Arnošt Adamič ' ¦ " - Deček is sirotišnice (povest) Nove zarfe umrlih, za žive pa je vstal nov dan. Ko so se tisto leto obletela dre- Iz ruševin so se kmalu začeli dviga- vesa, sta premagani državi Nemči- *i novi domovi, po poljih so zapele ja in Avstrija pokleknili na kolena motike, redke gozde je zasajala in zaprosili miru. Sproščene vojske skrbna roka vrnivšega se gospo- so zapustile bojišča in drle domov. darJa z novim zarodom: povsod je Vsak posameznik izmed milijonov vstajal dan, dan dela, miru in spra- je našel pot do rodne zemlje, ki ve- Milijoni so se zazrli v nove ga je vse težke čase klicala in ne- zarje boljše dobe... prestano vabila. Zazvonili so zvo Pred ljubljansko garnizijsko bol- novi in njih pesem je plala po Ev- nico se je ustavil rumen avto. Štir- ropi, bodrila skrušena srca in jih je naši znanci so izstopili in odšli navdajala z novimi upi. Strelski v čakalnico. Bili so Strgar in sin, jarki so ostali zapuščeni; le o pol- Bine in sivi Kapo. Nestrpno priča- nočnih urah se shajajo tam duše kovanje se je odražalo v njihovih 23Q licih, posebno Kapo je bil videti Pogovor je prekinil vojaški najbolj neučakan. zdravnik, ki so ga vsi radovedno »Kaj toliko mečkajo! Vsak dan obstopili. ista pesem: čakajte, počakajte.« »Dovolite, gospod zdravnik, kaj »Bolje kako minuto pozneje ka- je z njim?« je vprašal Strgar. kor prekmalu. Danes ponoči je Zdravnik se je dobrodušno na- bila kriza,« ga je miril Strgar. smejal nestrpnežem. »Prehudo ga je oplazilo po glavi, »Vse je dobro, izven nevarnosti sreča, da je nekoga nesel na rami, je.« ¦¦ ¦ če ne, bi sploh bilo po njem tako Vsi so se oddahnili in Kapo je je pa oni prestregel najhujše,« je hotel kar brž v bolniško sobo, a razjasnjeval Bine Kapu, ki je goto- zdravnik ga je ujel za rokav. vo že stotič slišal to razlago, a jo je »Čajte no! Le počasi, počasi! — še vedno rad čul. Razburjenja ne bi prenesel brez »Če bi pa tebe ne bilo, kaj?« je škode.« pomagal Ivo, ki se je medtem raz- In potem je šlo po zdravnikovih rastel v krepkega mladeniča. navodilih. Najprej ga je obiskal »Kaj tisto. Bil sem takrat že pri Strgar z Ivom, za njim Bine in šele bregu, ko me je zgrabil za nogo. naslednji dan je ves zasolzen pri- Gotovo bi se bila oba potopila, bil juckal Kapo. Vprašanj ni bilo ne sem zelo zdelan, pa ti moli od brega konca ne kraja. Vse težave pretekle sem debela veja. Pograbitn jo in iz- dobe so prerešetali do pičice in se vlečem še njega na suho.« po otroško veselili svidenja. Kapo »O ti moja dobra duša!« se je se je ta čas pomladil, toliko je bilp razveselil Kapo in prisrčno objel veselja v njem. Ko je Tone pove- Bineta. »Ti ne veš, kakšno veselje dal, koga da je nosil na hrbtu in si mi napravil za stare dni. Nikoli da bi ga kmalu zahrbtnež zadavil, nisem mislil, da jih bom dočakal, je Kapo jezno udaril po kolenih. poganjali so me iz ječe v ječo, a »Tiho mi bodi o njem, dobil je zdržal sem, hohoho.« svoje plačilo. Tebi je pa sam Bog 24O omehčal srce, da si naložil never- ko, vso mladost je preživel tam, nika, sicer bi bilo po tebi.« Tone tudi njega vleče nazaj, kaj ne sta- je takrat dobil težko rano v loba- rina? Logondrovo oporoko, s kate- . njo, možgane mu je pretreslo in ro ti je zapisal svoje imetje, je od- omračil se mu je um. Šele izredno nesel Pičino. Logonder je bil pa skrbni zdravniški negi se je posre- previden mož, poslal mi je nekoč čilo ozdraviti težko bolezen, po veljavni prepis oporoke, evo ga!« njem bi bilo, če se ne bi Strgar za- in pamolil mu je list. Tonetu so vzel zanj. Tone je tudi zvedel, da zaigrale solze veselja v očeh. zato ni nikdar prejel pošte, ker so »Tedaj bova res smela nazaj, k vse zaplenili, kar je bilo v zvezi z Soči?« Logondrom; pozneje je moral še »Seveda. A dvoje je slabo: zem- Strgar v vojno in tako ni bilo niko- ljo so zasedli Italijani in pa niti gar, ki bi odgovarjal, zakaj tudi kamen ni ostal na kamnu. Če si za- Bine in Ivo sta odšla s puško na dovoljen s svetom, ta je sedaj tvoj, rami v boj. in če bosta hotela postaviti novo Ko je Tone zapustil bolnico, se domačijo, vama posodim, dojg mi je začasno nastanil pri Strgarju. bosta že nekoč povrnila.« Nekega popoldne so se zopet sešli Pri tem je ostalo. Ko sta po ne- in takrat je Strgar začel takole: kaj tednih nestrpnega pričakova- »Kaj boš pa sedaj počel, Tone?« nja priromala Tone in Kapo na »Kaj? V delo bom stopil, kaj ho- Logondrovino, ju je veselo cvileč čem.« oblajal Čuvaj, jima začel lizati roke »Kaj te najbolj veseli?« je poiz- in se vzpenjati po njiju. vedoval Kapo. »Glej, še žival se vrača domov!« »Kaj? — Saj veste, v mlinu sem se je razveselil Tone. Pobožno sta rastel in najbolj srečen bi bil tam. obhodila vse prostore in obujala Nekaj me še sedaj vleče nazaj.« davne spomine. Naslednji dan sta »Pa bi šel tjakaj,« se je vtaknil vzela orodje in se odpravila na de- vmes Bine. lo. Preden sta prvič zamahnila, sta »Kako? Vse je razdejano, bog se ozrla v nebo. Med ta svečani tre- ve, kdo sedaj tam gospodari.« Str- notek je od nekod prinesel veter gar je nekaj časa zamišljeno mol- bučni italijanski marš, ki ga je igra- čal, potem je okrenil pogovor. la vojaška godba. Na cesti se je »Iz vseh tvojih besed spoznavam, ustavil italijanski orožnik in ju opa- da si se umiril in te ne žene več zoval... Senca je šinila na Toneto- proč v svet. Vprašam te, tudi tebe vo lice, zazrl se je v sinjo vedrino Bine, čemu ves svet? Ali ni najbolj in spregovoril: zadovoljen človek, ki se je vrnil z »V imenu domovine, tudi križ su- dolgega pota in zagledal košček ženjstva vzamem na svoje rame. zemlje, ki je njegov? Tu se spočije Nikdar naj me ne prežene tujec. in najde zadovoljstvo, ki mu ga ves To je moja, naša jugoslovanska svet ne more dati. Poslušaj, Tone. zemlja. Še bolj jo bom ljubil, še Dejal si, da bi šel najrajši nazaj na bolj, ker je v stiski najbolj potreb- Logondrovino. Tudi Kapo misli ta- na ljubezni in zvestobe.« S41 1 »Amen«, je odgovoril Kapo in nimi perotmi. — Tonetu je droben 1 zamahnil s kopačo. nasmeh šinil preko lic, sklonil se je i Tone je še dolgo zrl proti Krasu j" udaril tudi on, da se je razpršila in videl: ogromen bel oblak se je rodovitna zemlja. Nič več težav ni tiho dvigal izza obzorja. Kakor bi bilo v njegovem srcu... priplaval beli ptič in zamahnil s sil-