Do P 1S I Pohorje 8v. Martin na Pohorju. Tudl ml smo obdarill revne otroke. Skupno je bilo nabranih 13.500 din. Otrok je btlo obdarovanih nad 120. Vsem darovalcem najlepša hvala! Prosimo, da bd se naših revnih otrok spamnUi tudd v bodoče. Bog plačaj! Dravsko polje Sv. Lovrene na Dravskem polju. Nafli sosedje od Št. Janža na Dravskem polju so nam v zadnjem »Slov. gospodarju« stavlU Javno vprašanje. Ker smo namreč pred par tedni v nedeljskem >Slovencu« pisali, da je vldeti, da ao pri nas ženini na karte, ker je tako malo porok, so porabili to priložnost in nas sprašujejo, ali so prl nas tudi neveete na karte. ženinov imajo namreč preveč pri njih, nevest pa premalo. Odgovorimo Jim naj z dodatkom, ali bi tudi zanje imell kaj nevest. Naš odgovor bo lmel toliko točk, kolikor mora imetl dekle lastnosti, da lahko postane nevesta, namreč — kot veste — pet, z dodatkom pa še eno zraven. Prvi_: ženini ao ree na karte. Toda znano je, da nekateri takih kart sploh ne dobijo, drugi pa tudi na karte nič n« dobijo. Drugič: če ženini nimaio neveste, je to vsekakor tak zakonskl zadržek, da niti v Rlmu ne morejo dati spregleda. To velja povsod, naj so že kje ženini na karte ali še ne. TretjlC: dekletom lovrenške fare ni vseano, če sko_ij_ angelu na perutntce ali vragecu na roge. Saj vedo, da mora dekle piistiti bodočega »človeka na karte« sedem let, da se smuka okoli nje, preden ga sploh pogleda... <3etrtlč: prl naa se morajo pravi ženlni In neveste vsaj eno leto lflkati prl — ve_ernica__. Kdor na pravem kraju iS_e, najde ... Petič z dodatkom: nič prav nam ne ugaja, če hofie kdo z nami o prepovedanem času obhajatl »slovesne« ženitve kot so ženitve po časopieih. Kjer se po časoplslh ženljo, tam že večkrat drugi dan pojejo: >Včeraj smo se oženili, danes nas že griva ...« Drugi dodatek: na_a kri sicer nl igrača, vendar lz prljaznosti nismo rekli čisto >ne«. Zaenkrat bomo samo opazovali, in sicer že koj prihodnjo nedeljo, dne 9. marca, ko pridete k nam igrat neoženjenega roparja »Guzaja«. Pridni bodlte, na veselo svldenje, pa oglasite se še kaj! — Lovrenžani. Pttuisko polfe Sv. Marjeta niže Ptuja. Prl nas je bila v tem predpustu glavna sezona za gostije, vendar v nekaterfli vaaeh ni bilo nobene. Zato so morali dotlčnl vaški fantje na pust >vleči kopanjo«, kakor pravijo po doir_AČe temu običaju. So vaaj tako marsikje po cesti razrinili blato, da ga ne bo treba strugrati, ker za to žal itak nimajo dovolj smisla. Pravljo, kateri so zdaj v predpustu zamudili ženltev, da bo to v bodoče laže in enostavneje, ker bodo »enotne« neveste; torej ne bo iabire. A ženini pa bodo na karte, ker bodo najbr2 v poletnem času več fantov poklicali na orožne vaje. — Razni lesni trgovci in prekupfievalci v zadnjem feasu kaj pogosto hodijo okrog tn bodo menda vse pokupili, kar je količkaj vrednega. Z ozirom na goepodarsko plat in narodni porast bi za bodoče morala oblast sečnjo in izvoz lesa zabranitd. Šaj ee v bodoče ljudje ne bodo mogll več ženitl, ker ne bo lesa niti za zakonske jarme tn za zakonske krlže. Medu pa že tako ni par let, da morajo ljudje na »suho« kašljatl, kaj šele, da bi si sladili ln mazall zakonske križe. Slovenske gorice 8v. Marjeta ob Pesnlci. Pred kratkim smo dobili novo učite_.1oo, tako da je zdaj na naSi Soli osemučnih modi. Zeleli bi tudi dobro moSko moč, lci bi poleg šole delovala tudi v našlh organizacijah. Apa^e. Dobili smo občinski prehranjevalnl odbor, ld ima nalogo, akrbetl za oskrbo moke in kruha za ono prebivalstvo, ki samo ne obdeluje nlC ali pa obdeluje premalo polja. Predsednilt odbora Je župan g. Franc Režonja iz Vratje vasi, člani pa so sledeči: Solski upravltelj v Apačah g. šnuderl, upravitelj Meinlovih posestev g. Pajdaš, mlinar g. Grosman ta trgovec g. Stanio. Gospodarske sposobnosti tmenovanih so nam poroštvo, da v poštev pril_a}ajo_e prebivalstvo a ozirom na predpisano uporabljivo količino moko, ozlroma kruha pomanjkanja ne bo trpelo. Apače. Iz tukajšnje deške šole je premešden v Loče prl Poljčanah učitelj g. Franc Lobnik. Radi avoje družabnoatl je bil zelo prlljubljen. Stogovcl. Na tukajšnii osnovni šoJi bo kmaln nastopil svoje prvo službeno mesto uftitelj g. Ivaa Knez. žellmo, da bi se med nami prav dobro počutU. Slevenska Krafina Murska Sobota. Prejšnjo nedeljo je Imela naSa gasilska četa dobro obiskan občni zbor, kl ga je vodil predsednik g. Benko st. Odbor Je z inalimi spremembami ostal isti. Najvažnejši sklep skupščine je bil — gradit.v novega gasilskega doma, ker dosedanji nikakor več ne odgovarja »tvarnlm potrebam. — Nujno potrebna bi bila tudi graditev novega kolodvora, ker sedanji nikakor ne more zmagovati tolikega prometa in tudi ni nitl najmanj v okras prekmurski metropoli. — V našem okraju smo preteklo leto zakadili skoraj za 5 milijonov dinarjev, kar znaša približno 100 din na vsakega človeka. — V naši šolskl kuhinji dobiva vsako jutro 60 otrok br.zplačen zajtrk, vendar pa je to število še premajhno, ker je še precej siromašnih otrok, ki zajtrka ne dobljo in jim ga dom tudi ne more nuditi, zato bi bUo potrebno, da bi se premožnejši Sobo6ani zganill in to potrebno ustanovo podprli. •» Petanjci. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je razpisala za regulacijo Mure na odseku Petanjci—Veržej javno pdsmeno ponudbeno licltacijo, ki se bo vr_ila 10. t. m. ob 11. uri dopoldne v prostorih tehnifinega oddelka banske uprave. Natančnejša pojasnila daje banska uprava in terenska tehnična sekcija v Radgoni. — Pred kratkim je bil naš brod prodan. Kupdla ga Je občina Murski Križevci v Medjimurju. Sedaj, ko je voda v strugi narasla, so l>rod razstavlli ter se8tavne dele naložili v dva velika čolna, kl sta jih odpeljela v M. Središče, kjer bo zopet služil svojemu namenu. Daiikovcl, občina Pečarovcl. V naši vasi je nastal velik halo, ko so prišli celo orožniki iz Murske Sobot« In naredlll preiskavo pri Kolomanu Cuk, skoraj največjem posestniku. Našli so bicikle v goricah in v gnoju. Krivoi takoj seveda ntso prlznali, da imajo kolesa zakopana, pa se je orožnikom le posrečik), da so prišli na sled. Tudi prl nekem drugem posestniku ao našli kolo. Pri dveh hišah so našll tudi kresilnlke, enemu so odnesll orožniki lz Puconec revolver, zopet pri drugem so našli ukradeno blago, ki je prišlo celo od vojakov. Kolesa Je baje kradel nekdo Iz Markiševeo, pa jlh je spravljal v Dankovce. Vai prizadeti so dobri kmetje in eo veljall za veljak« v občlnl. Zadnjo besedo bo imelo sodišče. Sv. Sebeščan. Na pustno nedeljo je uprlzorllo našo Prosvetno društvo igro »Dve neveatl«. Igro je gledalo 356 ljtidi, kar je za župnijo s tiso. farnlki na vsak način zelo veliko. 2e dolpo se niamo tako od srca smejali kot pri tej lgrl . loge so bile dobro razdeljene in smo bili s podajanjem zadovoljni, Ceprav je bllo šest igralcev prvl. na odru. — Orožniki so prijeli že dolgo iskanega Rcka lz Radovec, kl je pofulU menda nekaj koles. Haloze Podlehnik. Zafiasna uprava občine Podlehnik «_ sestoji iz 6 mož JRZ in sicer: župan je Turk Anton, posestnlk v Gorci; podžupan Skok Jakob iz Ložin; svetovalci: Mlakar Matevž Iz Jablovca, Srdinšek Ludvtk ia Rodnega vrha, Mero Anton lz Podlehnika ln Glavnik Alojz lz Gorce. Dravinjska dolina Sv. Jernej prl Lodah. Na gostijl Margu6-ValiSer so svatl zbrali za farne uboge 117.75 din, kar naj Bog povrne! Mlademu paru božjl blagoslov ln pomo- v novo življenje! MajSperg. Proevetno druStvo v MajSpergu je upriaorUo v nedeljo, 23. febmarja, Finžgarjevo dramo »Razvaline življenja«. Priredili smo jo v Cast in ob 70 letnld velikega moža, kateri nam je Slovencem dal na odru kakor v knjigi neprecenIjive vrednote. Igra je res mojstrsko delo. Zato eo se pa igrald tudi potrudili, da so to delo prikazall gledalcem v splošno priznanje. Ker je igra kmečka, smo jo tudi v domacem nareCju predvajali, s člm smo še posebno zadovoljlli občinstvo. Enako se j« potrudll moSki pevskl zbor, ki je z lepimi narodnlml pesml nastopal, kar je še posebno povzdignilo naS program. Dosti se sliSi, da bi tako igro še gledali, zato jo bomo najbrž Se tretjič ponovUl v tem poetu. Delavci proevete, le^z veseljem naprej, pa bo prl nas v Majšpergu iz te male dvorane zrasel mogočnl farnl dom, kl bo nam v ponos, poznim rodovom pa prifia sadu naSaga truda. Saviniska dolina M. Nazarje v Savinjski dollnl. Poredkoma pride kakSen dopis od nas. Pa nlsmo zaspani ljudje. Tudi prl nas ss društveno gibljemo, četudl še nlmamo docela pozldanega društvenega doma. Za uprlzoritev igre se poslužtmo privatne dvo-rane. Tako smo si pomagali za pustno nedeljo in za pustni torek. Mladtna je hotela igrati. Zato smo v dvoranl pri g. Tomiču dvakrat uprlzorili veselo trodejanko >Pri._arani ženin«. Društvo >Mali gospodar« jo Nazarčanom preskrbelo za vesell pustni čas zabavo ter povabilo prljatelje smeha in poštene zabave. Ljudje zares potrebujejo od časa do časa nekollko zdravega razvedrila, ker je drugače dolgoč&sno ln pravl pustl 6as, ker prl nas je malo porok. Vsem, kl ate se odzvall povabilu, se društvo »Mali gospodar« zahvaljuje in se priporoča za prlhodnje. — Odbor. Smarski kraji Dramlje. Pri nas imamo kmetljsko in gospodinjsko nadaljevalno šolo. Udeležuje se jlh pre- cej ln dobro napredujejo. V nede-jo, 9. februarja, so lgrala dekleta tečaja veseloigro >Nevesta iz Amerike«. Smela je bUo obilo. Zaključek bodo imell aredi marca. 2eli_mo mnogo uspeha. — Tudi tu smo dobill tiste bele stotake, da po njih doblvamo odmerjeno količino moke ln petroleja, — Radl deževne letine prtmanjkuje kmetu živeža. Upamo, da nam bo občina nekaj preskrbela. — Zdrav je naš kraj, zato Imamo dosti starih ljudl. Najstarejši je g. Solinc, ki lma 91 let. Je zdrav in korajžen. Bog mu daj še 10 let žlvetl, da bo 101 letnico obhajal. — Omeniti moramo tudl Prosvetno društvo, kl Je uprizorilo igTO >Slaba vest«. Udeležilo se je precej igralcev. Iskrena hvala! Letos si je oskrbelo svojo knjižnico. Smarje pri Jel&ah. Na zasedanju banskega sveta se je s hvalevredno vnemo ln vrlo utemeljitvijo zavzemaJ za kmalno elektrifikacijo naidh priznano revnih pa žalibog še posebno o teon ozlru zanemarjenih krajev g. banski svetnik Alojz Zorenč od Sv. Petra pod gorami. Smo mu pač z vseml obsotelskimi krajl hvaležni za to in ga prosimo, da Se večkrat In vedno glaaneje pogrega. — Pred štiriml leti nas je zapustil orožnlški vodnik g. Ivan Matjaž, da prevzame enako službo v Brežicah. S svojo vestnostjo in blag-lm nastopanjem se nam je bil tako prikupll, da smo ga težko pogrešali. Ob njegovem prestopu v zasluženl pokoj mu želimo mnogo sreče In veselja, pa v zdravju in zadovoljstvn! Kostrivnica. 2« dolgo nl bllo lz naSega kraja v »Slov. gospodarju« nič poročlla. Sedaj se nam je pa nahralo toliko novega, da moramo povedatl tudi širši javnosti. Preteklo leto smo namrefi postavill v naši župnljl kar tri javna poslopja. Prvi so pokazall naši vrli gasdlcl, kaj se zmore z združeniml močmi. Postavili so sl lep gasilski dom z zidanlm stolpom, ki je ponoa vsej župnljL Občinska uprava In cerkveno-konkurenčnt odbor ata sklenila, da postavita. na mestu, kjer je stala stara občlnska koča, zidano občinsko-cerkveno hlSo. Ko se je delalo pri gasilskem domu, so se začela dela prl tej stavbi. Do jesenl Je bila tudl ta stavba v glavnem gotova. Razna tnanjša notranja dela so blla izvršena v teku zlme. 1. marca se je občina selila v nove prostore. V. polovici hlže, ki pripada cerkvi, pa imata Prosvetno društvo tn FO zaCasne društvene prostore. Upamo pa, da tudi imenovani dmštvi doblta v kratkem lasten dom. Pozno v jeseni smo zidali šekatoliško-prosvetnl dom in ga do zime spravili pod streho. Stavba je še v surovem stanju ter se bo delalo spomladl naprej. Z vellko vnemo in korajžo so delali pri graditvl doma zlasti članl FO in mladeniSke Marijine družbe. Saj so se doslej vsa dela, razen zidarskih in nekaj malega tesarskega, izvršila s prostovoljnim. kulukom. Tudi vse vožnje kamenja, peska, apna in lesa so se izvršile brezplačno. Predvsem gre zahvala našemu g. župniku Slaviču, kl je vodil vsa dela s svojimi nasvetl, predvsem je pa v denamem oziru doprinesel toliko, da se je doslej še ves material sproti plačal. Sedaj je po župniji uvedena nabiralna akcija, ki prav lepo napreduje. Upanje je, da bo dom res že v kratkem dograjen. Z zgradbo teh treh stavb so, oziroma bodo dobila občina, cerkev in društva svoje prepotrebne prostore, vas Kostrivnlca pa lepo in prijazno lice. Sv. Krlž pri Rog. SlatinL Prl naa se je ustanovila akcija za zirr_sko pomoč najrervnejšim. Alccijskl odbor začne s svojlm delom takoj. Revščlne Je pri nas prav mnogo. O uspehu te akcije bomo poročali pozneje. — NaS obftlnskl prehranjevalni odbor je Imel zadnje čase težko staliS5a. Razdelil je kruSne in mokine karte — nl pa mogel delitl moke, ker je ni dobil, čeprav je ima! isto iz mlina avlzirana Ker je bilo mnogo družln iz maloposestniških, delavskih in kočarskih vrst brez kruha, je priilo na občixu do hude kritike, W je bila seveda neopravičena. Seda] pa je prlapel en vagon koruze, tudi moka j« prispela ln se je oboje razdelilo med revno ljudstvo. SedaJ pričakujemo že drugi vagon koruze. Tako sedaj upamo, da se huda kri poleže — najhujSi vročokrvneži pa ae bodo v primeru potrebe zagova_i> jali pred aodlščem. Do danes še pri nas ni nobeo umrl od gladu — pa tudi upamo, da se to v kratkem ne bo zgodilo. Rogašlri okraj Stoproe prl Rogatcu. Kakor v dru^ih stvareh, gre v tekočem času trda tudi za ženlne. Pred pustom smo pa vendarle tri pare zapregli v zakonski jarem. Kot zadnja sta si podala roke Anton Galun in Marija Korže Iz uglednih družin tukajšnje župnije. Na njuni gostiji 90 dobri svatje nabrali za obnovitev Marijinega oltarja v domadl cerkvi 130 din. Mati božja bo njlhova pla_nlca! — Pri raznih težkočah, ki jih prinaša vojna, je razveseljivo to, da smo prl zdravju. V dveh meaeclh smo pokopali samo triletnega fantka. — Javnostl 8« sporočamo v vednost in ravnanje, da so brezposelnl, ki nas radi obiskujejo, zviSali tarife. Obsoielski -kraji Polj« ob SotU. Na tukajšnji Ijudskl šoli že eno leto poufruj.ta samo dve učiteljaki moči. Kljub ponovnlm prošnjam nl bila nameSčena tretja učna mo., čeravno bi bila zelo potrebna. NaSl otroci, sami kmečki sinovi ta hčere, so navezanl samo na znanje, ki ga pridobe na ljudski Soll, svojih otrok ne moremo pošiljatl v mestne šole, ker smo prerevnt. Nujno potrebno je, da se na nižje organiziranih šolah strogo gleda na to, da so vse u-iteljske moči, kaJU tudi nam kmetom je mnogo na tem, ako pošiljamo otroke v šolo, da se Cimveč nauče. Proslmo merodajne oblasti, da prošnji tukajšnjega prebivalstva ugodi. — L©toSnje leto je naša Sotla le preveč vesela. Vsak teden se razlije preko svojega korita rn poplavl obširno dolino. V februarju te poplave ne gledamo s takšnlm strahom kakor spomladi, poleti in v jeseni. Potrebno bl bilo vendar že SoUo regullratl. Prebivalci bi potem imeli pred vsakoletnlmi poplavaml nitr, polja ob reki pa bi pridobila na svojd vrednosti. Ako se v februarju v vinogradih delo naredl, se v aprilu z delom spi, tako se glasi stari ljudski pregovor. Letos kaže, da ne bomo aprila spali, kajti sedaj v februarju je le preveč snega in dežja. S strahoin gledamo v bodočnost, sadno drevje se suši, lanska zima In toča 1937. leta sta vzrok temu. Vlnograde bomo morali obnoviti, sedanji so že začeli peSatl, stari so, stari od 1894. leta. Denarja ne bo za obnovo, morala bo prisko.it! z brezobrestnim po- •ojHom banovina ali država na pomoč. KraJ bl «elo potreboval pofito in telefon, za kar oo bile na pristojna mesta odposlane prošnje. Upamo, da bo želji ugodeno. Do železnic« Imamo 22 km, _sato na&i pridelki nlmajo cene. V obCinl bl vladalo blagostanje, ako bi bila v bllžlnl železnica. V zemlji ležl mnogo premoga, katerega pa danes ne kopljejo. Nekoč, ze precej časa j« od tega, so se vršile meritve za železniško progo Ptuj—Bre*ice—Novo mesto—morje. Proga bi tekla po doltni Sotle. Vse je zaspalo, ml pa gledamo na one kraje, mlmo katerih teCe železna cesta, kakor na blagoalovljene. Tukajšnja gasilska četa je imela svoj letni občni zbor. Ceta spi spanje pravičnega, nikakršne Injekcije jl ne pomagajo, ker so v na_l fari razdori med vasmi ln naaeljl vse preveč ostri. Prl naa se rek: >Sloga Jači, nesloga tlači,« posebno pri društvenem delu pozna. Ljudje, spametujmo se, v boju za dobrobit obCine, naroda ln državo ne smejo Igrati osebna nasprotstva nikakršne vloge. Sv. Gore nad 8t. Petrom. Cele kupe čeetitk od bližnjih in daljnjih znancev in prijateljev je dobll ob priliki svoje 50 letnlce poroke, katero je slavU 22. t. m., daleč naokrog po Slovenljd ln Hrvatski znani svetogorski mežnar in goBtllnifcar Vlnko Rautner in njegova žena Terezija, roj. Kostanjflek. >Gorski Cena« se je rodil 23. jan. 1868. Z oeemnajstlm letom Je prevzel po svojem oCetu službo cerkavnika prl romarski cerkvi Matere božje na Sv. Gorah in sedaj že 55. leto zveato xx_p.ra in zaklepa« njen prostorni hram. Ta vedno nasmejanl mežnar zna pripovedovatl kakor malokdo. V cerkvi pošteno moiitl, >pri mežnarju« pa posteno pitl, Je njegovo geslo, katero zelo rad pove drugtm. Dobra kapljlca ln njeg-ovo pripovedovanje je marslkoga prldržalo na Sv. Gorah dalj časa kakor se je namenil. Cez slabe čase tožl tudl. Posebno na točo ln pozebo v vtnogradlh jo hud. »Slov. gospodar« mu Je vse. Nl duda, saj sta sl zvesta že nad 50 let. >Svojo Mamo božjo« prosl, da bi mu dala še dočakati in vldeti konec te aodanje kolobocije na svetu. Kakor mu Je njegova služba v čaat in veselje, tako mu je v veselje njegova pridna žena ln otroci. DvanajBtim je dala življenje. Deset Jih Je odredila in vzgojila, kakor jih zna le prava slovenska matl. Ni ji bllo z rožcami postlano v žlvljenju. Tisoče muk in trpljenja, delo in samo delo za svojo družino. Še sedaj, ko ima 72 let, živi In diha zopet Ea deco in vzgaja svoje vnuke. >Dokler bom imela otroke okrog sebe, ne bom umrla,« pravl. Zraven svojih skrbi za družino je to blago srce lz svojega skromnega gospodinjstva nasitilo in pomagalo mrtogim, mnogim siromakom. zalostna je bila, ako je kateri Sel mimo in se ni oglasil. Debela knjiga napisanlh njenih dobrih del je epravljena prl Vsevednem In jo Caka na plačilo. Za zlati jubilej kličemo ln žellmo Bog živi ln ohranl še mnogo, nvnogo let gorskega Ceneta, in gorsko mamo. Posav|e ArtiSe. Iz naSega kraja sveate malo novic, ko da bi se tukaj nlč ne zgodilo. Pa vendar tudi tukaj ne spimo. Elektrl.no razsvetljavo imamo Že skoraj dve leti. Cerkev je lepo razsvetljena tn po gospodarskih poslopjih že brnijo motorji. Po- manjkanju vode Je odpomogel hlglenski zavod, kl je zvrtal dva vodnjaka, globoka 45 __ 62 m. Iz enega pri soli že vleče električna črpalka zdravo pitno vodo, Prl cerkvi smo izvrSili veliko popravtl tn sedaj nam Je pa orglarskl mojater g. Mih. Koncilija Iz zalca, uredil Se orgle. Vse je popravil in vstavil nov register, kl ga je vzela svetovna vojna. Zadovoljni smo z delom in tudi s ceno. G. mojstra moremo toplo priporočatl. Ta teden se je začela kmetijaka nadaljevalna šola. Priglasilo se Je takoj 36 fantov. 2ellmo, da bi vsi vztrajali do konca. Prosvetno druStvo Je v minulem letu nabavilo veliko novlh knjig za nifi manj ko za 800 din. Prthajajte v knjižnloo vsako nodeljo. Koledar Mohorjeve družbe za 1. 1910. izkazuje za Arti.e 130 udov. Zganlrte «e, da bomo dosegll veaj polovico.