Šolsko blago. Kako naj se pri otrodh zbuja nravnost. 1. Povest. Nežica je bila ravno sest let stara. Starši jo peljejo v šolo. Nežica je tedaj učenka. Vsaki dan gre v šolo. Le, kedar je kaj bolna. je doma. Cez nekoliko časa zna Nežica razločno govoriti, pisati, brati, številiti in moliti, in postanc prav piidna deklica. Ncžica je dobra učenka. Dobra učenka gre vsaki dan v šolo. Dobra učenka nikoli bre/. potrebe ne zamudi šole. V šolo hoditi Res je lep<S, Pridnost odgrinja K sreči steztf. 2. Povest. Nežica gre vsaki dan v šolo. Pridno se usede na svoj kraj, položi tablico na klop in piše na njo, ali bere iz bukvic. Ko pride učenik v šolo, Nežica spodobno vstane in ga pozdravi. Pri naukii sedi Nežica ravno in lilio; ima roke pred sabo, gleda učeniku v oči, in posluša vse, kar učenik govoii. Kedar je prašana, vstane in glasno in razločno govori. Nežica je pazijiva. Nežica je dobra učenka. Dobra učenka je pazljiva. Pazljiv moraš biti, Če hočeš se nčiti. 3. Povest. Mala Nežica dela učeniku veliko veselja. Učenik jo ima zato prav rad. Donia Nežica bere iz bukvic, in spisuje naloge tako lepo, kolikor le more. Nikoli ne pride v šolo, da bi ne znala in ne imela spisanili šolskih reei. Ona je pridna. Nežica je dobra učenka. Dobra učcnka je pridna. Pridnost inia zlato dno , Vsaka stvar se vjema ž lijo. i. Povest. Nežica pride vselej o praveni casu v šolo. Nikoli ne pridc prepozno. Njena tablica, pisna in berilna knjižica je čista in čedna. Ncžica je redna. Nežica je dobra učenka. Dobra učcnka je redna. Red je dnša vseh reči, Slabo vse je, kjer ga ni. 5. Povest. Nežica ima obraz in roke vselej lepo umite, lase lepo poravnane in počesane. Vsa njena obleka je čedna. Ona je čedna deklica. Nežica je dubra učenka. Dobra učenka je čedna. Pridni, čedni vseh strani Dobri so otroci vsi. 6. Povest. Nežica hodi mirno in tiho v solo in iz šole domu. Nikoli se ne prepira in ne terga z drugimi učenkami. Z vsakim otrokom je ljubezni polna ali 1 j u beznji va. Nežica je dobra učenka. Dobra učenka je Ijubeznjiva do svojili gončenk. Cvetice vsaki dan nove Ljnbezni polno je scrce. 7. Povest. Zraven Nežiee je sedela v šoli uboga deklica, ki ji jc bilo ime Marica. Nežica je imela dve čertalioi; uboga Marica pa ni imela nobene, ter reče Nežici: ^Ljuba moja Nežica, prosim tc , posodi mi eno čertalico"! Nežica ji preocj da naj boljšo čertalico. Nežica je p o s t r ež I ji v a. Ona je dobra učenka. Dobra učenka je p os tr c ž lj i va. Ušečne so vsem Postrežne roke, Utrinja se v njili VoiUtno »eree. 8. Povest. Preden gre Nežica zvečer spat, poklekne in lepo moli. Zalivaljujc Boga za vse, kar je po dnevu vživala. Piosi ga, da bi ji poslal angela vaiha, ki bi jo varoval tudi po noči. Kakoi' hilro pa sc zjulraj /.biidi, naj prcd inisli na Boga. (ia zahvaljujc, ila jo je tako milnstljivo ohr-anil !n ji zopet dal Ijubo zdravje in novo veselje. Obljubuje niu, da bode ves dan prav pridiia in dobra, — in tudi potem misli večkrat na Boga, in se mu priporočuje. Nežica rada moli. Ona je dobra učcnka. Dobra učenka rada m o 1 i iii misli na Boga. Radi moramo moliti — Ako srečni hoč'mo biti.