storila pred 50 leti. V ozadju pa so se zbrali krepki sinovi in hčere, veljavni gospodarji in gospodinje a svojimi otroci. Ob nagovora gospoda profesorja ni ostalo suho nobeno oko. Posebno vnukom se bode gotovo ta dan za zmeraj vtisnil ▼ spomin. Pa tudi za
farme je bil« zlata poroka nekaj novega, ker kaj tacega Se niso nikdar videli v fari. Ob času, ko hočejo brezverneži raztrgati najsvetejše zakonske vezi, je zlata p«reka lep dokaz za krSčansko nerazveljivest zakona. Zato bi ne bil« napačno, ako bi se zlata poroka vselej in povsod cerkveno praznovala.
Iz kamniškega okraja.
g Lep odbop ima »Sokol* v Kamniku. O dr. Krautovi požrtvovalnosti za slovenstvo nam označuje njegov beg iz Celovca. Se lepSi možic je pa podstarosta. Znan je kot zagrizen nemčur, ki si je celo ime spremenil KoSir v Koschier, da smrdi bo'j po nemško. Čestitamo Ti, Slovenski (?) Sokol.
g Davkar Ravnikar — agent. Že zadnjič smo poročali, da se govori o dav-karju Ravnikarju, da postane zavarovalni agent. Nismo se motili. Prevzel je res agen-turo graške zavarovalnice, kar moramo iz dveh vzrokov najstrožje obsojati Prvič ne vemo, kako bo opravljal svoje uradne posle, v katerih že sedaj ni bil preveč priden, drugič je pa v Kamniku vender domačinov, meščanov dovolj, ki so potrebni bolj zaslužka kakor c. kr. uradnik. Zato bi bilo res nečuveno, ako se od višjih oblasti dovoli opravljati posel, katerega je sedaj že faktično prevzel. O tem ni padla še zadnja beseda.
g Telečja družba se zbira v Kamniku vsak petek v gostilni pri Petru. Glavno besedo imajo uradniki. Namen te družbe je, kovati dopise v »Narod". Naj imajo svoje veselje, kdo zlomka se briga za njihove budalosti, a nekaj drugega je, česar nikakor ne moremo pustiti pri miru Ti ljudje žalijo na najsurovejši način verski čut krščanskega ljudstva. Glavno točko vsporeda teh petkovih sestankov tvori namreč telečja glava, s ktero se ravno v petek, dasi jim preostaja še 6 drugih dni v tednu, maste. Ni čuda, da se ljudje pohujšujejo nad tako surovo podivjanostjo liberalnih petkarjev.
g Drufttvo »Kamnik" v Kamniku je priredilo pretečeno nedeljo v kamniškem domu predstavo .Tihotapec". Igra ima ve liko lepih prizorov. Igralci so izvrstno re-šili svoje uloge, zlasti nam je ugajal Tekmec (g. Martin) kteri je to pot prvič imel večjo ulogo, mojstersko sta igrala nadalje na na-aašem odru znana in priljubljena igralca gg. Zore in Krištoflč, a tudi drugi gospodje t manjšimi ulogami so se vedeli zatopiti v igro.
g Iz I. okrajne poaojilnioa v Kamniku je izstopil g. poslanec Mejač.
g V Domoljubu se podpisuje včasih kakšen Kamničan, ki ni Kamničan. Morebiti se še kterikrat oglasi.
Dolenjske novioe.
Z dolenjske ftentviike planjave.
d Mož beaada - kje al? tako
so že govorili nekateri domoljubovci, ki so se še spominjali, kako je koncem lanskega leta bahal nekdo z novicami iz s t. Vida. Mislili so, da se je že skujal, še predno je začel, a v resnici je samo tuhtal tako dolgo, kaj bi najprej povedal, ker je tukaj toliko novega.
d Že atara novioa je, da smo
imeli to zimo snega že za par let dovolj. Oni prvi nepridiprav v jeseni jo je še dosti hitro odkuril; menda ga je bilo sram, ker je toliko prezgodaj prišel. A sedaj v febru arju se pa že bolj domačega čuti, zato je tako tečen. No, pa saj je prav tako, sedaj naj opravi, kar misli, da ne bo pa zopet spomladi sitnosti uganjal.
d Ali ste že videli Benetke 7 Ce jih še niste, vas povabimo na spomlad k nam „v polje". V jeseni, ko je skopnel oni prvi sneg, so imeli tam pravcate Benetke. Skoraj do Božiča so prebivalci nekaterih vasi, Doba, Podboršta, Beča in Za,-gorice občevali med seboj samo po plavih. Pa tudi sosed soseda je moral iti na p'avu obiskat, ker je bilo skoraj polovico hiš v vodi. Na plavih so se vozili ljudje k sveti maši prav do vrat dobovske cerkve, na plavih so hodili gospodje obhajat bolnike, na plavih so vozili mrliče k pogrebu, torej prav kakor v Benetkah. Razlika je samota, da imajo tam v laških Benetkah malo lepše ladjice, kakor v naših, pa da imajo tam vodo samo o k o 1 u hiš in drugih poslopij, tukaj pa tudi notri v hišah, hlevih, kleteh itd. In to ni ravno prijetno! Iz mnogih hiš so se morali ljudje izseliti in umakniti vse, kar ni pribitega, če ni že prej voda vzela seboj. Da ai posebno lepo gospodarila z gnojem, drrami in drugimi stvarmi, katere je zalotila, si lahko mislite. Iz svoje hiše nihče rad ne gre in marsikateri tudi nima kam, in tako jih je mnogo ostalo doma, dasi so imeli po več pedij visoko vode v hiši. Do-bovski mežnar jo je imel prav do stranic visoke postelje, pa je še kljuboval češ, če mi postelj vzdigne in vozi po hiši, bom še bolj „na fedrih". In res jo je premagal, prej se je voda umaknila njemu, kakor on njej. Nekatere družine, ki so se tudi morale umakniti, so sicer dobile drugje stanovanje, a kuhati niso imele kje. Zato so se gospodinje vozile na plavih nazaj k domačim pečem, katere niso bile popolnoma v vodi Tam so čepele tolik« časa na ognjišču, da je bilo kuhano, potem so naložile lonce in sklede zopet na plave. pa hajd nazaj, kjer čakaj« lačna usta.
I d Kaj taoega se pa fte v pravih Benetkah ne vidi, tak« boste rekli, ko boste to brali. Seveda ne, pa saj tudi v naših le nekaj tednov trpi. A tudi te tedne ni kaj prijetno. In da tudi zdravo no more biti v takih stanovanjih, se razume samo po sebi. In res je bilo okolu božiča nenavadne veliko bolnikov po teh vaseh. Tudi brez nesreč ni. Posebno kadar voda premrzne, je nevarno. Znano je, da sta pred nekaterimi leti utonila obenem dva moža, ki sta se ponoči vračala po ledu domov, pa se jima je vdrlo pod nogami. Tudi zadnjič bi se bila dogodila kmalu velika nesreča. Nekega otroka so nesli h krstu, pa bi bil nehote kmalu prej krščen, kakor so ga prinesli v cerkev. Na plav namreč, na katerem so se botri z otiokom vozili, so pritisnili veliki skladi ledu, tako da se je začel sredi vode pogrezati, ko daleč na •kolu ni bilo nobenega človeka. V zadnjem hipu so plav vendar oprostili ledu, sicer bi se skoraj gotovo vsi ponesrečili v vodi. Nek« nedeljo prej je vozil neki mladenič ljudi, ki so šli k sv. maši Nekemu drugemu fantu, ki se je tudi peljal na plavu, se je vožnja prepočasna zdela, zato je izvil vozniku oni kol, s katerim se pliv goni iz rok — češ jaz znam bolje. Res, korajžno se je s kolom zaletel v dao, a v tistem trenutku pa je že tudi izginil iz plava. Kol mu je namreč izpodletel in .urni" voznik je z glavo naprej štrbunknil v vodo. A ta pa je bila tudi urna, kakor on, samo okolu ga je obrnila, pa ga je vrgla nazaj na vrh, kjer se je prijel za plav in s pomočjo drugih splezal zopet gori. Potem mu je pa nemara tovariš zadosti hitro vozil! Drugih nesreč ravno ni bilo, a škode je voda na njivah in v poslopjih naredila veliko.
d Kaj bi pravzaprav rad povedal s tem dolgim pripovedovanjem? Tole, da se prebivalci dotičnih vasi s svojimi leto za letom ponavljajočimi se Benetkami prav nič ne pohvalijo, jih raje samo Lahu prepustijo. In zato ne bi imeli prav nič proti temu, ko bi se na merodajnih mestih kaj ukrenilo, da bi bili poslej rešeni teh neprijetnih Benetk.
d Vsa 6ast našim vrlim po-slanoem, ki so od svoje strani že storili kar je bilo mogoče. G. dr. Ž i t n i k , ki je pred nekaterimi leti že izposloval za te kraje preoejšnjo podporo, se je tudi sedaj takoj potegnil za sv«je volivce, kakor hitro je izvedel, v kaki stiski so. Njegova in njegovih gg. tovarišev zasluga je, da je dežela svojo podporo 3000 kron, ki bi jo bili deležni samo baijani, zvišala na 20.000 K, katere podpore bod« deležni vsi, ki so bili po vodi oškodovani. Ravno ta poslanec je tudi izposloval pri deželnem odb«ru, da je ta poslal g. nadinženerja na li«e metta po-
gledat povodenj in preiskat, kak« bi se dalo temu zlu odpomoči. Celo sam je spremljal g. nadinženerja obenem z g. poslancem Kolkom pri tem nevarnem in težavnem ogledu. S tem sta oba gg. poslanca zopet pokazala, da imata res srce za svoje volivce. Zato pa srčna jima hvala in Bog ju živi in ohrani Se dolgo kot naša poslanca!
d Nevarno so bili bolni nafi g. beneffioijat. Od novega leta pa do Svečnice niso maševali. Sedaj se jim že zopet obrača na bolje. Bog nam jih ohrani še dolgo in utrdi jim ljubo zdravje, posebno sedaj, ko smo tako na malo prišli z duhovniki, da včasih ob delavnikih niti ene maše nismo imeli doma.
d Fantje, le korajžo I Tukajšnja mladeniška Marijina družba, ki je že doslej štela lepo število vrlih fantov, se je v novem letu začela še bolj živahno gibati. Od novega leta do sedaj se je oglasilo 28 novih udov in se še vedno oglašajo. Tudi v izobraževalno društvo se pridno vpisujejo. Tako je prav. Fantje, le korajžo, pa nič bat'!
d Tudi dekleta ne marajo zaostajati. Malo ostrejša sapa je začela pihati v dekliški Marijini družbi sem od adventa. Mnogo jezice je vzbudila, marsikateri jeziček obrnila, veliko plev je odnesla iz družbe, a nji sami pa vendar do bro de.
d Še smrt jih menda raj&i ima, odkar so bolj pridne. Kar
po vrsti hodi ponje. Letos sta v enem mesecu že dve umrli iz družbe. Prva je bila AnaKutnar, obče znana pod imenom Šemetova Ančka, v resnici blago, pobožno dekle. Druga, tudi vzorna hči Marijina, pa je bila Marija Groznik iz Doba, umrla v najlepši dobi 24 let. Obe ste imeli krasen pogreb. Ganljivo so jima zapele tova-rišice v zadnje slovo. Posebno lepo so zapele zadnji, ki je tudi sama bila pri družbenem petju. Vidi se, da imajo premnoge krasen dar za petje, a v osebi g. Vrhnika pa tudi izbornega pevovodja. Zato smemo upati še lepih uspehov. Le veselo naprej!
d Ga že imajo v Vel. Gabru svojega duhovnika. Ob novem letu se je tam naselil vpokojeni župnik g. Mihael Bogu! in. To vam zdaj Gabrovoi zopet po koncu hodijo, češ: pa ga le imamo zopet! No, saj je pa tam duhovnik v resnici potreben, ker mnogi, posebno starejši, res ne morejo v Št. Vid. Zato: dobrodošel! Ljudje so ga silno veseli, on pa ljudi tudi, in tako naj tudi ostane.
d Poročila se je pretečeno sredo, 14. t. m. Julijana Kristan, hčerka obče spoštovane Kristanove družine od sv. Roka s Frančiškom D r a k s 1 e r, posestnikom in organistom na Primskovem. Bilo srečno!
Z ribni&ke zemlje.
d O mesto a je prišel pod roko stavcu v predzadnjem Domoljubu in je tako naredil iz padlega Drobniča, podlega, česar pa mi nismo hoteli reči.
d Smrt je vzela dne 11. t. m. nadučitelja Ivana Mandeljca v Sodražici. Bil je 63 let star in nekaj časa sem bolehen, da mu ni bilo dano poučevati v lepih novih šolskih prostorih. V torek so ga spremili na poslednji poti štirje duhovniki, tovariši in tovarišice so mu peli žalostinke, ob odprtem grobu se je poslovil od njega z govorom ribniški višji učitelj Tomšič, ljudstvo mu je pa z obilno vdeležbo izkazalo zadnjo čast.
d Saj smo vedeli, koliko je ura. Naši .neodvisni* kmetje so čisto navadni liberalci. V nedeljo 11. t. m. govoril je v o b č i n s k i (!) pisarni liberalni dr. Lo-vrenčič in pri tem shodu sta bila tudi Drob-nič in Rus s svojimi .neodvisnimi". Čudimo se, da je prišel Drobnič poslušat razpravo o občinskih zadevah mladega Ivana, on, ki se ima sam za neprekosljivega strokovnjaka v občinskih paragrafih in dozdaj ni kazal posebnega spoštovanja do Aplenčarjevega jurista. Vidi se, da so se ti »neodvisni kmetje" obesili na liberalno kljuko in se bodo morali nadalje podpisavati odvisni ,n e o d v i s n i k i".
d Bujno življenje v vodnem snegu vlada v Laščah. 4. februarja je bil občni zbor kat. izobraž. društva, na katerem je dr. Lampe govoril o času primernih stvareh, kot so volivna reforma, francoske verske razmere, avstrijsko srb.ka carinska vojska. Herod je pa tudi večkrat v Laščah, pa ne tisti, ki je donesel smrt otročičem in žalost materam, ampak „Kmet Herod", kateri razveseljuje in kratkočasi staro im mlado. Tu se ne razlega vpitje in jok, temveč lepo in veselo petje.
d Nevarno bolezen ima g. žup nik v Škocijanu pri Turjaku, Jakob Mere.
d Kje je Naoe Iffrhar? pogledo ▼ali so ob pogrebu kanonika Jakliča v Novem Mestu. Pokojnik je bil častni občan dolenjevaški, župni cerkvi ▼ Dolenji vasi je volil znatno svoto, novomeški kapitelj poslal je občinskemu odboru pismeno naznanilo o smrti pokojnika in nihče se ni znašel iz odbora, da bi prišel na pogreb. Vsem vdeležnikom se je to zdelo zelo grdo. Za druge stvari je pa župan Nace bolj uren. Morda se je pa ob volivnem potovanju po Kočevskem nabral zopet kak „gift" v noge. No o tem slučaju bi se bilo pa spodobilo poslati vsaj kako deputacijo, pa saj smo »neodvisni" in »kmetje" tadi. Kdo bo pa kmetu zameril vsako neolikanost.
d DolenjevaSkim obfiinarjem priporočamo, naj še enkrat preberejo ono,
kar je nekdo priporočal v Domoljubu št. 5. stran 72 in 73 starotrškim občinarjem,
Belokranjske novice.
d Na Suhoru je umrla c. kr. pošta-rica gospa Amalija Marn. Pogreb je bil 7. t m. pop. ob 4 uri. Isti dan je bil aretiran njen mož Jožet Marn radi hudodelstva javnega oasilstva.
d V Metliki je c. kr. okr. sodišče obsodilo bivšo suhorsko babico Ano K r a-šovec radi žaljenja in obrekovanja proti g. Amaliji Marn, v mesečni zapor, poostren vsak teden enkrat s trdim ležiščem. Ali bo kmalu konec javnega pohujšanja?
d Gorelo je v mestni hiši v Metliki zvečer okrog 9. ure. Sreča, da so ogenj v pravem času zapazili. Zgorelo je samo nekaj knjig in papirja — a v nevarnosti je bilo vso poslopje.
d V Ameriko je šlo te dni zopet 15 fantov iz Podzemlja. Kmalu bode treba pisati Japoncem, naj se pridejo k nam naselit. Naša vlada ne vidi nič!
d Za 3 fare sta darovala č. g. Martin Nemanič 20 K, in Simonič Anton z Rosalnic 10 K. Bog plačaj!
d Poročil se je Anton Matkovič s Čuvil z Ano Stefanič iz Lokovice. Oba sta bila dosedaj v Marijini družbi vrla člana. Da bi ju Bog čuval tudi naprej!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Zagorje. V petek popoldno 16. t. m. se je v kamnolomu ponesrečil 431eten Jožef Gregorčič doma iz Sela pri Sumbregu. Bil je privezan, kakor po navadi, v sredi brega. Kar se nad njim utrga skalovje, pade mu z veliko težo na glavo, in bil je mrtev. — Nihče ne ve, kje ga čaka.
Notranjske novice.
n Senofe&ki odmevi. Naš plemeniti župan napravlja z dovozom kamenja na prostoru pod župniščem grobljo. Ljudje, domači in ptuji ugibajo, kaj da bo iz tega spaka. Stara ženica jo je pogodila, rekši: Župan bo sezidal iz te velikanske groblj« častni homec in sicer na spomin nepozabne Marjetfne. Slovesno odkritje tega spomeniki bo na debeli četrtek; kumovala da bosti pri odkritju znani Giovanin in Pariza« Mica. S to slovesnostjo da namerava načelnik kmetijske podružnice združiti prvo sejo v devetih letih in predložiti devetletne podružnične račune. O i> idu teh slavnosti znamo svoječasno poročati Torej pride vendar kmetijska podružnica dl< zaželjene seje in računov. Ta nedoatatek j bil v »Slovencu* že parkrat naglašan, a nt
načelnik kakor ravnatelj kmetijske družbe kranjske g. Pire, ostajata gluha.
n Iz Gabrč pri Senožečah Z
ozirom na članek v predzadnjem »Domoljubu" povemo, da smo vendar, po dolgem cincanju, prejeli šestletne podžupanijske račun* ; a polne nedostatkov. Zdi se nam potrebno, da občani iz enega teh nedostatkov izveeto, kako lakomno predrzen da je naš občinski kitelsekreter: Navadno smo Gabr-čani občinskemu županstvu v Senožečah za poslovanje v našem delokrogu, kateri je prav neznaten, prispevali 6 gld. Potem je bil pred šestimi leti ta znesek povišan na 24 kron, in to brez vsakega sklepa. A sedaj stoji v šestletnih računih za vsako leto 48 K, toraj 388 kron za to neznatne poslovanje zaračunjenih. Naši možje so tej samovoljnosti ugovarjali pri kitelsekreterju, koji je precej po 18 kron na leto odjenjal. A ne dovolimo višje od 24 kron na leto. Po vsem moiamo pač misliti, da ni čudo, ker se občani poprašujejo: kam in v kaj izginejo tisoči, katere vsako leto pri občinskem županstvu v Senožečah vpbčuiejo.
n Trnovo na Notranjskem. V Kuteževem so zgubili gospodarja Miha Kaleč. Zmrznil je v Bosni. Vzrok — žganje. — Pretekli teden je grozna nesreča zadela znano krščansko družino Zloselovo v Ja-senu. Gospodar Tone je bil z delavci v kamnolomu. Sina in delavce pošlje ravno stran, a v tem trenotku pade nanj skala 200 kvintalov težka, ter ga popolnoma zmečka. Veliko ur so kopali in razbijali skalo, da so pobrali ostanke trupla, zmešane s prstjo, izpod skale. Pljuča so nekaj korakov proč odletela iz telesa, tako hiter in silen pritisk je bil. Pred par dnevi, ko so izkopavali skalo, ki se je zarila v zemljo, so našli še nekaj ostankov telesa, katere so spodobno spravili in pokopali na pokopališču. Zapustil je ženo, troje otrok in dva starca. Cela fara sožaluje z nesrečno rodbino. — Danes, 13. februarja ob 1. uri popoldne zopet nesreča v tovarni gosp- Josipa Samsa v II. Bistrici. Franc Žnidaršič v. Gu-zijev od ondi, priden delavec, je bil pri brusu. Vse stroje goni par. Franc hoče odstraniti jermen z roko, a jermen ga zgrabi in potegne seboj. Kaj se je vse ž njim godilo, je strašno. Obleko je strgalo na nogah i njega s čevlji vred. Zlomilo mu je roko, nogo in več reber. Bil je previden. Prenesli so ga na dom, kjer je okoli 7. ure izdihnil. Kakor trdijo, je bil nesrečni Frane sam kriv. — Sneg je pobelil dolino in vrhove gričev, pa je po dolini zginil.
S Pivke.
n ,Domoljub1 mora biti pravičen. Grajati mora kar je slabo; pohvaliti pa, kar je dobro. V zadnjič je vzel na
piko mlekarne v Zagorju, ker tako dolgo ni plačala udom mleka. Prav je bile to in tudi pomagalo je. Znabiti bi naši kmetje še dolgo čakali. — Samo na nekaj pa mora zopet spomniti »Domoljub" mlekarno v Zagorju, na to namreč, da je obljubila mleko plačevati po 14 vinarjev ne pa po 12 vinarjev, kakor je sedaj storila. Torej še to malenkost je poravnati; potem pa še izplačajte tiste deleže in vsak bo moral reči — saj se je še dobro izšlo!
n Kaj vse ne pove g. ravnatelj Pire na svojih gospodarskih predavanjih? V Orehku je bilo in tam je baje pripovedoval, da so duhovniki dobili 3 milijone državnega denarja!! Najbrže je bil on zraven, ko so šteli. Naj pove še sedaj, kje so tisti milijoni, ker duhovniki o tem še nič ne vedo. Posebno kurat v Orehku bi bil zelo vesel visoke podpore, ker so mu njegovi Oreščani letos tako vesele božične praznike napravili.
n Nekatere vasi imajo če svoje gospodarske odbore; kake dolžnosti imajo ti možje, vedo navadni otroci, zato jih ni treba razkladati po časopisih. — Vprašamo samo gospodarski odbor v Trnju, zakaj, da je izvoljen. Ljudje sami pravijo, takih pa še nismo imeli. Ni čuda, da so ne-voljni; treba je le pogledati pot iz vasi proti cerkvi — posebno ob zimskem času, ko je ledena.
n Število »Domoljubov« se je v trnski duhovniji zelo pomnožilo. Take je prav. V roke pošteno berilo!
n V St. Petru rasejo hiše iz tal, kakor gobe po dežju. Prete-čene leto so se na novo sezidale 4 hiše in za drugo leto se jih obeta menda še več. Občinskemu odboru zato prav toplo priporočamo, da zopet vzame v roke vprašanje glede zdravnika. Razmere so sedaj pač take, da je neobbedno potreben zdravnik v Sent Petru, zakaj število prebivalstva se od dne de dne množi in zadržek glede stanovanja je sedaj tudi odstranjen.	*
Novice iz Knežaka.
n Po knežaških volitvah so
ondotni liberalci strašno poparjeni Ko se je zvedelo za sijajno zmago, je zavladale v Knežaku veselje, kakršnega bržkone ni povzročila še nobena politična zmaga na Slovenskem. Vriskanja, živio-klicev, petja, pleskanja ni hotelo biti konca; nekateri so kar plesati začeli od veselja. Pač je moralo biti nadučitelju Česniku čudno pri srcu! »Obče-spoštovan in priljubljen je Cesnik v svoji občini", tako je pisal »Narod" o njem, 31. jan. 1906 pa je ljudstvo hotelo zblazneti od veselja, da ss ga je odkrižalo! Ko se je po vasi, ki je vsa na novo oživela, razlegalo
zmagoslavno veselje, pa je Cesnik zapiral vežna vrata svoje hiše, podil iz nje zaostale volivce in godrnjal ves nervozen: »Le ven, le ven, alo ven!" Cujte, gospodine Cesnik: Ta večer so bile zadnjikrat pred Vašo hišo zbrane množice ljudstva. Odslej se ne bedo zbrale nikoli več! Sami ste pretrgali vez med ljudstvom in med seboj, a ljudstvo se je dvignilo in Vas pokopalo. V miru počivajte!
Iz vipavske doline.
n Veselica na Slapu. Katoliško slov. izobr. društvo je prirelilo dne 4. svečana veselico z bogatim vsporedom. Veselica je vrlo dobro vspela. Pevske točke — nekatere zelo težke — so se izvajale s po-vdarkom in občutkom. Posebno pa je ugajala Hubadova narodna pesem »Čukova že-nitev". Tudi pri igri smo se izborno zabavali, zlasti pa je ugajal .gospod baron", katerega je g. Curk jako fino pogodil. Tudi druge vloge so bile v dobrih rokah. Kar čudili smo se, da je kaj takega mogoče na kmetih. Castitamo vam, vrli Slapenci, le tako naprej! Po končani veselici so hoteli sicer nekateri liberalni fantki kazati na čuden način svojo oliko. Z novim letom so namreč vrgli ti ljudje iz svojega društva tudi .Slovenca", ohranili pa so si »Slovenski Narod", najbolj surov list na celem svetu, zato se ne smemo čuditi, da so kazali ti ljudje svojo oliko — s kamenjem v roki.
n Nosan, častni občan. Poiz-vedeli sme, da se imenovanje gosp. Nesana častnim občanom ni take gladke izvršilo, kot se gladko bere v — »Notranjcu«. Prvič ni izvolitve predlagal župan. Drugič se izvolitev ni izvršila enoglasno, ampak manjkalo je nekaj glasov. Predlagal pa je izvolitev gospod Janez tam doli ob vodi. Ta Janez je naročnik in zelo marljiv bravec »Slov. Naroda", katerega tudi gospod svetnik ber6. Torej po »Narodu" sta se našli dve sorodni duši. Častno diplomo pa bosta kupila gospod Janez pa še neki drug odbornik, ki je z gospodom svetnikom v naj-bližnjem duševnem sorodstvu. No, pa o vsem tem vam bosta, gospod svetnik, gotovo natančno poročala oba, ko vam prineseta diplomo. Upamo pa, da vam tega ne bosta povedala, da je večina planinskih občanov jako nezadovoljna s svojih najmlajšim častnim občanom. To bi vas gotovo žalile, morda bi celo odklonili častno občanstvo. — Pri tem pojasnilu, ki smo ga prejeli, nam pa vendar kar ne more iti v glave, kake ste se mogli dati vi, občinski odborniki planinski, tako »lepo* vjeti gospodu Janezu tam doli eb vodi.
n Volk v ovčji obleki. Ogorčenje francoskih katoličanov proti bog«-
skrunskemu početju [prostozidarjev opisuje gNotranjec" kot malenkostne žeaske demonstracije. KatoliSko ljudstvo, ki je šlo v boj ' 2a svoje najdražje svetinje, »Notraajec" smeši, prostozidarske tolovaje p* opisuje kot čisto nedolžne in neškodljive ljudi, ognje-gasoe, ki so skrunili cerkve s tem, da so brizgali vodo vanje, pa „Notranjec" celo pohvali. Ne vem, ali je .Notranjec" tako neveden, da ne ve, zakaj se pravzaprav gre na Francoskem, ali je pa tako hudoben, da vse to — odobrava. Ti pa, verno slovensko ljudstvo, čuvaj se volka, ki mu je ime »Notranjec", vrzi ga iz hiše ven, ako nočeš, da ti zada smrtno rano.
n Vipavski kmet, na noga! Brani svojo kožo! V Trstu se je to zgodilo, kar bom zdaj povedal. Veletržca z vinom brata Vassili sta meseca majnika leta 1904 odpustila iz službe enega svojih delavcev. Delavec je bil jezen, in da bi se maščeval, je šel in ovadil omenjeno veletrgovino finančni oblasti, da fabricira umetno vino, in sicer v velikih množinah, in ga prodaja kot pristno blago. Oblasti so poizvedovale in prišle do zaključka, da se delavec ni zlagal, ampak govoril resnico. Dvakrat bi bilo že imelo priti do sodnijske obravnave, pa je vselej dosegel zagovornik imenovane veletrgovine, da se je obravnava preložila, češ, da bo dokazal, da ovadba temelji na neresnici. Sodišče si je dalo dopo-slati od več Vassilijevih odjemalcev vino, ki sta jim ga prodala omenjena brata. To vino &o preizkuševali v preizkuševalnem uradu. In preizkuševalci so se izrekli, da je vino pristno &daj se je pa ponudil od sodišča na^ prošeni kemični izvedenec na tržaškem mestnem fihkatu, Evgen Fortuna, da hoče ponarediti več vrst vina, in sicer po receptu, kakor ga ponarejata brata Vassili; za recept mu je pa povedal odpuščeni delavec Rihard Bertuzzi. In res je ponaredil šest vrst vina. Samo dve vrsti sta bili bolj slabo narejeni, druge štiri vrste pa so bile tako natančno ponarejene, da jih pokuševalci niso mogli ločiti od naravnih vin, da, celo kemični pre-skuševalci so jih le težko izpoznali. Sodišče se je zdaj obrnilo še do vodovodne direkoije in vprašalo, koliko vode da sta porabila mesečno brata Vassili v letu 1904. Oigovor je bil ta-le: Meseca januarja 852 tisoč litrov, februarja 911 tisoč, marca 955 tisoč, aprila 698 tisoč, maja (v tem mesecu je delavec firmo ovadil) 458 tisoč, junija 543 tisoč, julija 406 tisoč, avgusta 380 tisoč, septembra 358 tisoč, oktobra 299 tisoč, novembra 167 tisoč in decembra 135 tisoč. Poizvedbe so tudi dognale, da je omenjena trgovina odposlala celih 274 vagonov vina, vsak vagon težak približno 10 tisoč kilogramov. Dne 10. januarja letošnjega leta se j« vrllla obravnava pri sodišču in brata
Vassili sta bila obsojena na 6000 K denarne globe ali pa na osem dni zapora. — Glejte in premislite, koliko škode napravi en sam tak človek, ki tako nepošteno ravna. Omenjena trgovina je prodala v enem samem letu 274 vagonov ponarejene brozge, to je približno 2060 sodov! Torej je bilo uničenih, oziroma osleparjenih okoli 680 kmetov, ki bi svoje vino lažje, hitreje in dražje prodali, da ni na svetu takih ljudi! Prašam pa: Ali so petijotarji na Vipavskem kaj boljši? Koliko se mora truditi ubogi vipavski kmet za svojo pošteno kapljo! Koliko kopanja, koliko žuljev, koliko skrbi, predno je vino doma v sodu! Zdaj pa pride zlobni petijotar s svojo vinsko - vodeno brozgo in jo prodaja po nizki ceni, in pri vsem tem z velikanskimi dobički. Ti pa, ubogi kmet, svoje poštene robe ne moreš prodati ali pa si jo prisiljen prodajati v zgubo. Torej zastonj tvoj trud, zastonj tvoji krvavi žulji!! Oj, kmet vipavski, vzdigni se, brani svojo kožo! Naznani one, ki kupujejo po cele vagone sladkorja in špirita in vozijo cele sode vode v svoje hrame, in ni pes, da se ne bi še dobila oblast na svetu, ki bo pristrigla peroti pogubni tolpi ljudskih sleparjev, ki pijo ubogemu kmetu njegovo srčno kri.
n Punčuhova posojilnioa dela dobre ,kšef'e" in bo lahko plačala svojim akcijonarjem mastne dividende. Kadar izplačuje hranilne vloge, odteguje po tri in še več kron; kadar pa iztirjuje obresti od posojil, pripisuje posameznim dolžnikom do deset kron. (Dejstva dokazana.) Vrhutega računa od posojil na poroštvo 6%, to je šest kron od sto kron. Naša »klerikalna" računa samo pet in pol. In vendar Punčuh, kjer le more, rad pozabavlja zoper našo posojilnico in hvali — svojo mavho. Gospod kolega, lepo to pač ni od Vas ; vendar pa to nam ne škoduje posebno dosti, včasih nam pa še koristi. Saj ni dolgo, ko se je izrazil nek kmet: .Gospod Punčtft so mi zadnjič silno .tadlali" klerikalno posojilnico in rekli, naj nikar ne nesem denarja noter. Jaz sem pa mislil: Ne more biti napačno za kmeta, kar tadlajo liberalni Pun-čaft, pa sem nesel denar v tisto ,kaso", katero so Punčaft .otadiali". Nekaj Vam pa moramo priznati, g. Punčuh. Na »kšefi* se pa zastopite, da malo kdo tako. Kaj pa, če bi bili Vi — izraelovega rodu ? 1 Hm . . . Punčuh . . . Vedite, da bi se Vaše ime prav lahko zapisalo s — hebrejskimi črkami. Pa ne zamerite, da nam je prišla v glavo ta gotovo nemerodajna misel. — Pa še nekaj; tudi gotovo Vas moramo pohvaliti, da ste tako točni pri svoji posojilnici. Od Vrh-polja, kjer nadučiteljujete, je vendar kakih 20 minut in do 11. ure ste v šoli, in vendar tudi v posojilnici še pred enajst« uro.
n G. dekan vipavski je obhajal dne 12. t mes. svojo sedemdesetletnico v krogu svojih bivših kaplanov in premnogo duhovnikov svoje dekanije. Bog vas obrani, gospod dekan še mnogo let, da boste, kot ste do sedaj, še nadalje čuli nad Vipavsko dolino kot bistro oko našega predobrega gospoda kneza in škofa!
novice.
š Celjska »Domovina11, ki izhaja v tem letu 3 krat na teden, je začela vedno bolj kazati liberalno barvo. Včasih nastopa bolj odkrito in potem zopet hinavsko. Gospodje okoli »Domovine* hočejo polagoma razširiti svojim listom liberalizem po slovenskem Štajerskem. Dolžnost štajerskih krščanskih mož in društev, ki nočejo, da jih liberalci opeharijo, je da pošljejo .Domovino' nazaj v Celje.
š V Mariboru so začeli slovenski narodnjaki predavati v .Narodnem Domu." Bilo je že več koristnih predavanj. Žal, da se jih Slovenci tako maloštevilno udeležujejo. --
š Iz Dobove se piše: Brežiški Nemci niso pri nas ustanovili posojilnice, kakor je pomotoma poročal zadnji .Domoljub." Ustanovila se je sicer v naši okolici rajfeisnovka, a ta je v slovenskih rokah.
š Prvi vinski ssmenj v Ptuju priredi »kmetijsko diuštvo za ptujski okraj" dne 26. t. m. v prostorih minoritskega samostana.
š Novi Slovenski Stajero se
imenuje list, ki se tiska v Hribarjevi tiskarni v Ljubljani in se bo potegoval — kakor pravi — za pravice slovenskega ljudstva na Štajerskem.
š Porotne obravnave v ima* riboru so se pričele 19. t. m.
š Večer norcev je priredilo v Mariboru nemško pevsko moško društvo. K temu večeru je prišla vsa nemška gospoda in se je prav dobro počutila.
novice.
p V Trstu so odkrili 27. jan. na trgu sv. Ivana spomenik italijanskemu glasbeniku Josipu Vtrdi.
p V rojanski cerkvi se je ponesrečil cerkvenik Ivan Ferluga. Pade! je pri velikem oltarju raz lestev in obležal nezavesten. Pobil se je precej, a sedaj m« gre že precej na bolje. Nekateri so raznesli novice, da je že umrrl, in res so ga prišli nekateri sorodniki v črni obleki — kropit'
p Župnijska knjlžnioa pri sv
Antonu novem v Trstu jako dobro deluje. V enem letu je pridobila 500 vezanih knjig, in čitateljev je že vpisanih nad 450. Vsa hvala gre č. g. mestnemu kaplanu Andreju Furlan, ki vodi knjižnico. Sedaj se preseli fi. g. Furlan k sv. Križu kot župnijski upravitelj
p V Reki se bo pričela 1. marca splošna delavska stavka. Stavka pri parobrodarskih podjetjih se vedno bolj širi. Pridružili so se kurjačem tudi motnaji. Noben parnlk ne vozi. Tudi kapitani zahtevajo za 20 odstotkov povišanje plač.
p silna burja, ki je divjala pred tednom v Selcih pri Reki, je vrgla v morje učiteljico Antonijo Zelinko. Nek mornar je skočil za njo in jo rešil.
p Angleški kralj v Opatiji. Ma-žarski časopisi poročajo, da pride spomladi angleški kralj zdravit se v Opatijo.
p Na smrt obsojeni — oproščeni. Pri lanski porotni obravnavi v R o v i n j u so bili radi umora obsojeni na smrt na vešala Tomaž in Matija Radovan ter Anton Mifanič, Ivan Sinožič in Martin Tidič. Višje sodišče dunajsko je odredilo novo razpravo in pri novi porotni obravnavi so bili vsi oproščeni.
p Vsled pozabljivosti se je nedavno v Trstu umorila 231etna Avgusta Waite. Ta ženska ni vedela, kaj je delala ali govorila pred petimi minutami. To jo je tako bolelo, da se je zastrupila.
Drobtine.
Kri si je zastrupila. V Celju je umrla na sv. Treh kraljev dan bldgajničarka ttrdke Rakuš gdč. Amalija Smolnikar in licer na zastrupljenju krvi. Ranil jo je kor-let (moderc) v ledija. Ko je zapazila rano, |e iskala pomoči pri raznih zdravnikih, toda ustonj. Morala je umreti. Resen opomin enskam, ki nosijo moderci.
Slovanski jug. Vse zemlje, v katerih žive Hrvatje, Srbi, Bolgari in Slovenci, ibsegajo 420X100 kvadratnih kilometrov. To t ravno toliko, kolikor obsega Japonska, lalo manjše kakor Francoska.
Predrzno tatvino sta izvršila dva loža v Celovcu. Ko je neko jutro v prej-»jem tednu ob pol treh zjutraj patruljiral Irainik p* Ljubljanski cesti, je zapazil pri »kem hlevu dva moža, ki sta čisto mirno •kladala seno na svoj voz. K* sta pa za-kdala stražnika, sta planila na voz in od-iijala v najhujšem tiru.
V Koloftvaru na Ogerskem in i<ga okolici kroži nad 10.000 ponarejenih »kronskih bankovcev.
Slouarfek nenavadnih besed.
Reklama. Reklama pomenja vsak javni razglas poedinca njemu v korist. Reklama sploh je vsako sredstvo, ki more obuditi ali povečati zanimanje za kako osebo, reč ali podjetje. Reklama je tedaj javno priporočilo v svetovnem prometu. Pomen reklame ie dandanes velikansk. Navedimo le en zgled. Neki ameriški tovarnar je potrošil 1 1885. 700 tisoč kron za reklamo ln je imel dobiček, leta 1891. pa 3 miljone kron za reklamo in je imel 4 miljone kron dobička. Reklamo zanemarjati je ravno toliko, kakor če bi se kdo ne hotel voziti po železnici, ne hotel posluževati se brzojava.
Zn smeh in broteb čas.
Po pomot! umrl. V vojaški bolnišnici leži infanterist Hladnik. Po pomoti stoji nad njegovo posteljo še vedno ime prejšnjega boln ka Kotarja. Hladnik je umrl in v ,befelu" so drugi dan brali: .Infanterist Kotar umrl." Drugi dan so morali zmoto preklicati. Podčastnik bere: .Pokorno naznanjam, da je včeraj po pomoti umrl infanterist Hladnik namesto Kotarja."
Besedni uganki.
i.
Če pravo boš izbral besedo, ki črke štiri le ima dobil boš faro na Gorenjskem. Dolenjska tudi jo ima enakega imena faro. Če na predzadnje mesto vrineš še eno, drugo črko, gorenjsko faro zopet zineš.
II.
Če štiri črke le imam, ti lahko v meni bivaš in takrat tebi dobro je. Novo črko v sredo daj, in enkrat boš pred mano takrat pa lahko je gorjč.
Reiltev besednih ugank v zadnji MM:
I. Drava — država. II. Volga — Olga.
Nagrado je dobila :
S. Miroslava Vigele v Repnjah pešta Vodice.
Prihodnja številka »DOMOLJUBA« Izide dnč 1. marca 1906.
| M«*QmMk*JUMia Uk«Udo, tu. Ml »rlM»*«>' |
Ivana ftoffa
Kandol-Kafcao
ki ima najmanj tolifa v mM, Je toraj najlaie prebaven, m provirodi nikoli anprtoati in j« ob n^jbolj-lam okusu izredno pooanl. Pristen samo a imonom Ivan H off in ■ Uvjo varstveno znamko
Zavoji po V4 kg 90 vinarj ev » » '/. » 60 Dobiva s« povsod.
tSi
14 let starega, poštenih sta-rišev in lepega vedenia in
Učenca pomočnika ZtJSiSU
393 D rov ni ca. Plača po dogovoru, s—i
Krepkega dečka
ki ima vesele do pekovske obrti sprejme pod Jako ugodnimi pogoji v uk Lovro Suinlk v Škofli Loki. 89» D 6-1 Naatop takoj.
Loterijske arečke.
Dunaj, 10 februarja	43	51	80	88	66
Gradec,lo. februarja	22	49 86	32 41
Trat, 17. februarja	73	66 5	29	60
Line, 17. februarja	63	4	36	60	42
V	predilnico in tkalnico v Litiji
se sprejme večje Število delavk
V	trajno delo. Glasom naših izplačilnih knjig morejo zaslužiti izurjene delavke 12 do 16 K in tudi več na teden. — Poleg tega dobe samske deklice, v kolikor je prostor na razpolago, brezplačno stanovanje v prostornih spalnicah, kjer je odmenjena za vsako osebo ena postelja s predalom, ki se zapre. Poleg tega jim je na razpolago svečava in kurjava ter del vrta za zelenjavo in cvetice. Podrobnejši pogoji in čas vspre-jetja naj se poizvedo pismenim potom pri tvrdki	365 2-1
Schviarz, Zubiin i Co v Litiji.
= Tri nove = Spillmannove povesti!
Izboren vspeh, katerega so dosegli slovenski prevodi krasnih Spillmannovih povesti v prvi vrsti »Praški judek" in „Žrtov »povedne molčečnosti" nam je dal povod, da smo pričeli hitreje izdajati zbirko Spillmannovih povesti in podajamo danes slovenskemu ljudstvu in mladini tri nove snopiče:
V.	zvezek: Ujetnik morskega roparja.
Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin. več.
VI.	zvezek: Irumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin. več.
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton. 80 vin., po pošti 10 vin. več.
Ne bomo se na tem mestu bavili z vsebino teh povesti, rečemo le, da nI samo skozi in skozi mikavna in zanimiva, temveč tudi zelo podučnH; povesti se priporočajo same in si bodo pridobile obilo prijateljev. - Kdor hoče brati mične povesti, na seže po n'ih; s pridom In zanimanjem )ih bodo bra odrasli In' mladina. Posebno starši in vzgojitelji skrbite, da dobi mladina v roke Spillmannove In Krištof Šmidove povesti; napravili jI boste s tem mnogo veselja, še večje vrednosti pa bo dušni prid In nagib k čednosti, ki ga bo zajemala mladina Iz teh spisov; z dobrim berilom se doseže češče več kot s pogostim »varjenjem.
V Isti zbirki »o popred izšli naslednji snopiči:
I.	zvezek: Ljubite s.ojo sovražnike l
Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis.
II.	zvezek: Maron, krščanski deček >
Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih.
III.	zvezek: Marijina otroka. Povest Iz kavkaikih gora.
IV.	zvezek: Praški Judok. Povest. II. nati».
Vsak snopič velja 40 vin., trdo vezan M vin., po pošti 5 vin. več.	3J9 1
Opomnimo tudi, da je povest istega pisatelja »Žrtev spovedne molčečnosti" popolnoma pošla, a bo že v enem tednu zopet na razpolago.
Katoliška Bokvarna v Ljubljani.
Tovarna za stole
Franceta švlgellna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik poš|je se na zahtevo 2525 D 26 - 4 zastonj in franko.
HERB*BJ4y-Jev
podfosfornoklsll
Ceno Coiko posteljni perje
K S 60. bol) iega K 13 -belega, |ak« mehkega, akabljenega K 18 kron 24 -■nelnobelegi, mehkega, akub Ijtntga K 30 —; kron M -. P« illja it lranko proll povztlln Tndl ae zamenja ali naza| vzatn, proll povrnitvi poitnlh atrotkov B«i>ediktSaohael, Ljbea I5t p. Plzen na Ceikem 51 6
1^1
Akademija Friedberg
pri Frankfurtu o. M. politehn- zavod za strojne, elektro- in stavb. Inženirje In arhl-252	tekte. 10—2
IBSZtfil
apneni-železni sirup. I „siava Mariji"
Ta prod 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
Je sles odstranjujoče ln kaielj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v aebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavauje in pospešuje redite?. To za tvorjenje krvi tako važno lelezo Je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno aol.
Cena eni steklenici Herbabnj-Jeveja apnenega železnega sirupa K 2-&0, po pošti ""	2307 D 14—7
Svarilo!
ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod.
i a
iT« i
X
Postavno varovano Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino
2630 D
pristen je Thlerryjev balzam 52—8
10 h več sa navijanje.
ŠCHUTZ-MARKE I
Vas pred anakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega tosioraokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbabuyJev apnenoželezni sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjiiena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2848 20-4
Idloo lideloranje Id glavna raiposlljattv; Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Wien, Vili Kalserstraste 73-79. Zaloga ekoro v vaeh lekarnah. V zalogi Je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlSger, I. Mayr,
0.	Piccoli, U.pl. Trnk6czy; B el j a k: L. Ass-mann, Jobst& Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, O. Prodam, A.Schindler; Sovodenj: F.Kordon: Št. Vid: A. Reichel; Trbiž: I.Siegl: Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg. P. Prendinl dediči, T. Pigatti, Dr. J. Se-ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec:
1.	Jobst; Volšperk: I. Huth.
le z zeleno znamko .redovnica" Staroalavrio neprekosno
firotl slabemu prebavijanju, krčem v ie-odcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
Influenci ild. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatlh steklenic aH ena velika specialna steklenica s patent
zamačkom K 5 — franko. Thterryjovo cent<folijsko matilo, povaod tnntto kot ti on plua ultra
proti vsem Se tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom ln oteklinam vseh vrst. Cena : 2 lončka K 3-60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. ThiarryvPregradi pri Rogaški Slatini.
Brolura s lisoči originalnih zahvalnih pisem Kratiš in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in mediclnalnih drogerijab.
Proti revmi, protinu, trganju v udih, kr£u, ischias, boleznim na
živcih, ni boljšega sredstva kot
Sapomenthol.
Dokaz: Rabi se na III. med. oddelku c. kr. splošne bolnice na Dunaju, stotine zdravniških priznani, tisoč zahvalnih pisem ozdravljenih oseb. Cena lončku K 1-40, velik lonček K 5—. Po povzetju razpošilja edini izdelovalec
lekarnar Evgen Hlatula
240 5 — 3 Radomysl 14 pri Tarnovu.
posestvo na prodaj
ima Mihael Zaje pod Sveto Planino pri Zagorju ob Savi. Vsega sveta je 50 oralov, med tem 8 oralov njiv, travnikov 10 oralov, drugo so gozdi. Poslopje je v dobrem stanu.	376 1
r
i
Podpisani slav. občinstvu uljudno javi, da bode ordlnlral vsako soboto
v ŠRofjitoRi
1
v stanovanju gospoda dr. Zakrajšleka sa zobobolnc.
Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih sob in celih sobovij itd. itd.
Dr. A. Praunseis,
324 1) 26-2 sobosdravnik v Ljubljani (

je vaistvena znamka za
Ceres-jedilno mast
1321 22-14 (iz Kokos-orehov) in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svo|ih, vporablja Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in kuhi in postavlja le Ceres sadne sokove,
kot pijačo na mizo. Tovarna živil,Ceres' Ustje.
Izdelovanje se vrši pod komliko kontrolo'preizk uševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX. Spitalgas št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministrstvo. Kupovalci Cereo-maščobe smejo v tem i vodu vsiledar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
Sirc/m
Povečaj« ilail do Jedi in teio telesa, odstranjuje kaielj, Izme-tavanje gnoja, nočno potenje.
2209 D 44-12
Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, Skrofulozi, influenci
mnogoštevilni profesorji in zdravniki.
Ker se ponižajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: izvirni zavitek .Roche".
F. Hoffmann — La Roche & Co.,
Basel (Švica).
Dobiva se z zdravniškim recepton po 4 K ateklenica.
Želodčne boleznf
so pogosto posledica zanemarjenega motenja prebav-IJanja, ki nastopa ponajveč kot pomanjkanje slasti, zagatenje telesa, gorečica, napenjanje, slabosti, slA okus, glavobol itd. in se nemalokdaj izcimijo iz tega hude motitve zdravja, če ne preprečimo tega o pravem Času.
Kot Izvrstno sredstvo proti vsem nastankom pokvarjenega želodca so se že več desetletij kot Marijaceljske kapljice splošno znane in priljubljene
Bradyjeve želodčne kapljice
Izvrstno obnašale kol tek zbujajoče, želodec krepeče in na-lahko odvajalno sredstvo. Steklenica z navodilom vrttd stane 80 vln.i dvojnata steklenica K 1-40.
Pri nakupu v lekarnah zahtevajte izrecno Bradyjeve ielodčnr kapljice ln si ne dajte vsiliti drugih. Pazite na zavo| v rdečih zaklopnih ikatljicah z Marijino podobo kot zaftčltno znamko in s podpisom """««7' Centralna zaloga C. Bradljeva lekarna na Dunaju, 1., Fleischmarkt Nr. 11387 razpošilja po povzetju ali če se pošlje denar naprej za K 5 — Sest malih ali K 4 50 Iri velike steklenice Iranko brez daljnih stroikov.
2211 D 12-8
iT
■ jav
I
Podpisani si. občinstvu uljudno javi, da bode ordlniral vsak torek
v <3lirsRi Bistrici
v hdtelu „Ilirija" sa sobobolne.
Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih gob in celih zobovij itd. itd.
Dr. A. Praunse/s,
324 a sobosdravnik v Ljubljani.
Ohranitev zdravesn
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadlož-nega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbijajoče in prebav|janje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balram ta ieiodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
.'/» steklenica 1 K, 1 steklenica 2 K.
S
VARILO I -M
Vsi deli embalaže imajo I postavno deponovano var-stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGHER-Ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja ===== „pri črnem orlu" ===
Prag«, Mali Strana, ogelNerudove ul.203.
Po pošti lazposiija se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1'60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro • Ogrske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: O. Piccoll. U. pl. 7rnk6czy, M.Mardetschia ger, J. Mayr. 43lb 20-20
IX ■
I
V	Dr. A. Praunseis, H
324 a sobosdravnik v Ljubljani.
Hočete imeti Čedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbi te si
cementne plošče
katere dobite po nizkih cenah, kakoršnih niste vajeni, v raznih
barvah in vzorcih po 3 do 6 K loco Ljubljana za t m1. Cementne plošče so izvrsten tlak za cerkve, zakristije, za kuhinje; močnejše tudi eleganten trotoar za pred in okoii hiše in cerkvi.
Dalje priporočamo podjetnikom in slavnim cestnim odborom rpm»nln» rpvi 0 — 40 cm notranje svetlobe) 6 cm. kciiiciiiiic -C, i posebno kot nadomestilo za drage železne in lesene cevi pri vodovlh in drugo cementno blago.
Andrej Zaje
cementarna na PeSati, poŠta Dol (Lusttal). Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo!
................. mm +m
*
Klauerjev
,Triglav'

nt
I je najbolj zdrav izmed Ijf )	vseh likerjev.	'S1®®
Pravi in pristni Triglav tfl
izdeluje edinole J. KLAUER, Ljubljana. T
najuečjl napredek nooe dobe!
Neobhodno potreben
Neobhodno potreben
v pralnici je sloviti v kuhinji
Pristen le s to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I.
Mfilkerbaotei 3. 39 D 24-7
Zastonj
in poStnine prosto
svoj najnoveši cenik o novih razglednicah za god in Joiefovo, cvetličnih umetniških in velikonočnih kartah od 1 K 100 kom. višje Jak. Lust, Dunaj XX.,
\Vailensteinstrasse 20. 311 D 3-2
Leča (prižnlca)
prav dobro ohranjena pripravna za podružnico je zelo ceno na prodaj.
Župni urad Sv. Duha 3—3 pri Krškem. 205
RanfiniiA 3 letne čebuljice z velikimi Degonije cvetkami v 7 gl. barvah in sto senčnatimi barvami po 20 vin. Iste i kodra, stimi velikimi cvetkami do 16 cm. premera, krasna
novost po 40 vin. Polno cvetne, ki jih ni lahko ločiti od rož in kamelij, po 30 vin. Izbrane čebuljice, ki dajo le najlepše cvetke, najlepše iz-mej 100.000 odbranih, po 60 vin. — Komad po 60 vin. so tudi prijetno dišeče, bradnste z ru-dečo ali belo sredino, bakreno rumene, lisaste itd. Ako se vzame 50 čebuljic begonij ene vrste, dobi 50 % ceneje. — Moje begonije ne zahtevajo nobene postrežbe; prenašajo mraz, vročino, solnce in senco, ljubijo vlago, a rasto tudi v suhem. Cebuljica da na stotine cvetov tekom leta. Dalje se dobe; Gloksinije, georgine, lilije, gla-diolc, kane, gale, Smernice, dctcIjicc, konifere, 50 vrst zimskih, večletnih rastlin, 30 vrst kakt, mnogo novih vrst, vse za okna ali vrt, gotovo cvete Izredno po ceni. — Neprekosljlvo naglo delujoči rastlinski gnoj. Zahtevajte ilustr. cenik.
Josip Suza, Pottenstein
Češko	239 D 5-3
O jojl
Zadutll m. bo ta hudi kaieljl
Proti katlju, hrlpavo-■tl In zlezl naglo In gotovo učinkujejo
1996 za prsa. D 14 Izboren okus imajo In ne motijo teka.
Škatlica I K in 2 K.
Skaf.za poakuasov.
Dobivajo se v vseh avstrijskih lekarnah.
Hural
Eggerjeve paitlle .o i naglo osvobodile.
Učenca
za kleparsko obrt takoj sprejme
Bogdan Oblak
klepar na Vrhniki. _329 D 2 - 2
Suha jedilna gobe QQ
(Ia. gosp. gobe) kupuje vsaki množini v vrečah 20 -28 kg. A. Šmyra,
Dunaj 17, Elterleinplatz 7. 1338 D 20—16
e v po
Čevlji gin. 1*20
1 par za gospode, 1 par za dame, 1 par za deklice, 1 par za otroke, modni, lepa oblika, za to letno dobo. Vsi 4 pari za gl. 1-20. Razpošilja po povzetju. J. Ebersohn, Dunaj VII., Kaiserstr. 117. 363 1
Koverte s flrmuT
in
trgovske račune
priporoča
Katoliška tiskarna.
„FL0Rinn!
liia"
Slovenci, pijte
rastlinski liker „Florian!"
Ta ja najboljši in zares . •.
.*. .•. pomaga.
Dobi se edino pristen od
Rastlinske destilacije „Fiori«n» 134 d s-3 v Ljablanl.
Pozor Amerikanci
In vil, ki prihajate v Ljubljano, ne novo trgovino In zalogo ugotovljenih
W moških In ženskih oblek
domačega Izdelka. Velika ialoca aukna, obuval, arajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad. 278 D 24-24 KtU« Rovftek, trgovka
o
>
to
>»
'5"
»Amerik a*
E. Kristan
oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna n
» Ameriko ^p
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
26-3 (na dvorišču.) 118 D
„91 m • r I k a".
o Cunard Line. o
Najprlmernejia, najcenejla In dobra volnja li
Ljubljane v Ameriko.
|< In ostane preko Trii« t brzoparnlkl prve angleike paro-brodne druibe „Cunnrd Line" to |e gotovo In se ne da vts l i. Veliki moderno opravljeni snainl parnlkl te druibe odha|a|o Iz Trsta vsake 14 dol. Pouk In vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik An dr*! Odlaaek, dosluženl uradnik driavnlb Jeleznlc In h>inl posestnik v Uubljaol. NlomBkor. u i ee »U «4, bllzo cerkve Srca Jezusovega. Kdor iell več po|asnlla, na| tu pismeno povpraia ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodrorUl In eeat.ll nlkdo ne faka In tudi na druge silne načine nihče ne vabi	° 9
Iz portland • cementa In peska
Cln^^lJC. lšchuumark. "%M ^
Edini Izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
Izdelovatelj cementnin, Gllnce pri Ljubljani.
fiHV|Hn vsake vrste, kot stara lesene podobe, ro-Muruie liefe, orožje, cerkveno orodje, izkopine itd. kupuje po najvišjih cenah.	356 1-1
Ambros Rohracher, posestnik vile v Llenzu na Tirolskem.
a
•s S
0
•c"
Cu
1	■
p
i » o '—' B N D)
, ..Vzajemna zovorovalnlco"
Dunajska cesta 19 v Ljubljani &§ Dunajska cesta 19
|	v Medjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnic« ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38D 24—4

Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
B
^uxxxmuiiiixxxmiizxiixm
pJSa-Josip Kordin
Ljubljana
Pred Škofijo 3
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen

kakor: črne domače, lucerne In rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, ln korenje za krmo. Baznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice, mešane za snho ln mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč ln kmetijskih semen po nizkih cenah. PoStnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno.
167 D 26-4
zzxxxxxxzxxxiini[xxxx3mni[ximni[xx:
Ttdajatell ln odgovorni urednik: Dr. Igato^ Sitnlk
Tlaka: .KatolUk aTilkam'