MLladtnsUa matica —mm Druga številka »Našega roda«, ki je posvečena dvajsetletnici zedinjenja, je bila razposlana že pretekli teden vsem onim šo lam, ki so poravnale naročnino za prvo številko. Številka je pestra in bogata. Naslovno stran je izdelal Fr. Tratnik, eden naših najmočnejših slikarjev. —mm Na razstavi ob priliki II. balkanskega kongresa za zaščito dece v Beogradu ima razstavljene Mladinska matica vse svoje publikacije in kolekcijo originalnih mladinskih ilustracij. — Prav tako ima razstavljene vse svoje knjige na razstavi slovenske povojne knjige v Trgovskem domu v Ljubljani. —mm V brošuri »Naša knjiga«, ki jo je izdalo ob priliki razstave slovenske povojne knjige v Ljubljani Društvo slovenskih književnikov, piše pesnica Anica Cernejeva, da je dal »Novi rod«, ki je zbral v krog svojih delavcev naše najboljše pesnike in pisatelje, življenja naši najmočnejši in najplodnejši književni ustanovi za mladino, Mladinski matici. Potem nadaljuje takole: Mladinska matica izdaja poleg mesečnika »Naš rod«, mladinskega lista nedvomne literarne višine vsako leto še 3 ali 4 knjižice za mladino, ob mladinskih praznikih in ob posebnih prilikah pa še izredno razna dela za mladino. Vsako leto razpiše nagradna tekmovanja za najboljša mladinska dela, ki vzbujajo med književniki mnogo zanimanja, literarnemu odboru pa omogočajo, da izbira in izbere po svoji presoji najboljša. V »Kresnicah«, nekakemu zborniku za mladino, je 1. 1932. zbral urednik matičnih publikacij, pisatelj Josip Ribičič, nekaj mladinskih spominov naših pisateljev in pesnikov, ki so kdaj s svojo besedo govorili mladini. »Kresnice« za 1. 1934. pa je spisala mladina sama, literaren dogodek, ki so ga z navdušenjem omenjali tudi kritiki in pedagogi zunaj naših meja. O mladinski ilustraciji piše pesnica: Mladinska knjiga brez slike pa ne govori pravega jezika, zato je vprašanje mladinske književnosti najtesneje povezano z vprašanjem ilustracije. V zadnjih desetletjih je mladinska ilustracija izrcdno napredovala, tako da odloča tudi v presoji slike za mladino danes vidik umetnostne višine. Nekateri naši slikarji - umetniki so se razvili v izrazite ilustratorje mladinske knjige. Svojevrsten in zanimiv dokaz vživanja naših upodabljajočih umetnikov v otrokov svet je pač knjiga »Pirhi«, zbirka prevodov bogate bolgarske mladinske književnosti. Način doživljanja in umetniškega izražanja za otroka v sliki se menjava tu od povesti do povesti, saj so sodelovali v zbirki z ilustracijami mnogi naši umetniki - slikarji. IZ SEZNAMA NAROČNIKOV »NAŠEGA RODA« lanj letos Celje, deska .... Celje, dekliska . . . Celje okal., deska . . Celje okol., zas. dekl. . Ihan  Krcevina  Ljubljana, II. deska . . Ljubljana, IV. deska . Ljubljana, II. dekl. . . Ljubljana, pomozna . . Maribor, II. dekl. . . Nomenj .... Pecarevci  Rakek '  Ribnica na Pohorju . . Slovenska Bistrica . . Smarje-Sap .... Toplice pri Zagorju . . 148 143 248 16 36 70 114 45 201 36 ' 151 4 25 58 ' 39 34 34 89 15t 148 120 25 52 98 160 27 171 40 208 13 40 73 41 55 47 133 —mm Popravek. število naročnikov na »Naš rod« na šoli v Krškem je tiskarski škrat zamenjal. V šolskem letu 1938./1939. nima šola 36, ampak 63 naročnikov. —mm O prvi številki »Našega roda« piše »Naš glas« od 1. okt. t. 1. takole: Izšla je prva številka X. letnika »Našega roda«, tega najbolj razširjenega, res vzgledno urejevanega in najlepše opremljenega slovenskega mladinskega lista. Kakor že doslej, najdemo med sotrudniki najboljša imena, tako mladinskih pisateljev kakor ilustratorjev. Sodelujejo Janko Samec, Ant. Ingolič, P. Kunaver, Josip Ribičič in še mnogi drugi, z risbami so pa zastopani Gaspari, Jakac, Mihelič, Smrekar in še več drugih. »Naš rod« je letos izšel v novi, lepši opremi, na boljšem papirju in tudi tiskarsko okusno izdan. Številka ima 40 strani in je prav bogata in pisana. Če bo ves letnik tako smotrno urejen, o čemer ne dvomimo, si mora izdajateljica samo čestitati. —mm Bodoče ideje Mladinske matice. Za Miklavža izda letos M. M. Sedmakovo mladinsko povest »Tonče«. Sedmak je avtor knjige, ki je zbudila v publikacijah Slovenske matice tako pozornost. — V rednih izdajah izide v tem šolskem letu Seliškarjeva socialna mladinska povest »Janko in Metka« ter kot realna knjiga A. Adamičeva »Ljudje v viharju«, ki opisuje razpad Avstrije in ustanovitev lastne države. — V izrednih izdajah izide po možnosti kot slikanica za Veliko noč tudi »Miška osedlana« od Iga Grudna. V ponatisku iz »Našega roda« izide tudi knjiga »Za tri dinarje elektrike« od Vilima Kunsta.