GLAS
LETO XXI. ŠT. 48 (1012) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 8. DECEMBRA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Nadutost ne pelje
nikamor!
   a politično sceno je prišel s provokativ-
nim geslom: -Pošljimo jih na odpad! Po-
slati na odpad staro, predvsem staro po-
litično garnituro... iz leta 1948. Referendum je
hotel spremeniti v osebni plebiscit in izgubil je
zaradi svoje nadutosti, arogance. Vodje, ‘con-
dottieri’, v Italiji navadno dočakajo klavrn ko-
nec. 1948 vztraja”.
Te besede ja zapisal po Renzijevem velikem po-
razu na nedeljskem ustavnem referendumu En-
ric Juliana, odgovorni urednik španskega časo-
pisa La Vanguardia. Kot zunanji opazovalec je
bistro pokazal na Renzijevo in njegovega
bližnjega kroga, v katerem je tudi Serracchiani-
jeva, strahovito aroganco, nadutost, ki je volivci
ne prenašamo več, kar smo mu tudi pokazali
na nedeljskem referendumu, ki je bil itak zelo,
zelo slabo pripravljen. Ustava in njene spre-
membe so resna zadeva!
Renzi je po porazu takoj odstopil, v ponedeljek
se je srečal s predsednikom Mattarello, ki ga je
prosil, naj ostane premier, dokler ne sprejmejo
finančnega proračuna.
Opazovalci in razni politični analitiki po stra-
hoviti zaušnici Renzijevi vladi - za to je namreč
šlo pri referendumu, ne pa za konzultacijo o
ustavnih spremembah - vedo povedati veliko
zelo učenih stvari. Med njimi so tudi taki, ki jim
je naš pisatelj že pred veliko leti dal vzdevek ve-
trogončiči, a tega smo v Italiji, ki je bolj država
melodram kot resničnih dram, vajeni.
Podatek, da je bilo proti ustavnim spremembam
več kot 70 odstotkov mladih volivcev, tistih, ki
imajo manj kot 35 let, pove veliko, predvsem
nam pove to, da so mladi siti Renzijevih praznih
obljub, v zameno bi raje resna, trajna, pravično
plačana delovna mesta in ne namišljenih,
začasnih, podplačanih. Veliko pove tudi ugoto-
vitev, da se je predvsem srednji sloj, ki je tudi v
Italiji vse manj srednji sloj, obrnil proti Renziju.
Čeprav iz njegovega kroga razni “spin doktorji”
in izvedenci, vsi arogantni, skrajno naduti, to
jim je predvsem skupno!, vedo povedati, da gre
za globalne zadeve, češ da je v zameno, ker je
pri nas srednji sloj revnejši, na svetu dve mili-
jardi manj revnih; to pa ne spremeni dejstva,
da je srednji sloj pri nas vse revnejši in noče
živeti več od obljub. Srednji sloj zahteva spre-
membe, družbene, socialne spremembe, ki naj
se začno tudi pri odpravljanju privilegijev tistih,
ki o teh spremembah nočejo ničesar slišati, pa
naj gre za politike ali t. i. “zlate upokojence”.
/ str. 2
“N
Foto damj@n 
  r. Sara Brezigar je letos
postala predsednica Slo-
venskega raziskovalne-
ga inštituta. Izhaja iz na šega za-
mejskega okolja, po diplomi na
liceju Prešeren je študijsko pot
nadaljevala v Ljubljani, nato je
magistrirala na London School
of Economics. Zaposlena je kot
znanstvena so delavka na Inštitu-
tu za narodnostna vprašanja: v
sklopu inštituta je tudi glavna in
odgovorna urednica znanstvene revije Razprave in gra-
divo, Revije za narodnostna vprašanja.
/ str. 9
IG
D
www.noviglas.eu
Poklon Materi Zemlji
Projekt šestih društev v organizaciji Vesele pomladi v Trstu
  Razstava o cerkvi v Javorci
Pomnik z izjemno
sporočilnostjo
GORICA 
  Javorci na Tolmin-
skem so vojaki pred
100 leti postavili edin-
stven spomenik, izraz globo-
ke želje po miru: leseno sve-
tišče, spominsko cerkev Sv.
Duha. Bogata dokumentarna
razstava Tolminskega muzeja,
posvečena temu najlepšemu
spomeniku prve svetovne
vojne na slovenskem ozem-
lju, je v Kulturnem centru
Lojze Bratuž v Gorici na ogled do 31. januarja
2017. Na odprtju je o njej spregovorila avtorica,
mag. Damijana Fortunat Černilogar (na sliki) .
/ str. 7
V
Pred proslavo 40-letnice 
Mladi o Svetu
slovenskih organizacij
  tefania Beretta, Neža Kravos, Lucija Tavčar, Si-
mon Peter Leban in Matia Premolin nam po-
dajajo svoja razmišljanja o vlogi Sveta sloven-
skih organizacij v današnjem svetu in prihodnosti.
/ str. 3
S
  Dr. Sara Brezigar
Slorija ne
izkoriščamo dovolj
POGOVOR 
Svet okrog nas8. decembra 20162
Povejmo na glas
Oblazinjena trda roka
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec
O financiranju manjšine
  eželni svetnik Slovenske
skupnosti Igor Gabrovec
je v sklopu obravnave
deželnega finančnega zakona
med razpravo v peti stalni komi-
siji deželnega sveta posebej izpo-
stavil vrsto potrebnih dopolnil k
D zakonskemu besedilu. Odborni-ku Torrentiju je Gabrovec pre-dočil dejstvo, da je deželni sklad
za Slovence, ki je nastal na osno-
vi deželnega zakona 26 iz leta
2007, tudi tokrat prazen, kar go-
tovo ni najboljša vizitka glede
aktivnega pristopa deželne upra-
ve do vprašanja razvoja in pro-
mocije slovenske narodne skup-
nosti v Italiji.
V nadaljevanju je deželni svetnik
SSk izpostavil potrebo po okre-
pitvi postavk v korist uvajanju
priznanih manjšinskih jezikov v
javnem šolstvu. Posebej se je Ga-
brovec zaustavil še pri vprašanju
ovrednotenja območja nekdan-
jega taborišča v Viscu.
  ravzaprav nas nedavno objavljen osnu-
tek novega pravilnika lokalne policije,
kot ga je zasnovala zdajšnja tržaška
občinska uprava, niti ni presenetil. Ni prese-
nečenje, da se desna politika rada loteva
reševanja skupnih problemov na zelo odločen
ali celo preodločen način. Vsaj del te politike,
in to kjer koli, kaže namreč nagnjenje do trde
roke oziroma prepričanja, da je samo na ta
način mogoče odpraviti nakopičene družbene
težave. Osnutek novega pravilnika tržaške lo-
kalne policije si je v tem smislu zadal nalogo,
da poskrbi za lepše in bolj urejeno mesto. Od-
straniti velja vse, kar kvari videz in kar ni lépo.
Izpred oči ljudi, se pravi meščanov, velja od-
makniti vse, kar ni prijetno in kar tako ali dru-
gače spodbija občutek, da živimo v več kot spo-
dobnih razmerah in da je naša družba pra-
vična, saj naj bi v bistvu razrešila vsa protislov-
ja: socialnih stisk ni, nesrečnih in obupanih
ljudi ni, vse je torej ena sama sreča. Zato je tre-
ba uvesti visoke denarne kazni za uničevanje
javne lastnine, čemur gotovo ne velja opore-
kati. Višjih denarnih kazni naj bodo nadalje
deležni tisti, ki kadijo ali pijejo alkoholne pi-
jače v mestnih parkih. In končno: beračenje je
za ugledno mesto sramotno, zato naj bodo kaz-
novani vsi, ki dajejo beračem denar oziroma
miloščino. Odprava kajenja in pitja alkoholnih
pijač v parkih bo dober in nujen zgled za otro-
ke, navajajo predlagatelji, za pitje pa, kot pra-
vijo, so na razpolago bari. Ni pa utemeljitve,
zakaj naj bi bilo prejemanje miloščine kaznivo
dejanje, verjetno zaradi tega, ker je najbolj rev-
ne preprosto treba zakriti javnosti, saj sicer
mažejo našo družbeno podobo. Dosti bolj
vprašljivo je seveda kaznovanje tistih, ki bi tem
revnim dali kakšen denar. Tovrstno dajanje po-
moči je škodljivo, ker javno revščino menda
vzdržuje. Pravilnik se pri tem nekoliko omehča
in dovoli darovati nekaj za pod zob, dosledno
pa vztraja pri prepovedi denarne miloščine, ki
naj bi bila v večini primerov porabljena za po-
pivanje. Sploh se pravilnik na vso moč trudi,
da bi dokazal svoj nadvse dober namen, in do-
daja, kako ukrep ne bo veljal za temnopolte
fante, ki na ulicah prodajajo knjige in druge
predmete, ker gre v tem primeru za “ulične
trgovce”. Tudi ne bo veljal za ulične glasbenike,
ker gre v tem primeru za “ulično umetnost”.
Ob vsem tem velja vsekakor dodati, da trenut-
ne razmere v našem razvitem svetu niso ugod-
ne. Problematiki pribežnikov ni in ni videti
konca, poleg tega jim je javno mnenje vsak dan
manj naklonjeno. Razrašča se tudi revščina in
število tistih naših ljudi, ki so v vse večji eko-
nomski stiski. Ne nazadnje bližnja prihodnost
ne zagotavlja kakšnega izrazitega premika na
bolje, ni torej lahko, in to je mogoče razumeti.
A vendar velja sprejemati ukrepe z več občutka
in z upoštevanjem človeških vrednot, ki so
naše največje bogastvo. V nasprotnem primeru
bomo urejali stvari tako, da se bomo vsi skupaj
pomikali v vse bolj mučne ali celo težko zno-
sne razmere.
Janez Povše
P
Za fotografiji smo tokrat izbrali portreta dveh
slovenskih športnikov, ki sta se minuli konec
tedna še posebej izkazala. Nasmejano dekle
je Ilka Štuhec, članica slovenske smučarske
reprezentance, ki trenira z mamo sama in s
slovensko moško reprezentanco, ker ji okolje
ženske reprezentance ni odgovarjalo. Minuli
konec tedna je v Lake Louisu v Kanadi
dosegla dve zmagi v najhitrejši alpski disciplini,
v smuku, kar doselej še ni uspelo nobeni
slovenski smučarki! Samo nekaj dni kasneje
je bila še peta v superveleslalomu, kar
potrjuje, da je v odlični formi.
Na drugi fotografiji pa je Domen Prevc, mlajši
od bratov Prevc, ki je konec tedna na
posamični tekmi v Klingenthalu v Nemčiji
poletel dvakrat čez 140 metrov in dosegel
letošnjo drugo zmago v svetovnem pokalu v
smučarskih skokih, kar je za tako mladega
smušarskega skakalca več kot odlično.
Ilka Štuhec je po prvi zmagi v smuku rekla, da
se počuti “svetovno lepo”, Domen Prevc pa je
po drugi zmagi zase dodal, da je bil
presenečen, ker je imel v zraku občutek, da
bi lahko letel še dlje.
Če je res, da se dan po jutru pozna, smo lahko
tudi v letošnji sezoni tekmovalnega smučanja
precej mirni, saj tudi drugi slovenski smučarji
dosegajo izvrstne rezultate. Na uvodnem
veleslalomu na ledeniku Rettenbach nad
Söldnom je bil namreč Žan Kranjec četrti z
najboljšim dosežkom v karieri. Za nov izvrsten
dosežek pa je minuli teden poskrbel tudi
Boštjan Kline, ki je bil na superveleslalomu v
Val d'Iseru peti.
JUP
FOTOGRAFIJA TEDNA
Prejeli smo (glej gloso Za spravni objem, Primorski dnevnik, 13. X. 2016)
Tridelni odgovor zgodovinarju
Jožetu Pirjevcu (1)
  redragi Jože,
ne zameri mi, da se tako
pozno oglašam in se ti iz
srca zahvalim za vse občutene be-
sede, ki si mi jih namenil. Nisem
odgovorila takoj, ker sem takrat
prav kampanjsko prevajala Tone-
ta Pavčka in mi je bilo naročeno,
naj jim gradivo pošljem čim prej,
ker bi radi dvojezično pesniško
zbirko predstavili že na letošnjem
knjižnem sejmu, če bi se le dalo,
pa se ni. Samo po sebi umevno je
imela zbirka absolutno
prednost pred vsem dru-
gim. Gradivo sem založbi
izročila v domenjenem
času in se ravno pripravlja-
la, da ti pišem, ko sem pre-
jela iz Salerna prve krtačne
odtise antologijske zbirke
Vinka Möderndorferja.
Kar zgrozila sem se, uboge
moje vedno bolj slabovid-
ne oči, ki bodo morale lo-
viti kar se da naglo nadvse
nagajive škrate na 250
straneh z gosto nanizani-
mi pesmimi. No, tudi tokrat sem
dala prednost poeziji in odložila
zahvalo tebi za kakšen teden z iz-
govorom: saj trojni umor lahko
počaka, ni strahu, da ne bi ujela
tega, vsaj doslej, blazno počasne-
ga vlaka in zamudila veličastni –
pompozno najavljeni in propagi-
rani na vse vetrove – zaključek z
dokončno (beri: neizpodbitno)
najdbo krivcev. No, ravno sem se
vdrugič pripravljala, da ti od-
pišem, ko sem vsa trda od mraza
opazila, da centralno ogrevanje
ne deluje, in kajpak zmrzovala ne-
kaj dni, dokler mi serviser ni po-
pravil okvare, vendar sem se tako
zelo premrazila, da sem bila ves
naslednji teden, da ne rečem do
včeraj, vsa prehlajena in zanič,
pravi kup nesreče. Pretežno sem
poležavala in nestrpno čakala, da
mine. In je minilo.
Tvoja nepričakovana glosa z na-
P slovom Draga Jolka me je silnorazveselila, s spomini na našo pe-karno, na mojega očeta, na nas,
ko smo bili – ti še majhen, mi dru-
gi pa mladi in polni pisanih
načrtov in sladkih iluzij, Sežana
pa še žepnega formata, da si jo v
celoti obredel - hišo za hišo - v sla-
bi urici, če se nisi tu in tam preveč
obiral.
Tvoj nasvet Martinu – zelo ume-
sten, da ne rečem nujen, hvala
zanj, le resnica nas bo osvobodila!
–, da gresta v arhive po dokaze, da
meni (!) zamašita... “gobec”. Kaj
lepšega? Ko bi bila samoljubne
sorte, bi se počutila važičko. Še
sanjalo se mi ni, da bi se užalila,
zamera mi sploh ne leži. Vrh tega,
ne pozabi, redno gledam filme
najbolj razkričanih in slavnih so-
dobnih režiserjev, kjer so igralci
po kvaliteti in izbranosti govora
vsaj za deset-dvajset klinov niže
od... precej nedolžnega ali
kmečkega gobca, človek se pač
privadi, ne vztrepeta več kot ne-
koč ob vsakem po nemarnem
izrečenem klincu, jebenti ali go-
flji. Ni kaj, ljudje smo prilagodlji-
vi, še preveč, vso to bolj ali manj
samo prostaško šaro jemljemo že,
kot bi šlo za medmete brez vsake
prave teže ali za nekakšne za neiz-
birčno večino dopadljive okraske.
Ta tvoj – recimo mu negalantni
ali neelegantni, a zelo učinkoviti
– nagovor je prej spravil iz sebe
moje prijatelje in znance kot pa
mene, vajene, odkar pišem, še na
kaj hujšega. V pismu si mi oblju-
bljal – čisto odveč – spravni ob-
jem. Ker za vsako spravo morata
biti vsaj dva sprta ali užaljena, jaz
pa nisem bila niti sprta s tabo in
niti užaljena. Le malce začudena
nad ne ravno izbranim izrazjem,
a veliko bolj presenečena nad...
razveseljivo, a povsem nepričako-
vano gloso, ki si mi jo posvetil, in
se javno pokesal, da
si se poslužil nepri-
mernih besed. Hvala
za obžalovanje, zdi se
mi zelo lepo, narav-
nost zgledno in tudi
precej nenavadno od
tebe. Le tako naprej.
Tudi naši... še nespra-
vljeni, da ne rečem
nespravljivi narodni
spravaši bi se morali
oprijeti te tvoje meto-
de: da se oboji prej
javno pokesajo in ta-
ko rekoč dozorijo za spravo, in
šele nato – kot ti –, če začutijo žel-
jo po spravi, predlagajo spravni
objem. Morda bo kdo kot jaz rekel
predlagatelju, da za spravne obje-
me in poljube morata biti vsaj dva
še (vedno) sprta, kar pa zanj (tudi
zame!) ne velja, ker je že pred
mnogimi leti nehal gojiti zamero
in je hudo, ki ga je med vojno (in
tudi po njej) doletelo, že davno
odpustil, torej ta zadnja formal-
nost – spravni objem – mirne
duše lahko odpade. Edino odprto
vprašanje je, da čim prej pokoplje-
mo na obeh straneh (!) še nepo-
kopane mrtvece in zapremo to
žalostno poglavje vsaj do... na-
slednje vojne, o kateri seveda lah-
ko samo upamo, da je ne bo, in
se v to miroljubno smer trudimo
in prizadevamo.
/ dalje
Jolka Milič
Jože Pirjevec
Spoštovani!
Glede na izjave gospe Diane Koloini o moji osebi  želim
javnost obvestiti, da je glede na sproženi kazenski posto-
pek št. 1943/13 R.N.G.A. gospa Koloini podpisala sle-
dečo izjavo:
“Z ozirom na kazenski postopek št. 1943/13 R.G.N.R. in
glede na pisma, ki sem jih napisala o delovanju Sloven-
skega stalnega gledališča v Trstu in ki so bila objavljena
tudi na spletu, želim izraziti svoje obžalovanje, da sem
užalila go. dr. Lapornik. Zato se ji iskreno opravičujem,
tudi v zavesti, da so bile moje obtožbe neosnovane.”
Denarno nadomestilo, ki sem ga podpisana prejela od
gospe Koloini kot povračilo za meni povzročeno moralno
škodo, sem v celoti nakazala ustanovi C.R.O. - Centro di
Riferimento Oncologico iz Aviana. 
S tem je ta bridka izkušnja zame končana. 
dr. Maja Lapornik 
S 1. strani
Nadutost ne pelje ...
  ato je Renzi doživel velik
poraz.
Ustavne spremembe, ki
bi bile seveda danes nujne, ni-
so bile v prvi vrsti. Volivci s (m)
o mu dali zaušnico, ker je veli-
ko govoril in malo naredil.
Renzi je seveda politik do zad-
nje kaplje krvi, drzen in preme-
ten, kar je pokazal pri vodenju
županstva v Firencah, kjer se je
bolj kot s popravljanjem
pločnikov in jaškov ukvarjal s
pošiljanjem na odpad starejših
političnih predstavnikov, kot je
to pokazal tudi pri prevzemu
stranke Levih demokratov.
Njemu gre tudi “zasluga”, da
Z smo lahko bili po nedeljskemporazu priče veselih obrazovnekaterih politikov, za katere
nismo vedeli več, da so še ak-
tivni, preživeti, kot so. V pri-
hodnjih dneh bomo videli, če
mu bo uspelo ostati na čelu
stranke.
Slovenci smo na referendumu
volili enako kot italijanski
sodržavljani, če že ne enako,
precej podobno.
In so zato smešni danes vsi tisti
veleumi iz naše sredine, ki
nam žugajo s prstom, češ da
bomo že videli, kaj nas čaka,
kot so smešni predvsem tisti iz
naše sredine, ki so v javnih,
varnih službah in na družbe-
nih omrežjih pišejo, da bi se ra-
di izselili v Avstrijo, kjer da je
bolje, ker je zmagal zeleni
predsednik... Ne povedo pa, da
bi sami svoje privilegije radi
nesli s seboj...
Prav ima umirjeni predsednik
Mattarella, ki je po izidu refe-
renduma, na katerem je 60 od-
stotkov italijanskih volivcev,
skoraj 70 odstotkov nas je šlo
na volišča, reklo Renziju glasen
NE, dejal, da je v Italiji demo-
kracija trdna.
Na krajevni ravni bi nas mora-
lo bolj skrbeti, da je Serracchia-
nijeva s svojimi pomagači kot
prva v Italiji ukinila pokrajine,
v katerih smo Slovenci imeli
svoje predstavnike, ki jih odslej
ne bomo imeli več nikjer.
To bi nas moralo skrbeti!
V zadnjem letu je število
novorojenčkov v Italij i
doseglo nov padec.
Nacionalni statistični
institut Istat je naštel
485.780 novorojenčkov,
kar je 3,3 odstotka manj kot
leta 2014 oziroma najmanj
od združitve Italije leta
1861. Istat ugotavlja, da je
“vse manj in manj Italijank
v reproduktivni starosti”, ki
so “vse manj in manj
naklonjene k materinstvu”.
Skoraj 30 odstotkov otrok je
rojenih neporočenim
parom, 9,3 odstotka mater
je starejših od 40 let, več
kot ena petina
novorojenčkov pa ima vsaj
enega starša tujca.
Novo dno
Aktualno 8. decembra 2016 3
Želje, upi in nasveti ob 40-letnici krovne organizacije
Svet slovenskih organizacij v očeh mladih
Stefania Beretta
Svet slovenskih organizacij je
začel delovati leta 1976, to je pred
štiridesetimi leti. V teh letih je
pokazal in se izkazal, da deluje v
duhu krščanskih vrednot, plura-
lizma in demokratične zavesti.
Svetu slovenskih organizacij
želim, da bi širil te vrednote med
mladimi, jih spodbujal in jim nu-
dil nove možnosti v svetu odra-
slih.
Svet slovenskih organizacij
združuje veliko ustanov in
društev, v katerih delujejo oz. bi
lahko delovali mladi. Njim je tre-
ba nuditi prostor, vendar je nuj-
no potebno, da so prisotni tudi
starejši člani, ki jih bodrijo
in jim pomagajo. Priznam,
da poznam nekaj mladih,
ki ne vedo, kaj sta krovni
organizaciji in kakšno pod-
poro nudita društvom, ta-
ko da večkrat razlagam, kaj
sta krovni organizaciji, kaj
so društva itd. Treba bi bi-
lo, da čim več ljudi ve, kaj
sta krovni organizaciji, kaj
je Svet slovenskih organi-
zacij, ker samo tako bo
naša slovenska manjšina v
Italiji lahko rasla in se raz-
vijala. Treba bi bilo ozave-
stiti ne samo prebivalce
slovenske manjšine v Itali-
ji, ampak tudi Slovence v
matični domovini in seve-
da tudi Italijane. Zato Svetu
slovenskih organizacij
želim prav to, da bi povabil
v svojo sredino čim več
mladih, ki pa se bodo ne-
kega dne morali zavedati,
da bodo morali tudi oni prepu-
stiti mesto mlajši generaciji, s
tem pa, da jim bodo ostali še ved-
no ob strani, vendar bodo morali
znati pomagati v pravi meri. Ver-
jemite, ni utopija. Nikakor pa ne
bodo smeli pozabiti na vrednote,
ki jih najdemo v statutu: plurali-
zem, demokratična zavest, avto-
nomija in krščanske vrednote.
Želim, da bi tudi drugi sosednji
narodi spoznali našo manjšino in
našo realnost.
Dragi Svet slovenskih organizacij,
dragi odborniki, člani in vsi, ki
pri tem sodelujete, v štiridesetih
letih ste veliko pripomogli k rasti
naše slovenske manjšine v Italiji,
želim Vam še obilo uspehov.
Hvala za podporo.
Simon Peter Leban
Dragi Svet slovenskih organiza-
cij!
Povabili so me, da ti v imenu
mladih čestitam in ti voščim ob
pomembnem jubileju. Že štiride-
set let je minilo, odkar se je prva
skupina društev odločila, da se
poveže v skupno krovno
združenje. V tem času se je mar-
sikaj pripetilo, ti si rastel in se raz-
vijal s pristopom
novih članic. S svo-
jim delovanjem si
pripomogel h kre-
pitvi slovenske na-
rodne zavesti in
kulturne, socialne,
politične, športne
ter rekreacijske de-
javnosti. Aktivnost
tvojih članic je
spodbudila in pod-
prla proces osamo-
svajanja Slovenije;
zadnjih 25 let pa si
prispeval k ustvar-
janju enotnega slo-
venskega kulturne-
ga prostora s pove-
zovanjem zamej-
stva in zdomstva z
matično domovi-
no.
A da ne bo moj po-
gled uprt samo v
preteklost, ti želim
zdaj izraziti tudi nekaj svojih
pričakovanj in želja. Ob prebiran-
ju 3. člena tvojega statuta, bi ti
svetoval, da v prihodnje nameniš
več svojih moči vzgojnemu po-
dročju; vzgoja mladih generacij
je bistvena za zdravo rast sloven-
ske narodne skupnosti. Menim,
da si morda v teh letih zanemaril
ta vidik, češ da je to naloga tvojih
članic. Vendar ti, dragi SSO,
spričo dejstva, da deluješ v vseh
treh pokrajinah, kjer smo Sloven-
ci zgodovinsko prisotni, lahko
veliko bolje in učinkoviteje odi-
gravaš to vlogo. Odločno si pod-
piral kulturno, zborovsko in
športno aktivnost, morda bi v
prihodnje lahko še kaj več nare-
dil na znanstvenem, socialnem
in družbenopolitičnem po-
dročju.
Ne pozabi na svoje korenine in
na vrednote, iz katerih si zrastel.
Podpiraj pluralizem idej tako
znotraj svojih članic kot z ostali-
mi društvi, ki delujejo v drugi
krovni organizaciji. Enoumje in
odsotnost kritičnega pristopa vo-
dita v narodovo osiromašenje in
duhovni propad. Dialog in skup-
no sodelovanje, ki slonita na
medsebojnem spoštovanju, pa
sta pogoja za zdravo rast vseh Slo-
vencev. Na misel mi prihaja geslo
EU: in diversitate concordia -
združeni v raznolikosti. Tega
načela bi se moral v prihodnosti
še bolj okleniti. Svetujem ti, da bi
poskusil povečati demokratično
raven z uvedbo raznih forumov
in vključitvijo čim večjega števila
članov v proces sprejemanja
odločitev. Krščanska socialna mi-
selnost naj prepleta tvoje delo-
vanje, da bo vsak korak v večjo
Božjo čast in slavo. Krepitev na-
rodne zavesti in skrb za slovenski
jezik naj bosta vedno v ospredju
pri tvojem delovanju.
Dragi SSO, zahvaljujem se ti za
vse dobro, ki si ga do zdaj storil,
in ti iz vsega srca kličem še na
mnoga leta. Bog te živi!
Neža Kravos
Že od konca obvez-
nega šolanja se ze-
lo pogosto
srečujem z
vprašanjem “Česa
si mladi želite”?
Na videz preprosto
vprašanje, ki pa
marsikoga spravi v
škripce – mene tu-
di. V zadnjih razre-
dih višje srednje
šole je tako
vprašanje morda
nekoristno. Čas, v
katerem živimo, od
nas takrat še ne ter-
ja pretirane zrelo-
sti, zato so tudi
naše želje takrat ba-
nalne in se omeju-
jejo le na osebna
zanimanja vsakega
posameznika. Šele
kasneje, ko se oseb-
nostno dovolj raz-
vijemo, smo morda pripravljeni
na odgovor, ki je pa veliko bolj
kompleksen od pričakova-
nega.
Živimo v obdobju, ko fi-
zičnega pomanjkanja ni.
Vse nam je dano in za
večino stvari se nam ni tre-
ba truditi. Izgubljamo pa
vrednote. To se najbolj
čuti pri odnosih. Odno-
sov, ki so nekoč osmišljali
življenja posameznikov,
danes skoraj ni več. Pa ne
govorimo le o verskem ali
družinskem kontekstu -
tudi v družbi se pristni od-
nosi vse bolj izgubljajo. Iz-
gubljajo se skupnosti z isti-
mi ideali in cilji. Najbolj
pa to občutimo v krajih,
kot so delovna mesta. Vsak
dan se srečujemo z zlorabo
in podcenjevanjem svoje-
ga dela. Zato je včasih mi-
sel na odhod za iskanje
boljših življenjskih pogo-
jev edina rešitev, teža take
misli pa ni ravno majhna.
Večkrat nam očitajo, da se ne za-
nimamo dovolj za slo-
venstvo, da ne cenimo
truda svojih predni-
kov, in sprašujejo, za-
kaj ne nadaljujemo
njihovega dela. Razlog
za to ni brezbrižnost,
ki nam jo nekateri pri-
pisujejo. Ohranitev in
razvoj slovenske skup-
nosti v Italiji se nam
zdita samoumevna, saj
smo se z večino pravic
že rodili. Z uporabo
slovenskega jezika v
domačem okolju in v
javnih ustanovah smo
zrasli. Njegova nadal-
jnja uporaba se nam
zdi edini možni razvoj-
ni scenarij.
Tudi želje po poveza-
nosti ne čutimo tako
močno kot v preteklo-
sti. Povezanost je del
nas. Tako v lokalni družbi, ki je
iz leta v leto manj obremenjena
z zgodovino, kot tudi povezanost
z Republiko Slovenijo. Večina iz-
med nas ima z njo že redne stike:
osebne, na področju izo-
braževanja in v drugih ustano-
vah. Slovenijo čutimo za svojo in
že aktivno sodelujemo na ra-
zličnih družbenih področjih.
Vse delo, ki so ga naši predhod-
niki naredili, zelo cenimo in smo
jim hvaležni, da imamo odprtih
toliko možnosti in priložnosti.
Kljub temu pa ostaja naša prva
misel naša prihodnost, ta je
večkrat nejasna in vprašljiva.
Verjamem, da lahko tudi naša za-
mejska skupnost naredi kaj v to
smer. Včasih imam občutek, da
se preveč osredotočamo na svoj
mikrokozmos in lokalne intere-
se, težave širšega območja pa
ostajajo v drugem planu. Morda
potrebujemo širšo vizijo z upošte-
vanjem perečih evropskih in glo-
balnih problematik, saj se z njimi
vsi vsak dan srečujemo. Vredno-
te, ki jih zagovarja SSO, so in bo-
do še naprej aktualne. Če jih pra-
vilno uorabljamo v zdajšnji real-
nosti, lahko dobimo odgovore na
marsikatero vprašanje.
Zato je odgovor na vprašanje,
česa si mladi najbolj želimo, tale:
želimo si stabilnosti, v odnosih
in pogledu na prihodnost. Več
zaupanja in bolj definirane vloge
v družbi, da se v njej lahko
počutimo realizirani.
Matia Premolin
“Ustanovljeno je združenje Svet
slovenskih organizacij, izraz raz-
nolikih potreb in dejavnosti slo-
venskega prebivalstva v deželi
Furlaniji Julijski krajini, v Italiji
in v tujini (...) '”
Mimo je že kar nekaj let od tre-
nutka, ko so ustanovitelji Sveta
slovenskih organizacij predložili
statut z navedenimi stavki in tako
ustanovili eno od temeljnih or-
ganizacij za Slovence v Italiji. V
tistih trenutkih navdušenja in
zvestobe vrednotam pluralizma,
demokratične zavesti, krščanstva
in avtonomije se je začela pot v
smeri ohranjanja in razvoja Slo-
vencev v Italiji s političnega, so-
cialnega, kulturnega, športnore-
kreacijskega, ekonomskega in
znanstvenega vidika. Izbrana pot
ni bila in še vedno ni lahka, a se
je s trudom vseh članstvo razširi-
lo, kar je popeljalo SSO na da-
našnji položaj enakopravnega
predstavnika Slovencev v Italiji.
Opažam vse obširnejše sodelo-
vanje z drugo krovno organizaci-
jo, kar je seveda pozitivno in po-
trebno za našo narodno skup-
nost. Slovenci v Italiji krvavo po-
trebujemo dobre zastopnike za
odprta vprašanja, vse enotnejše v
nastopanju in odločnejše pri zah-
tevanju spoštovanja naših pravic.
To zbliževanje naj vodi v enot-
nost v različnosti, ne pa v slepo
enoumje, saj brez raznolikosti,
kot piše v prvem členu statuta, ni
napredka in bi Svet slovenskih
organizacij izgubil lastno poslan-
stvo. To ne pomeni, da sem proti
smeri združevanja krovnih in od-
prave dvojnikov v spoštovanju
specifik.
V vrstah vodilnih organov Sveta
slovenskih organizacij žal po-
grešam mlade obraze, ki bi lahko
po mojem skromnem mnenju
veliko pripomogli k
posodobitvi pogle-
dov in k tkanju širše
vizije krovne orga-
nizacije. Svet je po-
treben mladih sil,
tako kot smo mladi
potrebni podpore in
svetovanja starejših,
ki so že dolgo let ak-
tivni. Z našo po-
močjo je lahko stra-
tegija za doseganje
zastavljenih ciljev
učinkovitejša in, za-
kaj ne, privlačnejša.
Kalup je postavljen
na solidnih temel-
jih, a treba ga je stal-
no posodabljati in
preoblikovati na
površju, da lahko
res sprejme in pred-
stavlja vse Slovence
našega kulturnopo-
litičnega prostora.
Verjamem, da bo Svetu sloven-
skih organizacij z veliko vne-
mo in dobrimi potezami uspe-
lo se približati ljudem, še po-
sebej mlajšim generacijam.
Podpiram geslo 35-letnice “Iz
zdravih korenin v nove čase”!
Predsedniku in vsem članicam
iskrene čestitke ob tako po-
membni obletnici, ki predsta-
vlja zavidljivo odskočno desko
v prihodnost. Naj postane SSO
res skala, na katero se lahko za-
nese katerikoli pripadnik naše
narodne skupnosti. Jezik ni
dovolj, nujna je narodna za-
vest in identiteta.
Naj živi SSO!
Lucija Tavčar
Dragi SSO!
40 let ni mačji kašelj! Struktu-
ra tvoje hiše je v tem času do-
bro prestala marsikatero or-
jaško burjo, zob časa pa ni
ošibil tvojih krepkih zidov.
Stavba je nastala na trdnih temel-
jih: tvoji arhitekti so imeli jasno
pred sabo, kaj želijo. Zrasel si prav
tu in takrat, ko so ljudje in ideje
potrebovali varno zatočišče.
Obrnjen si proti Jadranu, a ven-
dar tako, da poleti skozi okna
vleče svež vetrc in da je tudi sence
dovolj. Od takrat je minilo že
mnogo let. Staro napeljavo bi bi-
lo morda bolje nadomestiti z
okolju prijaznejšim in dolgo-
ročno koristonosnim geotermal-
nim gretjem, da bomo iz domače
zemlje črpali koristno energijo.
Tudi na zemlji za hišo bi lahko
nasadili zelenjavni vrt, le tako
boš lahko nekoliko bolj samoza-
dosten, bolj usmerjen k trajno-
stnemu razvoju infrastrukture, ki
bo vzor za vse, ki tja zahajajo.
Prav tako bi bilo lepo, da bi ne-
koliko preuredili prostorsko raz-
vrstitev in namenskost sob. Treba
bi bilo porušiti kak zid, da bi lah-
ko zadihali v širšem, odprtem
prostoru. Vrata pa morajo ostajati
odprta za vse vedoželjne. Že v
preddverju bi bilo dobro nekaj
polic nameniti besedi, da se bo
vsak obiskovalec lahko takoj zal-
jubil v dvojino. Ropotarnico je
treba pospraviti: starim vsebinam
se da nadeti nove preobleke in jih
aktualizirati današnjim potre-
bam primerno. Dovolj prostora
je treba najti za mladino, da bo
rada zahajala na tvoje kulturno
igrišče, ki mora hkrati biti
vseučilišče. Le tako bodo znali
najprej popraviti, kar pušča, ko
bodo odrasli, pa bodo sami bo-
gatili in načrtovali tvojo prihod-
nost. Še ostajaj blizu ljudem. Še
jim pomagaj, da bodo želi skupaj
zasajene sadove. Še jim ponujaj
podvige, da bodo lahko zidali in
utrjevali svoje bivanjske prostore.
Še jim dajaj kruha iz svoje krušne
peči. V tvoji topli kuhinji naj se
še naprej gnete, mesi in kvasi, saj
vonj po sveže spečenem kruhu
pomeni dom.
V džungli današnjih ponudb ni
lahko izbrati najbolj primernega
arhitekta in niti ostalih strokov-
njakov, ki jim lahko zaupaš in ki
bodo znali tvojo specifiko ohra-
niti, ob tem pa objekt prilagoditi
standardom današnjega dne. A
vendar, ti posegi so nujni, če
hočeš ostajati varno zavetišče za
nove generacije. To terja pogum!
A verjemi: ostal boš, kdor si, le,
če boš s primernimi restavrator-
skimi posegi znal ovrednotiti
svojo dediščino, in (p) ostati do-
mač vsem, ki živimo ob tebi. Dra-
gi SSO, hvala, ker si naš zvesti
spremljevalec. Vse najboljše!
Neža Kravos
Simon Peter Leban
Stefania Beretta
Lucija Tavčar
Matia Premolin
Kristjani in družba8. decembra 20164
  redi novembra je bila v Me-
stni knjižnici Izola predsta-
vitev knjige Ločiti se … in
potem? Knjigo sta na podlagi iz-
kušenj z ločeni-
mi osebami na-
pisala zakonca
Anna in Alberto
Friso, izšla pa je
v založbi Novi
svet. Na predsta-
vitvi knjige so
sodelovali ured-
nik založbe Dju-
ri Ramač, upo-
kojena socialna
pedagoginja Ne-
va Flajs, gospa
Darja Ličen, pro-
fesorica Ana Jur-
kovič in mode-
ratorka Tatjana
Božič.
Gospod Djuri
Ramač je najprej
predstavil založbo Novi svet, ki
deluje od leta 1964, njen cilj pa
je prispevati k snovanju nove ci-
vilizacije ljubezni, ki temelji na
edinosti človeške družine. Za-
ložba je nastala v okviru medna-
rodnega duhovnega gibanja, ki
ga je ustanovila Chiara Lubich in
skuša odgovarjati na vse pereče
izzive in potrebe sodobnega časa.
V založbi je do danes izšlo več kot
200 knjig. Poleg številnih drugih
publikacij izdaja tudi mesečnik
Novi svet, revija Edinost in kariz-
me pa izide štirikrat letno. Med
knjigami založbe Novi svet so bi-
le večkrat ponatisnjene tiste, ki
se dotikajo življenja družin, na
S primer Ne mešajmo se preveč vprobleme otrok, Cvetoč zakon, Vdvoje, Komunikacija v paru,
Vzgoja za ljubezen.
Djuri Ramač je nato na kratko
podal še vsebino knjige Ločiti se
… in potem? V njej avtorja pri-
kažeta razloge za ločitev, bivan-
jske in čustvene posledice, ki pri-
zadenejo vse vpletene, pomen
socialne mreže, prijateljstva in
osebne ustvarjalnosti v času po
ločitvi. Poudarita, kako pomem-
bno je, da se ločeni starši zaveda-
jo, da so starši za vedno.
Gospa Neva Flajs je povedala, da
so statistični podatki o številu
ločitev resnično skrb vzbujajoči.
Zato se moramo zavedati naše
osebne in skupne odgovornosti
za ločene osebe in družine. “Po-
trebno se je vedno znova pogo-
varjati, iskati
oporo in razu-
mevanje, ne se
izolirati. Predv-
sem ne smemo
teh oseb pusti-
ti samih”, je bi-
la jasna. Svoje
razmišljanje je naslonila predv-
sem na lastne izkušnje z učenci s
posebnimi potrebami in njihovi-
mi starši pri delu v šolski sveto-
valni službi. “Zaradi ločit-
ve najbolj trpijo otroci.
Doživljajo boleče življen-
jske preobrate, celo trav-
me. Ranljivi so, ker so še
brez življenjskih izkušenj.
Tudi za starejše otroke je
ločitev staršev boleča in
največkrat otežuje njiho-
vo odraščanje in osamo-
svajanje. Otroci so naj-
večkrat izključeni iz doga-
janja med starši. Potisnje-
ni so na stran in sploh ne
razumejo, kaj se dogaja. V
svoji praksi sem doživljala
pri otrocih veliko negativ-
nih posledic po razvezi
staršev: strah, zmedenost,
manipulativnost, laganje,
razvajenost, agresivnost,
neuspeh pri učenju in socialnih
odnosih, psihosomatske bolezni.
Ločitev, posebno če jo spremlja
neustrezno vedenje staršev, ki se
ne zmoreta dogovoriti, kaj je za
otroka najbolje, v otroku pov-
zroči globoko izgubo lastne vred-
nosti in veliko nemoč pri
soočanju z običajnimi nalogami
v življenju”, je povedala Neva
Flajs. Tudi če zaradi konfliktnih
odnosov med zakoncema pride
do ločitve, se morata oba zaveda-
ti, da sta starša za vedno. Iti mo-
rata preko sebe in najti moč in
voljo, da sodelujeta v dobro otro-
ka. “Moja izkušnja je, da so bili
starši pripravljeni na sodelovan-
je, če sem se z njimi pogovarjala
spoštljivo in jih sprejemala brez
obsojanja. Ko mi je uspelo, da sta
starša ponovno vzpostavila dia-
log, se je to poznalo tudi pri otro-
ku. Starši, ki bi sami od sebe znali
spoštljivo sodelovati in se z otro-
ki pogovarjati o odnosih med
njimi, so žal v manjšini. Zato me-
nim, da ločeni starši vsekakor po-
trebujejo veliko človeške podpo-
re, včasih tudi strokovne po-
moči, da uspešno preživijo leta
odraščanja svojih otrok. A na
prvem mestu je živ odnos med
osebami, na drugem mestu pa
strokovno znanje. Ločene žene
in možje potrebujejo osebe, ki
jim znajo prisluhniti, sprejeti nji-
hove zgodbe in odločitve brez
obsojanja in z razumevanjem. Le
tako zmorejo obnoviti zaupanje,
da je tudi po ločitvi čas za nov
začetek, za polno življenje, za
prevzem odgovornosti v eni ali
drugi življenjski vlogi”, je dejala.
Večer je z osebnim pričevanjem
obogatila gospa Darja Ličen. Nje-
na zgodba se je globoko dotakni-
la vseh prisotnih, ki so ji bili hva-
ležni za pogum, iskrenost, moč
in vero.
Po tem ko so prisluhnili ubranim
zvokom klavirja, se je med gosti
in obiskovalci razvil zanimiv po-
govor. Strinjali so se v tem, da
ima vsaka družina svojo, poseb-
no pot. V partnerski odnos je po-
trebno zelo veliko vložiti. Ko na-
stopijo težave, moramo narediti
vse, da ostane zveza skupaj, po-
sebno ali tudi zaradi otrok. Pred
ločitvijo ali po ločitvi pa je po-
membno, da nismo sami, da
poiščemo pomoč, prijatelje,
skupnost, strokovnjake, ki nam
prisluhnejo, nas razumejo in ne
obsojajo. Pomembno je, da osta-
nemo starši, kljub neuspeli zvezi
med partnerjema.
Povzela Špela Pahor
Cerkveni in družbeni antislovar (29c)
Č kot ČRKARSKA
PRAVDA (3)
  tej sodobni črkarski pravdi
obstaja še nekaj procesov
spreminjanja jezika. Tu je
še jezikovna mutacija, saj bi bilo
odločno premalo reči temu samo
sprememba. Kdor ima v lasti be-
sede, ima v lasti tudi vesti ljudi in
ima seveda tudi v lasti resničnost.
V Sloveniji sicer še nisem zasledil,
da je tisti, ki se ima roditi le
“spočetveni produkt”, a v Italiji že
pravijo, da gre prav za to. Če pa je
tako, potem je jasno, da ni mo-
goče zagovarjati pravic tistega, ki
se še ni rodil, ampak je samo
spočet, ker produkt pač nima pra-
vic. Sicer pa je tako ali tako upora-
bljena samo beseda “zarodek”, pa
smo na podobnem. Namesto da
bi jasno povedali, da gre za uboj
ali umor nekoga, ki se s tem strin-
ja, se že tako ali tako dolgo časa
uporablja beseda “evtanazija”, kar
bi pomenilo “dobra” ali “lepa”
smrt, vsekakor pa ustrezna tujka
razelektri napetosti, ker itak nihče
v resnici ne ve, kaj pomeni dobe-
sedno, vsakdo pa približno ve, kaj
je njena vsebina, a le približno. Za
nekoga, ki je v komi, ne uporablja-
jo ustreznega medicinskega izraza,
ki bi bil “arelacionalni sindrom”,
kar pomeni, da bolni ne more
imeti odnosov s svojimi bližnjimi,
ker je pač v komi, temveč raje in
uveljavljeno rečejo, da je v “vege-
tativnem stanju” ali da “vegetira”,
da bi tako povedali, kako je nekdo
iz človeka postal le še rastlina, zato
pa ga lahko odstranimo, kakor
odrežemo rastlino s škarjami. Ve-
mo tudi, kako naj ne bi več upo-
rabljali izrazov “mož” in “žena”,
temveč raznorazne druge izraze,
kot recimo “starš 1” in “starš 2”,
prav tako pa uporabljajo raje izraz
“partner” ali kak drug izraz, da ni
razlike med pari, ki so poročeni,
in tistimi, ki živijo skupaj brez po-
roke, ker sta pač obe obliki enako-
vredni. Kaj vse bi lahko še našteli,
a je dovolj jasno razvidno, kako te-
koča je postala ta naša družba,
sploh pa medčloveški odnosi. Če
tako eno besedo zamenjamo z
drugo, potem je resničnost zame-
gljena, vse bolj se izgublja, ljudje
pa se potapljamo, in sicer na vseh
področjih, v svet, ki je vse bolj vir-
tualen, ne pa realen. Gre za svet,
ki je abstrakten in umetno nare-
jen. Kdor ne pozna resničnosti, je
ne more niti ustrezno ovrednotiti,
torej ne more ustrezno ovrednotiti
svojega življenja in tistega, ki ga
V obkroža, ker ga pravzaprav tisto ni-ti ne zanima. Pa seveda to ni letežava mlajših generacij, temveč
smo priče vse več odraslim,
staršem, ki v lastnem stanovanju
neprestano visijo na elektronskih
napravah, danes največ na ta-
bličnih računalnikih in pametnih
telefonih, ki pa kljub svojemu
imenu ljudi v resnici poneumlja-
jo. Da bi, če gremo naprej, do kon-
ca pokopali stari svet, imamo še
eno orodje, ki pa je v tem, da ošibi-
mo izraze, kar seveda vodi v t. i.
“šibko misel” (it. pensiero debole),
ki ima svojega najvidnejšega pred-
stavnika v italijanskem filozofu
Gianniju Vattimu. Izraz narava je
tako iz metafizičnega pojma po-
stal le še izraz okolja. Duša je postal
neki tekoči izraz med roman-
tičnim in new agevskim, vsekakor
pa bolj predstavlja neki sentimen-
talizem, nikdar pa neke človekove
duhovne in racionalne notranjo-
sti. Tudi ljubezen ne pomeni več
želeti zlasti dobro drugega ali po-
polne podaritve, temveč je prav ta-
ko postala bolj čustveni vzgib in
traja vse, dokler nekaj čutimo, do-
kler je “feeling” ali “kemija”. Izra-
za “dobro” in “zlo” sta izgubila
svojo objektivno razsežnost, zato
pa tudi pravo vsebino, danes pa ta-
ko predstavljata le še posamezni-
kovo pojmovanje enega ali druge-
ga, ker sta postala nekaj povsem
subjektivnega in subjektivistične-
ga. Zelo dobro je to v svojem Le-
viatanu pojasnil nominalistični fi-
lozof Thomas Hobbes (1588-
1679): “Dobro in zlo sta imeni, ki
pomenita naše apetite in naše
averzije”. Gre torej za tisto, kar kdo
mara in kar kdo ne mara, to je to.
Izrazi tako postanejo prazne poso-
de, ki jih vsakdo napolni po mili
volji. Zame je tako splav zlo, zate
je dobro. Ošibiti izraze pomeni
hkrati tudi ponižati, a seveda ne
ponižamo izrazov. Izraz nosi s se-
boj socialno stigmo, ki gre onkraj
samega pomena in udari tistega,
ki izraz uporablja. Tako potem be-
sede “avtoriteta”, “družina”, “sra-
mežljivost” nosijo s seboj naspro-
tovanje, posmehovanje, po-
hujšanje, zmrdovanje in še kaj. Ta-
ko je s temi zadevami, zagotovo pa
bomo eno od prihodnjih epizod
morali nameniti še tistemu, kar so
na pogorišče te jezikovne vojne
postavili tisti, ki so samo vojno
sprožili.
Andrej Vončina
Mestna knjižnica Izola
Predstavitev knjige Ločiti se …
in potem?
  G. Anton Bedenčič
Pripadnost slovenski župnijski skupnosti 
je izrednega pomena za narodni obstoj
POGOVOR 
40 let duhovniškega poklica v
župniji Repentabor je za g. Tone-
ta Bedenčiča pomemben življen-
jski mejnik. Pušča v njem izredne
sledi, izkušnje in občutke.
“Moja duhovniška pot je močno
povezana s celotno tržaško stvar-
nostjo: šola, skavti, mladinske
skupine, vodenje openskega de-
kanata in zdaj še služba škofove-
ga vikarja”, nam je povedal v in-
tervjuju, ki smo mu ga ponudili
zato, da bi razčlenil tako pomem-
bno obletnico.
“Še posebej pa moram poudariti
dolgoletno službo upravitelja
Marijanišča. Še posebej je bilo
naporno ob prenovi. Marsikaj je
na Opčinah ekonomsko propa-
dlo, tudi druga škofijska ustano-
va na Opčinah. Marijanišče pa še
vedno obstaja. Nekateri mislijo,
da je obstoj Marijanišča sam po
sebi umeven. Pa ni tako. Prav vo-
denje te ustanove je velik napor.
Delo v župniji pa je drugačno.
Lahko rečem, da je v mojem
življenju prav delo v župniji pu-
stilo največjo sled. Zakaj? V žup-
niji se srečuješ z ljudmi, od roj-
stva do smrti. Z njimi si povezan,
z njimi se veseliš in tudi trpiš.
Krog ljudi, s katerimi se srečuješ,
je širši od ožje krščanske skupno-
sti. Obdržati z njimi stik in sode-
lovanje je zelo pomembno za
vzdušje celotne skupnosti na po-
dročju župnije. Seveda pa je na-
jlepši del mojega dela v župniji z
ožjo skupnostjo. To so tisti člani
naše verske skupnosti, ki to skup-
nost čutijo kot Jezusovo skup-
nost. Ponosni so, da so kristjani,
in se zavedajo, kako velik pomen
ima župnija za versko rast in rast
moralnih vrednot vsakega člove-
ka. Smo slovenska manjšina na
Tržaškem. Zato je pripadnost slo-
venski župnijski skupnosti tudi
izrednega pomena za narodni
obstoj. V vsem tem obdobju sem
imel čudovite sodelavce. Z njimi
smo soustvarili čudovite stvari.
Koliko zvestobe in požrtvovalno-
sti. In to do zadnjega diha. Sku-
paj smo se ob delu tudi človeško
oblikovali. In prav iz te medse-
bojne izkušnje je rasla tudi tista
prava praktična vera, ki je rojeva-
la in še rojeva. Rojeva bogate sa-
dove. Ko se kraški človek ogreje,
je morda malo trd, toda je tako
prijetno topel”.
Kako se spominjate začetnega
obdobja v župniji Repenta-
bor?
Sem član salezijanske družbe Ja-
neza Boska. Po želji škofa Santina
so me naši predstojniki poslali na
Tržaško za kakšno leto. Sedež
naše skupnosti je namreč v Ma-
rijanišču. Skupaj z g. Pohajačem,
ki je bil tu že peto leto, sva začela
novo obdobje. Tako sem se prvi
dve leti popolnoma posvetil delu
z mladimi. Da bom kdaj postal
župnik na Repentabru, se mi ni
še pred pol leta poprej niti sanja-
lo. In zgodilo se je. G. Žele se je
odpovedal župniji. Po nekaj me-
secih nadomeščanja sem prevzel
župnijo v upravo.
Utrjena cerkev se mi je zdela kot
zapuščena in zaprašena enkratna
lepotica Krasa. Ko sem odprl vra-
ta, so me sprejeli pogledi, polni
pričakovanja in upanja. Takoj
sem začel delati z mladimi in nji-
hovimi družinami. Lahko rečem,
da je bilo takrat lažje kot danes.
Ustanovili smo skavtske skupine,
otroški in mladinski zbor, imeli
poletne počitnice, družinske izle-
te. V teh letih sta bili uresničeni
dve dejavnosti, ki sta mi zelo pri
srcu. Praznik Velikega šmarna je
postal osrednji dogodek z versko,
kulturno, družabno vsebino. V
to delo je vključena celotna žup-
nija. Praznik je postal prepozna-
ven in privablja množice ver-
nikov.
Drug tak dogodek je poveza-
va s tistim delom naše nek-
danje župnije, ki je ostal v
Sloveniji. Začelo se je ob od-
piranju meje za božično pol-
nočnico. Potem je to preraslo
v širše sodelovanje.
Z druge strani pa je Tabor ka-
zal propadajočo lepoto. Koli-
kokrat sem prva leta sam ho-
dil po strehi in sam s cemen-
tom ali malto zalival luknje
na strehi, ki je vsepovsod
puščala. Zapuščenost Tabra
se je videla še posebno na
zvoniku. Dve veliki rešeliki
sta rastli na vrhu zvonika. Z
alpinistom Teom Durnikom
sva splezala na zvonik in po-
sekala ti dve drevesi. In po-
tem se je začelo. Obnova srenjske
hiše, župnišča, cerkve, obzidij. Po
40 letih ni enega dela Tabra, kot
je bil prej. Vse je novo, pa vendar
se zdi staro. Mnogi mladi možje
so takrat žrtvovali dneve in ure
pri vsej tej obnovi. Nekateri so že
šli po zasluženo plačilo k Bogu.
Z drugimi delamo še naprej.
Kako se je v tako dolgem raz-
dobju spremenila repenta-
brska verska skupnost?
Repentabrska skupnost se je v 40
letih zelo spremenila. Če bi bil tu
samo dve ali tri leta in bi se po
35 letih vrnil, bi je skoraj ne spoz-
nal. Spremenilo se je prebival-
stvo. Tedaj je bilo malo italijan-
skih sodržavljanov. Zadnja leta se
je število zelo povečalo. Ko sem
prišel, ni bilo ločenih družin,
morda katera civilna. Danes je
kot v mestu. Otroci in mladina
so bili tedaj zelo povezani.
Društev, posebno športnih, ni bi-
lo veliko. Zato so se družili. Imeli
so več časa za spontano druženje
in prijateljevanje. K šmarnicam
in verouku so hodili peš in se
družili pred njimi in po njih na
poti domov. Danes ni časa. Otro-
ke vedno pripeljejo z avtom in ta-
koj tudi odpeljejo. Toliko je ak-
tivnosti! Otroke prevažajo z ene
do druge dejavnosti. Še celo ve-
rouk postaja odveč. Pač to je
odraz sodobnega časa. Poudarek
je na gibalnem razvijanju telesa,
na oblikovanje osebnosti in du-
hovnosti pozabljajo. Zato je toli-
ko praznine. Zato mladi iščejo
pozabo v alkoholu, drogah,
računalniški in internetni zasvo-
jenosti. Če se ne oblikuje zdrava
osebnost z duhovno osnovo, po-
tem so vse dejavnosti vržene v
sod brez dna. Kljub tem težavam
lahko rečem, da se pri nas še
držimo nad vodo. Skupnost se še
vedno v lepem številu zbira ob
nedeljskem bogoslužju. Čuti se
pa odsotnost mladih po birmi.
Večina jih je v športu in imajo
tekme. Tudi pri nas mnoge mla-
de družine čutijo nedeljska
srečanja kot breme. Prav tako ve-
rouk. Breme tradicije. Ni želje in
zavesti, da bi vzgajali mlade v ve-
ri, zreli in osebni. To bo v prihod-
nje imelo velike posledice za
našo skupnost. Ko kristjanu ni
vera – Bog na prvem mestu, po-
tem človek nehote v svoje
življenje postavlja nove idole in
nove človeške bogove.
/ str. 12
IG
Foto IG
Kristjani in družba 8. decembra 2016 5
  Dvojni praznik pri Marijinih sestrah čudodelne svetinje
Milostnih 60 let redovnega poklica
sestre Imakulate Šturman
GORICA 
  adnji konec ted-
na v novembru
so se Marijine se-
stre v Gorici praznično
spomnile drugega Ma-
rijinega prikazanja sveti
Katarini Laboure (1806-
1876). Dne 27. novem-
bra 1839 se je namreč
znana usmiljena sestra
sv. Vincencija Pavelske-
ga skrivnostno srečala z
Božjo Materjo: sama
Marija ji je naročila, naj
da izdelati svetinjice s
podobo in napisom, ki
je marsikomu že postal
priljubljena molitev:
“O Marija, brez madeža
spočeta, prosi za nas, ki
se k tebi zatekamo”. Ta
datum zato pomeni ne-
kak rojstni dan “čudodelne sve-
tinje”. Gre za podobico, ki je v
srcih katoličanov po vsem svetu
utrdila vero v skrivnost Marijine-
ga brezmadežnega spočetja ter z
razmahom družb in občestev, ki
se zgledujejo po Jezusovi materi,
sploh močno okrepila marijan-
sko duhovnost.
To znamenje je postalo “del naše
zgodovine”, je pri maši na pred-
večer praznika, 26. novembra, v
kapeli doma Marijinih sester na
Korzu Italija v Gorici povedal
mašnik, škofov vikar za slovenske
vernike Karel Bolčina. Čudodel-
no svetinjico je nosil že kot otrok.
Z
Sam predmet ni čudodelen, je
dejal, je pa “znamenje Božje mi-
losti in navzočnosti - prek Marije
- med nami”. To znamenje je bilo
dano “za rešenje naših duš in te-
les”. Praznovanje je bilo obenem
priložnost za molitev za Marijine
sestre, za vse člane velike družine
sv. Katarine Laboure, da bi “znali
brati Gospodovo navzočnost v
znamenjih časa in v dogodkih te-
ga sveta”. Bog daje ljudem zna-
menja, s katerimi nudi možnost
in moč, da bi prišli do resnice.
Znamenje samo po sebi ni resni-
ca, temveč znamenje, ki priklicu-
je resnico, je poudaril mašnik
med homilijo. Čudodelna svetin-
ja ne dela čudežev, “temveč nam
Gospod preko nje pravi, naj ga
ljubimo, gledamo, častimo, naj
hodimo za Njim”. Čudodelna
svetinja naj nam bo vedno opo-
zorilo, da ne pripadamo sebi,
ampak Bogu; “da nismo drug
drugemu gospodarji ali sužnji,
temveč vsi med seboj sestre in
bratje”, je še povedal g. Karel pri
maši, ki je kronala celodnevno
češčenje Najsvetejšega.
Dan kasneje, 27. novembra, so se
sestre in oskrbovanke spet zbrale
okrog oltarja; pridružile so se jim
tudi sestre iz Ljubljane (med nji-
mi provincialka s. Slavica), da bi
se skupaj Bogu zahvalile za 60 let
redovnega življenja s. Imakulate
Šturman. To je tudi 60 let službe
Bogu, 60 let dela, žrtev in moli-
tev za ljudi na naši zemlji. Sv.
mašo je daroval g. Peter Žakelj, la-
zarist z Mirenske-
ga Grada. Ob prvi
adventni nedelji
je navzoče nago-
voril, naj bodo v
pričakovanju na
Gospodov prihod
čuječi kot Marija,
ki je vse budno
sprejemala in
živela v zaupanju
v Boga. Tako naj
tudi mi ne skrbi-
mo za prihodnost
ali se obremenju-
jemo s preteklo-
stjo. Sedanje
življenje izročimo
v Božje roke! Po
maši so se sestre
in mašnik zbrali
ob slovesno
obloženi mizi,
kjer je jubilantka s. Imakulata v
domačem vzdušju pripovedovala
dogodke iz svojega življenja v Go-
spodovi službi.
Goriška skupnost in celotna
družba Marijinih sester je Bogu
iskreno hvaležna, da ji je “poda-
ril” s. Imakulato. Sosestre, pa tudi
vsi, ki jo poznamo in globoko ce-
nimo, ji želimo, da bi še naprej
in z vedno večjo ljubeznijo
služila Gospodu po zgledu naše
skupne Matere Marije. Ker s. Ima-
kulata zelo rada moli za vse znan-
ce, dobrotnike in sploh vse ljudi
na Goriškem, so njene molitve
deležni prav vsi.
Po jubilejnem letu
Pismo, ki nakazuje pot
Cerkve v prihodnje
   rančišek želi vsem, ki
bodo brali to apostol-
sko pismo, usmiljenje
in mir”. Tako se začenja apostol-
sko pismo Misericordia et mise-
ra, ki je izšlo dan po zaprtju sve-
tih vrat v baziliki sv. Petra - in to-
rej ob koncu izrednega svetega
leta usmiljenja. Kot je poročal
Radio Vatikan, ga je v tiskovnem
uradu Svetega sedeža predstavil
predsednik Papeškega sveta za
pospeševanje nove evangelizaci-
je msgr. Rino Fisichella.
Usmiljenje predstavlja bitnost
Cerkve
Da bi razumeli, ali je jubilej do-
segel želeni uspeh, je treba vzeti
v roke apostolsko pismo Miseri-
cordia et misera – Usmiljenje in
usmiljenja potrebna, je zatrdil
msgr. Fisichella in navedel bese-
de iz začetka dokumenta:
“Usmiljenje namreč ne more bi-
ti nekakšen oklepaj v življenju
Cerkve, ampak predstavlja njeno
bitnost, ki razodeva in dela oti-
pljivo globoko resnico evangeli-
ja. Vse se razodeva v usmiljenju;
vse se rešuje v Očetovi usmiljeni
ljubezni” (Mm 1). Papež
Frančišek, izhajajoč iz evangel-
jskega prizora, ki pripoveduje o
srečanju med Jezusom in
prešuštnico (glej Jn 8,1-11), na-
kaže pot Cerkve v prihodnje, da
bi lahko bila vedno bolj orodje
usmiljenja v odnosu do vseh,
brez izključevanja nikogar.
Misijonarji usmiljenja ohranjajo
svojo službo
Apostolsko pismo izpostavlja
dva stebra, ki ju zahteva usmil-
jenje: da ga obhajamo in da ga
živimo. Pri tem papež poda ne-
“F kaj pastoralnih smernic, ki lah-ko pomagajo pri načrtovanjuživljenja krščanskih skupnosti.
Na prvem mestu je obhajanje
usmiljenja. Pomembna novost
je, da je papež Frančišek misijo-
narjem usmiljenja podaljšal
službo, “da bi še ostala do nadal-
jnje odločit-
ve kot kon-
kretno zna-
menje, da je
milost jubi-
leja na vseh
koncih sve-
ta še naprej
živa in
učinkovita”
(Mm 9).
Delovanje
misijonar-
jev usmil-
jenja je
namreč bi-
lo v jubileju
zelo rodo-
vitno.
Več mesta za Božjo besedo
Papež poudarja pomembno vlo-
go Božje besede, ki naj bi v pa-
storalnih načrtih dobila večje
mesto: “Primerno bi bilo, da bi
vsaka skupnost na eno od nedelj
bogoslužnega leta obnovila zav-
zetost za širjenje, poznavanje in
poglabljanje Svetega pisma; ta
nedelja bi bila povsem po-
svečena Božji besedi, da bi razu-
meli neizčrpno bogastvo, ki pri-
haja iz tega nenehnega dialoga
med Bogom in njegovim ljud-
stvom” (Mm 7).
Svetovni dan revnih
Še en steber, ki ga izpostavlja
apostolsko pismo, je “živeti
usmiljenje”, pri čemer je izpo-
stavljen socialni vidik, tesno po-
vezan z usmiljenjem. “Ne
zadržujmo ljubosumno samo
zase, kar smo prejeli”, zapiše pa-
pež. “Naučimo se to deliti s
trpečimi brati, da jih bo podpi-
rala moč Očetovega usmiljenja.
Naše skupnosti naj se odprejo,
da bodo dosegle tiste, ki živijo
na njihovem ozemlju, da bo do
vseh s pomočjo pričevanja ver-
nikov dospela Božja nežnost”
(Mm 19). Frančišek zato predla-
ga obhajanje svetovnega dne
revnih.
Splav
V apostolskem pismu je še veli-
ko izjemno zanimivih točk, saj
pismo govori tudi o družini, in-
dividualizmu, smrti, revščini in
drugih temah. Največ pozorno-
sti je gotovo vzbudila novost gle-
de splava. Sveti oče je na veliko
in široko govoril o spovedi kot
zakramentu, ki “mora najti
osrednje mesto v krščanskem
življenju”. Zato je duhovnike
povabil, naj se skrbno pripravijo
na službo spovedovanja, ki je
“resnično duhovniško poslan-
stvo”. Prosil jih je, naj radi vse
sprejemajo, naj skrbno pomaga-
jo pri premisleku o storjenem
zlu, naj bodo jasni pri predsta-
vitvi moralnih načel, pa tudi,
naj bodo “priče očetovske
nežnosti kljub resnosti greha” in
velikodušni pri podeljevanju
Božjega odpuščanja. “Naj bo tu-
di duhovnik v spovednici veli-
kodušnega srca, vedoč, da ga
vsak spovedanec spominja na
to, kar on osebno je: grešnik, a
služabnik usmiljenja”. Ni zako-
na ne zapovedi,
ki bi onemo-
gočila Bogu, da
znova objame
sina, ki se vrača
k njemu s priz-
nanjem, da je
pogrešil, a se je
odločil, da začne
znova, še piše
papež. Da se ne
bi med prošnjo
po spravi in
Božjim od-
puščanjem po-
stavila nobena
ovira, je sveti
oče podelil
vsem duhovnikom “dovoljenje,
da dajo odvezo vsem, ki so
izvršili greh splava. Kar sem po-
delil omejeno za čas jubileja, se
zdaj razširi na ves čas, čeprav bi
temu kaj nasprotovalo. Na vso
moč bi rad poudaril, da je splav
težak greh, ker konča nedolžno
življenje. Enako močno pa mo-
rem in moram potrditi, da ni
nobenega greha, ki ga ne bi mo-
glo doseči in ga uničiti Božje
usmiljenje, ko najde spokorjeno
srce, ki prosi za spravo z
Očetom. Vsak duhovnik naj za-
to postane vodnik, podpora in
tolažba pri spremljanju spove-
dancev na tej poti posebne spra-
ve” (Mm 12).
V jubileju je v Rim prišlo 21 milijonov
romarjev
Na tiskovni konferenci ob predstavitvi apostolskega pisma
Misericordia et misera je msgr. Rino Fisichella predstavil
tudi statistične podatke v zvezi s svetim letom. Jubileja v
Rimu se je udeležilo 21.292.926 romarjev iz 156 držav.
“Zares lahko rečemo, da nas je obiskal svet”, je dodal msgr.
Fisichella. Na osnovi podatkov iz največjih škofij po svetu
ocenjujejo, da je v jubileju po vsem svetu prestopilo sveta
vrata med 700 in 850 milijonov vernikov. Temu številu je
treba dodati še velika svetovna svetišča, ki so v povprečju
registrirala tri milijone vernikov. Na primer, marijansko
svetišče v Krakovu je obiskalo pet milijonov katoličanov,
gvadalupsko Marijino cerkev pa 22 milijonov romarjev. Msgr.
Fisichella je zatrdil, da je vsega skupaj po vsem svetu sveta
vrata prestopilo od 900 do 950 milijonov vernikov.
Imenovan novi narodni voditelj
Misijonskega središča Slovenije
Prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov kardinal
Fernando Filoni je za petletno obdobje, od 26. oktobra 2016
do 25. oktobra 2021, imenoval
g. Matjaža Križnarja za novega
voditelja Papeških misijonskih
družb v Sloveniji - Misijonskega
središča Slovenije (MSS).
Slovenski škofje so se zahvalili
dosedanjemu ravnatelju MSS g.
Stanetu Kerinu,  ki  je to
odgovorno službo opravljal 10
let. Naj njegovo delo rodi bogate
sadove in naj ga Božji blagoslov
spremlja na novih poljanah
svete Cerkve.
Matjaž Križnar je bil posvečen v duhovnika 29. junija 1991.
Svojo prvo pastoralno službo je opravljal v Novih Fužinah,
nastajajoči župniji z mnogimi mladimi družinami. Med leti
1994 in 1995 je nadaljeval službo kaplana v Semiču, leta
1996 je bil poslan v župnijo Mokronog za župnika, nato v
župnijo Zagorje ob Savi. Zdaj je župnik v župniji Jarše.
Višarski dnevi mladih
Rafaelova družba vabi mlade iz domovine, zamejstva in po
svetu na Višarske dneve mladih od 28. do 30. decembra. Čez
dan se bodo udeleženci skupaj družili, smučarji bodo “kurili”
energijo na smučišču Svetih Višarij, nesmučarji pa na
svežem zraku ob prelepem razgledu v objemu gorskih
vršacev.
Oba večera bodo preživeli na toplem v Ehrlichovem domu,
kjer bodo prisluhnili dvema gostjama.
Z njimi bosta pevka ljudskih pesmi Bogdana Herman, ki bo
predstavila Avtentično slovensko narodno pesem, in
zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch, ki bo spregovorila o
Slovenskem višarstvu in dr. Lambertu Ehrlichu.
Proti Višarjam se bodo z avtomobili odpeljali v sredo zjutraj,
program pa se bo končal v petek po kosilu. Predviden
prispevek za nastanitev, hrano in večerni program z gosti je
40 evrov.
Dodatne informacije in prijave na tel.: +386 (0)1 438 30 50
ali po e-pošti: rafaelova. druzba@siol. net.
Klub krščanskih izobražencev Koper vabi
na adventne večere
Klub krščanskih izobražencev vabi na tradicionalne
adventne večere 14. in 21. decembra 2016 ob 19. uri v
rotundi bl. Elija (veroučna šola, Dijaška ulica) v Kopru. Prvi
večer je že bil 7. decembra, posvečen spominu na zakonca
Vuk iz tržaške ulice Rossetti. Gost je bil tržaški časnikar in
publicist Martin Brecelj. Pogovor je vodil prof. zgodovine Tino
Mamić.
Drugi večer, 14. decembra, bo imel naslov Upanje in veselje
v temnem času. Gost bo stolni župnik dr. PRIMOŽ KREČIČ.
Ko je dovolj očitno, da se podirata družba in civilizacija, v
kateri smo živeli, se bomo vprašali, kakšna so hrepenenja
in iskanja ljudi v tem času. Ob doživetju usmiljene bližine in
pomoči se v človeku porodi upanje, da je pot naprej in da
sta oseba ter skupnost, ki to omogočata. Vendar to odločitev
pogosto ovira človeški napuh, ki ovira srečanje in izročitev.
Ko pa se zgodi ta dar in ko mu že gremo naproti, nas preplavi
veselje, včasih so to tudi solze veselja.
Tretji večer bo 21. decembra. Gost bo frančiškan p. MARJAN
ČUK (OFM), teolog, ki je končal podiplomski študij zakonske
družinske terapije. V okviru Družinskega centra Sveta Gora
je bil terapevt in supervizor. Vodi zakonske skupine, skupino
za razporočene, sodeluje pri različnih predavanjih in
programih za zakonce in družine.
Vstop je prost.
Kratke
27. novembra 2016, v kapeli goriških Marijinih sester; s. Imakulata (šesta z leve)

Goriška 8. decembra 2016 7
  Razstava ob 100-letnici cerkvice v Javorci
Trajen pomnik z izjemno
sporočilnostjo
KCLB 
  dinstven spomenik miru
in simbol složnosti je lese-
no svetišče, spominska
cerkev Sv. Duha, ki so jo postavili
vojaki v Javorci nad Tolminko,
na obrobju soškega bojišča. Po-
svečena je bila 1. novembra
1916. Točno sto let in mesec dni
kasneje so v Kulturnem centru
Lojze Bratuž odprli bogato doku-
mentarno razstava o tem na-
jlepšem spomeniku 1. svetovne
vojne na slovenskem ozemlju, ki
jo je pripravil Tolminski muzej.
Na odprtju je po pozdravu pred-
sednice centra Franke Žgavec in
po glasbenem utrinku, ki ga je
podarila harfistka Doralice
Klainscek iz razreda Tatiane Do-
nis na SCGV Emil Komel, naj-
prej povedal nekaj misli g. Ales-
sio Stasi, ki je tudi prinesel poz-
drav goriškega nadškofa Redael-
lija. “Cerkev je zgrajena na
trdnih temeljih, na skali, je pa
zgradba večinoma lesena. Neka-
ko kot mir, ki je močna vredno-
ta, hkrati pa tudi krhka. Stalno
jo moramo vzdrževati, prav tako
kot cerkev v Javorci, ki je potreb-
na stalnega vzdrževanja”.
Avtorica razstave mag. Damijana
Fortunat Černilogar je s pono-
E
som povedala, da ji je uspelo naj-
ti bogato gradivo od vnukov
snovalca cerkve, dunajskega
umetnika in arhitekta Remigiusa
Geylinga, ki sta dediščino tudi
predala Tolminskemu muzeju v
trajno last. Na razstavi tako izpo-
stavljajo izvirno družinsko gra-
divo, tudi načrte svetišča v sece-
sijskem slogu, ki so v Gorici
prvič predstavljeni širši javnosti.
Na ogled je maketa, ki jo je izde-
lal domačin Janko Rutar kot di-
jak srednje lesarske šole iz Nove
Gorice. Izjemen eksponat je pro-
totip častnega stola iz cerkve, ki
ga je načrtoval Geyling, izdelal
pa južnotirokski rezbar Anton
Perathoner, ki je bil kot vojak
vpet v gradnjo spominskega ob-
jekta. Razstava je nastala v sode-
lovanju z oblikovalkama Natašo
Kolenc in Urško Vrtovec, je še
povedala njena avtorica. Cerkev
je nastala v vojnem času, zgraje-
na je bila leto po začetku soške
fronte, v času, ko je na tej fronti
padlo največ vojakov. Prav so-
borci so želeli postaviti trajen
pomnik za naslednje rodove.
Zgradili so ga vojaki 3. gorske
brigade 15. avstro-ogrskega kor-
pusa. V notranjosti cerkve so na
stenah vžgana imena 2565 pa-
dlih avstro-ogrskih vojakov: ime-
na so vžigali kar tri mesece. “Na
izjemen način so se oddolžili so-
borcem”. Posebnost objekta je
tudi zunanjost: na stenah so iz-
delani grbi 20 avstro-ogrskih
dežel, na pročelju je skupni av-
stro-ogrski grb z napisom Pax.
Že leto po začetku bojevanja so
si torej vojaki močno želeli miru.
Cerkvico so zgradili s prostovol-
jnimi prispevki, v svojem pro-
stem času, prostovoljno.
Delali so dobrih šest me-
secev. Kraj je bil tudi ob-
streljevan, toda objekt ni
bil nikdar poškodovan.
Tja so tudi kasneje radi
zahajali vojaki različnih
narodnosti, od
Madžarov, Čehov, Slova-
kov, Slovencev, Hrvatov,
Bosancev, Rusinov ipd.,
pa tudi različnih veroiz-
povedi, katoličani, pra-
voslavci, judje, muslima-
ni, ateisti. “Vsak je na
svoj način v tej cerkvi
iskal notranji mir in to-
lažbo”. To je zato res iz-
jemen pomnik, ki se je
ohranil sto let in za kate-
rega moramo še naprej
skrbeti, je dejala Damijana For-
tunat Černilogar. Ker je zgrajen
pretežno iz lesa, je potreben ne-
prestanega vzdrževanja: prve re-
stavratorske posege so že leta
1934 opravili italijanski vojaki;
med drugim so dodali pomen-
ljiv napis v latinščini, ki pravi, da
sovraštvo ne seže prek pepela
umrlih. Druga večja - in zelo po-
trebna - prenova je sledila v letih
1980-82, tretja pa po potresu leta
1998, ki je trajala vse do leta
2005. Letos so restavratorji spet
stopili v objekt in v notranjosti
osvežili barve; osnovne modra,
črna, siva, bela in zlata takoj
prevzamejo vsakega obiskovalca.
Izjemna sporočilnost objekta je
ta, da se je treba za mir boriti, je
sklenila avtorica razstave. Cerkev
je potrebno vzdrževati, “pa tudi
mi sami se moramo truditi, da
ohranimo mir”. / DD
Četrta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Med levi in čarobnimi
klobuki
  rvi, jesenski niz štirih Pra-
vljičnih uric v Feiglovi
knjižnici na Verdijevem
korzu v Gorici se je končal v po-
nedeljek, 21. novembra 2016.
Kljub neprijaznemu vremenu se
je v mladinski sobi zbralo lepo
število malih poslušalcev, kate-
rim je mladi dramaturg in igralec
Anže Virant, že nekajkrat gost teh
srečanj s pravljico, želel prikazati,
kako izgleda pripovedovanje v
slogu japonskega kamišibaj gle-
dališča (papirnate drame), ki je
imelo največji uspeh od 20. do
50. let prejšnjega stoletja in so ga
uporabljali ulični pripovedovalci
zgodb ob slikah na malih lesenih
odrih. Zdaj se ga poslužujejo v ne-
katerih šolah na Slovenskem za
spodbujanje likovne in literarne
ustvarjalnosti. Virant je izbral dve
pravljici sodobnih slovenskih av-
P torjev, Zgodbo o levih in levčkihLojzeta Kovačiča (1928-2004) inzelo znano Moj dežnik je lahko
balon, ki jo je napisala Ela Peroci
(1922-2001); ta pravljična zgodba
se včasih pojavlja tudi v drama-
turški priredbi kot gledališka igra.
Virant je pripoved razvijal ob sli-
kah, ki jih je razmikal, tako da so
si sledile na malem odru. Škoda,
da je prehitro
pripovedoval
o dogo-
divščinah, v
katerih so bili
protagonisti
oče lev in sin
levček ter de-
klica Jelka, ki
jo je rumeni
dežnik pone-
sel kot balon
nad strehe be-
le Ljubljane v
prečudno
deželo čarob-
nih klobukov.
Očitno je bilo, da vsi malčki – ne-
kateri so iz mešanih družin in ne
obvladajo slovenskega jezika – ni-
so mogli slediti vsebinama in za-
to so bili bolj raztreseni kot sicer.
Pravljične urice, ki so vselej do-
brodošla priložnost za obisk
knjižnice in izposojo imenitno
ilustriranih otroških knjig, se bo-
do v Feiglovo knjižnico vrnile po
prazničnih dneh v novem letu,
januarja 2017.
IK
Božično voščilo Kulturnega centra Lojze Bratuž
“Tiha noč in blažen mir”
  ad sto mladih iz cele Go-
riške, od Nabrežine do
Dornberka, se na pobu-
do Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž, pripravlja na božični kon-
cert, ki bo v nedeljo, 18., in po-
nedeljek, 19. decembra, v veliki
dvorani Kulturnega centra. Celo
leto priprav se uresničuje ob so-
delovanju pevcev Opz Veseljaki
iz Doberdoba (zborovodja Lucija
Lavrenčič Terpin), dekliškega
pevskega zbora Zarja iz Dornber-
ka (zborovodja Anja Šinigoj),
Mladinskega pevskega zbora
Šempeter-Vrtojba (zborovodja
Mojca Maver Podberšič), De-
kliške vokalne skupine Bodeče
Nežice z Vrha Sv. Mihaela (zbo-
rovodja Mateja Černic), Mladin-
ski mešani pevski zbor Emil Ko-
mel (zborovodja David Bandelj),
Mladinski pevski zbor Emil Ko-
mel (zborovodja Damjana Čev-
dek Jug), Dekliški pevski zbor
Igo Gruden iz Nabrežine ter fan-
tje Mladinskega krožka Devin
(zborovodja Mirko Ferlan).
Spored božičnih skladb iz sve-
N tovne in slovenske zakladnicesta pripravila glasbenika MirkoFerlan, njemu je bilo zaupano
tudi vodstvo koncerta, in mladi
goriški skladatelj Patrick Quag-
giato, ki je priredil vse skladbe
za mladinski zbor in kvartet har-
monik. Kvartet sestavljajo prof.
Manuel Figeli, prof. Dejan Vido-
vič ter gojenca SCGV Emil Ko-
mel Manuel Persoglia in Jure
Bužinel. Na koncertu pa bodo
sodelovali še drugi mladi solisti
instrumentalisti in solopevci.
Koncert bodo ponovili 15. ja-
nuarja 2017 v stolnici sv. Justa v
Trstu.
Z novim projektom Kulturni
center Lojze Bratuž ponovno po-
trjuje svoje izbire in načela v
obliki načrtovanja in delovanja.
Primarno je sodelovanje in po-
vezovanje širšega goriškega pro-
stora, spodbujanje mladih obe-
tavnih talentov in jim nuditi
priložnost nastopanja.
Vse, ki se velikokrat sprašujejo,
kje so mladi, vabimo na kon-
cert!
Obvestila
V nedeljo, 11. decembra 2016, bo
priložnostna skupina Mreža OF
odkrila ploščo posvečeno prvemu
odboru OF v Gorici, ki je bil
ustanovljen decembra 1941.
Odkritje bo potekalo od 11. ure
dalje na dvorišču Doma Andrej
Paglavec v Podgori.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča, da bo letošnje
silvestrovanje v četr tek, 29.
decembra, v kraju Remanzacco v
restavraciji Al Cardinale. Prijave
sprejemajo po tel.: 0481 884156
(Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.),
0481 882183 (Dragica V.), 0481
78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice
ob 17. uri.
Zveza slovenske katoliške pro -
svete in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica obve šča ta,
da je skupni urad z novembrom
začel delovati po naslednjem
urniku: ponedeljek, torek, četrtek
in petek od 8. do 14. ure, ob sre -
dah: od 8. do 18. ure nepretr go ma.
Večstopenjska šola s slovenskim
učnim jezikom v Gorici vabi
starše otrok, ki bodo v prihodnjem
šolskem letu obiskovali 1. razred
osnovne šole, na informativno
srečanje, ki bo v prostorih
ravnateljstva v ul. dei Grabizio 38
v torek, 13.12.2016, ob 17. uri.
Lepo vabljeni!
Hkrati vabi starše petošolcev, ki
bodo v prihodnjem šolskem letu
obiskovali 1. razred nižje srednje
šole, na informativno srečanje na
ravnateljstvu, v ul. dei Grabizio 38
v četrtek, 15.12.2016, ob 17. uri.
Dodatne informacije dobite na
spletni strani www. icgorizia. net.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569.
Darovi
V spomin na Viktorja daruje O. M.
50 evrov za kočo sv. Jožefa.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 9.12. 2016 do 15.12.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 9. decembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 11. decembra, ob 21. uri
(vodi Ilaria Banchig): Okno v
Benečijo: oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 12. decembra (v studiu
Sanja Vogrič): Le spomin...
Torek, 13. decembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 14. decembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Doberdob 1915-1916 - 2. del -
Izbor melodij.
Četrtek, 15. decembra (v studiu
Andrej Baucon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
v sodelovanju s SCGV EMIL KOMEL
Koncertna sezona 2016-2017
“TIHA NOČ IN BLAŽEN MIR”
Božični koncert
Združeni mladinski pevski zbor Goriške s solisti
Kvartet harmonik: Manuel Figeli, Dejan Vidovič, 
Manuel Persoglia, Jure Bužinel
Na sporedu skladbe iz slovenske in svetovne 
zakladnice v priredbah Patricka Quaggiata
Dirigent Mirko Ferlan
Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica
Nedelja, 18. decembra 2016, ob 17. uri
Ponedeljek, 19. decembra 2016, ob 20. uri
Informacije in nakup vstopnic: 
Kulturni center Lojze Bratuž ponedeljek – petek med 8.30 in 12.30
Tel. +39 0481 531445
e-mail: info@centerbratuz.org
PD VRH SV. MIHAELA in DVS BODEČA NEŽA
vabita na
predstavitev božične zgoščenke DVS Bodeča Neža
GAUDETE ET CANTATE
zgoščenko bo predstavila muzikologinja Rossana Paliaga
v četrtek, 15. decembra 2016, ob 20. uri
v palači Lantieri v Gorici (Trg sv. Antona 6)
Niz božičnih koncertov Nativitas se bo dotaknil tudi Gorice. V nedeljo,
11. decembra, bodo ob 20.30 v cerkvi Srca Jezusovega izvajali
Respighijeve Vetrate di chiesa in Brucknerjev Te Deum zbori Hrast
(Doberdob), Polifonica friulana Jacopo Tomadini (San Vito al
Tagliamento), Panarie (Artegna), Synphonia (Griis-Cuccana), zbor
Videmske univerze, Ensemble vocale in orkester videmskega
konservatorija Jacopo Tomadini. Več informacij na www. uscifvg. it
Koncert Nativitas v Gorici
foto dpd
Kultura8. decembra 20168
Najnovejša knjiga založbe Mladika, spomini Pavleta Borštnika
Moj čas, je doživela krstno predstavitev v Clevelandu, kjer živi
91-letni avtor, ki je nekdanji glavni urednik slovenskega sporeda
Glasa Amerike v Washingtonu in zaslužen javni delavec ter pu-
blicist med ameriškimi Slovenci.
Knjiga, ki šteje 623 strani, je drugi zvezek Mladikine zbirke Zapisi
iz zdomstva. Za tisk jo je uredil Ivo Jevnikar, ki jo je tudi predstavil
preko 90 udeležencem srečanja, ki je bilo v nedeljo, 27. novem-
bra, v dvorani slovenske župnije Marije Vnebovzete. Poleg avtorja
in številnih svojcev, med katerimi je bil tudi mož ene izmed vnu-
kinj, trenutni predsednik senata zvezne države Ohio Larry
Obhof, so bili v dvorani slovenski generalni konzul Andrej Rode
s soprogo, oba slovenska župnika v Clevelandu, John Kumše in
Jože Božnar, raziskovalec slovenske uspešnosti v ZDA in plodni
publicist prof. Edi Gobec, prekostoletni nekdanji urednik Ame-
riške domovine prof. Vinko Lipovec, predsednik Slovenske pri-
stave Metod Ilc in drugi.
Srečanje je uvedel predsednik Slovensko ameriškega sveta, pod-
jetnik Rudi Kolarič. Med Jevnikarjevim posegom je odlomke iz
knjige brala gospa Maruša Pogačnik, za povzetke v angleščini pa
je poskrbela inž. Silvija Pišorn. Sledila sta še razgovor in pogosti-
tev. Med drugimi je posegel zgodovinar dr. Renato Podbersič iz
Študijskega centra za narodno spravo, ki se je mudil v ZDA zaradi
zbiranja pričevanj starejših izseljencev.
V knjigi se v lepi slovenščini in mikavnem slogu prepletajo spo-
mini in razmišljanja, ki bralca vodijo od Viča v Ljubljani, kjer je
Pavle Borštnik preživel mladost, preko časa vojne in revolucije,
ko se je avtor vključil med slovenske četnike, do prvih povojnih
let v vojaških taboriščih v Italiji in Nemčiji ter naposled odhoda
v ZDA, življenja v Clevelandu in Washingtonu.
Gre za iskreno in kritično knjigo o slovenski polpretekli tragediji,
o slovenski politiki pred vojno in po njej, o položaju v zdomstvu,
ki prinaša veliko novih podatkov in izzivov k razmišljanju.
Mladika je krstila novo knjigo 
v Clevelandu
  ag. Nataša Polajnar
Frelih, direktorica
Muzeja krščanstva na
Slovenskem, ki domuje v delu
cistercijanskega samostana v
Stični, je 19. novembra 2016
na odprtju jubilejne razstave
Sic hic museum! 10 let Muzeja
krščanstva na slovenskem in
33 let muzejske dejavnosti v
Stični poudarila veličino tre-
nutka s temi besedami: “Leto
2016 je za Muzej krščanstva na
Slovenskem jubilejno, saj mi-
neva deset let, odkar je stiški
muzej dobil status muzeja
državnega pomena in sedanje
ime. Desetletnice pa ne bi
praznovali, če ne bi pred 33 le-
ti, torej leta 1983, stiški menihi
pod vodstvom opata p. Antona
Nadraha pripravili prve razsta-
ve. Postavljena je bila v dveh
prostorih stare prelature, ki je
bila stiški opatiji vrnjena po
dolgotrajnih denacionalizacij-
skih postopkih, da bi v njej na-
stal muzej sakralne umetno-
sti”.
Od začetka do ustanovitve
državnega zavoda pred deseti-
M mi leti je muzej večkrat spre-menil svoj formalno-pravnistatus in tudi svoje ime. Sprva
so ga imenovali
Slovenski verski
muzej oz. Stiški
muzej, ki je delo-
val v okviru ci-
stercijanskega sa-
mostana. Leta
1990 so cistercija-
ni zaposlili prve-
ga strokovnjaka,
Matjaža Puca; nje-
gova glavna nalo-
ga je bila poskrbe-
ti za prihodnost
nastajajočega mu-
zeja. Puc je postal
tudi prvi predsed-
nik januarja 1991
ustanovljenega
Društva prijatel-
jev Slovenskega
verskega muzeja,
ki je leta 2000 pri-
dobil status
društva v javnem
interesu. Ta statu-
sna sprememba predstavlja po-
memben mejnik v procesu
snovanja novega muzeja, saj je
njegovo delovanje od tedaj dal-
je (so) financiralo Ministrstvo
za kulturo Repu-
blike Slovenije,
kar je omogočilo
kadrovsko okrepi-
tev in umestitev
mladega muzeja
med slovenske
muzejske institu-
cije. – Za naslednji
korak v razvoju je
poskrbela Sloven-
ska škofovska kon-
ferenca, ki je 26.
novembra 2001
ustanovila zavod
Slovenski verski
muzej, in sicer z
namenom varova-
ti, vzdrževati, re-
stavrirati, predsta-
vljati, pridobivati
in upravljati slo-
vensko sakralno
kulturno dediščino na celot-
nem območju Republike Slo-
venije, kakor tudi na sloven-
skih etničnih območjih in
med slovenskimi izseljenci, ka-
kor so zapisali v 1.
členu ustanovnega
akta. Kot specialni
muzej je v okviru
muzejske mreže v Re-
publiki Sloveniji
stiški muzej opravljal
javno službo na po-
dročju premične sa-
kralne dediščine.
Pred 10 leti pa je
država prepoznala
javni interes in 5. ok-
tobra 2006 ustanovi-
la Muzej krščanstva
na Slovenskem.
V 33 letih obstoja je
muzeju uspelo odku-
piti več kot 1200 mu-
zealij, med katerimi
izstopajo Dolinarjev
kelih, ki ga je za no-
vomašnika Franca
Dolinarja zasnoval ar-
hitekt Jože Plečnik,
gotska kipa - Marija in
Sv. Marjeta, imenitna skrinja iz
16. stoletja, umetniška dela To-
neta Kralja, Ivana Groharja,
Franza in Anselma Wissiaka,
Matija Bradaška, Božidarja Jak-
ca, Slavka in Ivana Pengova,
Ferda Vesela, Ivana Zajca, Fran-
ceta Goršeta, Alberta Sirka, Ma-
tija Metlikoviča in Mire Ličen
Krmpotič; med kupljene pred-
mete spadajo tudi srebrn pro-
cesijski križ iz 17. stoletja, več
različnih voščenih figuric, de-
vocionalij in liturgična opre-
ma, izdelana v ljubljanski livar-
ski delavnici Maksa Samasse. –
Muzejski fondi stiškega muzeja
pa se niso obogatili le z odku-
pi, temveč tudi zaradi veliko-
dušnosti številnih donatoric in
donatorjev. Po njihovi zaslugi
so muzejske zbirke narasle za
8414 muzealij in 3030 muzej-
skih predmetov. Med njimi
moramo vsekakor omeniti
srebrn procesijski križ iz 17.
stoletja, kipe in slike iz 17. in
18. stoletja, umetnine iz 20.
stoletja (dela Franceta Kralja,
Ivana Vavpotiča, Elde Piščanec
in Leona Koporca); seveda ob
tem ne moremo mimo
mašnih plaščev, oltarnih
prtov, izjemnih voščenih figu-
ric, relikviarijev, rožnih
venčkov, svetinjic, obsežne
zbirke velikonočnih pirhov in
velikonočnih butaric, molitve-
nikov, podobic, verskega ti-
ska...
Muzej krščanstva na Sloven-
skem predstavlja osrednjo mu-
zejsko ustanovo na področju
zbiranja, preučevanja in razsta-
vljanja premične sakralne kul-
turne dediščine. Obiskoval-
cem sta na voljo dve stalni raz-
stavi, ki predstavljata bogato
dediščino krščanstva na po-
dročju slovenske države. Raz-
stava Zgodovina krščanstva na
Slovenskem je edinstvena raz-
stava tega tipa v Republiki Slo-
veniji; obiskovalca najprej sez-
nani z začetkom krščanstva na
ozemlju današnje države v 3.
stoletju, nato pa mu na zani-
miv način predstavi dogajanja
v nadaljnji 1700-letni zgodovi-
ni. Na drugi stalni razstavi, ki
je naslovljena Za samostanski-
mi zidovi, pa obiskovalec lah-
ko občuduje različne zbirke -
liturgični tekstil in posodje, re-
likviarije, voščene figurice,
predmete ljudske pobožnosti -
pa tudi meniške delavnice,
osebne predmete p. Simona
Ašiča idr. – V okvir vodenega
obiska Muzeja krščanstva na
Slovenskem sodi tudi ogled
najlepšega gotskega križnega
hodnika v Sloveniji in imenit-
ne triladijske bazilike, katere
zasnova sega v daljno leto
1132.
Mojca Jenko
Mira Ličen Krmpotić, Križani – ena od 14 postaj križevega pota (po
meditacijah kardinala M. Vlka), 2011, fuzija stekla, inv. št. 7711–
7724.  (© MKS, foto Tadej Trnovšek)
Pogled v eno od razstavnih dvoran stalne razstave Zgodovina krščanstva na Slovenskem.  (©
MKS, foto Tadej Trnovšek)
Sic hic museum!
V Stični praznuje Muzej
krščanstva na Slovenskem
In memoriam
Pravnik in ekonomist
Ljubo Sirc
  97. letu starosti je 1. de-
cembra umrl pravnik in
ekonomist Ljubo Sirc, av-
tor številnih knjig o mednarod-
ni ekonomiji ter usta-
novitelj londonskega
inštituta za proučevan-
je komunističnih ozi-
roma postkomuni-
stičnih gospodarstev.
Novico o smrti Ljuba
Sirca je po poročanju
spletne strani Reporter
na družbenem om-
režju Twitter sporočil
predsednik ameriške
organizacije Atlas Net-
work Alejandro Cha-
fuen.
Ljubo Sirc se je rodil
podjetniški družini le-
ta 1920 v Kranju. Po
maturi je v Ljubljani
študiral pravo, že zelo zgodaj pa
ga je začela zanimati tudi eko-
nomija. Ob nemški okupaciji je
njegova družina pobegnila v
Ljubljano, saj jim je grozila izse-
litev v Srbijo, družina pa je osta-
la skoraj brez vsega premoženja.
V Po vojni si je prizadeval za ob-novitev večstrankarstva in takopostal eden med aretiranimi v
Nagodetovem procesu leta
1947, kjer je bil obsojen na smrt,
a je bila njegova kazen kasneje
znižana na 20 let prisilnega de-
la. Skupaj z njim je bil obsojen
tudi njegov oče, ki je leta 1950,
kmalu po pogojni izpustitvi,
umrl.
Po sedmih letih in pol zaporne
kazni so Ljuba Sirca izpustili, a
v Jugoslaviji zanj ni bilo prihod-
nosti, kar je opisal tudi v svojem
življenjepisu Dolgo življenje po
smrtni obsodbi.
Leta 1955 je pobegnil v Veliko
Britanijo, šest let kasneje pa v
Švici doktoriral iz ekonomije.
Ekonomijo je predaval v Bangla-
dešu in Glasgowu, leta 1983 je
ustanovil londonski inštitut za
preučevanje komu-
nističnih gospodar-
stev, ki se je leta
1996 preimenoval v
center za
proučevanje postko-
munističnih gospo-
darstev.
Leta 1989 se je vrnil
v Slovenijo, preden
je dve leti kasneje
vrhovno sodišče raz-
veljavilo sodbo iz
Nagodetovega pro-
cesa. Leta 1992 je
kot član LDS kandi-
diral na volitvah za
predsednika repu-
blike, a je bil po-
ražen. Leta 2001 je postal pre-
jemnik britanskega odlikovanja
CBE.
Leta 2004 je bil med pobudniki
ustanovitve Zbora za republiko.
Leta 2010 pa se je včlanil v Slo-
vensko demokratsko stranko.
Kultura 8. decembra 2016 9
S 1. strani / Pogovor: dr. Sara Brezigar, predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta
Slorija ne izkoriščamo dovolj
  r. Sara Brezigar je tudi
docentka na Pedagoški
fakulteti Univerze na
Primorskem in ustanoviteljica
izobraževalne ustanove Akade-
mija Panta Rei. Kot izvedenka,
ki se je ukvarjala z vprašanjem
upravljanja s človeškimi viri in
s strateškim svetovanjem pri
podjetjih, je vpeta v slovenski
in mednarodno gospodarski
svet.
Letos ste postali predsednica
Slovenskega raziskovalnega
inštituta. Zakaj ste sprejeli ta
izziv in s katerimi željami
ste prevzeli to funkcijo?
Razlogov je bilo več. Kot sode-
lavka Inštituta za narodnostna
vprašanja v Ljubljani sprem-
ljam SLORI že dolga leta in z
njim tudi sodelujem. Všeč mi
je ekipa in všeč mi je energija,
ki preveva to organizacijo. To
je pa vedno pogoj, da si z ne-
kom zares želiš delati.
Poleg tega imam že nekaj časa
občutek, da SLORI-ja v
manjšinski stvarnosti ne izko-
ristimo dovolj. Je kot odličen
ferrari, s katerim se ne vozimo
in je ves čas parkiran na našem
dvorišču. Upam, da lahko na
tem področju nekaj prispevam
– da lahko ta ferrari v manjšin-
ski skupnosti izkoristimo ne-
koliko bolje.
“Vprašanje ni, ali je Slori še
potreben za slovensko
manjšino. Vprašanje je, ali
je bil kdaj bolj potreben kot
zdaj”. Tako se po imenovan-
ju na čelo Inštituta izjavili v
intervjuju za Primorski
dnevnik. Zakaj je vloga Slo-
rija tako ključnega pomena
v zdajšnji manjšinski
družbi?
Živimo v času hitrih spre-
memb. Če hočeš živeti,
preživeti ali se razvijati v
takšnih okoliščinah, moraš bi-
ti hiter in prilagodljiv. In
takšna bi morala zdaj biti naša
skupnost.
Ameriški pisec William Arthur
Ward je nekdaj rekel: “Pesimist
se pritožuje nad vetrom. Opti-
mist pričakuje, da se bo spre-
menil. Realist ponastavi ja-
dra”. In prav pri tem lahko da-
nes - v času izjemno hitrih
sprememb – SLORI igra
ključno vlogo: s svojim razi-
skovalnimi spoznanji pomaga
ponastavljati (manjšinska) ja-
dra.
SLORI je namreč tisti akter v
naši skupnosti, ki ponuja pot
za hitrejše in lažje odločanje,
saj pripravlja strokovne podla-
ge, da bi bile (politične)
odločitve lažje, boljše, vsebin-
sko zanesljivejše in da bi jih bi-
lo mogoče sprejeti (in utemel-
jiti) hitreje.
Čeprav družinsko izhajate iz
našega manjšinskega pro-
stora, ste svojo visokošolsko
izobrazbo opravili po večini
v Sloveniji, kjer ste tudi za-
posleni kot raziskovalka in
univerzitetna docentka. Ta
dvojna izkušnja vam ponuja
poglobljeno, bogatejše gle-
dišče pri presojanju našega
manjšinskega okolja. Kako
so se spremenili slovenska
manjšina in njene notranje
dinamike po eni strani, po
drugi pa zunanje okolje, ki
neposredno vpliva na
življenje naše narodne skup-
nosti v razdobju zadnjih
dvajsetih let?
Ne samo da izhajam iz tega
prostora, ampak sem bila zara-
D di očetove življenjske poti v taprostor močno vpeta. Izkušnjadaljšega bivanja v tujini ti
omogoča, da začneš stanje pre-
sojati z neko večjo kritično di-
stanco in lažje uporabiš svoje
strokovno znanje. Trezneje
presojaš, kaj bi bilo potrebno
storiti.
Evropski integra-
cijski tokovi so v
zadnjih dveh de-
setletjih radikalno
spremenili naše
okolje in izzive, s
katerimi se
soočamo. Okolje,
ki je bilo relativno
odmaknjeno od
naše stvarnosti,
včasih celo so-
vražno nastrojeno
do nas, že nekaj
časa izkazuje iz-
jemno zanimanje
za naš jezik (in po-
sledično tudi za
našo skupnost).
Prav tako razisko-
valci že dolgo
spremljamo spre-
membe na po-
dročju identitete
in identifikacije,
vendar (pre) malo
pozornosti se na-
menja vprašanju,
kaj to pomeni za
našo skupnost,
kam to pelje. S
tem, kaj migracij-
ski procesi pome-
nijo za našo skup-
nost, se nihče re-
snično pogloblje-
no (še) ne ukvar-
ja.
Na pomembne spremembe
znotraj skupnosti in v okolju
se odzivamo zelo počasi in ze-
lo medlo. Nimamo neke jasne
vizije, kakšne možnosti se nam
ponujajo in kako jih izkoristiti.
To ni dobro, saj je v današnjem
svetu ključnega pomena, da si
hiter in prilagodljiv.
Samo tako lahko napreduješ
(in preživiš), sicer umiraš na
obroke. Drugih možnosti
pravzaprav ni. Ohranjanje sta-
tusa quo je zgolj iluzija. Če ne
napreduješ, nazaduješ.
Glede na to, da ste se pri svo-
jem delu veliko ukvarjali z
vprašanjem upravljanja s
človeškimi viri, nas zanima,
kako presojate usposoblje-
nost kadrovske in delovne
sile naših manjšinskih usta-
nov, od raznih organizacij
do medijskega okolja in šol-
stva? Drugače rečeno, ali
manjšina razpolaga z znan-
jem in izkušnjami, da se su-
vereno sooča z zdajšnjimi iz-
zivi?
Vsaka manjšinska skupnost
razpolaga z vsaj dvema skupi-
nama kadrov: s tistimi, ki de-
lujejo na naselitvenem po-
dročju skupnosti, in s tistimi,
ki so odšli in delujejo nekje
drugje.
Kot vsaka skupnost se tudi
naša sooča s t. i. begom
možganov. Številni kadri
poiščejo življenjske priložnosti
nekje drugje, izven našega
prostora. S temi ljudmi bi mo-
rali ohranjati bolj tesne vezi in
jih znati bolje aktivirati in an-
gažirati v svojo korist, saj so
nam v bistvu že zaradi svojega
izvora naklonjeni.
Drugo skupino predstavljajo
tisti, ki se odločijo, da bodo de-
lali v našem prostoru. Njihova
usposobljenost je – tako kot
vedno – premosorazmerna z
njihovimi vložki v izo-
braževanje, usposabljanje,
osebno rast in razvoj.
Vsi danes poznamo pojem
vseživljenjskega učenja. Ven-
dar malo jih razume, kaj to
pravzaprav pomeni.
Vseživljenjsko učenje ni stvar
enkratne odločitve. Ne gre za
to, da se udeležiš dveh tečajev
in prebereš 5 knjig. Gre za mi-
selno naravnanost, pri kateri
stremiš k stalnemu iz-
boljševanju veščin in pridobi-
vanju novega znanja.
Znanje je danes zaradi tehno-
loškega napredka enostavno
dostopno, vse panoge pa na-
predujejo z izjemno hitrostjo.
Dejstvo je, da kdor vase ne vla-
ga, in to zelo veliko, pravza-
prav nazaduje. Ker vsi preostali
vlagajo več in napredujejo hi-
treje.
Ko živiš v majhni skupnosti, ki
je nekoliko odmaknjena od
širših družbenih procesov, mi-
mogrede spregledaš, koliko
drugi vlagajo vase in kako hi-
tro napredujejo. Poleg tega za-
radi “majhnosti” nimaš niti
notranje “konkurence”, da bi
te k temu spodbujala.
Ali imate vtis, da se manjšin-
ci večkrat obravnavamo kot
mikrokozmos, ki se s težavo
sooča z družbenimi sunki,
ki so zlasti v zadnjih letih
močno preobličili širšo
evropsko (in svetovno)
družbo: mislim na primer
na migrantsko vprašanje, na
hitri pretok informacij, ki
zahteva takojšnji in prilago-
dljiv odziv, na koristenje
možnosti, ki jih splet ponu-
ja, itd. Skratka, ali je ustroj
manjšine, kakršnega pozna-
mo danes, zastarel?
Manjšinske skupnosti se na so-
vražno okolje večkrat odzovejo
z nekakšnim “družbenim pro-
tekcionizom”. Zaprejo se vase
in ustvarijo nekakšen mikro-
kozmos. Ni naključje, da se je
v stroki uveljavil pojem
“ohranjanje” manjšinske
skupnosti, ne pa “razvoj” ali
“rast” le-te. Ta “družbeni pro-
tekcionizem” skupnostim v
neugodnih razmerah omogoči
preživetje, saj jih izolira od (so-
vražnega) okolja.
Težava se pojavi, ko skupnost
ta pristop ohranja tudi dolgo
potem, ko ji postane okolje
bolj naklonjeno. Namesto da
bi se takrat po-
spešeno odpirala
in prodirala v
okolje, z obram-
bno držo omeju-
je lastno
zmožnost, da bi
bila v koraku s
časom in da bi se
prenavljala.
Številne
manjšinske skup-
nosti se soočajo s
tem pojavom,
kar pa ne pome-
ni, da so posledi-
ce zaradi tega
manj boleče.
Kateri pa so pozi-
tivni temelji, s
katerimi sloven-
ska manjšina v
Italiji razpolaga
in na katerih lah-
ko gradi svojo
prihodnost?
SLORI (smeh) je
nedvomno eden
od njih.
Mnenja ste, da je
lahko Slori tisti
akter, ki ponuja
strokovno podla-
go za politične
odločitve znotraj
manjšine. Ali je
politična razveje-
nost naše narod-
ne skupnosti pripravljena
sprejeti to pomoč?
Manjšinske skupnosti so pravi-
loma zelo konservativne. Po-
gosto se bojijo sprememb, saj
po njihovih izkušnjah predsta-
vljajo spremembe praviloma
premik na slabše. Živimo pa v
času, ko so spremembe stalni-
ca – in nujno potrebne za
preživetje. V teh okoliščinah
verjamem, da je neka strokov-
na pomoč pri odločitvi, kam
se premakniti in kako - psi-
hično razbremenjujoča. SLO-
RI-jeva naloga vsekakor je, da
to političnim elitam prikaže in
pokaže po svojih najboljših
močeh.
Ustroj naše manjšine je de-
jansko zakoličen na polari-
zaciji med dvema osrednji-
ma dušama: SSO in SKGZ.
Ali se po vašem mnenju z
družbenega vidika ta krista-
lizacija civilne družbe krha
z nastajanjem novih središč
intelektualne moči tudi s
pomočjo spetnih družbenih
forumov?
Že pred leti je raziskava poka-
zala, da je polarizacija znotraj
skupnosti na številnih po-
dročjih bistveno manjša kot na
institucionalni in politični
ravni. Konsenz v skupnosti o
potrebnih spremembah je de
facto večji kot na institucional-
ni in politični ravni.
Splet pa je v bistvu predvsem
neki skupek kanalov (spletne
strani, Facebook, Twitter, blo-
gi, forumi ipd.), ki jih posa-
mezniki in ustanove (lahko)
uporabljajo za lastno promoci-
jo in širjenje informacij o la-
stnem delu ter grajenje (vir-
tualne) skupnosti. Čim bolje
ga posamezniki znajo upora-
biti in integrirati v svoj način
delovanja, tem bolj so pri svo-
jem delu uspešni.
In kako bi opredelili še
smernice, ki jih kot predsed-
nica želite, da jih Slori zasle-
duje in izvaja?
Prvič, po spletu okoliščin je
trenutno na SLORI-ju skupina
strokovnjakov, ki se ukvarjajo
z vprašanjem jezika. To
vprašanje je za našo skupnost
zelo pomembno in zato bi
želeli človeški kapital, ki ga
imamo na SLORI-ju v tem tre-
nutku, maksimalno izkoristiti.
Zato želimo v partnerstvu s
slovenskimi šolami ter drugi-
mi organizacijami v zamejstvu
posvetiti več pozornosti izzi-
vom manjšine na področju je-
zika. Trenutno se s tem
vprašanjem ukvarjajo številne
ustanove, kjer vsaka po svojih
najboljših močeh poskuša ne-
kaj narediti. Kar je sicer poh-
valno, vendar so učinki brez
ustrezne koordinacije in pre-
nosa dobrih praks bistveno
slabši, kot bi lahko bili.
Tu bi SLORI lahko pomagal pri
usklajevanju ustanov, ki se v
vsakdanji praksi že ukvarjajo z
jezikovnim vprašanjem. SLO-
RI bi pri tem lahko prevzel po-
membno povezovalno in stro-
kovno usmerjevalno vlogo.
Drugič, SLORI se je prijavil na
razpis za INTERREG projekte s
projektom EDUKA 2, kjer v so-
delovanju s šolami načrtuje-
mo pripravo učnih pripo-
močkov za krepitev znanja slo-
venskega jezika - po celotni
vertikali od vrtca do konca
srednje šole 2. stopnje. Ta pro-
jekt bi pomenil velik preboj za
naše vzgojno-izobraževalne
ustanove, saj bi s skupnimi
močmi pripravili učne pripo-
močke in metodologijo učenja
(slovenskega) jezika v zamej-
stvu.
To pomeni, da bi vsak vzgoji-
telj, učitelj ali profesor na šoli
s slovenskim učnim jezikom
ali dvojezični šoli končno raz-
polagal z zbirom učnih pripo-
močkov in metod, s katerimi
bi lahko reševal izzive in
težave, ki jih ima v razredu –
bodisi zato, ker nekateri otroci
ne poznajo slovenščine, bodisi
zato, ker je njihovo znanje zelo
pomanjkljivo. Bistveno bi se
zmanjšale težave z vključevan-
jem otrok, ki slovenščine ne
znajo, saj bi se jezika lahko do-
bro naučili že v začetnih stop-
njah izobraževalnega procesa
– v vrtcu in prvih razredih
osnovne šole. Učitelji in profe-
sorji pa bi imeli že pripravljena
gradiva, s katerimi bi nadgra-
jevali in utrjevali znanje slo-
venskega jezika na vseh stop-
njah do konca srednje šole 2.
stopnje (t. i. višje šole).
Vemo, da bi bila ta gradiva v
veliko pomoč šolnikom, zato
upamo, da bomo projekt lah-
ko izvajali.
Tretjič, začeli smo že s preve-
tritvijo dejavnosti SLORI-ja v
videmski pokrajini. Tu želimo
v sodelovanju s šolskimi usta-
novami in civilno družbo v
prihodnosti namenjati več po-
zornosti aktivnostim, ki razvi-
jajo in krepijo delovanje slo-
venske skupnosti (in predvsem
mladih).
Igor Gregori
Prejeli smo
Odprto pismo
odborniku Torrentiju
  poštovani odbornik Gian-
ni Torrenti!
V vednost članom Posve-
tovalne komisije
Po zadnjih dveh sejah Posveto-
valne komisije so bile v medijih
objavljene novice, po katerih
naj bi primarne ustanove, taka
je tudi ZSKP, prejele v letu 2017
le 80% sredstev, ki so jim bila
namenjena v letošnjem letu. Za
kaj več pa bi se morali potego-
vati na podlagi kriterijev
uspešnosti, učinkovitosti, raz-
nih prioritet itd.
Neverjetno se nam zdi, da v tre-
nutku, ko italijanska država viša
sredstva za manjšino, Vaše od-
borništvo krči prispevke našim
največjim ustanovam, in to prav
na področju rednega delovanja.
Za ZSKP je namreč ravno redno
delovanje bistvenega pomena,
da obdržimo na teritoriju, na ka-
terem delujemo, dostojen nivo
tistega našega razvejenega dela,
ki se je v vseh teh letih izkazalo
kot temeljno za obstoj in razvoj
naše, tu živeče, slovenske
manjšine. Vsa ta leta smo, brez
izjeme, redno pošiljali na
Deželo podrobne opise in doku-
mentacijo o našem delu in ni-
koli nismo prejeli sporočil, ki bi
govorile o tem, da to delo ni do-
volj uspešno ali učinkovito in da
so torej potrebna dodatna pre-
verjanja. Zakaj zdaj, ne da bi se
o tem z nami predhodno posve-
tovali oziroma nas vprašali za
mnenje, nam kar naenkrat
krčite osnovna sredstva? Mar
menite, da nismo na našem po-
dročju dovolj učinkoviti? Če je
tako, zakaj nam tega niso pre-
dhodno sporočili vaši uradi? In
kateri naj bi bili ti novi kriteriji
S uspešnosti, učinkovitosti itd., napodlagi katerih bi se lahko po-tegovali za dodatne prispevke?
Vse prošnje glede delovanja mo-
ramo oddati do konca januarja
2017. Taka razvejena dejavnost
kot naša, ki, kot veste, sega zdaj
tudi na celotno Videmsko, po-
trebuje temeljito večmesečno
načrtovanje, ki že poteka. Neza-
slišano se nam torej zdi, da bi
morali zdaj, manj kot dva mese-
ca pred iztekom termina, čakati
na neki nov pravilnik, kateremu
bi se morali nato na vrat na nos
prilagoditi. To je popolnoma
skregano z vsakim učinkovitim
načrtovanjem organiziranega
dela v prid manjšini.
Pri vsem tem se tudi sprašuje-
mo, zakaj ne bodo “novi krite-
riji” raje uporabljeni pri novih
postavkah, kot, recimo, pri
vzdrževanju kulturnih domov
in društvenih dvoran ali pri
skladu za izobraževalne dejav-
nosti? Kateri je vzrok, da vaše
odborništvo želi vsekati v sred-
stva, ki so temeljnega pomena
za naše učinkovito delo v prid
manjšini?
Seveda se obračamo tudi na vse
druge člane Posvetovalne komi-
sije, v prvi vrsti na predsednika
krovnih organizacij, in jih na-
prošamo, naj v tem organu po-
kažejo svoje odločno nasproto-
vanje takim krivičnim pose-
gom, ki bi hudo oškodovali
našo organizirano skupnost in
seveda, posledično, celo
manjšino.
S spoštovanjem!
Gorica, 6. 12. 2016
Predsednica Zveze
slovenske katoliške prosvete
Franca Padovan
Tržaška8. decembra 201610
Literarni pogovori na Radiu Trst A
Radio Trst A bo v četrtek, 8. decembra, ob 18.00 predvajal oddajo
Literarni pogovori, v kateri bo gost urednik, prevajalec in gledališki
kritik Aleš Berger, ki je septembra letos praznoval 70. življenjski
jubilej. Aleš Berger, ki je diplomiral iz primerjalne književnosti in
francoščine leta 1970 na ljubljanski Filozofski
fakulteti, bo v radijskem srečanju obudil
spomine na leta, ko je deloval kot novinar v
kulturni redakciji ljubljanskega radia, nato pa
kot urednik za prevodno književnost pri založbi
Mladinska knjiga. Med drugim je uredil
znamenito knjižno zbirko Kondor in ustanovil
zbirko Klasiki Kondorja. Uredil je tudi zbirko
svetovne poezije Lirika in za svoje delo leta
2008 prejel Schwentnerjevo nagrado. V
oddaji bo govor tudi o Bergerjevem obsežnem
prevajalskem delu, poslušalci pa bodo lahko slišali tudi, kako letošnji
jubilant pozorno spremlja gledališko in kulturno življenje v našem
zamejstvu. Z gostom se bo pogovarjala radijska sodelavka Neva
Zaghet. Za radijsko realizacijo pa je poskkrbela urednica Ines Škabar.
Ponovitev oddaje bo na sporedu v petek, 9. decembra, ob 10.10.
Adventni koncert vokalne skupine Vikra
Sredi poplave bolj ali manj zdrsanih božičnih melodij, s katerimi nas
obsuvajo, ko pravzaprav še niti v advent nismo dodobra zakorakali,
je rojanska župnijska cerkev v nedeljo, 4. decembra, gostila koncert,
ki si je že zaradi svojega naslova zaslužil posebno pozornost. Šlo je
namreč za “adventni” koncert v pravem pomenu besede, pri čemer
beseda “advent” ni bila le okrasek, ampak resnična vsebina
predstavljenega programa. Če tej vsebinski domišljenosti dodamo
še glasbeno dodano vrednost, ki jo predstavlja umetniška kakovost
vokalne skupine Vikra ter njene zborovodkinje Petre Grassi, imamo
pred seboj duhovni in glasbeni dogodek, o katerem ne moremo
poročati drugače kot s presežniki.
Koncert je obsegal tri sklope. V prvem se je Vikra predstavila a
cappella z izborom renesančnih skladb in gregorijanskega korala. V
drugem sklopu, ki je bil izveden na koru in pri katerem je kot organist
sodeloval Tomaž Simčič, je bilo težišče na romantičnem in
poznoromantičnem repertoarju. Za tretji sklop so se pevke in pevci
Vikre vrnili v prezbiterij in izpeljali še zadnji del programa. Ob treh
umetnih skladbah, med katerimi naj ob Merkuju omenimo tudi
uglasbitev znamenitega Pavlovega slavospeva ljubezni, delo
tržaškega stolnega organista Roberta Brisotta, so pozornost
pritegnile tudi tri skladbe iz srednjeveške zakladnice, pri katerih sta
sodelovala Teodora Tommasi s kljunasto flavto in gotsko harfo ter
Federico Rossignoli s srednjeveško citolo. Skratka, pester in raznolik
program, ki je poslušalce, ki so napolnili rojansko cerkev, prevzel ne
le zaradi domišljene Grassine glasbene interpretacije ter glasovne,
intonančne čistosti celotnega ansambla in številnih solistk in solistov,
ampak tudi s svojim duhovnim, meditativnim sporočilom, povsem
umeščenim v predbožični čas na predvečer velikega Marijinega
praznika.
Koncert je organiziralo Društvo Marijin dom v sodelovanju z
Glasbeno matico. V imenu organizatorjev ga je povezovala ga. Dorica
Žagar.
Peto srečanje Slovenščina z empatijo
Pred kratkim je potekalo v dvorani Virgila Ščeka peto dvojezično
srečanje Slovenščina z empatijo. Med udeleženci srečanja so bili
občinska svetnica Fabiana Martini, prof. Luisa Fazzini, zgodovinarka
Silva Bon, prof. Savica Malalan, prof. Francesca Ferluga, duhovnik
dr. Benedict Chidiebere Nwankwo, umetnica Graziella Valeria Rota,
Luciano Ferluga, vzgojiteljica Magda Zulian, Alessandro Minisini.
Razmišljanje in pogovor, ki ju je koordinirala Elena Cerkvenič, sta
izhajala iz Prešernovih verzov, povzetih iz Krsta pri Savici, ki jih je v
italijanski verziji napisal Giorgio Depangher v sodelovanju z Marijo
Pirjevec. Prešernove verze v slovenščini in italijanščini je prebral
študent Thomas Grill, nato so udeleženci razmišljali o miru, bratstvu
med narodi ter medsebojni ljubezni, ki naj bi bili v današnjem svetu
prava utopija. Sledila sta dvojezična predstavitev pesmi Glej zvezdice
božje, po besedilu pesnika Andreja Praprotnika in glasbi Leopolda
Belarja ter Matije Tomca in poslušanje pesmi v izvedbi Slovenskega
okteta. Nato so prisotni razmišljali o povezavi slovenske kulturne
stvarnosti na našem območju z zborovsko kulturo in kulturo petja
že od otroških let. Na srečanju so se pogovarjali o božičnih navadah,
o kajenju in škropljenju in njuni simboliki, o tepežnici, slovenski
umetnosti pritrkovanja po zgledu Ivana Mercine, o koledovanju in
lučanju, ki se v Boljuncu izvaja v spomin na kamenjanje sv. Štefana.
O koledovanju in drugih navadah so se udeleženci spraševali, ali še
obstajajo v današnjem času. Večer se je končal z vabilom na
naslednje srečanje V empatiji z avtorjem, na katerem naj bi se
pogovarjali o romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl. Srečanje
V empatiji z avtorjem spodbuja in podpira Javna agencija za knjigo
Republike Slovenije.
Kratke Skupni projekt šestih društev v organizaciji Vesele pomladi
Vitalni potencial deželnega
slovenskega zborovskega gibanja
  ladinski zbori se v zad-
njih letih postavljajo v
ospredje kot vitalni po-
tencial deželnega in na poseben
način slovenskega zborovskega
gibanja. Postali so reprezen-
tančni, pritegnili so najzanimi-
vejše mlade talente zborovod-
stva, si želijo nenavadnih iz-
kušenj, ciljajo na mednarodna
obzorja: ta kemija vodi do do-
sežkov, ki razgibajo zborovsko
sceno z novimi usmeritvami. Ve-
liko teh adutov je vseboval skup-
ni projekt šestih društev (Vesela
pomlad, Igo Gruden, Vrh Sv. Mi-
haela, Foto Trst 80, Finžgarjev
dom, Radijski oder), ki so
združila umetniške moči za rea-
lizacijo projekta z mednarodnim
pridihom, ki je bil vreden tudi
podpore deželnih sredstev. Pro-
jekt je imel več inovativnih po-
sebnosti, med katerimi je bila
najvidnejša izbrana tema, in sicer
ekološko ozaveščeno sporočilo z
multimedialno oznako. Petje, re-
citacije in projekcije fotografij je
povezovala namreč tema lepote
narave, ki so jo pred platnom
opevali verzi in melodije, ki so
govorili o idiličnih pokrajinah in
o živalih.
Pobuda je nastala v okviru
otroškega in mladinskega pevske-
ga društva Vesela pomlad, ki se je
odzvalo na povabilo švedskega
projekta Earth Choir 2016, s ka-
terim je skupina pretežno skan-
dinavskih zborov opozorila na
M pomen zaščite Matere Zemlje,“edinega kraja v našem sončnemsistemu, kjer lahko živimo”. Gan-
ljive besede o spoštovanju darov
narave, katerih prepogosto poza-
bljamo življenjski pomen, so od-
prle prireditev z dvojezičnim (v
izvirni angleščini in v slo-
venščini) branjem misli, ki je
idejno povezovala vse koncerte
sodelujočih zborov projekta
Earth Choir, tokrat z glasovoma
Tomaža Susiča in Boštjana Peta-
rosa kot del uvodnega videa, ki je
pospremil gledalce v vzdušje in
sporočila koncerta z lepljenko
povednih fotografij članov
društva Foto Trst 80. Fotografije
so med prireditvijo ves čas sprem-
ljale petje mladinskih zborov Ve-
sela pomlad, Igo Gruden in Bo-
deče Nežice, kot tudi nastope čla-
nov dramske skupine Tamara Pe-
taros z besedami znamenitih av-
torjev slovenske književnosti. Li-
rične, razposajene, ljudske,
sodobnejše skladbe o cvetlicah,
travnikih, čričkih, vranjih zboro-
vanjih so se vrstile v petju posa-
meznih skupin pod vodstvom
Andreje Štucin Cergol, Mateje
Černic in Mirka Ferlana. Skupaj
pa so zbori zapeli tri pesmi, med
katerimi je bila tudi praizvedba
skladbe Andreja Makorja na ljud-
sko temo Ko dan se zaznava. Zbo-
re je spremljala skupina instru-
mentalistov, ki so jo sestavljali
pianist Jan Grbec, tolkalista Lo-
renzo Dari in Tina Renar ter po-
liinstrumentalist Iztok Cergol.
Krstna izvedba dogodka je bila v
nenavadnem okviru, kot je zim-
ski vrt občinske, meščanske vile
Sartorio v starem mestnem sre-
dišču v Trstu. Organizatorji
društva Vesela pomlad so se
namreč odločili za lokacijo, ki je
zaradi izvirne namenskosti in po-
ložaja sredi parka v sozvočju z
vsebinami projekta, a so s tem tu-
di opozorili na kulturno boga-
stvo slovenskih društev v širšem,
mestnem okolju. Zamisel je bila
zagotovo posrečena, saj se je dvo-
rana napolnila v hipu in vstop je
moral biti že v osnovi možen le z
vabilom zaradi omejenega števila
sedežev muzejske dvorane. Ob
lokaciji in eko-sporočilu je pro-
jekt hvalevredno združil ustvar-
jalce slovenskih društev z ra-
zličnih področij in je utrdil že
vpeljano sodelovanje med tremi
zborovodji iz tržaške in goriške
pokrajine, ki so že v preteklosti
stopili skupaj za uresničitev kon-
certnih dogodkov.
Za še popolnejši okvir je projekt
dobil tudi logotip: nasmejana ze-
meljska obla, ki jo petje mladih
objame z valom veselih not. Lo-
gotip je bil na majicah nastopa-
jočih v barvah morja, rek, zemlje,
gozdov in travnikov, ki so kot
znak pripadnosti projektu zazna-
movale tudi nakit zborovodkinj
(kot tudi živo zeleno kravato edi-
nega moškega v zborovodski tro-
jici). Režija dogodka je bila zau-
pana Manici Maver, ki je poskrbe-
la za tekoče dogajanje, upoštevala
mladostni značaj nastopajočih in
poudarila občudovanje in spošto-
vanje lepot in vrednot narave.
Praktikable v barvah narave, kot
tudi listje, ki je krasilo leseno
ogrodje ob steni, si je zamislila
Magda Samec. Maverjeva je pod-
pisala tudi scenarij večplastnega
dogodka, ki je terjal veliko truda,
a je bil na koncu vsem v veliko
zadoščenje, kot je tudi sama po-
vedala po krstni izvedbi priredit-
ve: “Ko smo začeli razmišljati, da
bi se vključili v projekt Ear-
thchoir, smo kmalu ugotovili, da
je slovenska zakladnica polna pe-
smi, ki govorijo o naši prelepi na-
ravi, marsikatera pesem pa je tudi
uglasbena. Tako smo se odločili,
da bomo za to prireditev izbrali
izključno pesmi slovenskih pe-
snikov in skladateljev.
Nekatere pesmi so bolj otožne,
druge hudomušne, tretje
svečane, četrte bolj vesele. Ene
govorijo o pokrajinah, druge o
cvetju, tretje o živalih... Skušala
sem sestaviti celoto, v kateri bi
vsak sklop pesmi prišel čim bolj
do izraza, tudi s pomočjo primer-
nih recitacij, ki bi se ujemale in
prepletale z glasbo. Vse skupaj pa
so v celoto povezovali glasbeni
intermezzi Iztoka Cergola, ki je
za to priložnost ustvaril variacije
na melodijo znane ljudske Pleši,
pleši, črni kos.
Zelo sem zadovoljna s končnim
“izdelkom”, ki so ga obogatile še
krasne fotografije Fotovidea Trst
80. Če pa se je poslušalec za tre-
nutek ozrl in pogledal skozi okna
prelepe vile, v kateri je bil kon-
cert, je njegovo oko ujelo tudi
prekrasno naravno scenografijo,
ki jo predstavlja park Vile Sarto-
rio”.
PAL
  gromna množica sorod-
nikov, prijateljev, kole-
gov bančnikov, športni-
kov in znancev se je v četrtek, 1.
decembra, zbrala na žalni seji za
Savom Ušajem, ki jo je v poklon
svojemu rajnemu predsedniku
organiziralo ŠD Sokol v prosto-
rih KD Igo Gruden v Nabrežini.
V imenu težko prizadetega špor-
tnega društva je prisotne nago-
voril Mitja Terčon, medtem ko
je predsednica kulturnega
društva Igo Gruden Mariza
Škerk izpostavila Ušajevo nave-
zanost na rojstno vas in skrb za
uspešno delovanje nabrežinskih
društev, za ZSŠDI pa se je od pri-
jatelja in neutrudnega športnega
delavca poslovil Ivan Peterlin.
Podobno je bilo v soboto, 3. de-
O
cembra, opoldne, ko
so se ljudje od vse-
povsod zbrali v Devi-
nu pri pogrebni maši
za Sava Ušaja, sicer
Nabrežinca, ki pa se
je priženil v Devin in
je bil v tej fari tudi
aktiven. Domači župnik g. Gior-
gio Giannini je v svojem občute-
nem nagovoru poudaril Ušajevo
ljubezen do gora, njegovo pogo-
sto zahajanje v Julijce in pozor-
no občudovanje božjega stvar-
stva, tako v gorskem svetu kot ob
morju, ter povezanost z okol-
jem, v katerem je živel. Sam po-
slovilni obred sta s petjem
spremljala moški zbor Fantje iz-
pod Grmade, ki je rajnega s pe-
smijo pričakal že pred cerkvijo,
in cerkveni zbor Devin. Oba
zbora je ob orglah spremljal do-
mači organist in zborovodja
Herman Antonič. Po maši pa
mu je v slovo pred cerkvijo za-
pela tudi dekliška skupina de-
vinskega mladinskega krožka,
saj so vsi Ušajevi vpeti tudi v kul-
turno življenje v vasi. Pokojnega
Sava Ušaja so pogrebci nato po-
spremili v Nabrežino, kjer ima
družina svoj grob. Pred pokopa-
liščem ga je pričakalo res veliko
ljudi in častni špalir odbojkaric
ter košarkarjev športnega
društva Sokol. Njegovi igralci so
ga tudi prinesli do groba, kjer
mu je med poslovilnima pesmi-
ma Fantov izpod Grmade v ime-
nu društva Sokol, ki ga je vodil
vse od leta 2008, spregovoril Pa-
vel Vidoni.
Mraz, ki je pritiskal, so otoplile
njegove besede, saj je poudaril
Ušajevo navezanost na domače
športno društvo vse od mladih
let, predvsem pa njegovo
srčnost, natančnost, daljnovid-
nost in zvestobo vrednotam, kar
se je odražalo v organizacijskem
in športnem delu za Sokol. Go-
vornik je tudi opozoril na njego-
vo angažiranost na drugih po-
dročjih, med drugim v politiki,
saj je bil večkrat kandidat stran-
ke Slovenske skupnosti. V ime-
nu Sokola pa mu je obljubil, da
bodo skušali slediti njegovemu
zgledu.
Slovo od dragega Sava Ušaja je
potrdilo, kako resnične so bese-
de, da človek dobi toliko ljubez-
ni, kolikor je daje. Množica ljudi,
ki se je prišla poslovit od Sava
Ušaja in izrazit bližino prizadeti
družini, je neizpodbiten dokaz,
da je Savo Ušaj s svojim mirnim
in pozitivnim pristopom na de-
lovnem mestu in v delovanju
društva znal deliti svojo ljube-
zen do športa in organiziranega
delovanja v dobrobit slovenske-
ga športa in posredno ljudstva.
Pripis uredništva: na sosednji
strani spet objavljamo zapis An-
tka Terčona v spomin na prija-
telja Sava Ušaja, ker nam je v
prejšnji številki tehnična napaka
razstavila stolpiče in posledično
pomensko razbila vsebino. Piscu
Terčonu, predvsem pa pokojni-
kovim svojcem se iskreno opra-
vičujemo in izražamo globoko
sožalje ob nenadnem slovesu
dragega moža in očeta.
In memoriam
Just Vodopivec
  petek, 2. decembra 2016,
smo pospremili iz farne
cerkve sv. Mihaela nadan-
gela v Zgoniku na zadnjo pot prija-
telja Justa Vodopivca.
Pokojni je izhajal iz zavedne slo-
venske in trdne kmečke družine iz
Koludrovice. Rodil se je leta 1933
in je sledil družinski tradiciji kme-
tovanja na kraški zemlji. Že v po-
vojnem času je bil njegov oče
podžupan v zgoniški občini v
vrstah edine slovenske stranke in
tudi mladi Just je bil vse življenje
zaveden in aktiven član skupnosti.
V nelahkih povojnih letih je nadal-
V jeval kmetijsko dejavnost doma inje bil brez dvoma eden tistihKraševcev, ki so obdržali tradicijo
prednikov, a je vanjo vnesel tudi
veliko novosti na tehničnem po-
dročju in si marljivo pridobival no-
vo znanje, kar se mu je obrestovalo.
Ukvarjal se je z vinogradništvom,
vrtnarijo in živinorejo. Poročil se je
z Mirjam Tavčar iz Krepelj in imel
dva sinova, Paola in Valterja.
Ko je bil g. Brecelj župnik v Zgoni-
ku, je bil Just aktiven član obno-
vljenega cerkvenega zbora, ki ni
skrbel le za cerkveno petje, ampak
tudi za kulturno-izletniško delo-
vanje.
Mnogi se bodo še spominjali zelo
uspelih Naših praznikov v Kolu-
drovici, kjer je zgoniška sekcija SSk
prirejala praznične večere prav v
hrastovem gozdiču ob Vodo-
pivčevi kmetiji.
Zelo ponosen in še vedno dejaven
je bil, ko sta mlada sinova razvila
kmečko družinsko tradicijo v izred-
no uspešno vinogradniško in vi-
narsko smer, ki je poznana zares po
celem svetu.
Just je bil veselega značaja in vsi se
ga bomo spominjali kot pošteno
osebo z velikim srcem. Žal, ga je
prav to srce nazadnje zatajilo.
Naj mu bo lahka domača zemlja!
Ženi Mirjam, sinovoma Paolu in
Valterju ter sorodnikom naj gre
naše iskreno sožalje.
Izrazom sožalja se pridružujemo
vsi pri Novem glasu, saj je bil po-
kojni g. Just zvest bralec našega ted-
nika.
dž
V Devinu in Nabrežini
Poslednje slovo
Sava Ušaja
Foto damj@n
Tržaška 8. decembra 2016 11
Obvestila
Praznik Brezmadežne bomo
proslavili v četrtek, 8.12., ob
16. uri, v kapeli Marijinega do -
ma v ul. Risorta 3, s spre je -
mom novih članic v Marijino
družbo in slovesnim bla go -
slovom, s sodelovanjem pevcev
združenega pevskega zbora
ZCPZ.
Rožni venec tudi v slovenskem
jeziku bo v četrtek, 8. 12., na
praznik Brezmadežne, na trgu
Garibaldi pri stebru z Marijinim
kipom, ob 11.30; vabi Področni
svet Pastoralnega središča.
Področni svet Pastoralnega
središča za Trst - Milje in Vin -
cencijeva konferenca vabita
ob prihajajočem prazniku Bo -
žiča na obisk gostov v domu za
starejše ITIS, ul. Pascoli 31, v
četrtek, 15.12.2016. V novi
kapeli v I. nad. bo ob 16.10 mo -
litev rožnega venca, nato ob
16.30 sv. maša, ki jo bo da -
roval msgr. Franc Vončina, po
maši bo prijateljsko druženje.
Podpore sklada Sergij Tončič
– letos jih bo prejelo 12 štu -
den tov – bodo javno izročene
dobitnikom v ponedeljek, 12.
decembra 2016, ob 17. uri v
Slovenskem dijaškem domu
Srečko Kosovel, ul. Ginnastica
72.
Delavnica gledališke peda -
gogike za učitelje, vzgojitelje
in mentorje bo 18. decembra
v Finžgarjevem domu na Op -
činah. Informacije: Slovenska
prosveta 040 370846 ali www.
slovenskaprosveta. org
Sožalje
Vsi pri  SCGV Emil  Komel
izrekamo iskreno sožalje ženi
Vidi, nekdanji odbornici šole, in
otrokom Vlasti, Lei in Ivu ob
bridki izgubi dragega moža in
očeta Sava.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
darujeta Jadranka Sedmak 20
evrov in Meri Bizjak 20 evrov.
V spomin na dragega Justa
Vodopivca daruje družina
Milocco 50 evorv za zgoniško
župnijo.
Štipendije in pospeševalnik Starter ZKB - Diplome Slovik
Naložbe v mlade kadre 
in podjetnike
  adružna kraška banka je
25. novembra nagradila
najuspešnejše maturante
tržaških višjih srednjih šol in uni-
verzitetne diplo-
mante, otroke čla-
nov na uspelem in
izvirno zasnova-
nem večeru Mladi:
p (+) zitivno na-
prej! . Srečanje so
oblikovali predsed-
nik ZKB Adriano
Kovačič, predstav-
nici banke Sabina
Citter in Mateja Bo-
gatec ter gostja, no-
va znanstvena di-
rektorica Slov. I. K.,
Damiana Kralj, ki je
s svojevrstnim mo-
tivacijskim dialo-
gom nagovorila
občinstvo mladih nagrajenih,
staršev in novih podjetnikov, ki
sodelujejo pri podjetniškem po-
speševalniku ZKB Starter. Pred-
sednik Kovačič je povedal, da je
banka v zadnjih 12 letih podelila
185 štipendij za skupnih 127.750
evrov.
Univerzitetni diplomanti. Šti-
pendije po 1.000 evrov so prejeli:
Tadeja Kralj (glasbeni konserva-
torij Tomadini Videm, kompozi-
cija in harfa), Iva Pertot (politeh-
nika Turin, biomedicina) in Ja-
noš Jurinčič (konservatorij Tarti-
ni Trst), ki so opravili drugosto-
penjski univerzitetni študij z naj-
višjo oceno (prvi dve s pohvalo).
Univerzitetni diplomanti 1. stop-
nje. Nagrado 750 evrov je prejelo
osem študentov, ki so uspešno
končali prvostopenjski univerzi-
tetni študij. Domen Frandolič
(Univerza Bocconi Milan) in Iva-
na Curri (Ca' Foscari Benetke,
moderni jeziki) sta dosegla naj-
višjo oceno in pohvalo. Ostali,
tudi zelo visoko uvrščeni, so bili
Kristina Žerjal (Univerza na Pri-
morskem Koper, pedagogika),
Andrej Malalan (Umetnostna
Z akademija - design Milan), MojcaDoljak (Univerza Trst, ekonomi-ja), Ivana Milič (Univerza Ljublja-
na, pedagogika), Lenart Legiša
(Univerza Ljubljana, strojništvo)
in Nastja Slavec (Univerza Trst, fi-
zika).
Maturanti višje srednje šole. De-
set dijakov je doseglo od 90 točk
navzgor in prejelo štipendijo 500
evrov. Šest jih je bilo z znanstve-
nega liceja Prešeren: Vesna Gru-
den (jezikovna smer) in Andraž
De Luisa (znanstvena), oba s sto-
tico, Nika Pregarc (uporabne zna-
nosti), Danilo Devetak in Petra
Sossi (znanstvena), Lisa Sandri
(jezikovna). Trije so bili s teh-
niškega zavoda Zois: Gabrijel Žet-
ko (sto), Aleksija Terčon in Urška
Ravbar, s humanističnega in
družbenoekonomskega liceja
Slomšek Martina Ferluga.
Predstavili so tudi Projekt Starter,
s katerim ZKB omogoča s par-
tnerjema Factory Banca Manza-
no in SDGZ ustanovitev novih
podjetij na nekdanjem sedežu
banke pri železniški postaji. Pro-
jekt spremlja uslužbenec Andrej
Gruden; na Opčinah je nastopilo
prvih pet start-up v lasti podjet-
nikov do 35. leta starosti, ki do-
mujejo in skupaj delujejo v ZKB
Starterju na Trgu Liberta': Diego
Manna v imenu zadruge Nativi,
ki se ukvarja s komunikacijo,
promocijo in stiki z javnostjo
(splet bora. la), Eric Medvet za
inovativno biomedicinsko pod-
jetje Feature Jam srl, Filippo Vidiz
za tržno agencijo Fe&L na po-
dročju prehrane. Goričan Aljaž
Srebrnič je predstavil odprti
“hackerspace” prostor društva
Mittelab, laboratorij za ljubitelje
novih informatskih in elektron-
skih tehnologij, Simon Rožac pa
podjetje SloMedIt, medicinski
diagnostični center za čezmejne
italijansko-slovenske zdravstvene
ustanove in zasebnike.
Na koncu je Mateja Bogatec, od-
govorna za novi projekt Mladi
ZKB, ki predvideva več načrtov za
usklajeno sodelovanje mladih,
povabila vse nagrajence, da se
približajo in postanejo člani za-
družne banke, saj za mlade do
35. leta starosti veljajo posebni
vpisni pogoji in je dovolj nakup
delnice v vrednosti 15,32 evra.
Novi multidisciplinarni program
SLOV. I. K. - v Gorici in Trstu
Predsednik Slovenskega izo-
braževalnega konzorcija (Slovik)
Boris Peric je 26. novembra po-
delil diplome trem univerzitetni-
kom, ki so končali triletni ciklus
izobraževanja na Multidiscipli-
narnem programu za kakovostno
kadrovsko rast. Ti so Niko Danev,
ki študira inženirstvo v Turinu,
Katja Hrvatič, diplomantka na vi-
soki šoli za prevajalce in tolmače
v Trstu, in Valentina Pugliese,
študentka ekonomije v Trstu.
Peric je z zadovoljstvom ugotovil,
da se tečajniki prejšnjih let uvel-
javljajo doma in v tujini na po-
membnih delovnih mestih: v za-
varovalnicah, revi-
zijskih družbah,
evropski centralni
banki, Primorskem
dnevniku. 15 vpisa-
nim v nov triletni
multidisciplinarni
program je predsta-
vil novo znanstveno
direktorico Damia-
no Kralj, strokovnja-
kinjo za razvijanje
človekovega poten-
ciala, ki se je specia-
lizirala in deluje kot
“coacher” ICF v
Londonu.
Kraljeva je nasledila
Matejko Grgič, ki je
kar precej prispevala k uspehu
prejšnjih visokošolskih seminar-
jev, ki povezujejo zamejske štu-
dente z raznih univerz po Italiji
in Sloveniji. Kot je sugestivno pri-
kazala na nagrajevanju ZKB, je
program mesečnih srečanj Slovi-
ka v goriškem KB Centru in dvo-
rani ZKB na Opčinah osnovan na
novi metodologiji usposabljanja
in osebni rasti kot osnovi za
uspeh, na vadbi timskega dela in
veščin vodenja, razvijanja spo-
sobnosti, komuniciranja, sodelo-
vanja, načrtovanja, samozave-
danja in trdoživosti, kot je bilo
zapisano v Primorskem dnevni-
ku.
Res je treba pozdraviti dejstvo, da
naše temeljne kreditne in fi-
nančne ustanove - Slovik sesta-
vljajo skupina KB1909 in poveza-
na podjetja, manjšinska podjetja,
zadružni banki, organizacije in
ustanove, ob univerzah in izo-
braževalnih ustanovah iz Slove-
nije - kljub vsem težavam še na-
prej smelo vlagajo v mlade, po-
tencialne nove kadre, strokovnja-
ke in podjetnike.
Davorin Devetak
Benetke, knjižnica BAUM, 20. 11. 2016 Ka-
ko “Melanija prišla je v Belo hišo” ali bo,
kar bo?
NEODGOVORJENA VPRAŠANJA
Rai 3 bis, po “naših”, “njihova” poročila.
9. 11. dan, ki mu ne verjameš. Ne verjameš
niti prispevku, posvečenemu Melaniji:
“Melania je našla tržno nišo, prek Trumpa
je prišla v Belo hišo”, avtorska priredba sev-
niškega narodno-zabavnega ansambla
(https: //www. youtube. com/watch?
v=l8mf1CdOA5k), medtem se vrstijo kadri
vasice z izobešenimi ameriškimi zastava-
mi. Iz poglavja HLAPCI SMO. Yes, we can.
1) 1. Yes, they can oziroma, kako je možno,
da so državljani, ki so pred osmimi leti iz-
volili Obamo, zdajle do samega vrha
države spravili Trumpa? Se moram res vda-
ti v žalostno resnico populizma, črednih
nagonov,  (to in onstranoceanske)
množice, ki se od razsvetljenstva dalje ni
razsvetlila toliko, da bi znala za svoje vodi-
telje izbirati modre, preudarne, odgovorne
ljudi?
2) Ista poročila: Milan Brglez, predsednik
Državnega zbora, komentira Trumpovo iz-
volitev: “Vidim te volitve kot nasprotovan-
je obstoječim elitam in mislim, da se bodo
politiki morali spremeniti. Ne moremo
spreminjati družbe”. Ne, saj politika na
družbo nima nobenega vpliva. Ne sklepa
novih zakonov, ne podpisuje trajnostnih
načrtov, sploh pa ne dodeljuje ustanovam
finančnih sredstev. Mislim, halo?
1) 2. Kam plovemo, če so celo najvišji po-
litični predstavniki, ljudje, ki so po poklicu
klicani k skrbi za res pubblico, za polis, za
nas..., če so prav ti ljudje mnenja, da se mo-
rajo le prepustiti valovanju razburkanega
in zmedenega morja današnje družbe? Ali
bi se morali vsi predati milosti in nemilosti
skritih ekonomskih lobijev in drugih ob-
skurnih lutkarjev, ki vlečejo niti sveta sebi
v prid?  (geslo prihodnje volilne kampanje:
Predaj se fatalizmu. Čemu voliti, bo, kar
bo!)
2) 3. Kdo naj bi pravzaprav krotil to čudno
družbeno morje, ki se spopada z, zgodo-
vinsko gledano, čisto novimi razmerami in
nepredvidljivimi vetrovi? Naj bodo to izo-
braževalne ustanove? Šola mogoče, ki je
itak kriva, da se otroci ne znajo obnašati,
da ničesar ne vedo, da imajo skoliozo zara-
di težkih nahrbtnikov in travme zaradi ne-
prejetih nezasluženih bralnih značk.  (RA-
ZIŠČI: je družbena apatičnost sodobnega
človeka vezana na smrt avtoritete? Primeri:
otroci imajo zadnje čase vedno prav, celo
profesorje na faksu podučujejo študentje.)
3) 4. Naj podivjane vode družbe zajezi kul-
tura? In to ista kultura, ki mora biti, zato
da zadovolji svoje uporabnike, sproščena,
zabavna, lahkotna, … Ah, ne, saj si vsi “želi-
mo”, da je aktualna, da opozarja na
družbene probleme!  (Izpodbijajoč primer:
premiera SSG, Čehov - opozorilo na
družbeno apatijo ni prišlo niti do najbolj
izšolanih, večino publike je medtem itak
hipnotiziral ekran mobilnega telefona.) V
našem zamejstvu pa mora kultura biti neo-
porečna in naj-
boljša “učitelji-
ca” slovenske-
ga jezika. Šola
ne zna, naj bo
to kultura! Za-
kaj ne, utrje-
vanje narodne
identitete je bi-
lo za manjšinske kulturne delavce premalo
ambiciozno poslanstvo.
4) 5. Smo v vrtincu kompetenc, delovnih
praks, obveznih tujih jezikov, hobijev in
drugih kurikularnih dodatkov pozabili na
državljansko vzgojo? Je za to spet kriva
šola?  (SPET POGLEJ Fichte: kolektivna
krivda nemškega naroda)
Saj ne, da ljudje ne sledijo... Večkrat sledijo
in tudi vedo, za kaj gre, tudi poglobljeno,
z zakoni v rokah. - PRIMER: Referendum o
družinskem zakoniku. Preveč razočaranih
kolegov je dan po volitvah priznalo, da ni
volilo. Čeprav so točno vedeli, kaj želijo,
celo aktivirali so se za to. A kaj, saj en glas
ne bi spremenil rezultata. En, dva,...
6. Je morda za današnje stanje kriv občevel-
javni individualizem, zaradi katerega sem
jaz po eni strani edino in edinstveno, po
drugi pa tudi nič in nihče?
Pravzaprav:
1) 7. Kje tičijo razlogi apatičnosti? Se je pri-
kradla v naš svet skupaj z ekstremno indu-
strializacijo, globalizacijo? Še znamo sou-
stvarjati družbo, v kateri živimo? Smo še
zmožni političnega mišljenja?
“Kulturne” IZPOVEDI Lucija Tavčar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
SAVA UŠAJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, 
ki so počastili njegov spomin.
Posebna zahvala g. župniku Giorgiu Gianniniju, 
športnikom, odbornikom in sodelavcem 
AŠD Sokol in Paolu Vidoniju za ganljive besede, 
pevcem MPZ Fantje izpod Grmade, 
cerkvenemu zboru in 
priložnostnemu zboru mladih pevk.
Vida, Vlasta, Lea in Ivo
In memoriam
Savo Ušaj
  ot strela z jasnega se je po
Nabrežini razširila žalo-
stna vest, da se je prezgo-
daj poslovil predsednik Športne-
ga društva Sokol Savo Ušaj. Prve
dni januarja bi dopolnil 66 let.
Po opravljeni maturi na Trgov-
skem zavodu Žiga Zois se je za-
poslil najprej pri takratni Kmečki
posojilnici v Nabrežini, nato v
Sovodnjah, kjer je kmalu postal
ravnatelj in končno sodeloval pri
združitvi sovodenjske in dober-
dobske posojilnice, kjer je končal
svojo zaposlitev kot ravnatelj in
se pred nekaj leti upokojil.
Pokojnik je poleg svojemu pokli-
cu posvetil vse svoje najboljše si-
le in veselje organizaciji športno
kulturnega delovanja v domači
vasi. Že na prvih Športnih igrah
v šestdesetih letih prejšnjega sto-
letja je kot otrok sodeloval in bra-
nil domače barve še pod ime-
nom takrat obujajočega prosvet-
nega društva Igo Gruden. Takrat-
ni uspehi so pripomogli, da so
tudi nabrežinski mladinci pomi-
slili na organizirano športno de-
lovanje, kar je leta 1966 privedlo
do ustanovitve Sokola. Savo je bil
med prvimi, najbolj navdušeni-
mi organizatorji in delavci. Naj
spomnimo le na udarniško grad-
njo košarkarskega in odbojkar-
skega zunanjega igrišča, kjer je
tudi sam sodeloval. Pri društvu
(naj spomnimo, da sta dolga leta
Kulturno društvo Igo Gruden in
Športno društvo Sokol bili eno!)
je zasedal vseskozi tudi odbor-
niška mesta, dokler ni leta 1974
postal predsednik in vodil tudi
postavitev spominske table z
K
Grudnovimi verzi v nabrežin-
skem bregu, kjer smo prav prete-
klo nedeljo proslavili štiridese-
tletnico obeležja.
Službene obveznosti mu niso do-
voljevale, da bi opravljal tako od-
govorna mesta pri športnem
društvu, čeprav je stalno sledil in
pomagal pri vseh dejavnostih. Po
upokojitvi se je z vso vnemo
vrnil v svoje društvo in kmalu po
dokončni ločitvi kulturnega in
športnega dela postal predsednik
ŠD Sokol. To mesto zaseda še da-
nes!
Savo Ušaj se je letos poleti s pri-
jateljem udeležil večdnevnega
“križarjenja” po Dalmaciji. Z
užitkom je pripovedoval o prele-
pem doživetju, da ne omenimo
odličnih ribjih jedi, ki so mu še
posebej prijale. Ob vrnitvi se je
počutil slabo, bil je dolgo časa v
bolnišnici, pred mesecem se je
vrnil domov in vsi smo pričako-
vali, da se bo kmalu vrnil med
svoje športnike in prijatelje, a nas
je s svojim odhodom žalostno
presenetil.
Počivaj v miru, dragi prijatelj!
Ženi Vidi, hčerkama Vlasti in Lei
ter sinu Ivu najiskrenejše sožalje.
antek
Nagrajenci Štipendij ZKB in “starterji”
Aktualno8. decembra 201612
  Ob obletnici smrti duhovnika Izidorja Zavadlava
Šelestenje listja (1)
PREJELI SMO 
  ogodek, ki se je dogodil
pred 70 leti na Gorenjem
Polju pri Anhovem, je tu-
di pri meni zapustil svojstven
pečat. Kot sedemletniku se mi je
v spomin vtisnil kraj, kjer je pred
70 leti kar nekaj časa ponoči go-
rela lučka, na mali jasi na Goren-
jem Polju, kjer so odkrili truplo
omenjenega duhovnika. Vsi, ki so
prebivali na drugem bregu Soče,
v gorenjih Desklah, so videli to
lučko večer za večerom.
O zapisih, ki so se zvrstili ob tem
žalostnem dogodku, bi lahko po-
stavil vsaj kakšen vprašaj, ne iz
hudobije, pač pa iz nejasnosti, ki
jo nekateri zgodovinarji radi
puščajo za seboj, ko v sam dogo-
dek navlečejo celo kopico zgodo-
vinskih podatkov, ki sicer niso
sporni za zgodovino, sporni pa so
za razjasnitev krajevnega dogod-
ka, o katerem lahko tamkajšnji
prebivalci imajo čisto drugačno
mnenje kot zgodovinska stroka.
Izidor Zavadlav, po pripovedo-
vanju duhovnikov, ki so ga poz-
nali, je bil vesten, delaven sloven-
ski duhovnik in domoljub. To so
mu priznavali vsi, tudi tisti, ki se
z njegovim delom niso popolno-
ma strinjali. Imel pa je neljubo iz-
kušnjo, da, kot mlad duhovnik,
ni znal presoditi, kam kaj spada,
pa je v svoji naivnosti povedal
stvari, ki sicer niso bile sporne, bi-
le pa so sporne za kraj, v katerem
je deloval! Vasi, ki so mejile na
Anhovo, kjer se je razvijala ce-
mentarna, so dobivale v tistem
času novo podobo. Iz tradicional-
nega kmečkega okolja se je to
okolje z izredno hitrim tempom
spreminjalo v delavsko okolje. V
nekaj letih je ostalo samo nekaj
večjih kmetov, popolnoma pre-
vladali pa so mali kmetje in de-
lavci. Med delavstvom so vodilna
mesta zasedli Italijani, ki so prišli
tja s celega “škornja”. S tem so pri-
nesli ne samo fašistično osvajal-
sko politiko in obnašanje, kar se
D je počasi oprijemalo tudi nekate-rih krajanov, pač pa tudi svoje po-glede na vero in moralo. Ustalje-
ne moralne norme in moralna
načela, ki so stoletja veljala za ne-
kaj povsem normalnega, so se
začela majati in med prebivalci je
začela prevladovati verska
mlačnost, ki pa se je marsikdaj
utapljala v ateizmu. Tako so širi-
telji ducejeve ideologije pripra-
vljali plodna tla delovanju Komu-
nistični partiji, ki je imela v svojih
rokah OF in je z lahkoto prodirala
med delavstvo kot tudi med fi-
nančno šibkejši sloj tamkajšnjega
prebivalstva.
Reka Soča je bila in je še za tam-
kajšnje prebivalce nekakšen mej-
nik; vedno je ločevala prebivalce
levega od desnega brega. To, kar
so na levem bregu poudarjali, so
na desnem zanikali. Dogodki, ki
so se dogajali na desnem bregu in
niso bili nikomur v čast, so tam-
kajšnji prebivalci pripisovali leve-
mu bregu, češ, od tam to prihaja.
- Tako se je dogajalo, pa na tiho
se še, da so Gorenjepoljci naprtili
smrt svojega župnika Desklja-
nom. Deskljani pa jim tega niso
ostali dolžni in so te njihove ugo-
tovitve “poslali nazaj čez Sočo” in
krivili Gorenjepoljce. Te male
zdrahice, ki so včasih prišle med
prebivalci do visokega vrelišča, so
se dogajale celo v času najtršega
komunizma, celo v anhovski ce-
mentarni. Visoko temperaturo so
dosegle v času, ko je g. Klinkon
zapustil Gorenje Polje, se umaknil
v Tolmin, upravo župnije pa je
prevzel duhovnik iz Deskel. Go-
renjepoljci so ostali brez svojega
duhovnika. Tedaj je v Koper k ško-
fu dr. Janezu Jenku odšla delega-
cija Gorenjepoljcev in škofa sez-
nanila, da je prav ta poteza s strani
škofije napačna, ker se je tako iz-
kazalo to, kar župniji očitajo pre-
bivalci na drugem bregu Soče: “Vi
duhovnika niste vredni, saj ste ga
ubili”! Škof Jenko jih je poslušal,
po svoje “potroštal”, kot trd (!)
Kranjec (!), bistva problema pa ni
nikoli dojel. Tokratna poteza ško-
fije je bila za tisti čas krepko
zgrešena. V Deskle je prišel mlad,
zelo delaven duhovnik Vinko Ko-
bal, ki je od tod upravljal tudi Go-
renje Polje in Plave.
V teh očitkih, ki so frčali preko
Soče, pa se je v anhovski cemen-
tarni slišalo marsikaj, kar je celo
imelo svojo resnico ali vsaj delček
resnice o zagonetni smrti duhov-
nika Izidorja Zavadlava. Jezični
pinkponk med delavci anhovske
cementarne je budno spremljal
tudi komite KP. Vodstvo partije v
cementarni se je na vse to ob-
našalo, kot da jih nič ne zanima,
kar je bilo za tisti čas zelo prefin-
jeno zrežirano, to pa zato, da bi se
s tem pinkponkom ne izvedelo
kaj preveč … Danes Gorenje Polje
skoraj ne premore “staroselcev”,
medtem ko so se v Desklah ohra-
nili v večjem številu. Smrt duhov-
nika Izidorja Zavadlava je za
zdajšnje krajane samo še zgodo-
vinski spomin. Sam dogodek o
smrti duhovnika Izidorja Zavadla-
va za zdajšnjo generacijo prebival-
cev pa je žal časovno odmaknjen.
/ se nadaljuje
Ambrož Kodelja
  a prvi pogled se zdi, da pri razlagi priimka
ni dvoma, saj gre za priimek, ki je nastal
tako kot drugi tako imenovani živalski
priimki. A v resnici so možne razlage kar tri.
Priimek Paljk so v 18. stoletju zapisovali zelo po-
dobno kot priimek Pavlič. Čeprav sta že v 19. sto-
letju to dva povsem različna
priimka, pa obstaja možnost,
da gre za enega in istega. To
pomeni, da je priimek Paljk
nastal iz Pavliča, torej na po-
dlagi osebnega imena Pavel.
Neki Pavel je dal priimek svo-
jim sinovom, ki so postali Pa-
vliči. Poglejmo nekaj starih za-
pisov priimka Paljk: Palliz, Pal-
lich, Palch, Paulich, Palik in
Pallig. Pavlič, ki ga velikokrat
mešajo s priimkom Pavlica, pa
so zapisovali takole: Paulig, Paulich, Pauliz. Šele
v drugi polovici 19. stoletja najdemo priimek v
obliki Palek, Paljek in Paljk.
Druga razlaga je, da je priimek nastal iz toponima.
To je bilo konec srednjega veka precej pogosto,
saj so prišleki velikokrat dobili tudi povsem nov
priimek glede na svoje poreklo. De-
nimo iz Palčja pri Pivki, Palkovša za-
selka v Lokavcu ali iz Palkišča v go-
riškem Dolu. Za ta kraj Pavle Merku'
meni, da je bila pot obratna: da je kraj
dobil ime po prebivalcih s priimkom
Paljk. Za Palkovše pod Čavnom bi za-
radi bližine seveda pomislili, da sta
besedi povezani. A vendar je težava,
da v Palkovšah ne najdemo v vsej
zgodovini nobenega Paljka. Razen, če
se je neki prebivalec Palkovš preselil
v Velike Žablje že pred letom 1600 in
takrat dobil ime po svojem rojstnem
kraju. Na Pivškem ali, kot se je nekoč
reklo, na Pivki je tudi kraj Palčje. Ime
je nastalo iz staroslovenske besede za
manjše jezero, močvirje, blato ali kal.
Tam se namreč nahaja presihajoče jezero.
Tretja razlaga se zdi še najbolj verjetna. Priimek je
dobil človek, ki je imel lastnost, podobno pajku.
Mogoče je imel dolge noge ali vitko postavo (suh
kot pajek). Mogoče pa je “predel mreže” kot pajek,
torej je bil nekakšen lobist, kot bi temu rekli da-
nes. V vipavskem narečju se pajku reče palk. Paljk
je izvorno vipavski priimek. Njegovo gnezdo je v
Velikih Žabljah in verjetno tudi v Križu, kot ime-
nujejo domačini nekoč Sveti, danes pa Vipavski
Križ.
Danes živi v
Sloveniji 65 lju-
di s priimkom
Paljk. Na Go-
riškem jih je
43, na Krasu in
v Istri pa 11. Po
enega najdemo
še v Ljubljani
(gre za potom-
ca učitelja in pisca Leopolda Paljka) in na Goren-
jskem. Podatki jasno nakazujejo, da gre za ende-
mičen vipavski priimek. V Sloveniji najdemo še
druge podobne priimke: Palik (6), Pajek (312) in
Pajk (696). Na Primorskem so vsi ti našteti priimki
izjemno redki, saj jih najdemo vseh skupaj okoli
30. V tujini Paljkov praktično
ni. Uradni podatki svetovne-
ga rodoslovnega portala Fo-
rebears navajajo samo dva
Paljka izven Slovenije, enega
v Italiji, drugega na Novi Ze-
landiji. Očitno pa nimajo
vseh podatkov, saj v Italiji
poznamo vsaj eno družino,
kjer živi pet Paljkov. Tja je
priimek ponesel iz Velikih
Žabelj Jurij Paljk, zdajšnji
urednik Novega glasa. V
krstni knjigi najdemo vpisa-
nega kot Georgius Marianus
Paljk, saj so takrat župniki v
knjige vpisovali še vedno la-
tinske prevode imen krščen-
cev. Pri krstnem vpisu njego-
vega pokojnega očeta Jožeta
Paljka (1920-2013), prilju-
bljenega Sipka, prekomorca
in aktivnega radioamaterja še
pri devetih križih, pa je žup-
nik priimek zapisal kot Pal-
jek. Njegovemu rodu sledi-
mo do druge polovice 18.
stoletja, ko je bil v
Velikih Žabljah ro-
jen Jurijev pra-pra-
praded Janez Paljk,
vpisan kot Joannes
Pallig. Že takrat je v
Žabljah živelo več
družin s tem priimkom. Zato je iskanje dolgotraj-
no, saj bo treba iz slabo
ohranjenih matičnih knjig iz-
pisati vse omembe priimka in
skrbno rekonstruirati vsako
družino posebej. Janezov in
Jožefov Paljkov je bilo namreč
v tistem obdobju cela vrsta. V
času Napoleona so v Žabljah
Paljki živeli v devetih hišah.
Primorski biografski leksikon
omenja samo dva Paljka, Ju-
rija in Leopolda. Jurija pozna-
mo kot pesnika, urednika in
časnikarja, ki živi v Terzu pri Ogleju. Bogat jezik
pa je imel tudi učitelj, kulturnik in politični dela-
vec Leopold Paljk (1892-1965). Iz Velikih Žabelj,
kakopak. Leopold in Jurij sta si gotovo v sorodu,
vendar gre za daljno sorodstvo, pred letom 1800.
Gotovo pa bo marsikateri Primorec ob teh Paljkih
pomislil tudi na Vinka Paljka, duhovnika. Nek-
danji dolgoletni dekan v Solkanu in predsednik
mednarodnega društva Concordia et Pax trenut-
no službuje kot župnik v Portorožu. Rojen je bil v
Velikih Žabljah, kjer njegovemu rodu sledimo vse
do prej omenjenega Janeza Paljka v 18. stoletju.
Priimek najdemo tudi v dobro ohranjenih in že
strokovno obdelanih matičnih knjigah župnije
Kamnje, prafare. Tu najdemo nekaj porok Žabel-
jcev, ki so po nevesto prišli v sosednjo župnijo v
17. stoletju. Lovrenc Paljk iz Velikih
Žabelj (Laure Palik de Sebble) se je 7.
oktobra 1646 poročil z Marijo, vdovo
Martina Keržeta iz Vrtovina. Že leto ka-
sneje spet najdemo Žabeljca Paljka, ki
pa je za nevesto vzel Jedrt Kerže, Marti-
novo hčer. Gre za Janeza Paljka, sina
Lovrenca (Joannes filius Laurentij Palik
de Sabla). Ali gre za istega Lovrenca kot
leto poprej, ni povsem gotovo. Bilo bi
namreč zelo nenavadno, da se najprej
poroči oče Lovrenc z vdovo Marijo, leto kasneje
pa še njegov sin z njeno hčerjo. To pomeni, da sta
bila Marija in Lovrenc oba malce starejša in oba
ovdovela. V tistih časih pa tovrstne poroke, ki se
z današnjega zornega kota zde kot povsem dogo-
vorne, niso bile nič posebnega. Pri tovrstnih do-
govorih pa ni šlo za mate-
rializem, kot bi si danes mi-
slili, ampak za golo
preživetje. Dogovor je bil
nujen za preživetje
družine. Zato so se vdovci
poročali praviloma že po
nekaj mesecih. Navadno
žalovanje je bilo možno
le, če osirotela družina ni
tolkla lakote.
V kamenjskih maticah
najdemo tudi enega Pal-
jka iz Križa. Leta 1652 je
namreč za botro v Kam-
njah bila Katarina, sopro-
ga Jurija Paljka iz Svetega
Križa (Catherina Vxore
Gregorij Palig de S. ta Cru-
ce existentibus). To pome-
ni, da je takrat vsaj ena
družina Paljk živela tudi v
tem srednjeveškem me-
stu, kjer se je pet let prej
rodil baročni literat in pri-
digar Tobija Lionelli, Ja-
nez Svetokriški.
N
VIPAVSKI PRIIMKI (20)
PALJK
Od tu izvirajo vsi Paljki: v ospredju Velike Žablje
in na griču Vipavski Sveti Križ, če se poigramo s
sporom okoli imena tega srednejveškega
mesta. Pogled izpred žabeljske cerkve, kjer je
bila krščena večina vseh Paljkov.
Jožefa Paljka, rojenega 1802, najdemo v najstarejši družinski knjigi
župnije Velike Žablje napisanega kot “Josephus Pallig”. Gre za pra-pra-
pradeda duhovnika Vinka Paljka in urednika Jurija Paljka. Knjigo hrani
Škofijski arhiv Koper.
Lovrenc Paljk se je leta 1646 poročil v Kamnjah. To je
nastarejši doslej odkriti vpis priimka v matičnih knjigah.
Krstna knjiga je danes v koprskem Škofijskem arhivu.
Tino
 M
a
m
ić
Jože Paljk ima zasluge, da so njegove rodne Velike
Žablje dobile literarni spomenik: Dnevniški zapisi
1943-1945. Rokopis dnevnika msgr. Rudolfa Klinca iz
vojnih časov, ki je izšel pri Goriški Mohorjevi (2010),
je iz Jugoslavije v Italijo pretihotapil v cevi kolesa
prav Sipko.
S 4. strani
Pripadnost slovenski ...
Kako pa ste se vi kot oseba
in duhovnik spremenili
znotraj nje?
Vse te spremembe življenja in
miselnosti spreminjajo tudi
moj odnos v pastoralnem delu.
Moraš biti bolj potrpežljiv. Po-
magati in ozaveščati z lepo be-
sedo. Obenem pa vztrajam pri
vsem kot vsa leta. Osem let ve-
rouka v župniji. Srečanja s
starši. Poletne in zimske počit-
nice. Poudarek na nedeljskih
srečanjih kot želja in potreba
po srečanju s Kristusom in ne
kot nekaj, kar moraš. Nedeljsko
bogoslužje mora biti kot
srečanje velike družine. Homi-
lija kot nagovor, ki se dotika
osebno. Obhajilo kot srečanje
s Kristusom, ki nas zdravi in
hrani in nas povezuje v bratsko
skupnost. Z leti človek dozore-
va. Tako tudi moja vera in po-
gled na delo in celotno
družbo. Potrebno je veliko na-
pora, dela za božje kraljestvo.
Na koncu pa se predaš v božje
roke. Naj On dopolni. V oseb-
nem stiku z Jezusom človek
dobi moč, kljub svoji majhno-
sti in nebogljenosti. Čutiš, da
te On podpira.
Svetišče na Tabru ima poleg
izjemne geografske lege
močan duhovni naboj. Kako
pravzaprav doživljate ta sveti
kraj?
Marijino svetišče na Tabru je že
stoletja romarski kraj. Nepre-
nehoma prihajajo ljudje. Red-
ko množično. Zato je tu čutiti
mir. Mnogi moderni ljudje, ki
govorijo o nekih energijah, go-
vorijo, da so tu še posebno
močne. Mi verniki to čutimo
in so čutili že nekdaj. Tu se čuti
božja moč, “energija” Sv. Du-
ha, prisotnost topline naše ne-
beške Matere. Potrebno je le
odpreti naše zaprte “škure”, se
umiriti, ovreči balast smoga,
da lahko vstopi Bog, ki je mno-
go več kot kozmične energije,
Bog, ki daje življenjsko moč in
luč naši duši. V jubilejnem letu
Božjega usmiljenja je bila naša
cerkev izbrana kot poseben
kraj milosti. V tednu, ko so bila
odprta sveta vrata, je vsakdo,
ki je hotel, pil to božjo moč,
moč božje ljubezni in usmil-
jenja. Vrhunec pa je bil ob vsa-
koletnem praznovanju in ro-
marskem shodu ob prazniku
Marijinega vnebovzetja.
Kakšna prihodnost se obeta
repentabrski župniji in nje-
nim vernikom? Kako pa
upate, da bo vaše življenje
potekalo na Repentabru?
Vsaka župnija živi polno, če so
duhovnik in člani skupnosti
povezani. Sodelovanje verni-
kov pri oblikovanju in gradnji
duhovnega in materialnega
dela v župniji je najpomem-
bnejše. Vedno več nalog bo
moralo sprejeti samo občestvo.
Zakaj? Duhovnikov je vedno
manj. Prej ali slej bo prišlo, da
bo en duhovnik moral voditi
več župnij. Če ljudje znajo vo-
diti razna društva, bodo znali
voditi tudi določene stvari v
župniji. To velja za materialni
in pastoralni del. Še posebej to
velja za poučevanje verouka,
oblikovanje družinskih, molit-
venih, svetopisemskih skupin.
Tako v naši župniji kot na
splošno v vsej Tržaški se čuti
pomanjkanje verskega pogla-
bljanja. Še posebej to velja za
mlade družine. Že peto leto
imamo predavanja, ki jih vodi
dr. Jože Bajzek. Opaža se odsot-
nost prav tistih, ki bi to najbolj
potrebovali pri verski vzgoji
otrok v družini. Prav odsotnost
družin kot celote pri nedel-
jskem bogoslužju in aktivno-
stih v župniji bo že v bližnji
prihodnosti vplivala tudi na
našo župnijo. Samo tiste skup-
nosti, v katerih bodo verniki
imeli močno zavest pripadno-
sti župniji in bodo odprte za
sodelovanje, bodo imele pri-
hodnost.
Sam ne vem za prihodnost.
Želel bi, da bi me zamenjal
kakšen mlad duhovnik. Ko
sem prišel v župnijo, sem imel
30 let. Zdaj jih imam 70. Hvala
Bogu mi zdravje dobro služi.
Če Bog hoče, bom še naprej
razdajal svoje moči župniji in
celotni naši skupnosti.
Slovenija 8. decembra 2016 13
  lovenija zdaj v decembru
bolj kot karkoli drugega
potrebuje priznanje in
uresničevanje vrednot, ki izha-
jajo iz naše preteklosti kot ver-
nega in značajsko pokončnega
naroda. Zato kristjani v srcih
in ravnanjih visoko vrednotijo
tudi advent, adventni čas, ki
pomeni obdobje priprave na
Božič in za sprejem Odrešeni-
ka, Jezusa Kristusa. V tem času
je tudi pomembno, da razmi-
slimo o svojem duhovnem
življenju in o svojem odnosu
do Boga in bližnjega. Latinska
beseda “adventus” pomeni
“prihod”, v krščanskem smislu
se to nanaša na prihod Jezusa
Kristusa. Cerkvena liturgija
imenuje advent vse štiri tedne
pred Božičem in jih pojmuje
kot priložnost za pripravo na
Gospodov prihod, z upanjem
in razmišljanjem. Adventni čas
je skratka za kristjane poseben
čas, ker nas vabi, da se spom-
nimo na preteklost, nas spod-
buja, da živimo v sedanjosti in
da se pripravljamo na prihod-
nost.
Zaradi pomembnosti adventa
povzemam nekaj mnenj o
njem. Tako Vinko Škafar pou-
darja, “da je december za kri-
stjana še posebej mesec pogla-
bljanja razmerij med ljudmi ter
med človekom in Bogom. Spo-
min na rojstvo Jezusa in člove-
ka, ta čudež nad čudeži, nas k
temu še posebej vabi”. Karel
Gržan, doktor literarnih ved
opozarja, “da se vsiljivi
bleščavosti t. i. veselega de-
cembra ne moremo izogniti. V
ozadju je namreč interes, kako
trgovati na človeku. Vprašanje
pa je, ali se bomo pustili vleči
za nos interesom kapitala ali
pa bomo toliko spoštovali sa-
mi sebe, da bomo svoje domo-
ve osvetlili tako, da se
bomo bolje videli in
doživeli, ne pa da nas
odvečnosti zaslepijo in
odtujijo”. Božo Rustja,
duhovnik, pisatelj in
odgovorni urednik re-
vije Ognjišče, spominja,
“da je v adventu mašni
plašč res vijoličaste bar-
ve, ki je sicer znamenje
spokornosti, a nam ta
čas obenem sporoča
neizmerno veselo novi-
co, da se bo rodil Jezus,
ki nam bo blizu. Naj
nam to veselo sporočilo
polepša adventni čas in
nas spodbudi, da ga bo-
mo v veselju dejavno
preživeli”. Robert
Friškovec, duhovnik,
tolažnik in duhovni
spremljevalec zaporni-
kov, pa pravi, “da v ad-
ventnem času lahko pripravi-
mo svoje srce v zavedanju, da
je solidaren odnos do sočlove-
ka tudi odnos do Boga, Boga,
ki je postal človek. Na ta način
utrjujemo medsebojne vezi in
praznujemo še bolj povezani”.
Povsem v nasprotju z duhom
in poslanstvom adventa pa je
v Sloveniji nastal spor v vladi
in koaliciji, ki se širi in bi lahko
imel za posledico celo nove
predčasne državnozborske vo-
litve. Zapleti in spori med par-
tnerji v vladi in koaliciji imajo
izvor v sporazumu med mini-
strico za zdravje Milojko Kolar
Celarc in predsednikom Fide-
sa, to je sindikata zdravnikov
in zobozdravnikov, Konradom
Kuštrinom, glede ureditve pe-
rečih problemov našega zdrav-
ništva. Premier Miro Cerar je
ministrico in sporazum
podprl, zoper sporazum pa sta
se izrekli obe koalicijski stran-
ki, Desus in Socialni demokra-
ti. Tako se je zgodilo, da so na
seji vlade omenjeni sporazum
potrdili samo ministri Cerarje-
ve stranke modernega centra,
ministri drugih dveh koalicij-
skih strank, Desusa in Social-
nih demokratov, pa so sejo vla-
de protestno zapustili. Zdaj naj
bi veljali dve resnici. Po zatrje-
vanju predsednika vlade, mi-
nistrice za zdravje in sindikata
Fides je bil sporazum potreben
in koristen, saj ne pomeni tudi
pristanka na višje plače zdrav-
nikov. Drugi dve koalicijski
stranki pa sta prepričani, da
sporazum zagotavlja zgolj in-
terese zdravniških elit, ne
upošteva pa tudi interesov dru-
gih skupin javnih uslužbencev.
Med temi so mnogi, ki imajo
zelo nizke plače in zato napo-
vedujejo proteste in morda tu-
di splošno stavko.
Spori v vladi se poglabljajo in
nadaljujejo v dve smeri. Mini-
strici za zdravje je premier na-
ročil, da do 12. decembra pri-
pravi predloge zakonov za re-
formo zdravstvenega sistema,
kar pa bo spričo zelo kratkega
roka težko napravila, saj se tudi
noče z nikomer posvetovati ali
sodelovati. Na drugi strani pa
se skupina drugih javnih
uslužbencev pripravlja na po-
večanje svojih zahtev pri poga-
janjih z vlado, “saj se morajo
tudi njim povečati plače, tako
kot so jih povečali zdravni-
kom”.
Zapleti in spori v vladi in koa-
liciji sicer niso povzročili pad-
ca vlade, so pa njeno vlogo in
možnosti močno oslabili. Do-
godki pa so ovrgli tudi trditev
Mira Cerarja, “da je ta vlada
uspela stabilizirati politične
razmere v Sloveniji”. Razmere
v vladi, koaliciji in na-
sploh v družbi so zdaj
tako slabe, da najbrž
do konca mandata
zdajšnje vlade, to je
do sredine leta 2018,
v Sloveniji ne bo mo-
goče opraviti nobene
reforme, čeprav so te
nujno potrebne.
Vlada oziroma vodil-
na stranka v koaliciji,
Stranka modernega
centra, poskuša na-
klonjenost sindikatov
pridobiti tudi tako, da
je v parlamentarno
proceduro vložila pre-
dlog, naj 2. januar
znova postane dela
prost dan. Zakon naj
bi sprejeli po
skrajšanem postopku,
tako da bi veljal že za
začetek januarja pri-
hodnje leto. Predlog, naj 2. ja-
nuar znova postane dela prost
dan, je vzbudil različne odme-
ve, najbolj pa mu nasprotujejo
v gospodarstvu. Mnogi meni-
jo, da vlada pretirava v svoji sa-
mohvali, tako tudi s trditvijo,
da sta bili gospodarska in fi-
nančna kriza v državi že pre-
magani. Slovenija ima, deni-
mo, eno najvišjih obremenitev
plač na svetu, in ne le v Evropi.
Naš delavec mora kar 42,8 od-
stotka plače nakazati v državni
proračun. Boštjan Košak,
izvršni direktor Simobila, dru-
gega največjega slovenskega
ponudnika mobilnih storitev,
je za časopis Svet kapitala dejal
naslednje: “Izredno sem pono-
sen, da smo v Slovenijo pripel-
jali internet, ki omogoča mar-
sikaj. Toda na skok produktiv-
nosti še čakamo. To je glavna
tragedija v zadnjih tridesetih
letih. Ni rasti produktivnosti,
čeprav v žepih nosimo napra-
vice, ki so tako zmogljive, kot
so bili super računalniki v pre-
teklosti”.
Vandalizem zoper Franca
Mužiča, župana občine Brda!
V Briškem časniku so sporočili,
da je Franc Mužič, župan
občine Brda, žrtev vandali-
stičnih groženj in dejanj. Me-
ni, da zato, ker je soglašal s po-
stavitvijo bazne postaje za mo-
bilni signal v zadružnem do-
mu, v središču Medane. Posta-
ja naj bi sevala v okolje. Začelo
se je z rezanjem gum na trak-
torski prikolici, sledil je zažig
traktorja, luknjanje gum na
traktorski prikolici, pa zastru-
pitev trt v njegovem vinogra-
du. Nepridipravi so županu za-
strupili okoli 4 tisoč trt. Bilo je
tudi več poskusov požiga vrtne
ute, postavljene ob njegovem
vinogradu. Župan Franc Mužič
je omenjene primere vandaliz-
ma prijavil policiji, ki naj bi
krivce odkrila. Pravi še, “da on
in družina nočejo živeti v za-
skrbljenosti, kaj se bo zgodilo
naslednjič”. V Medani je bil
žrtev vandalizma tudi Boris
Srebrnič, nekdanji predsednik
Krajevne skupnosti, ki so mu
neznanci dvakrat poskusili
zažgati avto.
Marijan Drobež
S
  etos smo praznovali 25.
obletnico osamosvojitve
Republike Slovenije. Ob
tem prelomnem dogodku v
zgodovini slovenskega naroda
smo se med na-
jrazličnejšimi
proslavami,
ki so si sle-
dile skozi
celo leto,
večkrat
spomnili tu-
di krajšega
obdobja, ko je
suverena država
Slovenija ko-
vala in tiska-
la lastni de-
nar. Tre-
nutno je
na primer v
Narodnem
muzeju Slove-
nije lepa razsta-
va z naslovom
ZLATI PRAH: 25. obletnica mo-
netarne samostojnosti Sloveni-
je, ki predstavlja slovenski tolar
kot neizbrisen pečat v izgradnji
slovenske narodove zavesti.
Razstava prikazuje tudi tri
umetnike (družine Španzel), ki
so se vsi posvetili upodobitvam
na bankovcih, še posebno na
slovenskih tolarjih. Na sloven-
skih tolarjih so pač upodoblje-
ni pomembni ljudje, ki so zaz-
namovali slovensko zgodovino
in torej predstavljajo nacional-
L ni zaklad. Zanimiva razstava jena ogled v Narodnem muzejuSlovenije (Prešernova ulica 20
v Ljubljani, blizu slovenskega
parlamenta) od 17. novembra
letos do 8. februarja 2017 in je
vsekakor vredna ogleda.
Slovenski tolar je bil denar-
na enota Republike Slove-
nije od 8. oktobra 1991
(ko so izročili v obtok tako
imenovane tolarske vred-
nostne bone) do 31. de-
cembra 2006. Po krajšem
obdobju, ko se je dalo
plačevati na ozemlju Republike
Slovenije z dvema va-
lutama (bodisi s
tolarjem
kot z no-
vim
evrom) od
1. januarja
2007 do
vključno
15.1.2007, so po-
slali tolar dokončno
v “pokoj”. Po tistem datumu je
mogoča brezplačna menjava
tolarskih bankovcev in kovan-
cev v evre le še v Banki
Slovenije. Tolarski
bankovci so za-
menljivi brez
časovne omejit-
ve, medtem ko
lahko tolarske
kovance za-
menjamo v evre
le še do 31. decem-
bra 2016. Od
tedaj dalje
jih bo vsak
lahko
obdržal le kot
spominek
(saj ne bodo
imeli ni-
kakršne numizma-
tične vrednosti, ker so jih na-
kovali v ogromnih
količinah). Če
imamo kje
po predalih
ali v skritih
kotih kakšne
omarice slo-
venske to-
larske ko-
vance in bi
se jih radi znebili, ima-
mo le še do konca
meseca čas, da
jih pretvorimo
v evre. Tolarje
lahko (z izpolnje-
nim obrazcem, ki ga
najdemo na spletu) ce-
lo pošljemo na ta naslov:
Banka Slovenije – Gotovin-
sko poslovanje, Slovenska
cesta 35, 1505 Lju-
bljana – Slovenija.
Po navodilih,
ki smo jih izpol-
nili v obrazcu,
nam bodo to-
larje zastonj (to-
rej brez nikakršne
provizije) zamenjali po
običajnem tečaju 1 evro =
239,64 Sit . Lahko pa se tudi
osebno oglasimo na blagaj-
ni Banke Slovenije (blagaj-
na deluje v isti stavbi, a na
naslovu Štefanova ulica 1,
nasproti Ministrstva za no-
tranje zadeve v Ljubljani), kjer
nam bodo tolarske kovance (in
seveda tudi morebitne bankov-
ce) brezplačno zamenjali po
običajnem tečaju od ponedel-
jka do petka od 9.00 do 13.00
(izjemoma ob sredah tudi
popoldne od 14.00 do
15.30).
Po četrt stoletja slovenske
samostojne države in po tri-
najstih letih dejanske uporabe
(saj so prve tolarske kovance
izročili v obtok 4. ja-
nuarja 1993) ne
bodo imeli tolar-
ski kovanci več
nikakršne denar-
ne vrednosti oz.
ne bodo uporab-
ni kot plačilno
sredstvo. Točno
deset let po uvedbi
evra v Sloveniji. Do-
končno so se pre-
selili v ropotarni-
co zgodovine, a
so svetel dokaz
poguma in
vztrajnosti slo-
venskega naroda
…
Mitja Petaros
Adventni čas živi v srcih in ravnanju vernih ljudi
Zaradi zapletov in sporov v vladi
dvomi o možnosti izvedbe reform!
Do konca letošnjega decembra
Skrajni čas za zamenjavo slovenskih tolarjev
Na več kot 1500 pooblaščenih prodajnih mestih je v četrtek,
1. decembra, stekla prodaja vinjet za leto 2017, ki so
opečnato oranžne barve. Na prodaj je devet različnih vrst
vinjet, cene pa ostajajo nespremenjene. Letne vinjete za
letošnje leto sicer ostajajo v veljavi do vključno 31. januarja
2017.
Kot so pojasnili na Darsu, bodo vozniki lahko naprej kupili
letne, mesečne in tedenske vinjete za osebna vozila, kombije
in motorje.
Letna vinjeta za osebna vozila (cestninski razred 2A) stane
110 evrov, mesečna 30 evrov in tedenska 15 evrov.
Uporabniki motorjev (cestninski razred 1) morajo za letno
vinjeto odšteti 55 evrov, za polletno 30 evrov in za tedensko
7,50 evra.
Lastniki kombijev (cestninski razred 2B) pa morajo za vinjete
odšteti nekoliko več. Tedenska vinjeta za kombije stane 30
evrov, mesečna 60 evrov, cena letne vinjete pa je 220 evrov.
Na Darsu so ob začetku prodaje vinjet opozorili, da mora biti
ta na vozilu pravilno nameščena. Po odstranitvi zaščitne folije
jo morajo vozniki nepoškodovano namestiti na notranjo stran
vetrobranskega stekla, in sicer tako, da je jasno vidna od
zunaj, so zapisali. Nalepke ne smejo namestiti na mesto, kjer
je vetrobransko steklo zatemnjeno, ali na stransko okno vozila.
V Sloveniji ima sicer Dars več kot 1500 pooblaščenih
prodajnih mest, to so bencinski servisi, marketi, trafike, poštni
uradi in drugi. Prodajna mesta so objavljena tudi na spletni
strani Darsa.
Voznikom svetujejo, da pred namestitvijo vinjete natančno
preberejo navodila za lepljenje, ki so na hrbtni strani vinjete.
Pred namestitvijo nove veljavne vinjete pa je treba odstraniti
predhodno nameščeno oziroma neveljavno vinjeto, so še
zapisali na Darsu.
V prodaji vinjete za leto 2017
Foto dpd
Aktualno8. decembra 201614
NATUROPATSKI NASVETI (135)Erika Brajnik
ZDRAVNIK IN NATUROPAT,
PREDVSEM PA ČLOVEK S SRCEM,
DR. CARLO MAGGIO
V intervjuju sem dr. Carla Maggia vprašala,
kaj ga je pripeljalo do tega, da se je vpisal na
medicinsko fakulteto. Povedal mi je svojo
zgodbo. Ko mu je bilo 6 let, se je doma po ne-
sreči polil z vrelo vodo
po desni polovici telesa.
Imel je hude opekline,
po roki tretje in po obra-
zu prve stopnje, v bol-
nišnici je ležal 3 mesece
in tam je spoznal svet
medicine. Kot majhen
otrok je iskal pomoč
zdravnika, ki je bil ved-
no krut in grob, vlekli so
z njega gaze tako grobo,
da so krvavi kosi kože le-
teli z njega, sam pa je bil
majhen, jokal je, hudo
mu je bilo. Edino člo-
veško uteho in pomoč so
mu dajale medicinske se-
stre. Zato se je odločil, da
bo postal zdravnik, toda
tak s srcem, human, tisti,
ki bo prisluhnil ljudem.
Skratka, želel je postati drugačen zdravnik.
Kot rečeno, so bili v bolnišnici z njim zelo
grobi, ledvice so mu začele odpovedovati,
skoraj bi umrl, zato se je po treh mesecih
muk mama odločila, da ga bo sama pozdravi-
la doma. Tako je v štirih mesecih tudi storila s
penicilinom v prahu in ostalimi pretežno na-
ravnimi metodami, kolikor jih je seveda poz-
nala in jih je bilo na razpolago leta 1958.
In tako je prof. Carlo Maggio leta 1979 začel
svojo pot študija medicine in specializacije v
kardiologiji.
Po diplomi je delal 10 let v bolnišnici, potem
je deloval po zasebnih klinikah. Vedno si je
prizadeval, da se je izpopolnjeval in izo-
braževal, kar tudi zdaj ne-
nehno počenja. Sam pra-
vi, da te študij poleg ne-
nehne telesne aktivnosti
ohranja mladega in da je
to njegova največja skriv-
nost mladostnega videza.
Njegova humanost je vsak
dan prisotna. Kot zdravnik
deluje tako, da si pred pre-
gledom pacienta vedno
misli, da bi lahko bil to
njegova mama, oče, se-
stra, brat, in se vpraša, ka-
ko mu lahko pomaga. Ta-
ko razmišljanje ljudje ta-
koj začutijo.
Med vsemi študiji, ki jih je
dokončal, je tudi 3-letni
študij naturopatije, ki jo je
vključil v svoje vsakdanje
delo, saj pravi, da se je z
naturopatijo naučil gledati na človeka in ne
na bolezen, in to z več zornih kotov.
V naslednjem prispevku boste izvedeli za
pomlajevalne skrivnosti dr. Carla Maggia, ki
jih pri skoraj 60 letih kaže 20 manj.
/ dalje
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar 
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 6. decembra, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (43) Mariza Perat
Janez Pavel II. je spet obiskal Fatimo 13. maja 1991
in se takrat srečal tudi s s. Lucijo. Tretjič je bil v Fatimi
13. maja 2000, ko je Frančiška in Hijacinto razglasil
za blažena. Prisotna je bila tudi s. Lucija.
Ob tisti priložnosti je sv. oče razodel tretji del fatim-
ske skrivnosti, ki je bil do tedaj javnosti nepoznan.
Po podatkih, ki jih na-
vaja p. Anton Nadrah, je
besedilo s. Lucija napi-
sala januarja 1944 in ga
izročila škofu, msgr. de
Silva. S. Lucija je namreč takrat resno zbolela in škof
se je zbal, da bi umrla, preden bi napisala skrivnost.
Zapis so pozneje poslali v Rim, kjer so ga hranili v
tajnem arhivu v Vatikanu.
Besedilo se glasi:
“Po dveh delih, ki sem ju že ra-
zložila, smo na levi strani naše
Gospe malo bolj zgoraj videli
angela z ognjenim mečem v
levi roki; ko je žarel, je razširjal
plamene, da se je zdelo, da bo
takoj zažgal svet; toda plameni
so ugašali ob dotiku s sijajem,
ki ga je naša Gospa izžarevala
iz svoje desne roke. Angel je z
desno roko kazal na zemljo in
klical z močnim glasom: Pokora, pokora,
pokora! In videli smo v velikanski luči, ki
je Bog: nekaj podobnega, kakor vidimo
osebe v ogledalu, ko gredo mimo, v belo
oblečenega škofa, slutili smo, da je bil sveti
oče. Razne druge škofe, duhovnike, redov-
nike in redovnice, ki so se vzpenjali na
strmo goro, na vrhu katere je stal velik križ
iz neobdelanih debel hrasta plutovca. Pre-
den je prišel tja, je šel sveti oče skozi veliko,
na pol porušeno mesto, in na pol se tresoč
z opotekajočim se korakom, prizadet od bolečine in
skrbi, molil je za duše trupel, ki jih je srečeval na
poti; ko je prišel na vrh gore, je pokleknil k vznožju
velikega križa in ubila ga je skupina vojakov, ki so
streljali nanj s strelnim orožjem in puščicami. In tako
so drug za drugim umirali škofje, duhovniki, redov-
niki in redovnice ter razne
svetne osebe, možje in žene ra-
zličnih stanov in položajev.
Pod obema prečnicama križa
sta bila dva angela, vsak od nji-
ju je imel v roki kristalno škro-
pilnico. Vanjo sta zbirala kri
mučencev in z njo zalivala
duše, ki so se bližale Bogu”.
Besedilo 3. dela fatimske skrivnosti je v prisotnosti
časnikarjev z vsega sveta bilo nato objavljeno 26. ju-
nija 2000 v Tiskovnem središču v Vatikanu. Besedilo
sta predstavila Josef Ratzinger, takrat prefekt Kongre-
gacije za verski nauk, in msgr. Tarcisio Bertone, tajnik
Kongregacije.
Dne 8. oktobra istega leta je sv. oče skupaj z več kot
1500 škofi pred izvirnim kipom fatimske Matere
Božje izročil Cerkev in človeštvo Mariji.
Fatimo je obiskal tudi
papež Benedikt XVI.,
in sicer 12. in 13. maja
2010. Fatimski Materi
Božji je takrat podaril
zlato vrtnico. Dne 12.
maja je Marijinemu
Brezmadežnemu Srcu
posvetil vse duhovni-
ke.
Papež Frančišek, zdajšnji
sveti oče, je 13. oktobra
2013 na Trgu sv. Petra pred
originalnim milostnim ki-
pom fatimske Gospe svet
izročil Božji Materi. Fatim-
ski Mariji je izročil tudi
svoje poslanstvo vrhovne-
ga Poglavarja Cerkve.
Romarji radi prihajajo v Fatimo. Po podatkih vsako
leto obišče to božjo pot pet milijonov ljudi. Fatimska
Gospa je kot romarica obiskala vse dežele sveta in
povsod so jo z veliko radostjo in navdušenjem spre-
jeli, in to ne samo katoličani, ampak tudi drugi.
Letos - 2016 - obhajamo 100-letnico prikazovanj An-
gela miru, prihodnje leto - 2017 - pa bomo prazno-
vali 100-letnico Marijinih prikazovanj v Fatimi.
Marija se je zato kot romarica znova podala na
pot in poleg drugih obiskala tudi naše kraje.
Vsemu človeštvu, ki danes ječi sredi vojn in ne-
mirov, v svoji materinski skrbi vedno znova pri-
poroča molitev rožnega venca za dosego miru
na svetu.
Viri: Ceglar p. Ludovik: Prošnje fatimske Go-
spe, Cistercijanska opatija, Stična 1997; Felici
Icilio Fatima - Ediz. Paoline - 15. izdaja, Catania
1967; Gonzaga da Fonseca-Alonso S. J.: Le me-
raviglie di Fatima, Rim 1974, 22. izdaja - Ediz.
Paoline; Gonzaga L. da Fonseca:
Le meraviglie di Fatima - Propa-
ganda Mariana - 5. izdaja, Casale-
Monferrato 1943; Klinec Rudolf:
Na božjo pot, Knjižice - Marija-
nišče Opčine, Trst 1965; Kondor
Luigi SVD: Memorie di suor Lucia,
1. izdaja 1980 Fatima; Nadrah p.
Anton: Marijina sporočila I. -
Stiška opatija, Stična 1996; Nadrah
p. Anton: Kristus bo zmagal po
Mariji - Sto let Fatime. Izdal in za-
ložil Salve d. o. o., Ljubljana 2015; Zamjen Srečko:
Fatima, Marijina beseda sodobnemu svetu, 2. izdaja
- Mladinska založba, Ljubljana 1942; Zamjen Srečko:
Fatima, Marijina beseda sedanjemu svetu - 6. izdaja,
Celovec 1962
/ konec
Janez Pavel II. ob proglasitvi
Francǐška in Hijacinte k blaženim
Razglasitev treh pastirjev za blažene 13. maja 2000
Papež Benedikt XVI.
Blažena Francǐšek in Hijacinta
Papež Frančišek
Fatimska bazilika s trgom
Janez Pavel II. se pogovarja s s. Lucijo 13. maja 2000
  Boris Nemec
Iskanje vizije novega
srednjeevropskega sodelovanja
POGOVOR 
  redsednik Foruma za Go-
riško, mag. Boris Nemec, je
bil v ožjem odboru, ki je
pripravil mednarodni posvet ob
50-letnici goriškega Inštituta za
srednjeevropske študije (ICM).
Kako to, da je prišlo do sode-
lovanja, in zakaj ste se zanj
odločili?
Gre za zaupanje, ki ga imamo v
Forumu za Goriško v inž. Nica
Fornasirja, ki
je vodil pred
mnogimi leti
Polo Universi-
tario v Gorici
in skupaj z
našim pokoj-
nim predsed-
nikom
Joškom Štru-
kljem načrto-
val čezmejno
sodelovanje
na področju
bolnišnic in
visokošolske-
ga sodelovan-
ja. Kasneje je
inž. Fornasir v
vlogi vodilnega v Centro studi
sen. A. Rizzati podpisal z našim
nekdanjim predsednikom Foru-
ma za Goriško g. Sergijem Pelha-
nom sporazum o pospeševanju
čezmejnega povezovanja. Me-
nim, da so prav ta dolgoletna pri-
zadevanja pomembno prispevala
k ustvarjanju optimističnega
ozračja, da so končno občine Go-
rica, Nova Gorica in Šempeter-
Vrtojba osnovale skupno organi-
zacijo EZTS (Evropsko združenje
za teritorialno sodelovanje). Ta
organizacija je naše najboljše
orodje, da s podporo EU zgradi-
mo prijazno okolje za uspešno
čezmejno goriško regijo, ki bo
predstavljala zgled za sodelovan-
je med narodi Evrope. Vsako leto
skupaj organiziramo tudi prire-
P ditev na Trgu Evrope/Transalpinazadnji dan v aprilu kot spomin-janje na največjo širitev EU, ko je
tudi Slovenija postala članica EU
1. maja 2004.
Nam se zdi pomembno, da ste
tako tudi pomagali ICM, ki je
na robu preživetja. Kaj menite
o tem?
Inž. Fornasir nas je povabil, da
poskusimo skupaj oživiti delo-
vanje ICM (Srednjeevropska kul-
turna srečanja) ob praznovanju
50. obletnice delovanja te usta-
nove. Skupaj smo ugotovili, da je
ICM odigral pomembno vlogo
od ustanovitve leta 1966 vse do
leta 1990, saj je preko kulturnega
sodelovanja pomenil mehčanje
stikov med politično nasprotni-
mi družbenimi sistemi. Posebno
vlogo sta tu odigrala župan Nove
Gorice Joško Štrukelj, rojen v Go-
rici, in župan Gorice Michele
Martina, rojen v Šempetru. Po le-
tu 1990 je zmanjkal naboj za so-
delovanje in vse države nekdan-
jega socializma so se obrnile vase
in ICM je postal zgolj zadeva ita-
lijanske strani. Lani pa smo sku-
paj ugotovili, da moramo poiska-
ti nove vizije za sodelovanje med
narodi Srednje Evrope. V Foru-
mu za Goriško smo še posebej
zavzeti za ustvarjanje ugodne kli-
me za uspešen razvoj čezmejne
goriške regije. Zato smo se
odločili, da sodelujemo pri pri-
pravah na 51. Konferenco ICM,
ki je bila konec novembra v Go-
rici. Seveda je bil naš pogoj, da je
prvo delovno popoldne konfe-
rence v Novi Gorici, kjer bodo
nastopili pretežno
slovensko govoreči
referenti ter da bo
zagotovljeno tudi
simultano preva-
janje v oba jezika.
Tako smo povabili
kot govornike dva
predavatelja iz No-
ve Gorice, dva iz
Ljubljane, dva iz
zamejstva in dva
Italijana. Tema raz-
prave, ki je bila 24.
novembra na gra-
du Kromberk, je bi-
la kultura Srednje
Evrope in prihod-
nost Evrope. Ob ro-
bu konference smo imeli še raz-
stavo z naslovom Bratje, ki je v
petih jezikih predstavila zgodo-
vino čezmejnega sodelovanja od
začetka 60. let preteklega stoletja
do vstopa Slovenije v EU. Kustos
Goriškega muzeja dr. Marko Kla-
vora pa je udeležencem konfe-
rence za konec prvega dne kon-
ference predstavil tudi razstavo
Begunci, ki prikazuje hude čase
naših sovaščanov, ki so morali
zaradi 1. svetovne vojne zapustiti
svoje domove in oditi v negoto-
vost po celotni Avstriji, nekateri
pa tudi v Italijo takoj po napadu
Italije in umiku Avstrije na
obrobje hribovitega sveta ob
Soči.
/ str. 15
Jurij Paljk
Foto JMP
Aktualno 8. decembra 2016 15
  vto imava parkiran ravno pri go-
stilni Al Camoscio (pri Gamsu) in
počutiva se nekako v krivdi, ker
sva se poslužila zasebnega parkirišča. Za-
to odločiva, da bova spila pivo ali pov-
prašala za jabolčni zavitek. Ravno sva pri
avtu, ko naju dohiti prileten možakar z
berglami, ki naganja dva mlada junca.
Elvio ga nagovori kar v slovenščini,
možakar pa je tega vesel in rad začne raz-
govor. Seveda v domačem narečju, ki ga
sicer za silo razumem, saj je podobno
beneškemu, obvladam pa ne. Pogovor
steče, trudim se, da bi razumela čim več.
Gospod, Ukljan, nama pove, da sta z
ženo lastnika gostilne, jezi se na živino,
ki mu uhaja. Še živina ni več taka, kot je
bila nekoč, je jezen, ko z berglami teka
za juncema po strmem bregu. Skupaj
gremo nato do gostilne, kjer mož naroči
pivo, jaz pa zavitek. Gospodar nama naj-
prej postreže s pijačo, tokrat brez bergel,
ponosen, da ima dobro avstrijsko pivo.
Pove nama, kje ga izdelujejo, pa še to, da
lastnik pivovarne stalno preverja, kako
resni so pri prodaji in kako so gostje za-
dovoljni. Zavitek prinese žena, doma je
pečen, gostom ne ponujata industrijske
hrane. Nekoliko razočarana nam le po-
vesta, da so letos jabolka kupljena, ker
je spomladi zmrzal uničila ves pridelek.
Štrudelj je nebeško dober, gostilničarja
naju zadovoljno opazujeta. Edina gosta
sva, pa še Slovenca. Pogovarjamo se o
vsem, možakar z berglami mi prinese
nekaj starih fotografij, noče, da bi vstala
od mize, pravi, da sem po vzponu na Le-
pi vršič zagotovo trudna. Smejem se, ta-
kih kavalirjev ni več, vsaj pri nas v me-
stih ne. Samo na planinah nad Ukvami
še najdeš take, ki gostu dajo vedeti, kako
je dragocen in dobrodošel. Vseeno vsta-
nem in se z vrta napotim v jedilnico. Ta-
ka je, kot so bile gostilne v času mojega
otroštva, in diši po domačem, po pečen-
ju in po dobrih ljudeh. Ob steni je
lončena peč, pripeljali so jo iz doline,
nekdo jo je hotel odvreči, pravi
možakar z berglami in nežno
boža lepe, umetelne pečnice. Pa
še tako lepo greje, pove, čeprav
peč ne gori, saj je še vedno po-
letje. V kotu so razne fotografije,
sneg, Kok, gostje ob Božiču. Vse
so črno-bele in spadajo že v dal-
jno preteklost. Lastnika nama
povesta, da je bila nekdaj gostil-
na odprta skozi vse leto. Gostje,
ki lahko še danes v njej pre-
nočijo, so tu preživljali božične
in novoletne praznike. Zdaj se
to ne izplača več, nama povesta,
in ko zasneži, se vrneta v dolino,
v svoje rodne Ukve, kjer imata
manjšo hišo. Junca bosta seveda
že prej prodala na živinskem sej-
mu v Tolmeču. Lepa in lepo re-
jena sta, pravi možakar, upam v
dobrega ponudnika. Sploh ni-
sem vedela, da še obstajajo sej-
mi, na katerih prodajajo živino,
taki, kot sem o njih brala v knji-
gah in romanih. Kot bi me zazi-
balo v preteklost... Tako prijetno
mi je, ko se vživljam v svet, ki ni
moj, a ga imam tako neznansko rada, da
mi ni do vrnitve v dolino. “Kje pa bosta
prespala”? naju vpraša prijetna gospa.
Povem, da v Lužnicah, Lusnitz, Lusniz-
za. Ah, po naše se reče Na Ušceh, mi po-
jasni. Ne vem, kje so našli to ime, Lužni-
ce, se jezi, to sploh ni slovensko, ampak
nemško in krajani ga nismo nikoli upo-
rabljali. “Tako je”, ugotavlja, “pridejo je-
zikoslovci, ljudi ničesar ne vprašajo, kar
izmišljajo si in preimenujejo”. Še se sme-
jemo in kramljamo. Gospa govo-
ri odlično slovenščino, pripove-
duje o zboru, o gospodu Gariupu,
ki ni samo mašnik, ampak je ak-
tiven vsepovsod v vasi. Radi ga
imamo, prizna, zelo radi in veliko
mu dolgujemo.
Z možem se morava posloviti, čaka naju
pot v dolino in še zadnja postaja v pla-
ninski koči Gortani, v Ravni. Mimo koče
namreč ne moreva iz dveh razlogov. Prvi
razlog so odlične slaščice - nekaj jih bova
kupila za prijatelja -, ki jih pripravljajo
vsako soboto, drugi pa je koča sama po
sebi. Ravno koča Gortani, ki je zdaj last
naborjetske občine, je bila namreč tista
zgradba, ki je v davnih časih Ukljanom
služila za šolo na planinah. V koči, ki je
danes na razpolago izletnikom in pla-
nincem, je zanimiva razstava o zgodo-
vini stavbe. Večina Ukljanov je na pla-
ninah preživljala dolge mesece, tako za-
radi živine kot zaradi gospodarjenja z
gozdovi. Na planino so se preselile cele
družine z otroki in v času avstro- ogrske
monarhije so zato oblasti ugotovile, da
je nujno odpreti na najbolj obljudeni
planšariji, Rauni, poletno šolo. Maja leta
1892 je tako nastala “Uggowitzer aple”,
osnovna šola z nemškim učnim jezi-
kom, namenjena otrokom kmetov in pa-
stirjev, ki so se v naročje visokogorja od-
pravili že maja in ostali tu do pozne je-
seni oziroma do prvega snega. Tistega
leta se je v šolo vpisalo 100 otrok od
skupno 140 šoloobveznih, ki so prebi-
vali v Ukvah. To so kar nezanemarljive
in spoštovanja vredne številke, če pomi-
slimo, koliko je zdaj osnovnošolčkov v
vasi. Avtor zgodovinske raziskave, do-
mačin Raimondo Domenig, poroča tudi
o nesporazumih glede jezika, v katerem
naj bi potekalo odprtje šole. Župan, ki
je bil nemškega porekla, se je seveda zav-
zemal za nemško prireditev, nasprotoval
pa mu je duhovnik s slovenskim delom
prebivalstva, ki je zahteval, da poteka
kulturni praznik v slovenščini. Pravza-
prav točno ne vemo, katera stran je zma-
gala, zgodovinski dokumenti poročajo
le, da je sam cesar Franc Jožef prispeval
300 florintov za izgradnjo šole, ves les
je poklonilo tedanje mini-
strstvo za kmetijstvo, 100 flo-
rintov pa je še dodal deželni
svetovalec s Trbiža Cajetan
Schnablegger. Po koncu prve
svetovne vojne, ko so Ukve
prešle pod Italijo, avstro-
ogrska monarhija pa je razpa-
dla, so tudi ukljansko planin-
sko šolo za vedno zaprli. Ne-
kaj časa je bila stavba gorska
kolonija za otroke s pljučnimi
boleznimi, pozneje je prešla
v roke župniji in skavtskim or-
ganizacijam.
Od oktobra 2008 je občina
Naborjet prenovljeno stavbo
namenila turistični dejavno-
sti in v njej odprla gorsko za-
vetišče z mineraloškim muze-
jem. Koča je dobila ime po
znanem geologu M. Gortani-
ju, ki se je veliko posvečal Kar-
nijskim Alpam, tipologija in
struktura zgradbe pa sta ostali
zvesti prvotni planinski šoli.
Z možem se vračava sita in
polna vtisov v dolino. Tema
napoveduje bližajočo se zimo in konec
vandranja po gorah. Škoda, saj je na pla-
ninah nad Ukvami še toliko nerazisko-
vanih poti in steza, toliko vrhov in raz-
gledov, ki te popeljejo do neba in čez.
Kmalu bo pašnike pobelil sneg, ko bo
skopnel pa, si obljubiva, se bova vrnila,
v opojno tišino neskončnih planin, tja,
visoko nad Ukvami.
/ konec
Suzi Pertot
A
Vsakoletna prireditev Naš športnik 2016
Brezmejni športnik letos v Boljuncu
  odelitev vseprimorske
nagrade Naš športnik
2016 bo v torek, 27. de-
cembra, v gledališču Franceta
Prešerna v Boljuncu. Pobudni-
ki prireditve so obmejne me-
dijske hiše in Združenje sloven-
skih športnih društev v Italiji,
letos pod pokroviteljstvom
Občine Dolina. Prejšnji teden
so se sestali športni novinarji
slovenskega uredništva dežel-
nega sedeža RAI za Furlanijo
Julijsko krajino, Primorskega
dnevnika, internetnega porta-
la Slosport, Primorskih novic,
Radia Koper in Televizije Koper
in evidentirali kandidate za na-
grado. Končni skupni izbor po
šestih nominirancih za katego-
rije moški, ženske in ekipe bo
znan prihodnji teden, naj-
boljše pa bodo razglasili kot na-
vadno na dogodku, ki ga bosta
ob 20. uri v živo prenašala Ra-
P dio Trst A in Radio Koper. Ra-dijska in televizijska produkcijaje letos v zakupu programskega
oddelka deželnega sedeža RAI.
Za zdaj so na obeh straneh pri-
pravili pred-izbor svojih kandi-
datov. To so za naše zamejstvo
jadralci Jaš Farneti in Simon Si-
vitz Košuta ter Jaro Furlani, od-
bojkarja Loris Mania' in Jernej
Terpin, gorski tekač Tadej Pivk
in plavalec Kristian Vidali; pri
ženskah rokometašica Martina
Bearzi, alpska smučarka Katrin
Don, jadralka Cecilia Fedel, ko-
talkarica Metka Kuk, jahalka
Irina Počkar in telovadka Tea
Ugrin; pri moštvih pa košarkar-
ji Jadrana, namiznoteniške
igralke Krasa, odbojkarji Olym-
pie in Sloge Tabor ter nogome-
taši Primorja in Vesne. Na slo-
venski strani pa nogometaš
Valter Birsa, rokometaš Dean
Bombač, kanuista Luka Božič
in Sašo Taljat, odbojkar Mitja
Gasparini, “pingpongaš” Bo-
jan Tokić in jadralec Vasilij
Žbogar; pri dekletih smučarka
Ana Bucik, kajakašica na mir-
nih vodah Špela Ponomarenko
Janić, tenisačica Andreja Kle-
pač, kanuistka Urša Kragelj, ja-
dralki Tina Mrak in Veronika
Macarol ter gorska kolesarka
Tanja Žakelj; med ekipami pa
nogometaši Gorice, novogo-
riške odbojkarice, namiznote-
niške igralke Izole, rokome-
tašice Ajdovščine in rokome-
taši Kopra. Lani so bili najboljši
Tea Ugrin, Mitja Gasparini in
nogometaši Kopra. Prireditev v
prazničnem obdobju v Boljun-
cu bosta vodila Mairim Cheber
in Evgen Ban. Skupno vsepri-
morsko imenovanje najboljših
bo že četrtič, Naš športnik pa
bo doživel izvedbo številka 33.
HC
S 14. strani
Iskanje vizije ...
Vemo, da so vas nekateri
neupravičeno kritizirali, češ
da je bilo samo prvi dan po-
sveta na gradu Kromberk
poskrbljeno za prevajalsko
službo. Kritizirajo in obre-
kujejo po navadi tisti, ki nik-
dar ničesar ne naredijo za-
stonj, pa zato lepo razložite,
kako je s tem.
Slovenci smo zelo občutljivi
glede uporabe svojega jezika v
obmejnem prostoru, kar je tu-
di prav. V svojem kratkem po-
vabilu morebitnim sloven-
skim udeležencem sem kot
predsednik Foruma za Go-
riško, ki je bil soorganizator
konference, navedel, da je si-
multano prevajanje zagoto-
vljeno samo prvi konferenčni
dan na gradu Kromberk. Za
predavanja v ostalih dveh dne-
vih konference, ki so potekala
v Gorici, pa simultano preva-
janje ni bilo zagotovljeno.
Mnogi so hudo reagirali, kako
to, da ni zagotovljeno tudi pre-
vajanje v Gorici. Kasneje sem
pojasnil, da je simultano pre-
vajanje drago in da gre za prvi
korak, torej slovenski del kon-
ference v Novi Gorici, in še po-
sebej priporočil, da se čim več
ljudi udeleži konference na
gradu Kromberk, še posebej,
ker je bila razprava zelo aktual-
na - prihodnost Evrope - in z
zelo uglednimi udeleženci.
Žal, pa je bila udeležba Sloven-
cev veliko nižja od Italijanov,
kar seveda ni spodbuda za
opravičilo velikih stroškov si-
multanega prevajanja in slaba
popotnica za prihodnjo 52.
konferenco z izvajanjem v No-
vi Gorici.
Goriška, po vašem, zanima
še koga tako v osrednjem
slovenskem prostoru kot v
osrednji Italiji, da ne rečem
vedno v Rimu in Ljubljani?
Žal, vse države v zadnjih dese-
tletjih sledijo politiki centrali-
zacije vseh družbenopoli-
tičnih funkcij in zato nastajajo
vedno večje napetosti med ve-
liki mestnimi aglomeracijami
in provinco. To se dogaja tako
v Italiji, kjer ste ravnokar uki-
nili pokrajine, in se dogaja v
Sloveniji, ki jih ni nikoli hote-
la uvesti, četudi gre za ure-
sničitev ustavnih določb. Ta
koncentracija oblasti, kapitala
in njihovih prevladujočih me-
dijev omogoča vedno večjo
družbeno korupcijo in vedno
večje razlike v dohodkih pre-
bivalcev. Temu bo nedvomno
sledil upor. V ZDA smo ga
pravkar doživeli. Provinca je
izvolila Trumpa iz čistega klju-
bovanja washingtonski izprije-
ni politiki.
V Evropi se lahko ta stiska ljudi
iz provinc sprevrže v oblast
skrajne desnice in tudi v raz-
pad EU na nacionalistične
države.
Zato bi morali v Bruslju, pa tu-
di v Rimu in Ljubljani, spoz-
nati, da je potrebno čim prej
vso pozornost nameniti peri-
feriji in še posebej obmejnim
krajem. Zato so udeleženci na
gradu Kromberk poudarjali
vsestransko sodelovanje v čez-
mejni goriški regiji. Zelo zani-
mivo je, da Ljubljančani, kot
prof. Peter Jambrek in prof. Di-
mitrij Rupel, vidijo veliko pri-
ložnost v čezmejnem sodelo-
vanju, vsekakor več kot Go-
ričani sami.
Katere so bile glavne točke
posveta in kateri najbolj od-
mevni nastopi?
Kultura srednje Evrope, ki naj
nas povezuje, prihodnost
Evrope in še posebej Goriške,
so bile osrednje teme posveta
na gradu Kromberk.
Miha Kosovel je razmišljal o
odnosu evropskih prestolnic
do zapostavljenih evropskih
provinc.
Zelo zanimiva je bila tudi raz-
prava Jurija Paljka, ki jo je, za-
radi njegove odsotnosti, pre-
brala dr. Neva Makuc. Njegova
razmišljanja Izzivi in priložno-
sti Goriške so ljudje spremljali
s posebno pozornostjo in se
tudi hudomušno nasmehnili
ob misli, značilni za raz-
mišljanje Goričanov “non se
pol”- nič se ne da narediti. Go-
ričani potrebujemo več smele
miselnosti in drznih vizij, ki
jih moremo ponuditi Ljublja-
ni, Rimu in Bruslju, in zahte-
vati tudi ustrezne investicije v
naše goriško okolje.
Drugi dan v Gorici je bila zelo
zanimiva razprava o medver-
skem dialogu (židovska, musli-
manska vera ter krščanska pra-
voslavna, luteranska in kato-
liška), potem pa še o zidovih,
ki so izginili, in o zidovih, ki
na novo nastajajo v Evropi.
Zadnji dan smo imeli razprave
o sodobnih medijih in komu-
nikacijah, tehnologijah ter je-
zikih v Evropi.
Boste sodelovali z ICM tudi
v prihodnje?
Seveda, načrtujemo naslednjo
52. Konferenco. Verjetno pa
bo še dolgo ostala naša osred-
nja tema iskanje vizije novega
srednjeevropskega sodelovan-
ja in še posebej v čezmejni go-
riški regiji, ki naj bi jo prebi-
valci prevzeli kot svojo, in tako
bodo prav oni v vsakodnev-
nem delovanju zgradili boljši
svet za nas vse na Goriškem.
Lansko nagrajevanje najboljših primorskih športnikov v Izoli
Pridejo leta, ko greš za spomini ...
Planine nad Ukvami (6)