Kakána bo strategija razvoja Trzin
Iroš Lipušcek Imam se za Trzinca

Wmm
/V/C? I//
najugodnejši
kreditni pogoji T+3.8% .
Kredit na položnice!
možnost poplačila
vašega
starega kredita!
Erjavčeva 6, Dob pri Domžalah. telefon in faks: 061 713 915, salon 720 730
Perovo 26. Kamnik, telefon 813 959
SEDEZNE GARNITURE
TOVÁRNĚ OBLAZINJENEGA POHIŠTVA
Podskrajnik 18, 1380 Cerknica Telefon 061 793 539, faks 061 792 234
SALONI : :
-	Podskrajnik 18, Cerknica
-	Jemčeva 45a, Trzin (stari del) Telefon 714 537, faks 714 536
Delovni čas: od 7. Do 17. ure, sobota od 9. Do 13. Ure.
<3ÇÏA)
KUŠAR
Za vsakega dobnega gospodaija!
in?T TV T7RAP« ■ Bedežnlhelementovs kombinacijo ležišč V JjlJiA luĐvAl - Iz naravnega ter umetnega usnja ter dekorativnih tkanin.
BERTA
INTER
MOŽNOST DOSTAV IABOI
[ffl
PREPOZNAVNOST TRZINA
Prav gotovo je le malo Slovencev, ki ne bi znali zapeti Trzinke, precej ■ pa je verjetno takih, ki še ne vedo, U Trzinke sploh živijo. V bližnji okolici
-e vedno poznajo kot »trzinske ^rce«, čeprav večina niti ne ve, zakaj "u iako rečejo. V zadnjem času naš baj poznajo tudi po industrijski coni, po , javnih prometnih zamaških in mogoče fedi po piramidi. Nekateri tudi vedo, da
Trzin druga najmanjša občina v gdpnjji, ob tem jih tudi kar nekaj zatrte, da smo bogata občina, polem pa se «denje o Trzinu med našimi sonarodn-U počasi konča.
OdkaT smo spet postali občina in odkar imamo Turistično društvo, bi radi takšno slanje popravili. Želeli bi, da bi bil naš ,r,.: bolj prepoznaven in da bi Ijudje več redeli o njem.
'••:,■ v zadnjem obdobju se na tem po-;,-oćju dogajajo pomembne reči. S prvim .» ■»brom se je iztekel rok za oddajo predlogov za grb trzinske občine. Ce bo
ODSEV - glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: u.ro Stebe
Namestnik odgovornega urednika: »i. Stih
'ehnični urednik:
Imil P,v«
Urednica fotografije:
Ruiigaj
Trienje:
'ont ipavet
Ufctoriranje (razen Uradnega vestnika): "■•"il« Lukan
Ostali člani uredništva:
Erčulj, Uria Mandeljc, Nuia Matan. »'»ion,a Peinikar - Oblak, Tanja Preloviek 1 **r°lt, Katja Rebec
T.Sk:
^•ant Trading d.o.o., Ljubljana
Naklada:
'300 «vodov
; |j*w« Oise» Izhaja enkrat mesečno in ga dobijo «f'JCno vsa uospodlnjstva In podjelja v Trzinu.
1408-4902
i „ ^i^WŮwIwi za kulturo Republike 9lovenije . 3S®/97 H«™' 6aaop« Odsev opada med » '»foímallvnega rnaóaja iz 13. točke tarifne ' "	plaiuje 5% davek od prometa
kaleri od predlaganih predlogov izbran in potrjen na občinskem svelu, bo grb, z njim pa tudi trzinska zastava, kaj kmalu lahko služil k boljši prepoznavnosli našega kraja. Natisnjen bo na vseh uradnih občinskih ak-tih, v glavah občinskih dopisov, na trzinskih prospektih ... Če bomo Trzinci šli po svetu, se bomo lahko predstavljali s trzin-skim grbom, grb pa bomo lahko uporabljali še v številnih drugih priložnostih, ne nazadnje ga bomo lahko postavili na mejah občine, na cestah, ki vodijo v naš kraj in tako vsem obiskovalcem končno Ie naz-nanili, da so na območju naše občine. Ces-tarji so doslej table, ki naj bi označevale, kje je Trzin, postavljali precej po svoje - če so jih sploh postavili.
Zelo obsežno akcijo za predstavitev Trzina je v sodelovanju z občinskim odborom za promocijo občine začelo tudi Turistično društvo. Člani društva želijo naš kraj kar najbolje predstaviti drugim ter ga narediti prijetnega in zanimivega za obiskovalce, zato so sestavili kar enajst komisij, ki ob-delujejo posamezna področja strategije turističnega razvoja in organiziranosti kraja. Konec meseca, natančneje 29. oktobra, bodo ta svoja prizadevanja predstavili tudi drugim in sprožili javno razpravo o svojih načrtih.
Pred kratkim je društvo tudi izbiralo najbolj posrečene fotografije Trzina in življenja v njem. Treba je reči, da je na razpis přispělo kar dosti zanimivih in lepih fo-
tografij, ki jih bomo objavljali tudi v Odsevu. Prav te fotografije bodo pomagale pri predstavljanju našega kraja, saj jih bo Turistično društvo uporabilo za razstavo in za prospekte ter druge publikacije o Trzinu. V zadnjem času se prav na področju tiskanih gradiv o našem kraju nekaj premika, vendar imamo tovrstnih materialov še vedno odločno premalo. Na Občini in v Turističnem društvu prav-ijo, da bodo tudi na tem področju přijeli za delo.
Dokaj odmevna je bila tudi predstavitev trzinske turistične ponudbe na Mi-haelovem sejmu v Mengšu, saj srno Trzinci tam, med drugim, s svojo stojnico dobili prvo nagrado za najlepše urejeno stojnico, tisti, ki so se ustavljali ob sto-jnici, pa tudi niso skoparili s pohvalami na račun trzinskih dobrot in dobre kapljice.
Vse to p^asi povečuje ugled Trzina in vedenje o našem kraju, vendar nas čaka še veliko delà. Prav bi bilo, da bi poskrbeli za urejenost kraja na vseh področjih in da bi se tudi mi sami v našem kraju dobro počutili. Sele ko bomo to dosegli, bomo lahko govorili o zgodbi o uspehu in se bo dober glas širil v deveto vas. Takrat bodo tudi drugi radi prihajali k nam in se bodo med nami dobro počutili.
Urednik
i'm
foť
12 VSEBINE:
TV TRZIN JE IMELO NAJLEPŠO STOJNICO NA MENGEŠKEM MIHAELOVEM SEJMU
VSAK DAN NESTRPNO CAKAMO NA OTVORITEV VRTCA PALCICA
KAJ SE DOGAJA V TRZINSKEM VRTCU
SESTANEK STARŠEV V VRTCU
POLETNA SOLA V NARAV!
NOVO DRUŠTVO, PRAVZAPRAVZVEZA, V TRZINU
INTERVJU S TRZINSKIMI SKATE TEAMOVCI
VESTIČKEIZPOD ŽAROMETOV
ANKETA: OZIMNICA
Prijetno urejen kraj pripomore k boljšemu počutju gosta.
(foto: Miro)
Kjer gleda gostitelj z enim očesom, gleda gost z dvema.
(Finski)
ODv ;?SÊV
ŽUPANOV KOTIČEK
Da
'an, ko sem se popoldne lolil pisanja tega prispevka, je bil nenavadno pester. Bil je eden tistih dni, zaradi katerih tudi župan včasih pomisli, da bi bilo bolje, če bi ostal samo občan in bi lahko tudi sam s kritično distanco opazoval početje občinske oblasti in se jezil nanjo.
KRITIKA SISTEMA
Začelo se je s srečanjem z znancem, dokaj velikim podjelnikom z običajnimi težavami, ki je očilno tik pred tem imel bližnje srečanje s predstavniki državne oblasti, svojo slabo voljo, posledico omenjenega srečanja pa izrazil kot srdito kritiko političnega sistema, ki sem je:bil deležen jaz zato, ker sem bil pač, kot župan neke občine, prva primerna tarča, na katero je naletel. Jezil se je nad t.i. drobljenjem občin, češ da so edini omembe vredni rezultat tega drobljenja večji davki, ki jih mora plačevati gospodarstvo, in da je vedno bolj jasno, da je pravzaprav vse skupaj, kar se v zadnjem desetletju s Slovenijo dogaja, ena sama napaka. Trdil je, da država, ki nima vsaj 5 milijonov prebivalcev, ne more preživeti, in da delitev nekdanjih 02 občin v sedanjih 192 nevzdržno povečuje ceno države, pri čemer se ves denar porabi za birokracijo, za kaj drugega pa nič ne ostane. Prepričeval sem ga, da so slovenske občine v povprečju še vedno občutno večje kot npr. avstrijske ali nemške, saj šteje pov-prečna slovenska bčina tudi po dodatni de-litvi I. 1998 več kot 10.000 prebivalcev, povprečna avstrijska, nemška ali francoska pa med 3.000 do 4.000 prebivalcev, četudi je n.pr. tudi Dunaj ali Hamburg ali Pariz, kot Ljubljana, v celoti ena občina. Poleg tega izkušnja kaže, da nove, manjše občine v glavnem bolje gospodarijo s sredstvi, ki jih imajo na voljo, in da praviloma več vlagajo v razvoj infrastrukture, kot so na njihovih ob-močjih prej vlagale prejšnje večje občine.
Zedinila se kajpak nisva. Sem se pa po tem srečanju še sam vprašal, ali je v Občini Trzin po prvih devetih mesecih delovanja mogoče reči, da se razmere glede na prejšnje stanje izboljšujejo ali ne. In čeprav bo gotovo kdo pomislil, da sem pristranski, bi si kljub za-četnim težavam (nezaključena delitvena bilanca z Občino Domžale, podedovane težave v OIC Trzin ipd.) upal trditi, da že v tem prvem letu delovanja v Občini Trzin precej več vlagamo v nadaljnji razvoj infrastrukture in še posebej v nekatera druga področja (otroško varstvo, delovanje društev, šolstv itd.) kot bi najbrž lahko vlagali, če bi ostali v okviru bivše skupne občine. To pokaže že zelo površen pregled proračunov bivše skupne občine za zadnjih nekaj let in letošnjega pr-vega trzinskega proračuna. Po drugi strani pa ravno tako drži, da je delež sredstev za delovanje občine (stroški uprave in občinskega sveta) v skupni vsoti občinskega proračuna v Trzinu precej manjši od večine teh dele-žev po drugih občinah, saj znaša približno 13 %, medtem ko v većini slovenskih občin ta delež znaša od 15 pa tudi do 30 %. Četudi kot župan, potemtakem mirne vesti zapi-šem trditev, da vsaj za zdaj Občina Trzin opravičuje svojo ustanovitev.
REBALANS
Občinski svet bo še pred izidom tega zapisa obravnaval rebalans proračuna za Ietošnje leto. Še bolj natančno povedano: obravnaval bo prvi rebalans, saj za december načrtuje-mo še en ali bolje rečeno dokončni rebalans. Gre za preverbo prihodkov in za delno pre-razporejanje prvotno načrtovanih odhodkov proračuna. Praviloma vsako leto vsaj enkrat sprejema rebalans proračuna tudi država (Državni zbor na predlog vlade) in ravno tako tudi vsaka občina; vsaj vsaka tista občina, ki je sploh sprejela proračun (v Sloveniji je še vedno nekaj občin, ki jim to včasih ne uspe). Za Občino Trzin je to tem bolj razumljivo, ker je prvi občinski proračun nastal na podlagi ocen, ki smo jih deloma dobili od Minislrstva RS za finance (davčni prihodki in predpisana višina primerne porabe), deloma pa smo jih na osnovi primerjave s proračuni bivše skupne občine izbolikovali sami. Seveda so se te ocene v posameznih prime-rih izkazale kot neustrezne in nekateri prihodki in tudi odhodki po posameznih poslav-kah so višji od predvidenih, v dugih primerih pa tudi nižji. Do nekaterih neskladij je prišlo tudi zato, ker sta bili občini Domžale in Trzin po sili zakona do 30. junija še finančno povezani, in sta skupno financirali določene porabnike, ki jih po 30. juniju Občina Trzin
več ne financira. In kot tretji razlog je p,. trebno omeniti, da nekaterih predvideniř postavk tudi ni bilo mogoče realizirati a najrazličnejših razlogov. Ali zato, ker so zavlekli upravni postopki, potrebni za^ ničenje zamisli o tej ali oni naložbi, ali & ker se je izkazalo, da ni potrebe za finau. ciranje tega ali onega porabnika. Ne nazadnje pa velja omeniti še to, da jt občinski svet med letom sprejel nekatere odločitve, ki imajo tudi precejšnje posled ce za proračun, vendar jih ob sprejemanj: proračuna še ni bilo moč predvideti (npr. odločitev za nakup stare OŠ, ker se je p; pokazala ugodna priložnost za ta nakup). Vse te ugotovitve imajo svoje posledice z predloženi rebalans, s katerim se nekolil: spreminja tudi predvidena višina dohodfo Občine Trzin in sicer navzgor, čeprav se do konca leta še vedno lahko izkaže, da 1 prihodki le ne bodo tako visoki. Zdi se namreč, da tudi država v oceni prihodkos Občine Trzin ni bila najbolj zanesljiva. Ti da to bo dokončno jasno decembra TA-se večji del vodstva in uprave občine osr<-dotoča predvsem na lo, kako zagotoviti, 1 bo največji del predvidenih naložb tudi r res uresničen. Upajmo kajpak, da v zadovoljstvo občanov.
STRATEGU A
Naj omenim še to, da bo občinski svet na oklobrski seji prvič obravnaval predlog strategije razvoja občine, o katerem boift nato v drugi polovici oktobra in novembr. na ustrezen način razpravljali tudi s števi nimi strokovnjaki in občani. Zelo pomenv bno je namreč, da se vsi skupaj in čim t* skladno ter strokovno podprto odločimo tem, kako razvijati občino v prihodnjih letih, z željo, da Trzin ostane ena najbolj razvitih in hkrati tudi bivanjsko prijetnib občin, kajti osnovni cilj strategije mora I' kakovost življenja v občini.
Trzin,
7. oktober 1999 Župan Tone Peri- ;
Telefonske števiIK« Občine Trzin so:
726 - 1 OO
726 -11 O-
Elektronska pošta: info@obcina-trzin
\ ponedeljek, 11. t. m., se je občinski : prvič seslal v občinski sejni sobi v pro-rib nekdanje osnovne šole Trzin. Svetni-<0 se ob tem lahko sami prepričali, da je -iopje stare šole dobro ohranjeno, da pa treba na odprlje novih prostorov za vr-.■Jekar počakati. seji občinskega sveta se je tokrat začela ob 17. uri, vendar se ni končala kaj jti prej kot tište seje, ki so jih začenjali meje, saj so imeli na dnevnem redu spet r nekaj zadev. Pri potrdilvi prvega rebal-■>a Občine Trzin se niso posebej zadrže-'i, saj je šio predvsem za usklajevanje - „vilk v proračunu z dejanskim stanjem, item pa se je treba zavedati, da je bil to ,!i prvi rebalans in da bomo pred koncem prav gotovo doživeli še enega. Rebala-, je bil potreben, ker so se nekatere stvari •remenile, tako da so stroški ali prihodki •vine drugačni, kot so sprva predvidevali, javile so se nove postavke, na primer na-poslopja stare šole, predvsem pa je bil tošnji proračun na nekaterih področjih faSkoval le na osnovi predvidevanj,
Osmernicah razvoja Trzina
;rccej bolj živahna pa je bila druga točka, • so prvič obravnavali strategijo razvoja ''đne Trzin. Ugotavljali so, da so si neka-interesi, zapisani v predlaganem gradi-J, nasprotujoči, na primer želja po širitvi •>podarskih dejavnosli in hkrati omeje-nje širjenja Trzina. Opozorili so, da bo .-ba preveriti in uskladiti vrstni red predanih nalog, saj so nekatere želje povede in celo pogojene z naraščanjem števila vbivalcev. Ocenili so, da je predlagana "ategija primerno izhodišče za nadaljnjo •ravnavo in da naj bi ta trajala še do kon-kla. Vanjo je treba vključiti tudi občane, jiati slrokovnjake in tište, ki pri lem ■a dajo koristne napotke, najprej pa bo-' ^retegijo razvoja še enkrat obdělali v 'ukovnih službah občine, zatem pa naj bi
ocene in predloge dali še v odborih -inskega sveta in seveda strokovnjaki. ', ™fPravo so svetniki opozorili na vrsto 'r«b Trzina, še zlasti pa so se zavzemali fatev nekaterih odprtih vprašanj na -"ročju infrastrukture.
y*ec Trzin lahko postane
aavod
-ajo obravnavo je doživel odlok 0 usta-Vjavnega vzgojno varstvenega zavoda
"4, r °b tem so uP°števali tri do-bodo odlok še bolj uskladila z m omogočila, da bo Vrtec do-
bil ravnatelja s primerno strokovnostjo. Svetniki so slišali tudi informacijo 0 poteku del za odprtje dodatnih prostorov vrtca. Kot verjetno že veste, je zdaj treba zaradi kar prepiko-lovskih zahtev inšpektorskih služb poskrbeti še za nekaj dodatnih posegov, čas otvoritve pa je še vedno odvisen predvsem od inšpek-torjev. Eden od svetnikov je spet izražal nezadovoljstvo nad izborom lokacije za dodatne prostore vrtca in se še zlasti zanimal, kako poteka financiranje del. Svetniki so zatem po zelo hitrem postopku sprejeli sklep 0 uvedbi turistične takse v Trzinu. Te možnosti zaslužka občina doslej ni izkoriščala, vprašljivo pa je, kolikšen znesek se bo na ta račun nakapljal, saj je za zdaj v Trzinu le 12 turističnih postelj.
Kako v bodoče reševati problem odpadkov
Pomembna odločitev 10. redne seje je bil sklep 0 tem, da se bo tudi Trzin vključil v Konzorcij Cero. Gre za projekt, predvsem gorenjskih občin, ki so se mu priključile tudi občine z območja nekdanje domžalske občine, z njim pa naj bi trajno rešili vprašanje ravnanja s komunálními odpadki. Nekje na
Gorenjskem naj bi uredili obrat za sortiranje odpadkov, za njihovo reciklažo in sežiganje. Za zdaj so znane tri možne lokacije, vendar zemljišča za to še niso odkupljena. Trzinski svetniki so 0 priključitvi temu projektu razpravljali na septembrski seji, vendar se takrat niso odločili za pristop, saj so ocenili, da imajo 0 projektu premalo podatkov. Zdaj so jih dobili več, vendar še vseeno ne vseh. Ocenili so, da bi bilo lahko narobe, če se ne bi pridružili drugim občinam, saj je iskanje možnosti za rešitev problemov s komunálními odpadki vse bolj pereče. Znano je, da bo odlagališče odpadkov na Dobu v kratkem polno, druge deponije pa za zdaj ni videli. Tudi na ljubljanskem barju so deponije že skoraj zapolnjene, zao tudi ljubljanske občine razmišljajo o vključitvi v Cero. Trzinski svetniki se zavedajo, da zdaj lahko pristopijo h konzorciju še pod relativno ugodnimi pogoji, ko bo projekt zaživel in ko bo to že tako re-
koč življenjska nuja, pa bo verjetno težje. Spregovorili so tudi 0 zbiranju ločenih odpadkov v Trzinu, s katerim se bomo kmalu seznanili.
Za dom za ostarele v Trzinu
Na prejšnji seji se svetniki niso mogli ze-diniti 0 sofinanciranju gradnje doma za starejše občane na Viru, tokrat pa so to možnost soglasno zavrnili in se zavzeli za ustanovitev projektne skupine, ki naj bi začela s pripravami za gradnjo doma za ostarele na območju Trzina. Podžupan Valentin Kolene in župan Anton Peršak sta člane občinskega sveta tudi sez-nanila s potekom pogajanj 0 delitveni bilanci z občino Domžale. Med drugim sta povedala, da so Domžalčani zdaj pripravili nek kompromisni predlog, ki pa po mnenju trzinskih pogajalcev še zdaleč ni sprejemljiv za Trzin. Svetniki so opozorili, da bo treba z dodalnimi podatki dokazati, da so Domžale iz obrtne cone »potegnile« precej več, kot pa so pripravljeni priznati. Vse kaže, da bodo pogajanja še dolgotrajna in naporna. Svetniki so izrekli podporo trzinskim pogajalcem in predlagali, da pogajalsko skupino okrepijo še z dodatnimi pogajalci, predvsem iz obrtne cone in iz vrst svetnikov.
Višji honorarji v Odsevu
Precej manj enotni pa so bili svetniki, ko je bilo potrebno sprejeti popravek svojega so-glasnega sklepa s prejšnje seje, s katerim so članom uredništva Odseva povišali ho-norarje. Na septembrski seji so bili kar ra-dodarni, lokrat pa so se kopja lomila glede tega, koHko naj nam že odobreno povišanje znižajo. Čeprav je župan Peršak opozoril, da se naši zaslužki niso povišali, vse odkar je časopis začel izhajati, in da je bil cenik takrat postavljen precej nizko, saj je bila KS brez denarja, zdaj pa smo občina in ludi inflacija nas ni obšla, nekaterim povišanje ni preveč dišalo. Nazadnje je le obveljal županov predlog, za kar se mu, in tištim svetnikom, ki so glasovali v našo korist, ob lej priliki zahvaljujemo. Predno so prešli na redno zadnjo točko vseh sej občinskega sveta, k pobudam in vprašanjem svetnikov, so na oktobrski seji spregovorili še 0 naknadno dodani ločki dnevnega reda, 0 pobudi za pristop občine k invalidskemu podjetju v Trzinu v vlogi so-ustanoviteljice družbe. Svetniki so bili predlogu načeloma naklonjeni, opozorili pa so na nekatere nejasnosti. Verjetno bomo 0 tem slišali še več.
Miro Šle be
i

NOVICE IZ OBČINSKEGA
URADA
varstva predšolskih otrok lahko uspej-resila v tako kratkem času na nek dru-čin, na primer z novogradnjami. Če fc: odločili za novogradnjo, bi se morali c; prej dogovoriti o lokaciji, morali bi se govoriti glede projekta, morali bi pmj, vsa potrebna dovoljenja in navsezadnjt morali imeti tudi denar za novogradnji Sprva smo res računali, da bi nove pr0. tore vrtca lahko odprli že prvega sepft-bra, zaradi dolgotrajnega nabiranja v»v dovoljenj in soglasij pa smo ta rok kas* podaljšali do 1. oktobra, zaradi dodatr. zahtev, predvsem inšpekcij, pa se je vsi skupaj še zavleklo in zdaj po optimistfe. varianti upam, da bomo novi vrtec lahk-odprli v začetku novembra. Trzinski vrte še deluje v sklopu domžalskega. Na ol-, brski seji smo opravili drugo obravnawi i loka o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec ' zin, ki bo začel veljati s 1. januarjem pr hodnje leto. Drugače bi bilo tudi nerodí' da bi za zadnja dva meseca spreminjaB proračunske postavke.
Imamo podatke, da je Razvojni zavod prodal del zemljišč na robunc vega delà Trzina, tam, kjer naj bt t.i. rezervat za športnorekreacljsk: območje. Ali je res, da tam zdaj ns meravajo graditi bogataške hiše? Za športnorekreacijsko območje je bilo listem koncu Trzina z dolgoročnim naćr tom razvoja opredeljeno približno 70.0-m2, od tega je bilo nekaj nad 45.000 p lasti Razvojnega zavoda, približno 4.3C-ni2 je bilo v lasti prejšnje KS, ostalo pa še v lasti posameznikov. Na zemljišču, I bilo v lasti Razvojnega zavoda, je bila & nedavnega hipoteka domžalske občine. ! poteka je bila povezana z investicijo Rk vojnega zavoda v Radomljah v t. i. obje! Malin, v katerem je občina Domžale so: • nancirala gradnjo vrtca in različnih star vanjskih in poslovnih prostorov. Kot jar stvo, da bo te objekte pravočasno dobi:
Tudi za to številko Odseva smo županu trzinske občine Antonu Perša-ku postavili nekaj vprašanj, ki so nam jih posredovali naši bralci.
Na začetku poletja smo napovedo-vali, da bodo že s 1. septembrom v novih prostorih vrtca, ki jih še ure-jajo v stari trzinski osnovni šoli, sprejeli prve malčke. Zakaj je prišlo do zamude in kdaj bo predvidoma novi vrtec odprt?
Za to, da bomo že letos poskusili rešiti problem dodatnih prostorov vrtca, smo se odločili iz dveh razlogov. Prvi je, da je v Trzinu zdaj toliko otrok, da jih enostavno ni mogoče sprejeti v vrtec, če ga ne povećamo. Starší so oddali več kot 60 prošenj za sprejem njihovih malčkov v vrtec. Od tega bi jih lahko v starem vrtcu sprejeli le še 9, največ 10, vse ostale pa bi morali, brez povećanja zmogljivosti vrtca, odkloniti. Že na začetku smo občanom in vrtcu obljubili, da bomo poskusili najti rešitev za to. Drugi razlog pa je želja občine, da bi se trzinski vrtec osamosvojil in postal zavod. Pri tem moram posebej še enkrat poudariti, da dodatne prostore v vrtcu potrebujemo ne glede na to, ali se bo vrtec osamosvojil ali ne.
Ko smo iskali možnosti za rešitev problema, smo dobili ponudbo, da odkupimo po-slopje nekdanje trzinske osnovne šole in v njej uredimo vrtec. To možnost smo zagrabili z oběma rokama, saj se nam je zdelo, da je to optimalna rešitev. Veseli smo bili, ker bi s tem objekt stare šole spet přišel nazaj v trzinske roke, privlačno pa se nam je zdelo tudi, ker je stavba tako velika, da bi poleg vrtca v njej lahko uredili še kakšne druge dejavnosti. Ugodno je bilo tudi, ker je bil objekt že solidno obnovljen. Sprejem-
Ijiva, zadosti nizka se nam je zdela tudi cena. Splošna ocena je, da je bil nakup ugoden. Ko smo z lastniki sklenili kupoprodajno pogodbo, smo se v skladu z všemi predpisi, kar pomeni pridobivanje potrebnih dovoljenj, lo-
tili obnove prostorov. Pri tem smo naleteli na dva sklopa težav, ki so večje, kot smo sprva pričakovali. Eno so objektivne težave. Objekt je bil namreč prirejen drugim potřebám, mi pa smo ga morali prilagoditi potřebám vrtca. Potrebni so bili nekateri gradbeni posegi. Tako smo morali preurediti sanitarije, narediti igralnice, razdelilno kuhinjo ... V zvezi s tem in pridobivanjem potrebnih soglasij pa smo morali izvesti tudi nekatere posege, na katere v prvem trenutku niti nismo pomislili. Gre za to, da je stavba v bližini prometne ceste. Naknadno je treba poskrbeti za proti-hrupno zaščito. Zamenjati je treba okna, morda pa bo treba postaviti celo protihrupne ograje, treba je zadostiti vsem predpisom sa-nitetne, zdravstvene in drugih inšpekcij, kar je predvsem povezano z lego igralnic, treba pa je zagotoviti tudi zadostne površine igrišč za otroke. Delno bomo te površine uredili ob vrtcu, delno pa na igrišču ob osnovni šoli. Imam občutek, da imamo nekaj težav tudi zaradi ovir, ki prihajajo iz Trzina in so verjet-no tudi politično pogojene. V zadnjem času pa je aktualen tudi problem nas-protovanja nekaterih staršev, da bi njihove otroke preselili v novi vrtec. Žal moram reči, da me ob tem malo preseneča, da to poč-nejo tudi ljudje, ki so zelo vklju-čeni v življenje in delo občine, so tudi člani občinskega sveta. Ti bi morali dobro poznati problematiko in težave, s kakršnimi se občina pri tem srečuje. Še enkrat moram reči, da ni mogoče pričakovali, da bi občina problem
, postavljena hipoteka na zemljišče na ozda v Trzinu. Pred nekaj tedni je -■"noteka odpravljena, ker so objekt , Khnično prevzeli. Razvojni zavod pa •liišće v Trzinu takoj prodal investici-ti.lružbi Klas, katere lastnik ali većinski je g- Nestl Alijančić. Že Razvojni j je izdelal predlog in neke vrste idejni ."za spremembo namembriosti tistih ■ If.ii. Predlagali so - njihov predlog pa Azela tudi družba Klas - da bi većji lislega območja namenili stanovanjski ,davi"od tega naj bi del zemljišča na-•:ii zelo luksuznim hišam z večjimi par-,mj, s približno po 1.000 m2 zemljišča. uj bi bile varované hiše, z ograjami in »ebnim varnostnim sistemom, res zelo ,-jaie palače. Če bi občina dovolila membo namembnosli območja in pozi-.. pa bi na delu tistega zemljišča uredili ii« rtnorekreacijsko območje: igrišča in objekte. Rekreacijsko območje naj bi njihovem obsegalo približno 10.000 tmi pa bi bili sofinancerji. Ta predlog • i'iislali julija na občino, v času, ko je ta .jemala program priprav za manjše spr-vmbe dolgoročnega nacrta. Ker njihova •uda odstopa od okvira, ki je bil zacrtan .»gramom priprav, pobude nismo vklju-. náčrte sprememb dolgoročnega načr-•ui Menim, da te pobude lelos ne bomo rjmsvali in se nanjo tudi ne bomo odzi-., razen z obvestilom, da je letos ni moče obravnavati, lahko pa bomo o njej pravljali prihodnje leto, ko načrtujemo spremembe dolgoročnega nacrta v ■ Ju z rezultati urbanistične delavnice, ki uknrja s smernicami bodočega razvoja na.
zvojnemu zavodu in gospodu Aljančiču, je přišel na občino na pogovor v zvezi s sem razložil, da v Trzinu većinsko » mnenje ni naklonjeno širitvi zazidal-' "hmočij. Na območju obrtne cone ima-* vsaj za nekaj let zadosti prostora za objekte, za katere bi bil v prihodnjih '•■il interes, da pridejo v Trzin v okviru ». Odprto imamo še območje T 12,
kjer se zdajšnje spremembe nanašajo predvsem na spremembo poteka pove-zovalne ceste. Mislim pa, da je tudi na območju sta-rega delà Trzina še za nekaj časa zadosti možnosti tudi za stanovanjske pozi-dave. Menim, in takšno je, kot ocenjujem, tudi ve-činsko mnenje v občinskem svetu, da za zdaj še ni treba odpirati novih ob-močij za pozidavo izven zdaj določenih meja. Opozarjam pa še enkrat, da je za investitorje, ki bi želeli graditi stanovanjske hiše pa tudi poslovno stanovanjske objekte, za nekaj let v Trzinu še dovolj prostora.
Slišati je, da obstajajo načrti za seli-tev kmetij iz osrednjega delà naselja na njegovo obrobje. Koliko je resnice v tem?
V predlogu strategije razvoja Trzina, ki je bil v prvi obravnavi na zadnji oktobrski seji občinskega sveta, smo zapisali, da želimo obraniti in omogočiti razvoj obstoječega kmetij-stva v Trzinu. Nikakor ni želja občine, da bi ukinjala kmetijstvo, kolikor ga v Trzinu še je. Seveda pa se je treba zavedati nekaj drugega in to kmetje najbrž tudi sami prav dobro ve-do: kmetijstvo danes ni več tisto, kar je nekoć bilo. Danes se kmetija spreminja v neke vrste družinsko podjetje, ki zahteva drugačen način delà in tudi drugačen način ustvarjanja bivalnih pogojev kot včasih. Zato v strategiji razvoja predlagamo selitev gospodarskih ob-jektov iz slrnjenega naselja. Občina bo kmetom - to si upam reči vsaj za obdobje, ko bom župan jaz - pri tem stala ob strani. Tudi letošnje spremembe dolgoročnega načrta delamo v veliki meri prav zaradi njih in na njihovo pobudo. S spremembami želimo tako omogočiti dvema kmetoma, da bi lahko preselila svoje gospodarske objekte - eden sicer samo za nekaj deset metrov, drugi pa za precej več. Spremembe smo se lotili točno zato, seveda pa smo z njimi želeli omogočiti legalizacijo nekaterih sprememb na terenu in omogočiti določitev lokacije bodočega poko-pališča. Moram pa pojasniti, da ti postopki včasih trajajo precej dlje, kot si ljudje običajno predstavljajo. Želim pa, da občina izvede vse zakonito in točno tako, kot je s predpisi
določeno, pa čeprav bo kdo lahko začel z gradnjo pol leta ali pa eno leto kasneje, kol je načrtoval.
Pred kratkim je bilo precej govora o ustanovitvi obrtno-podjetniškega informacijskega centra v Trzinu. Ali boste ta center kaj kmalu odprli?
Občina se je kar s precejšnjim zanosom lotila priprav za ustanovitev podjetniško-obrtnega informacijskega centra, ki bi bil namenjen predvsem servisiranju gospodarstva, obrtnih in podjetniških podjetij v Trzinu pa tudi v bližnji okolici, vendar ko smo to idejo predstavili tistemu delu gospodarstva, ki je predvsem zastopan v četrtnem odboru industrijske cone, pa nad idejo ni bilo posebnega navdušenja. Ocenjujemo, da so bile za to v precejšnji meri krive slabe izkušnje, ki jih imajo podjetniki s takimi ustanovami, pri tem so zlasti omenjali pod-jetniški center v Domžalah. Po tej prvi mali širši razpravi sem dobil vtis, da se bo občina, če se bo lotila tega projekta, to počela bolj na lastno tveganje. Od ideje vseeno ne odstopamo, mislimo pa, da bo treba predvsem začeti z manjšimi koraki, kot pa smo sprva načrtovali. Še vedno si želimo, da bi prišli do nekega takšnega centra, ki pa naj bi deloval kot podjetje. Občina naj bi mu dala le zagon, ne bi ga pa vzdrževala. Center naj bi bil ustanova, ki bi bila sposobna živeti od tistega, kar delà. Nesmiselno je, da bi občina plačevala ljudi, ki bi delali za nekoga drugega.
Poleti je bil na občini sestanek lastnikov gostinskih lokalov v novem delu naselja In okoliških prebivalcev, na katerem ste govorili o noč-nem kaljenju miru v okolici lokalov. Takrat ste se dogovorili, da naj bi se v novembru ponovno sešli in da bi takrat preverili, ali so se razmere kaj uredile. Ali je na tem področju kaj napredka?
S tištim sestankom smo skušali vzpostaviti dialog med lastniki lokalov in okoliškimi
prebivalcí. Skušali pa smo tudi najti oboje-stransko rešitev, ki bi bila dosežena s sog-lasjem oběh strani. Dilema je, ali ostati pri obralovalnem času, ki ga zakon dovoljuje in ga lahko občina mimo predpiše ter ob tem reče: »Nič več kot to!«, ali pa tudi v skladu z zakonom omogočiti v soglasju z okoliškimi prebivalci nekoliko podaljšan obratovalni čas lokalov. Obe strani imata prav. Nesporna je pravica prebivalcev, da imajo po deseti uri zvečer mir in da lahko nemoteno počivajo. Res pa je tudi, da so lastniki lokalov vlagali v lokale in da so ob tem pričakovali, da bodo lahko poslovali nekoliko bolj sproščeno in da se jim bo na-ložba obrestovala, saj gre tam za nekakšen manjši poslovni center. Prve težave jim je naredila cesta, ki jim grozi z zidom, hkrati pa jim je omejila zmožnosti poslovanja. Ob tem je treba tudi reči, da je problem noč-nega hrupa vezan na enega ali dva lokala in da preostali lokali skrbijo, da ni problemov Občini je zelo težko delati razliko in reči, da je někdo priden in da lahko delà dalj časa, drugi pa da je manj priden in mora sk-rajšati obratovalni čas. Problem je tudi v tem, da nekateri lokali delajo tudi mimo obratovalnega časa: ali se sploh ne zmenijo za obratovalni čas ali pa ob koncu obratovalnega časa v lokalu preprosto zaprejo vrata, gostje pa enostavno ostanejo v njem in pijejo naprej. Problem največkrat nastane šele, ko ti Ijudje zapustijo lokal, zganja-j_o hrup, razgrajajo po ulicah in podobno. Če ne bo neke volje lastnikov lokalov, in to vseh, bo morala občina enostavno zagoto-viti pravice občanov do miru in omejiti obratovalni čas vsem lokalom v skladu z zakonom. V takem primeru občina ne more dosti drugače, kot da jim dovoli le tisto, kar
jim jamči tudi zakon, torej da delajo do 22. ure. Ob tem bi rad rekel, da izstopa-jo le posamezni lokali. Zdaj smo pred tem, da bomo morali pred nekaterimi lokali narediti fizične ovire za parkiranje. Kljub opozo-rilom nekateri lastniki lokalov dovoljujejo, da gostje avtomobile, še zlasti nekatera terenska vozila, parkirajo tako, da ogrožajo varnost ljudi, ki se vozijo ali hodijo po Kidričevi ulici ali pa prihajajo z nakupov v tamkajšnjih lokalih.
Bralci so nam dali pobudo, da vpra-šamo, kakšne so plače občinsklh us-lužbencev in funkcionarjev. Koliko zaposleni na občini zalužite?
Kot najbrž veste, so plače posameznikov, razen če je funkcionar, osebni podatek, in ta podatek varuje zakon o varstvu osebnih po-datkov. Teh podatkov ni mogoče odkrivati javnosti, razen če obstajajo za to razlogi uradne narave. To velja za plače zaposlenih v občinski upravi. Moram pa reči, da se da te plače izračunati, saj so določene v skladu z zakonom o razmerjih plač v državnih organih in v organih lokalnih skupnosli. Tam so količniki dotočeni, določeni pa so tudi na pod-lagi sistematizacije delovnih mest. Omenjene plače se dajo tako približno izračunati. Ne dajo se izračunati
točno do tolarja, ker na zneske vp|ivaj0' delovne dobe in še nekateri drugi dej*»-ki. Moram pa reči, da so to nizke p|a& ; gospodarstvu so na splošno plače višje. Kar pa se tiče plač funkcionarjev, pa ^. določene v skladu z zakonom o lokalni <. moupravi in s pravilnikom, ki ga je na p lagi tega zakona sprejel občinski svet. k'. verjetno veste, smo vsi funkcionarji v ofc-neprofesionála, kar pomeni, da jaz kot; pan in gospod Kolene kot podžupan prt' mava polovico plače, ki bi jo přejela, če i, bila redno zaposlena. Glede na količnik J] je določen za to velikost občin in kerje r.. tem ta količnik prepolovljen, mislim, da j> po trenutnem znesku to najnižja plača Podžupan prejema 80 % županove plač, svetniki pa 15%. Sejnin v občinskem s(-ni, te so le za delovna telesa občinskega sveta in to 3.000 SIT za člane in 5.00 SIT za predsednike teh delovnih teles. Jamčim, da plače izplačujemo v skladu i zakonom, prav v zadnjem času pa tudi nadzorni svet preverja porabo proračunskih sredstev.
Sf Miro&s-
U RADNI POPRAVEK ČLANKA
»PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH NA OBČINI«
Spoštovane bralke in bralci!
V prejšnji številki Odseva smo bili predstavljeni tudi zaposleni v občinski upravi Občine Trzin. Kot ste přebrali, je uprava maloštevilna. Omenjeni zapis je nastal na podlagi inter-vjuja, ki je bil nato zaradi omejitve prostora v Odsevu skrčen. Ob tem se je zapisalo kar nekaj neprijetnih napak, ki bi utegnile ustvariti drugačno podobo občinske uprave, kot v resnici je.
Kot prvo vas obveščam, da je ga. Andreja Tavčar svetovalka župana za družbene dejavnosti, socialo in dejavnost društev in si svoje delovne izkušnje ni nabírala samo preko Studentskega servisa, ampak je bila kar nekaj let redno zaposlena.
Prav tako je pri ge. Viki Kreča izpadel njen osnovni in prvi naziv delovnega města, saj je svetovalka za organizacijo delà občinskega sveta, nalogo tajnice župana pa opravlja zaradi racionalnejše organiziranosti uprave, saj želimo ohraniti majhno upravo.
Polona Gorše direktorica občinske uprave
Občina Trzin obvešča vse občane, uporabnike primestnega potniškega prometa, da bo s
ponedeljkom, 25. oktobra
pričelo obratovati avtobusno postajališče za smer Ljubljana ob Ljubljanski banki v naselju Trzin Mlake.
PREDSTAVITEV OBČINSKIH SVETNIKOV OBČINE TRZIN
/jjtje že običaj, tudi v tej številki Odseva predstavljamo dva občinska svetnika:
Ime in priimek: Franc Gradišar
Poklic: dipl. inž. arh.
V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete?
• V komisiji za okolje in prostor.
Ali ste predsednik te komisije?
Da.
Kako ocenjujete dosedanje delo občinskega sveta?
Zelo strpno.
2a kaj si prizadevate kot občinski svetnik? A, dobrobit kraja Trzin oz. nove občine.
Katere, mislite, da so prednostne naloge?
-	stojega zornega kola si želim, da bi se vsi člani tega odbora za-.roali, da ne bi bil Trzin preveč pozidan in da bi stari del kraja 'ranil prvoten videz - kmetije ...
In kadar niste svetnik?
-	Jžba. Ob prostém času pa rad kaj postorim okoli hiše, grem na 1 heno ali pa tudi kam drugam.
'n priimek: Marija Hojnik
"Hic: ekonomski tehnik
t katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete?
•	V odboru občinskega sveta za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost društev,
•	Statutarno pravni komisiji.
katero od teh komisij vodite?
•ni predsednica Odbora za družbene dejavnosti, sociálno delo in -.avnost društev.
íía^ocenjujete dosedanje delo občinskega sveta?
■T ■ D moram0, da smo P™ občinski svet novo nastale obči-
irad" • diCa 'ega |C' da moramo 23 razliko od občin 2 dalj-^cijo urejati mnogo začetnih vprašanj; od sprejemanja te-
C" občine- ki bodo kasneje zakonska podlaga bodočim ■ K;!*|n!.^etom' Postavljanje lastne uprave, do reševanja tekoče nâTt ' °b t6m b' izP°siavila delitveno bilanco z občino '«aie ter podedovane urbanistične probleme bivše občine. ° na našteto smatram, da občinski svet deluje usklajeno,

Skde
" re&va •	°"":""""> u" uuuiiSKi svei ueiuje usKiaji
Osveta Pr0blemov pa ie čuliti veliko angažiranost vseh
^Pod ^.izadevate> kot občinska svetnica? • P«lročje delà kot predsednice odbora za družbene dejavnos-
ti, sociálno delo in dejavnost društev je zelo široko, zato si prizadevam, da bi prilegnila k delu odbora čim več stro-kovno usposobljenih ljudi. Glede samih projektov, ki so v delu, pa moramo čim prej odpreti nove, dodatne prostore otroškega vrtca, dozidava šole za potrebe devetletke mora biti pravo-časno izvedena. Potem pa je tu še reše-vanje socialnih problemov, dodeljevanje štipendij otrokom iz sociálno ogroženih družin, nadarjenim in uspešnim sred-nješolcem in študentom. V ustanavljanju je Društvo prijateljev mladine Trzin, h kateremu bomo poskušali pritegniti čim več otrok in mladostnikov. Pred kratkim je bilo ustanovljeno Turistično društvo Trzin. Ocenjujem, da so vsa društva pri svojem delu zelo aktivna, kar je za občino pozitivno, saj poleg svoje osnovne dejavnosti posredno opravljajo tudi promocijo občine.
Katere, mislite, so prednostne naloge?
Nekaj prednostnih nalog kot sta vrtec in šola sem že omenila, kot drugo pa se mi zdi zelo pomembno, da zacrtamo strategijo nadaljn-jega razvoja občine Trzin.
S čim se ukvarjate, ko ne delate za občino?
Služba, dodatno izobraževanje. Ob prostém času sem rada z družino, se podam v hribe ali pa na krajše izlete.
Lt.1,,t Hit «tn UJU in.tt
POLLETNI TEHNIČNI PREGLEDI
TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV, STAREJŠIH OD 12 LET
AS Domžale, oddelek za tehnične preglede, obvešča lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, starejših od 12 let, da bo v Trzinu tehnični pregled teh vozil v
ponedeljek, 8. 11. 1999,
od 8. do 11.30 ure
pred poslopjem Občine Trzin, Mengeška 9. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZAR-JAMO, naj s seboj prinesejo prometno dovoljenje, zavarovalno polico in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila.
AS DOMŽALE SERVIS IN TRGOVINA d.o.o.
U L
S
IO
JE TRZIN LAHKO TURISTIČEN KRAJ?
Na
i aš kraj se ne more pohvaliti z izjemni-mi naravnimi zanimivostmi ali kulturními spomeniki, vendar vseeno ni izključeno, da ne hi kdaj postal turističen kraj. Tako raz-mišljajo v trzinskem Turističnem društvu in poudarjajo, da bi morali Trzinci predvsem izkoristiti lego svojega kraja, blizino Ljubljane in križišč prometnih tokov. V Trzin prihaja došli ljudi po poslovnih opravkih in če bi znali to izkoristiti, bi Trzin lahko postal poslovno-nakupovalno središče. Trzinska okolica je idealna za teke in druge aktivnosti v naravi in če bi športno-rekreacij-sko ponudbo obogatili, bi se k nam verjetno radi vozili ludi drugi. Če bi bil kraj prijetno urejen in če bi znali izkoristiti in ponuditi še vse trzinske zmogljivosti na gos-tinskem, še zlasli kulinaričnem področju, pa bi se marsikak gost v naš kraj verjetno tudi rad vračal ali pa bi se v njem zadržal tudi po več dni.
Teh čejev je veliko, vendar so se v Turističnem društvu odločili, da jih bodo začeli počasi odpravljali. Za začetek so pripravili projekt razvoja in organiziranosti turizma v Trzinu. Projekt bodo konec meseca javno predstavili in k sodelovanju povabili še druge občane. Naj povemo, da bomo pri tem s posebno izdajo Odseva sodelovali tudi člani uredništva, za to številko našega časopisa pa smo se odločili, da projekt vsaj v grobem predstavimo. K pogovoru smo povabili predsednico Turističnega društva Trzin Jožico Valenčak.
Zakaj in kako ste začeli s projektom razvoja in organiziranosti turizma v Trzinu?
Ko se je Občina Trzin - takrat naše društvo še ni bilo registrirano - v začetku maja prijavila na razpis Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem s projektom Organiziranost in razvoj turizma v Trzinu, smo želeli čim prej popjsati stanje na področju turizma v Trzinu. Želeli smo tudi oceniti, kako delajo v drugih občinah, kje se lahko povezujemo, kaj nam je skupno in katero je tislo turistično območje, na katerem bi lahko ustanovili mogoče tudi skupno lokalno turistično organizacijo. Projekt je skladen s cilji našega turističnega društva, saj smo tudi mi želeli, tako kot predvideva projekt, oblikovati celovito turistično ponudbo občine Trzin, kar zajema promocijo te ponud-be, spodbujanje razvoja turistične infrastrukture in informiranje obiskovalcev. Ko je prišlo obvestilo, da nam za omenjen projekt v ministrstvu namenjajo 500.000 SIT, sorazmerni del pa naj bi primaknila še
občina in naše društvo, je bil tu že julij, naloga pa naj bi bila zaključena do konca oktobra. Zelo hitro smo oblikovali projektno skupino, ki je sprejela program delà in imenovala devet delovnih skupin. Te skupine, ki šlejo vsaj po tri člane, so pripravile gradivo po posameznih področjih. Predvsem so popisale naravne, zgodovinske in kulturne danosti kraja, preskrbo Trzina s proizvodi in storitvami, trzinska gostišča in prenočišča, značilne turistične proizvode, kulinariko, storitve itn. Zajeli smo najrazlič-nejša področja, kot so na primer šport in rekreacija, kulturnoprosvetna dejavnost, prireditve, sejmi, razstave, ljudski običaji, ekologija, komunala in druga infrastruktura, infor-miranost o kraju, vrste obiskovalcev. Moram reči, da so delovne skupine svoje delo dobro opravile. V turističnem društvu smo ugotovili, kaj vse je v Trzinu z vidika turističnega kraja zanimivo, kaj pa naj občina s predpisi, s financiranjem in drugimi ukrepi še poskuša urediti. Tu mislim na okolje, pri-zadevanja za ohranitev stare arhitekture, zelenih površin, za zaščito voda, za urejene pešpoti in kolesarske poti, za počivališča, parkirišča. Dobro je, da strategija razvoja občine nastaja sočasno s tem projektom.
Ali je v Trzinu sploh kaj tako zanimivega in ali imamo pogoje za turistični kraj?
Veliko je naravnih, kulturnih, zgodovinskih in drugih zanimivosti in znamenitosti, ki jih moramo okvalificirati, zaščititi, nenazadnje pro-
movirati. Imamo številne, predvsem poslovne goste, ki poznajo našo kulinariko, nimamo pa zadosti prenočišč žanje. Iz vsega gradiva pa izstopa prva in najpomembnejša naloga, urediti kraj, da bo prijeten za bivanje in priv-lačen za goste.
V Trzinu je v zadnjem času kar veliko prireditev, društva so aktivna, vendar ali ni vseeno premalo zainteresiranosti za to med občani?
Želimo nekaj prireditev na leto, ki bodo od-mevne, ki bodo vključile društva, obrtnike,
ljubitelje starih običajev, obrti ... p^ rednih društvenih tekmovanj in veselic. Manjka nam glasbenih in podobnih prjr itev in tudi lastnih glasbenih skupin ... £ je, da se na posamezne zadeve odzivajo vedno eni in isti občani, da se krog ne 5. Zato bomo morali izobraževati mlade v turistično smer, starejšim pa ponuditi vt umirjenega in duhovnega razvedrila. (Js> navijamo tudi turistični krožek na osnow šoli Trzin, sploh pa naj bi bilo to šolsko leto v znaku turizma.
Kdaj in kako boste predstavili projel-in ali bodo imeli občani možnost do pripomb in predlogov?
Računamo, da bo predlog projekta objai jen v izredni številki Odseva in predstavi -na
tiskovni konferenci 29. 10. 1999, ki jo i. sklicala Občina Trzin. Naročnik projekt, Občina Trzin, pokrovitelj predstavitve trzinski župan. Pozvali smo najbolj vidne I-zinske podjetnike, ki so neposredno po; zani s turizmom - čeprav menimo, da jt turizem gospodarstvo in obratno - da st projektu predstavijo in tako pripomoreji, • cenejši izvedbi ... Kasneje, ko bo připral jena turistična karta Trzina in spremna publikacija, bodo ti lu zapisani. Zelo ful moramo obiskovalcem, poslovnim, trai nim in drugim, pokazati, kje je Trzin, I naj se kdo obrne za nakup, za rekreađf za prenočišče, za dobro domačo hrano
Ali bo Turistično društvo prevzelo i loge turistično informativne točke in ali to sploh potrebujemo?
Projekt bo predlagal tudi organiziranost -področju turizma v skladu s predlogom -kona o pospeševanju razvoja turizma, darle so organizacijske naloge predvser naloge občine,
sami predlagamo Ie, da turistično informativno točko čimprej dobimo, lahko tudi skupaj s podjetniškim centrom (če ta Si da bo). Za začetek pa bi te naloge lahk opravljalo tudi naše društvo, turistična < ' ganizacija, ki jo v Trzinu že imamo. Vk-formativno turistični točki bi lahko razs-tavili in prodajali izdelke domače obrti podobno. S predstavitvijo na Mihae sejmu smo viděli, da je v Trzinu kar izdelovalcev in ljubiteljev ročnih del, de mače obrti ipd. in tega ne smemo zanemariti.
Svojo identiieto moramo najli v izdelki!: prireditvah, jih ponujati in seveda in vsem - sami uživati pri tem.
Joži Valenčak, MW

TRZINSKO TURISTIČNO DRUŠTVO JE IMELO NAJLEPŠO STOJNICO NA MENGEŠKEM MIHAELOVEM SEJMU!!
Nemalo ponosa je bilo 26. 9. 1999 n:cJ člani Turističnega Tuštva Trzin, ko smo pre-jj priznanje za najlepšo .'•„jnico 7. Mihaelovega sena v Mengšu. \iš optimizem, da bomo ■ :Jevo, kljub slabému za-.-.-tku, speljali, je bil potrti. Osebni stik z občani je ■i ustaja najboljše zagotovi-.. za uspeh. Kar štiriindvaj--.! razslavljavcev smo pri-Jiili, med njimi več takih, ,. so prispevali hrano in piju za pokušino. Razstavili -aio poljske pridelke /Franc i kxjančič, Barbara Lukan, Rťáta Zupančič/, kurja in prepeličja jajca /Adi Lovše Mušič, i '.-zka Zupančič/, doma přiděláno vino /Milan Kuferšin, Andrej Wtôgaj/, zdravilna zelišča in "zdravilne pijace" /Marija Klopčič,
Ručigaj. Predstavili smo tudi nekaj ročnih del in drugih izdelkov/ pletenine: Veronika Habjan, vezenine: Majda Šiler, Iva Šušlaršič, Rezka Zupančič, ročno izdelan lesen pladej: Milan Kuferšin, lesni izdelki za domačo rabo: Tomaž Pevc, glinaste žabice: Tatjana Hlačer, poslikava tekstila: Milijana Dolenc, darilni pakel Zganje-kuhe KFI, cvetlice Marija Vehovec iz cvetličarne Ciklama/. Obiskovalcem smo za pokušino ponudili dobrote s stojnice. Da teh ni zmanjkaio, so ves čas skrbeli Mesarstvo Kmetič, Slaščičar-na Rožle, Žganjekuha KFI, Pekarija Kralj. Rezki Zupančič se je "zamesilo" preveč testa za sadni kruh, vendar je tudi to prišlo prav, saj je bilo popraševanje po njem zelo veliko. Ureditev stojnice in razstavnega turističnega kozolca pa je bila pika na i. Metoda Uršič, Stane Mesar, Jože Seljak in številni drugi, ki so pomagali, bili dežurni ali kako drugače "navijali za nas", znajo svoj posel ...
V imenu Turističnega društva Trzin se zahvaljujemo vsem razs-tavljavcem, darovalcem in vsem drugim, ki so prispevali k tako
lepo urejeni in prijazni "trzinski stojnici".
Joži Valenčak loto: Urša Mandcljc, Miro Šlcbe, Mojca Ručigaj in Jože Seljak
■■■nc Križman, Ani Pirnat, Majda Šiler, Franc Tekavec, Jožica - rnčak/, potiče in pecivo/Iva Dolenc, Tina Kuferšin/, doma kruh in sadni kruh /Ani Pirnat, Rezka Zupančič/, kruh -
V času priprav na se-jem je gospod Franc Florjančič razstavljav-cem in članom društva nudil prostor v prelepo urejeni stari kmečki hiši na Jemčevi cesti 5. Kar večkrat smo bili njegovi goslje, najprej na začetku, ko smo se še dogovarjali, kaj in kako se bomo predstavili na Mihaelovem sejmu, polem pa ko smo urejali razstavne predmete.
Trzinci smo se na tem sejmu predstavili tudi v povorki narodnih noš. Na zapravljivčku so nas v narodnih nošah predstavljali voznik in lastnik zapravljiv-čka Franci Florjančič in člani družine Kurent s harmoni-karjem Urošem na čelu.
———__
STE VIDĚLI TRZIN V MENGŠU?
Urša Mandeljc
Foto: Urša A4andeí. in Jože Seljak
Na letošnjem Mihaelovem sejmu je Trzin prvič představil svojo gostinsko in turis-tično ponudbo. Predstavitev je bila tako
uspešna, da so Trzinci celo osvojili prvo nagrado za najbolje in najlepše pripravljeno stojnico.
Za ta uspeh je bilo zaslužno trzinsko Turis-tično društvo in požrtvovalni člani njegov-ega vodstva. Za pomoč so zaprosili celo vrsto Trzink in Trzincev, in akcija jim je zelo dobro uspela, tako da je to že ugodna napoved za prihodnje leto, ko se bo Trzin kot občina na Mihaelovem sejmu představil še celoviteje.
Že dan pred velikim dogodkom so bile vse stvari na svojem mestu. Kruhki, marmelade in različna žganja so že čakali na poskuše-valce. Prireditelji so vse dobrote in umet-nine razstavili na slojnici v Mengšu, kjer so
tri dni, kolikor je trajal se-jem, od 24. - 26. septembra, prizadevno skrbeli, da sta bila stojnica in ličen ko-zolec ob njej ves čas urejena, kot se za Trzin spodobi. Razstavl-jenih je bilo mnogo različnih stvari: sadni kruh, vino, za-seka, zelišča, marmelade,
sadje, poslikan tekstil, kopeli, glineni izdelki, vezenine, med, žganjekuha, pletenine, jajca, kruh ... Vse je bilo seveda izde-lano ali přiděláno v Trzinu.
Poleg Irzinskih specialilel, dobrot in dragih izdelkov domaće obrti se je sejma, v sklopu povorke godb in narodnih noš, představil tudi Franci Florjančič - Smuk s svojima konjema in zapravljivčkom. Pridružile so se mu še narodne noše iz Trans ter Uroš s harmoniko. Med mimohodom smo v skupini gorskih reševalcev lahko opazili tudi glavnega urednika Odseva. Tudi drugače je bilo vzdušje kar na višku Če se obiskovalci niso zabavali ob pražnjenju denarnic na različnih stojnicah, so lahko prisluhnili godbam, si ogledali razs-tavo malih žívali, razstavo ob 115-letnid Mengeške godbe, prisluhnili predstavih! občine Vodice, se poměřili v vlečenju vrvi ...
PREDAVANJE O PERMAKULTURI
petek, I. oktobra 1999, je Turistič-no društvo Trzin v trzinski osnovni šoli organiziralo predavanje o permakulturi.
Predavateljica Tilka Grad - Barle je z zanimivo razlago ob barvnih diapozi-tivih predstavila naravi prijazno pride-lovanje zdrave zelenjave in opisala,
kaj vse lahko dosežemo brez vsake kemije, če prisluhnemo naravi. Predavanje je bilo prvo te vrste, zato so bile verjetno za marsikoga med 50-imi udeleženci nekatere stvari težko sprejemljive. Vsekakor pa je bilo korist-no, kajli če bomo hoteli zdravo prežive-ti, se bomo morali slej ko prej vrniti k naravi.
Ob koncu predavanja se je
predavateljici s skromnim darilcem zahvalila predsednica TDT Jožica Valenčak Vso pohvalo pa Ivi Dolenc, članici UO TDT, ki je organizirala predavanje in poskrbela tudi za pogoslitev vseh udek-žencev predavanja z dobrotami, ki jih Ie pripravila sama.
UROS LIPUSCEK: STEJEM SE ZA TRZINCA
"ićajno opišem svojega sogovomika z raznimi pridevki, mogoče z opisom zunanjosti. Pred vsakim pogovorom se seveda o člověku pozanimam in si ga predstavljam. Običajno ukoj ob stisku roke ustvarim prvi Wis, ki me potem spremlja skozi ves pogovor. Ljudje lahko simpatični, zgovorni, idealistični, črnogledi, veseli, kakršnikoli. Pri Urošu puščku pa mi je kanila na misel ena sama beseda. Šarm. Ne spogiedljivost, ne ' •mopomembnost, ne vzvišenost, ampak preprosto šarm.
íe mora neizkušena "novinarka" kot sem jaz, narediti daljši pogovor z avtoriteto, z res .iiišenim novinarjem, mi lahko verjamete, da je težko. Seveda je bilo moje veselje - . izmerno, ker je g. Uroš izredno uvideven, inteligenten, zgovoren, zelo zanimiv sogov-mi)(i ampak vseeno sem čutila nek strah. Zato je tudi tale moj uvodnik malo daljši kot :ňčajno
Přišel je brez kravate. Tak, sproščen, .ainejše polti in črnih las, prav takšen, ka->.ir ga poznamo s televizije. In imel je prav :.ikšen gtobok, toniran, tako zelo znan .!as.
. roš se je sredi septembra vrnil iz Amerike. Iz New Yorka. V Slovenijo. V Trzin. Po .i.anajstih letih. Za vedno. Ker mu je pole-đ mandat. Člověk bi pričakoval, da mu •n g. Čadež (direktor RTV) ponudil kakšni delovno mesto, ki je primerno člověku s Siko izkušnjami. Ampak ne direktor na
nacionalki. Za uvod mu je povedal, da • "-riške izkušnje ne pomenijo nič, niente, In polem mu je predlagal, naj ureja •vske dokumentarne oddaje. Seveda mu •ozabil povedali, da bo v primeru kandi-■-"fe na kakšno višje delovno mesto po-ker da ima sam vse razpoložljive čla-
		
^s® •■ t, «visa		gpllgl
sli		IgSpjg®
ne sveta RTV v malem prstu, čeprav nanje ne pritiska. Da nima šans. Se tudi vam zdi, da je tole bolj kot ne kuhinja in da je politika res tisto, kar pogosto slišimo med Ijudmi? Sicer ni originalen Trzinec. Rojen je bil 5. oktobra 1947 v Idriji. V Trzin je přišel pred sedemnajstimi leti. Tu se je vživel v družbo, med ljudi, med zeleni trzinski gozd, počuti se pravega Trzinca. In tudi vzeli smo ga medse, ga posvojili, in zdaj je naš. Na FDV je naredil magisterij (smer politolo-
fija) in vpisal potem še doktorat, al je přišel samo na polovico, ker je imel veliko delà na televiziji. Televizija je velik del njegovega življenja. Tam delà že od študentskih časov, ko si je služil denar za preživetje med Studijem. In zvěst ji je ostal do danes. Kandi-diral je za direktorja RTV, pa so ga zavrni-li zaradi neustreznega dokazila o znanju angleščine. Razložili so mu, da njegova ame-riška diploma o znanju angleškega jezika ni dovolj dobra za tako ugledno delovno mesto. In potem so ga poslali v ZDA za dopisnika. Člověk bi se zamislil. Na RTV je délai najprej kot čisto navaden novinar začetnik in prevajalec Reutersovih političnih prispevkov in takrat se je navdušil in se začel zanimati za zunanjo politiko.
Kot sem že napisala, so ga leta 1985 poslali v New York kot skupnega dopisnika Delà in RTV. S sabo je vzel ženo in tam se mu je rodila tudi hči Tina, vmes pa je přišel
za eno leto v Slovenijo in je dělal kot odgovorni urednik dnevnoinformalivnega programa. To je bilo ravno v letu 1989, ko so se dogajale politične spremembe, referendumi, priprave na osamosvojitev ... In čez leto dni se je vrnil v ZDA.
ŽIVLJENJE V AMERIKI
Uroš je přišel v ZDA v času razpadajoče bivše Jugoslavije. Kot novinar iz komunis-tične države je moćno čutil spremembe v samem okolju, v načinu življenja, tudi v načinu komuniciranja med Ijudmi. Ker je bil povsem nepoznán, je tudi kot novinar težko přišel do informacij, saj je v tako tujem okolju težko navezati stike. In potem so se privadili. Uroš pravi, da je New York mesto, kjer je zbratio vse naj-boljše in najslabše z vsega sveta. Tam so Združeni narodi (delegacije iz 185 držav z
vsega sveta), tam je največja svetovna bor-za. Karkoli se zgodi na njej, vpliva na gospodarstvo in politiko po vsem svetu. To je multikulturno mesto, ni nacije, ki ne bi imela v New Yorku vsaj nekaj predstavni-kov. Na izbiro je mnogo vrst kuhinj (kitaj-ska, mehiška, italijanska ...) - razen slovenske. Tam je preko 2500 muzejev, gledališč in drugih kulturnih ustanov ... tam je
hrup velikih meslnih cest, vsakodnevno zavijanje siřen ... New York pa je tudi najbolj odprto mesto na svetu. Ljudje ne opazijo videza, ni pomembna barva kože, v tem mestu je pomembno le tvoje znanje. V New Yorku te nihče, ampak zares nihče ne bo povabil na kosilo, če ne bo od tebe priča-koval nečesa, Karkoli. Družina Lipušček je živela na Manhattanu, v stolpnici, v 25. nadstropju, odkoder se jim je odpiral čudovit pogled na mesto. Ko so se vrnili domov, se kar nekako niso mogli privaditi na tišino.
UROŠEV DELOVNI DAN V ZDA
Ker je med nami in New Yorkom 6 ur ča-sovne razlike, je moral vstati že pred šesto uro zjutraj, kar je za tamkajšnje prebival-stvo nenavadno. V stanovanju je imel ure-jeno pisarno, od kodér je pošiljal poročila in članke daleč čez ocean k nam. Najprej je poslal článek za dopoldanska poročila. Za ohranitev zdravja in dobre kondicije je vsako jutro kakšno uro telovadil na simulatorju za tek na smučeh. Ob enajstih se je običajno přidružil novinarskim kolegom v stavbi Združenih narodov, kjer so si izmenjavali informacije, ob dvanajslih pa so prisostvo-vali tiskovni konferenci. Ob 13.00 se je vrnil domov in čez kakšno uro je že dělal prispevek za Odmeve, če pa je bilo kaj posebno zanimivega, pa je okrog 10. ure zve-čer oddal še článek za radio, ki smo ga pri nas lahko poslušati ob 7.00 zjutraj, ko smo zajtrkovali.
ni res, da je bil Ernest Hemingway udeleženec na Soški fronti) in razne fotografije in vsa ta dokumentacija je danes na vpogled v Kobaridu, v Muzeju I. svetovne vojne.
Včasih pogreša New York. Pogre-ša knjižnice. In pogreša vrednoto, po kateri Amerika najbolj slovi; zmožnost odpuščanja, Ljudje si med seboj pomagajo. Ne boste verjeli, ampak - vsi vemo, kakšni so odnosi med Irakom in ZDA. Toda če bi se v tem trenutku v Iraku pripetila kakšna naravna katastrofa, potres na primer, bi bile ZDA prve, ki bi priskočile na pomoč. Največ bogatih ljudi je v Ameriki. Toda pre-grešno bi bilo misliti, da vse bogastvo pora-bijo samo zase. Mnogi med njimi ustanovije dobrodelne sklade, s katerimi pomagajao revnejšim slojem.
AFERA LEVINSKY
Afera Levinsky je bila v ZDA tudi najnižja točka tako v politiki, morali, kot tudi v amer-iškem novinarstvu v tem stoletju. Predsednik, ki je prekršil veliko moralnih norm, je bil
Prostega časa je bilo malo, posebno v zadnjem času, ko se je dogajalo Kosovo. Vseeno pa si je Uroš vzel čas za to, da je obis-kal vse najpomembnejše ameriške arhive. Tam je našel materiale tudi o Sloveniji. Odkril je, da so v času 1. svetovne vojne Američani in predsednik Woodrow Wilson razmišljali o lem, da bi dali Sloveniji neod-visnost. Kot vemo, se to ni zgodilo. Pripravlja se na to, da bi napisal knjigo z naslovom Slovenija od Wilsona do Clintona. Odkril je tudi nove ameriške dokumente o poteku Soške fronte (zdaj je potrjeno, da
nekaj časa celo člověk z najmanj pravicami v ZDA. Nikjer na svetu mediji doslej niso na tako poniževalen način ravnali s svojim pred-sednikom kot ravno v ZDA. Afera je bila samo povod, da so skrajno desne sile poskušale obračunati z Billom Clinto-nom, ker je sprožil vrsto pomembnih družbe-nih reform, ki tem silam niso po godu. ZDA so država, kjer so največje sociálně razlike. Na eni strani je veliko bogatašev, na drugi ogromno revežev. Clinton se je tega zavedal, prevelike sociálně razlike so namreč začele ogrožati politično stabilnost najmočnejše
države na svetu. Zavzel se je tudi za e kost med spoloma, za enakost isto-ljudi, za pravico do splava Skrajna desnica, ki hoče uvesti cenzuri internetu zaradi pornografije, je dos ' da je kongres objavil Dosje o pred-z všemi pikantními podrobnostmi, sistem je uspešno přestal tudi to pre: njo. V ZDA se v bistvu bije hud boj za ali bo šla korak naprej, v moderno li no družbo, ali pa se bo vrnila k nekim vrednotam, ki so že presežene.
Seveda se dogajajo tudi drugi skandali č škandalčki. Bodoči republikanski kandkr za predsedniški stolček, sin nekdanjega predsednika Busha, je v nekem govoru z menjal Slovenijo in Slovaško, čeprav se. pred nekaj meseci sestál z našim predst nikom vlade Drnovškom. Na splošno Ijuj, v ZDA ne vedo za nas. Na nek način je t" tudi razumljivo, ker nismo problematični država. Če v Srbiji ne bi imeli takšnih problemov, kot jih imajo, tudi žanje ne nihče vedel.
VERA IN CERKEV
Vsi (no, skoraj vsi) Američani so verni. Politiki, znanstveniki, levi in desni, črai, rumeni in beli, vsi hodijo v cerkev. Vend, Cerkev nima nobenega vpliva na politik» šolstvo. Newyorški kardinal Nevy O'Connor govori javno le dvakrat na let' za božič in za veliko noč. In govori le o moralnih vprašanjih. V politiko se ne spušča.
V šolah absolutno ni věrouka. Tudi nim "božičnih počitnic", ampak imajo samo počitnice. Navadne. Imajo jih katoliki, protestanti, muslimani ... čisto navadne počitnice. Cerkev v ZDA ne sme pose-dovati zemlje in podobnih dobrin (razen parkov okrog cerkva), vendar je Cerkev i Ameriki vseeno zelo bogata, ker ima bogate vernike.
KRIMINAL V NEW YORKU
Župan New Yorka Guillani je znižal kriir nal za 50%, nezaposlenost pa še nikoli > -II. svetovne vojne ni bila manjša kot je zdaj. Uvedel je drastične ukrepe, ki bi h tudi pri nas dobrodošli. Vsakemu, kiga dobijo vinjenega za volanom, takoj odvz. mejo vozilo. Za zmeraj. In ga prodajo. Denár pa gre v proračun mesta New V Ta zakon je bil sprejet januarja letos in doslej so prodali že preko 8000 avtonu • bilov. Lahko verjamete, da se je tudi šfc pijanih kamikaz na cestah drastično zm-jšalo.
New York ni mesto, kjer bi se lahko
,pala velika, globoka prijateljstva. Da bi •tkale kakšne nepozabne vezi. Tempo ,13 je prehiter. Vendar pa je Uroš vse-, našel prijatelje.
IN ZDAJ JE TUKAJ
•nil se je iz treh razlogov. iztekel se mu je indat. In ko je začenjai Američane bolje rumeti kot Slovence, je bil to znak za od-.itev. Ali ostati ali se vrniti. Nepreklicno. \v Yorka pa vseeno ne moreš pozabiti. enkrat živiš v New Yorku, lahko živiš le :-n ali pa v Trzinu, se zasmeje Uroš.
Drugje ne moreš.
In tretji razlog je bila hči. Z ženo sta si želela, da bi bila Tina Slovenka. Hči se je presenetljivo dobro spri-jaznila s tem, da so šli v Slovenijo. V New Yorku je obiskovala razred za nadarjene učence in sedaj hodi v Ljubljano v mednarodno gimnazijo. Doma so se vedno pogovarjali slovensko, vendar ji včasih de-lajo preglavice razlike v pogovorni in knjižni slo-venščini. V ZDA je pela v mladinskem zboru města NY, s katerim je obiskala vse najpomem-bnejše ameriške ustanove (Bela hiša, Metropolitanska opera, najbolj elitne dvorane ...) in ta-ki spomini člověku osta-nejo vse življenje. Seveda pa preko elektronske pošte ohranja
stike z všemi vrstniki v New Yorku.
Uroš pravi, da mu je všeč, da se v Sloveniji (seveda tudi v Trzinu) širi duh podjetništva, duh napred-ka. Kar je zelo pomembno za našo državo. Žal pa je ostala netolerantnost med politiki, med političnimi strankami. Glede na veliko število razkošnih avtomo-bilov, teh je na cestah vi-deti več kot na ulicah New
Yorka, v Sloveniji, je tudi povsem očitno, da je z našim davčnim sistemom nekaj narobe, saj je usmerjen v trošenje, ne pa v investiranje. Tudi avtomobili morajo biti primerni razvoju neke države.
V	NATO ne bomo prišli tako kmalu, ne zato, ker ne bi bili dovolj zreli, ampak zato, ker se bo Nato po Uroševem mnenju širil
šele čez kakih 5 do 10 let. Prvo priložnost pa smo žal zamudili ludi zaradi slovenskih poli-tikov, ki se niso zavedali, kako in kaj je treba narediti, temveč so se pre-več zanašali na države, ki so nas podpirale. Sicer pa ni včlanjen v nobeno stranko, pa tudi slovenske politične scene ne pozna dovolj, da bi ga pritegnila v aktivno politiko. Vendar, eno od njegovih življenjskih načel je "Never say never", Seveda pa se tudi kot novinar ne more in ne sme poistovetiti s kakšno strankarsko vnemo. V svoji profesionalnosti ne sme pokazati svojih občut-kov in svojega mišljenja, poročanje mora biti do skrajnosti objektivno in vsako poro-čilo mora bili narejeno brez osebnih emo-cij.
V	glavnem, Uroš je profesionalec od nog do glave. Odkrit. In šarmanten. In ker bo še pred izidom te številke Odseva prazno-val, mu vsi iz našega uredništva želimo še veliko dobrih, nepristranskih člankov.
Nuša Matan foto (New York): Internet
VABILO NA PREDAVANJE
Dolga stoletja je življenje naših prednikov spremljala vrsta nepisanih pravil, stotere šege in navade, ki so družile vas v veselju in žalosti, ob delavniku in prazniku. Danes živimo na zadnjem robu tega starega načina življenja. Komaj še vemo, kaj pomeni orati s plugom, žeti s srpom in kositi s koso.
Da ne bi pozabili korenin, ki nas kljub naglici moderne dobe vežejo na našo staro dobro Zemljo, vas vabimo na predavanje
Dušice Kunaver: SLOVENSKE LJUDSKE ŠEGE -OD POMLADI DO ZIME.
Predavanje bo v četrtek, 21. oktobra 1999, ob 19. uri v kulturnem domu v Trzinu. r«ja!o bo eno uro. Vstopnine ni.
°ušica Kunaver je poznana zblrateljlca slovenskega ljudskega izročila in avtorica številnih knjig o tej temi. ^«or predavan,,:
Marila "Ske9a sveta za družbene dejavnosti, sociálno delo In dejavnost društev.
ODsx.
TEREZIJA HABJAN: JA, VČASIH SMO TEŽKO ŽIVELl
Devetdeset let je dolga doba in verjetno le málokdo od nas upa, da bo čil in po možnosti zdrav dočakal tako starost. Nekaterim pa se to le posreći. To je uspelo tudi Tereziji Hab-jan ali po domaće Drčinovi mami, ki je v začetku meseca dopolnila deveto desetletje svojega življenja. Slavljenka se še vedno dobro drži in je za svoja leta prav živahna. Malo sicer potarna, ker je zaradi težav pri hoji v zadnjem času bolj vezana na zofo pred televi-zorjem v dnevnem prostoru, vendar to sprejema kol nekaj naravnega, slike, ki so jih pos-neli med praznovanjem njenega rojstnega dne, pa kažejo, da se tudi na prostém še dobro znajde. Kako se ne bi, če pa jo je tistega dne obiskala mala množiea njenih otrok, vnukov, pravnukov in drugih sorodnikov.
V devetdesetih letih se člověku nabere kar dosti spominov. Kako se spo-minjate svojega otroštva? Dogodkov v mojem življenju je bilo res veliko, vendar se vseh ne spominjam več. Kar preveč pozabljiva sem postala. Ko razmišljam o otroštvu, pa se mi zdi, da mi je bilo dano bolj malo čistega otroštva, saj sem morala kaj kmalu h kmetom služit kruh. Že z desetimi leti sem šla služit. Prej sem hodila nekaj let v osnovno šolo, vendar so me kmalu vzeli ven, saj je bilo treba služiti za preživetje. To je bilo takrat nekaj povsem običajnega. Kar dosti otrok je bilo takih, da niso dokončali šolanja. Doma nismo bili prav premožni, zato ni bilo druge izbire. Vzdrževanje otroka, ki je hodil v šolo, je bilo pač drago, zato smo morali še kot otroci na delo, da smo zaslužili kaj za preživetje. V družini nas je bilo šest otrok in življenje je bilo trdo. Oče je poskusil pri-ti do boljšega zaslužka ludi tako, da je šel v Ameriko, vendar se je po treh ali štirih lelih vrnil. Tudi tam je bilo težko.Vse je bilo treba plaćati, slanovanje, hrano, tudi vožnja je bila draga, zato se je raje vrnil domov.
Kaj pa ste lahko delala kot desetletni-ca?
Otroci smo imeli najrazličnejša opravila, razna kmečka delà pač. Pri živini, na polju ... Bila sem bolj slabotna, zato nisem mogla narediti toliko kot nekateri drugi, vendar delà ni nikoli zmanjkalo. Hodili smo na polje okopavat, plet in k drugim opravilom, pomagali pa smo tudi na travnikih, v gozdu, predvsem pa na kmetiji, še zlasti pri živini. Včasih ni bilo loliko slrojev. Vse smo delali več ali manj sami, zato je bilo treba več pridnih rok. Delala sem pri Ve-sevu (prijemcu) in pri Ukanu (pri Keclju).
Spomnim se, kako sem pri Vesevu morala skrbeti za napajanje živine. Vodo sem nosila v dveh vedrih iz Pšate. Oh, koliko vode sem tako nanosila v hlev! Kolikokrat so me roke bolele zaradi tega! Potem pa je bilo treba še molsti živino, po trikrat na dan. Pa kidati gnoj. Tako veliko samokolnico sem vlačila, bila pa sem tako majhna. Komaj sem jo vlekla po deski na kup gnoja. Včasih mi je spo-drsnilo, da sem skupaj s samokolnico padla dol. Steljo smo hodili grabit v gozd, in sicer suho travo in listje. Praprot pa sm želi s srpi.
Takie čas, na jesen, koje bilo treba z njiv spravljati pridelke, je bilo še zlasti veliko delà.
O, ja, kar dosti je bilo. Že poleti, ko smo začeli žeti pšenico, se je začelo. Spomnim se, da smo želi po cei leden. Žela sem s srpom, pa me je kdo kdaj vprašal, če me kaj križ boli, jaz pa sem jim odgovarjala: »Kaj bi me bolel, saj sem mlada!«. Pa me res ni bolel.
Ženske ste žele s srpi, moški pa s kosami?
Jaz sem vedno žela s srpom, moški pa so kasneje kosili s kosami, ki so imele posebne lovilce, da je klasje lepo padala po tleh. Žito smo vezali v snope, le smo nato zlagali v ko-zolce, da so se posušili. Ko je bilo žito suho, smo ga sprva, ko še ni bilo strojev, mlatili s cepci na podih. Od omlatenega žita je bilo treba zrna ločiti od plev. To smo delali z napravami, ki smo jim rekli »pajkl«. Kar těžko ga je bilo vrleti! Sprva v Trzinu v glavnem še ni bilo teh pajklnov. Takrat so kinetje zrno ločevali od plev tako, da so vse skupaj metali iz enega kota poda v drugega. Običajno so to počeli moški, to za ženske ni. Zajeli so neprečiš-ćeno zrnje in ga v zamahu vrgli proli drugemu kolu. Težje zrnje je pristalo v kotu, lažje pleve pa so odpadle že prej. Kasneje pa so se kmetje počasi opremili s pajkelni, mlatilnicami in drugimi stroji, tako da je takšno delo odpadlo.
Nekaterih opravil pa tudi stroji niso odpraviii, na primer lickanje koruze?
Ah, lickanje. Tisto je bilo kar prijetno. Vedno nas je bilo po več skupaj. Takrat smo malo poklepetali pa malo zapeli sku-paj. Pestro je bilo! Tako nam je čas mini
Kaj pa sadje, so ga v Trzinu dosti nri. delali?	pn"
Nekateri so imeli velike sadovnjake, pred-vsem jabolka. Pri nas ni bilo nič, poneka pa so přidělali dosti sadja. Spomnim se, "i je bilo tako pri Vesel, pri Vosvovih pa pr-Zotlarju. Tam so imeli velik vrt jabolk, bfc dva vrta so imeli. Ko smo pobrali sadje, a je bilo treba zmleti, nalo pa namakali vy>. dih in brozgo mešati, tudi po dvakrat na dan. Tudi žganje sem morala kuhati Spi. mnim se, da sem si takrat rekla: »Drugi i;-tako pijejo, zakaj ga ne bi poskusila še ' jaz?« Poskusila sem, vendar potem nisem bila za nobeno rabo več. Potem so se mi pa smejali.
Ste delali samo pri kmetih?
Ko sem nekoliko odrasla, sem šla na del. opekarno v Črnuče. Tam sem bila zaposk na tri, štiri leta. Delala sem kot sortirka./ vozičkom so pripeljali opeko, jaz pa sem : morala sortirali. Moje delo je bilo še kar dobro plaćano, sicer pa je bil bolje plačan tisti, ki je bolje delal. Sprva sem bila plač. na dinar in pol na uro, kasneje sem dobit-po dva dinarja, predno sem šla stran, pa sem dobila že tri dinarje na uro. Vseeno sem odšla, saj sem v Ljubljani, v Šiški, debila lažje delo, zlagala sem parket. To se; delala kaki dve leti.
Ste se v Črnuče in kasneje v Ljubljano vozili z vlakom?
Ne, ne. Sprva smo v Črnuče hodili peš. Potem pa sem si kupila staro kolo in sem se vozila z njim. Zbralo se nas je pet ali šest pa smo šli skupaj na pot, da je hitri in prijetneje minil čas.
P„teffl pa ste se poročili?
3 decembra leta 1933 je bilo. Spom-3 se, da Ie bil° ,akral kar Precel mraz-. íga ni bilo, mraz pa je bil.
,.e morali pa bolj plesati, da ste se
>'. Nikol' se nisem naučila plesati. Mož j je rad plesal. Zato sem rekla, naj kar '.je, če ga veseli, jaz sem pa gledala.
(jfco pa ste se v tistih časih veselili? Ste hodil' v gostilne in drugam? -ostilne nisem preveč hodila. Saj ni bilo iâ, ko so prišli otroci. Kar devet jih je
:-!o in za kaj drugega kot za skrb zanje in ''im, ni bilo pravega časa. Ce po pravici ,1'ivem, še v cerkev nisem prav dosti hodi-u.
Pa vendar, neko veselje pa ste le imeli.
vveda. Vse »sorte« je bilo. Če je kdo : raznoval god, smo delali »freh«. Kaj to pomeni?
I« je star običaj, ki ga še gojimo, da se krat, ko kdo goduje, njegovi bližnji in prikelji zvečer zberejo pred hišo in pri vratih '•'potajo s tolčenjem po praznih posodah, Jaijajo z dvema pokrovkama ali pa z žli--iml in vilicami v loncu zganjajo hrup. wdovnik mora priti k vratom in vse poviti na pojedino v hišo.
N pa ob praznikih? ■-> hožič in novo leto smo vedno postavljali •lice in božično drevo.
^o ste naredili jaslice? ^isih so se dobile na papirju ali lepenki »bane figurice, pastirci, bački, svetniki in • družina. Izrezali smo jih, na hrbtno in P3 smo jim s »popom« - to je lepi-ki smo ga dobili tako, da smo v vodi "--ali moko, nalepili zašiljene lesene pal-; ' ali pa kar zobotrebce. Tako pripravl-- »gurice smo potem zatikali v mah in si -tavili jaslice.
■•^o Pa ste krasili novoletna dreves-
pisan papir smo zavili bonbone in ^"Mkarije, zraven pa smo dodali še
smeli manjkati. Moj mož je imel veselje s tem. Spomin se, kako me je spraševal: "A dreveščka pa ne bomo naredili?" Potem pa je šel v gozd po smrečico in smo jo postavili.
Kako ste pa živeli drugače?
Bolj skromno je bilo in delà ni nikoli zman-jkalo. Doma sem bila v hiši, ki je zdaj ni več. Stala je tam, kjer zdaj stoji Lukova hiša, blizu sedanje občine, tam, kjer se zavije k Žan-karju. Ko sem se poročila, sem se preselila sem pod hřib, k Drčarjevim. Zakaj se pri hiši tako reče, ne vem natančno, zdi pa se mi, da je tako, ker je bila v bližini hiše včasih drča, po kateri so z Ongra spravljali les. Hišica, v kateri sva živela z možem, je bila majhna. Imela je dva prostora, zraven pa je živela še njegova mama. Kasneje je z nami živel še moj oče, saj so našo staro hišo podrli. Ko so prišli otroci, je bilo kar malo prostora. Spomnim se, da smo podrli staro krušno peč, da smo imeli potem več prostora za otroke. Težko je bilo. Vsi smo bili tako rekoč v enem prostoru.
Ste še kuhali v peči? Jaz sem bolj malo, ker take kuhe nisem prav dobro obvladala. Mama pa je še kuhala v čr-ni kuhinji, z burklami in drugimi pripomočki. Jaz sem kuhala na štedilniku.
Kakšno hrano ste jedli?
Čisto navadno. Krompir, žgance, zelje, makaróne in druge take stvari. Nič posebnega. Včasih smo prehrano popestrili z gobami, ki smo jih nabírali v gozdu. Te so bile včasih rezervirane za revne. Sele kasneje so tudi drugi spoznali, da so dobre. Otroci so nabírali borovnice, da smo delali sok, nekaj pa so jih tudi prodali. Kruh sem v glavnem pekla doma. Le redko smo ga kupili. Zamesila sem štruco, pa smo jo imeli za dva dni. Kasneje smo nosili kruh peč tudi v pekarijo. Testo smo dali v veliko košaro in ga nesli v pekár-
no. To je takrat počelo precej trzinskih gospodinj.
S čim pa se je ukvarjal vaš mož? Pre-življati je moral kar številno družino.
Bil je izučen ključavničar. V glavnem je delo še kar dobil, včasih pa je bilo tudi težko. Takrat je moral prijeti za vsako delo, ki se je ponudilo. Délai je pri različnih zaseb-nikih, v Ljubljani in drugod. Tudi v trzins-kem kamnolomu je délai, ko so delali cesto. Kar koli je bilo, je moral zagrabiti. Kar dober je bil.
Preživeli ste dve vojni. Kako se ju spo-minjate?
Tri vojne sem preživela, če štejem še zad-njo, za Slovenijo. Prve svetovne se ne spominjani prav dobro. Vem, da je bilo težko, da se je težko dobila hrana pa službe tudi. Bolj se spominjam druge svetovne vojne. Ker smo pod hribom, so bili pri nas ves čas partizani. Vedno so prihajali k nam. Tudi mož je bil nekaj časa pri njih, vendar je zbolel, tako da ni zmogel več. Partizanom smo tudi drugače pomagali. Kaj smo jim nesli ali pa smo otroci trošili listke. Spomnim se starejšega sina Tončka. Revež je bil še tako majhen, pa so mu rekli: »Na, Tonček, raznosi!« Zdel se mi je tako ubog, ampak vzel je pa in je stvari tudi raznosil. Nobena vojna ni dobra. Upam, da jih ne bo več.
Miro Stebe
"•-'■'Ske. ki
smo jim rekli »balončki«, pa
' '"ti« —	»oaionc.
•mce«. nekakšni srebrni laski,
ŠE NA MNOGA LETA, DRČARJEVA MAMA!
V začetku oktobra je častitljiv jubilej praznovala Terezija Habjan, po domače Drčarjeva mama, saj je dopolnila 90 let. Njenega praznika se je spomnil tudi župan trzinske občine Anton Peršak, ki je šel v torek, 5.10., slavljenki osebno čestitat. Poleg dobrih želja ji je izročil tudi pri-ložnostno darilo. Terezija je za devet križev še zelo čila in živahna in je z veseljem poklepetala z županom. Rada se je spomnila nekdanjih dni in povedala, da je ves čas živela skromno in da ji delà nikoli ni zmanjkovalo. Povila je 9 otrok, od katerih jih je 5 še živih, v veliko veselje pa ji je 11 vnukov in 9 pravnukov. Ti so ji za rojstni dan pripravili prisrčno slavje, na katerem ni manjkalo torte z napisom 90 let, pred hišo pa so postavili tudi dva mlaja in vmes izpisali njeno starost. Slavljenki čestitamo tudi v imenu Odseva in ji želimo, da bi bila čez 10 let še prav tako živahna in krepka.
VSflK DfïN NESTRPNO Č^KfiMO Nfi OTVORITEV VRTCfí PfíLČICff
7
Mm* na začelku teea ieta smo obljubl-
jali, da bomo v Trzinu zagotovili dodalne prostore za vrtec, saj se srečuje-mo z vedno većjim pomanjkanjem prostora. Pritisk staršev, ki ne vedo, kako rešiti problem varstva svojih otrok, ko so v služ-bah, je z vsakim dnem večji. Na pritok novih otrok v Trzin, ko bodo zgrajeni bloki v centru Trzina, t.i, T3 in hiše na pobočju Ongra, pa si ne upamo niti pomisliti. Za letos smo přejeli prijave za sprejem več kol 60 novih otrok, kako bo prihodnje leto, pa ne ve nihče.
Ko se je Trzin osamosvajal kot občina, je bilo v izjavah praktično vseh kandidatov za vodilne funkcije v občini, in tudi vseh trzin-skih strank, slišati, da bodo med prednost-ne naloge uvrstili skrb za otroke in zagoto-vitev povećanja vrtca. Ko je Trzin postal občina in so na občini potrdili občinski proračun, so bile stvari precej bolj otipljive.
1SKANJE DODATNIH PROSTOROV VRTCA
Ze na začetku leta smo tako obljubljali, da bomo še letos, po možnosti pred začetkom novega šolskega leta, rešili problem varstva predšolskih otrok. Mrzlično smo pisali oglase in poizvedovafi, kje v Trzinu bi lahko najeli prostore za začasno ureditev vrtca, saj se zavedamo, da bo potrebno ob-stoječi vrlec Žabica v ne tako daljnji příhodnosti širiti. Ker pa so vse ocene stro-kovnjakov pokazale, da na povećanje vrtca lahko v najboljšem primeru računamo šele čez dve leti, smo vedeli, da moramo najti še kakšno drugo hitrejšo rešitev, Vrtca Žabica ne moremo prej razširiti, saj bi morali za to dobiti vsa potrebna soglasja in projektno dokumentacijo, kar je zdaj precej zamudno delo. Resnici na ljubo naj povem, da imamo nekaj te dokumentacije že pripravljene.
Vseeno pa se nam je zdelo, kot zadetek glavnega dobitka na tomboli, ko smo izvedeli, da bi lahko najeli in za potrebe vrtca začasno preuredili prostore v hiši ob Men-geški cesti, kjer sta slaščičarna in Skerca bar, pri Ogru, kot stari Trzinci pravijo tisti domačiji. Prostore smo temeljito pregledali in strokovnjaki so že začeli risati nacrte za preureditev prostorov. Z lastniki smo dokaj hitro našli skupno besedo, problem pa je nastal, ker so imeli nekateri domaćini pomisleke. Šele ko so si prostore ogledali
predstavniki republiškega Zavoda za zdravst vo in republiški inšpeklorji, smo dvome od-pravili.
STARA ŠOLA - IDEALNA REŠITEV
V tistem času pa je Občina Trzin dobila ugodno ponudbo za odkup poslopja nekdanje osnovne šole Trzin. Številni Trzinci, in še zlasti v vodstvu Občine, so si bili enotni, da takšne prilike ne smemo zamuditi in da bi v stari šoli lahko dobili še boljše pogoje za ureditev dodatnih prostorov vrtca. Ko smo si šolo ogledali in ko smo viděli, kako je ohran-jena, smo bili navdušeni, saj smo bili prepričani, da se nam je ponudila idealna rešitev. Po ocenah strokovnjakov, ki so začeli delati nacrte za preureditev prostorov za potrebe vrtca, je kazalo, da bi lahko prve otroke v vrtec sprejeli že s 1. septembrom. To smo staršem, ki so se obraćali na nas s prošnjami za sprejem njihovih otrok v vrtec, tudi povedali.	H Moram reči, da so na Občini dali vse od sebe, da bi prostore v skladu s strogimi merili, ki veljajo za vrtce, pripravili do I. septembra. Kljub izredno krátkému času in času po-





letnih počitnic so si na vse pretege prizade-vali, da bi svojo nalogo pravočasno opravili in da bi z začetkom šolskega leta odprli tudi dodatne prostore za vrtec. Po svojih močeh smo jim ludi predstavniki vrtca Žabica pomagali, kjer je bilo le mogoče. Pridobivanje vseh soglasij, dovoljenj in druge potrebne dokumentacije pa je zelo mukotrpno in tudi dolgotrajno delo, še zlasti, če je čas dopustov. Da ne bi zamujali rokov, so mojstri začeli z nekaterimi deli še predno smo zbrali vsa dovoljenja. Vse smo pač podredili cilju, da bi vrtec pravočasno odprli.
DODATNE ZAHTEVE INŠPEKTORJEV
Ves I rud pa je bil zaman, saj birokratski mli-ni meljejo počasi, pojavile pa so se tudi teža-
ve z inšpekcijskimi službami. Moram rv, dati, da so pristojni republiški organi ditev prostorov za vrtec v stari osnovnu pozdravljali in nam zagolavljali, da je K tev zelo primerna. Tudi v Zavodu Vrlec' Domžale so nam stali tesno ob strani ss se tudi tam zavzemajo, da bi trzinski postal samostojen, z zelo dlakocepskimi zahtevami pa so delà pri urejanju nova» vrtca zaustavili inšpeklorji na lokalni rat Načeloma bi lahko bili zadovoljni, saj bo vrtec zaradi inšpektorskega pikolovsfva c trezal zelo visokim standardom in bo kc kaže, dobil tudi tisto, kar sprva nismo ns meravali narediti. Pa da ne bo pomole. F načrtih, ki smo jih sprva imeli, bi vrtec a-polnjeval vse pogoje za varno in sfrokov* delo ter prijetno bivanje otrok. Že ob prvem risanju načrtov za ureditev vrtca je bfe predvidena varnostna ograja, na dvonšću vrtca, se pravi znotraj ograje, je že bilo predvideno igrišče za otroke, ki bi po sili razmer celo zadoščalo za vse skupine otrok, ki jih nameravamo imeti v tem vrtcu Vzgojiteljice smo namreč slrokovno usp<-sobljene za animiranje igric otrok in za rt. hovo dobro počutje tudi na relali. no majhnem prostoru. Zdaj bo u tec dobil še dodatno igrišče in It; vadnico. Že na začetku smo setv. načrtovali tudi parkirišča in vse, kar je potrebno za normalno dek vrtca. Lahko rečem, da bi za po>.' mezne stvari poskrbeli celo bolj* kot je to v nekaterih že delujoči vrtcih. V občini se od vsega začet ka zavzmajo, da bi šlo vse po zakonskih meriíih in uveljavljenih
_ standardih. Zavedamo se, da su
" otroci naše največje bogastvo in je zanje dobro le najboljše. Za prenovo prostorov so najeli přiznané projektante strokovnjake, ki svoj posel obvladajo, ti-da pri delu ni in ne bo »šlamparij«. Zdaj bomo pač poskrbeli še za zadovoljitev " dodatnih zahtev inšpektorjev, ob tem p~ -pojavlja cel kup vprašanj, še zlasti pa st ćutimo krive zaradi množice otrok, ki jí kljub obljubam, še ne moremo sprejeti vrtec.
IZJEMNA STISKA STARŠEV 45 OTROK
Z dodatnimi prostori vrtca bi lahko za;; tovili prostor še za 45 otrok, njihovi st.: pa so zdaj v zelo veliki stiski in se neno obračajo na nas, kdaj bo vrtec odprt.
Meri so že izčrpali vse svoje letne in * ''be dopuste in si, kot pač znajo in mo-pomagajo z bolniškimi in drugimi ma-•j da zagotavljajo varovanje svojih ifcov. Nekatere mamice so ostale do-Jrugi, ki imajo to možnost, so k sebi «o povabili stare mame, da pazijo na spet tretji iščejo zasebna varstva, ki . \ ža nekatere starše z nizkimi dohodki i draga, da si jih ne morejo privoščiti. cej staršev svoje otroke vozi tudi v ljub-■ifce in druge vrtce. Z malčki so prisilje--tajati zelo zgodaj zjutraj in se nato v uetni gneči prebijati do vrtcev in nazaj. ;aj otrok vozijo celo z avtobusi. To je ,,tno in radi bi jim po svojih močeh podali. Želeli bi pospešiti odpiranje pros-,v vrtca, pa nas birokratske ovire one-^»ćajo. Marsikatero od zahtev inšpek-cv bi lahko uredili ludi naknadno, za iter pa pogosto celo slišimo ocene, da rretirane, saj je bila stavba bivše osnov-n -'ile zelo dobro posodobljena, prvotno
•	-la namenjena bivanju otrok in tudi šte-
• drugi vrtci po Sloveniji, ludi v Doinža-da o ljubljanskih ne govorimo, so ob .nelnih cestah. Vendar pravila so pravi-: zakon je zakon.
'ODATNETEŽAVE ZARADI STARŠEV
•	\EGA OTROKA
Aulnjem času pa se ubadamo še s prob-■m, za katerega menimo, da je nepot-\-n. Ob preurejanju prostorov stare os-- ne šole smo prišli do zaključka, da bo-
pfostori primernejši za starejše pred-■ -ke otroke kot pa za prvo starost no sku-to je za otroke, stare do treh let.
Po tehtnem premisleku smo se odločili, da bi v nove prostore vrtca preselili otroke 2. sta-rostne skupine, se pravi starejše od treh let. Tej odločitvi v prid govori tudi dějstvo, da glavnina otrok iz omenjene skupine živi v neposredni bližini novega vrtca, upoštevali pa smo tudi dějstvo, da je med čakajočimi otroki največ malčkov iz I. starostne skupine, ki naj bi dobili prostor v zanje primernejšem vrtcu Žabica. Dodaten argument sta bila tudi bližina šole in dodatno skupno igrišče z osnovno šolo (v programu pa imamo cele nekatere skupne projekte), saj bi se otroci tako postopno prilagajali prehodu v šolo. O premestitvi otrok iz starejše skupine je 9. 6. razpravljal svet zavoda in potrdil predlog o premestitvi skupine bodočih malih šolarjev. Starši vseh otrok iz vrtca so bili o predlaga-nih rešitvah obveščeni preko oglasnih desk, hkrati pa smo jih povabili tudi na poseben roditeljski sestanek. Tam smo starše sezna-nili z razmerami in našimi nacrti in jim tudi ponudili možnost izbire, ali da pristanejo na preselitev njihovih otrok v nove prostore ali pa da njihovi otroci ostanejo v vrtcu Žabica. Pričakovali smo namreč, da bo manjša skupina staršev (3-6) želela zadržati svoje otroke v dosedanjem vrtcu. Te otroke bi lahko priključili heterogeni skupini otrok, v kateri bi lahko izvajali tudi program priprave na šolo. Na poziv vodje vrtca Žabica, da naj starši povedo, ali želijo, da njihovi otroci ostanejo v obstoječem vrtcu, se ni oglasil nihče, nekaj staršev pa se o tem še ni moglo odločiti. Dva meseca za tem pa se je eden od staršev odločil, da ne bo přistal na selitev svojega otroka v novi vrtec, nikakor pa ne pristaja tudi na možnost, da njegov otrok ostane v vrtcu
Žabica v manjši skupini, kjer bi tudi imel možnost priprave na šolo. Zahteva, da skupina otrok, v kateri je njegov, ostane neokrnjena skupaj v starem vrtcu, ob tem pa se ne ozira na želje drugih, predvsem pa ne na potrebe in interese otrok, ki jim je bil sprejem v vrtec obljubljen, pa na to še čakajo.
Z osebno akcijo starša omenjenega otroka skušata pregovoriti še druge, zahtevata možnost uporabe oglasne deske in seznam olrok iz skupine malih šolarjev. Ob tem bi rada poudarila, da nihče od staršev otrok malih šolarjev ni bil prisiljen k premestilvi svojega otroka iz vrtca Žabica, vendar se je glavnina staršev za to od-ločila. Zaradi nepopustljivih zahtev enega od staršev, ki se poslužuje tudi demagoških pritiskov, pa ne moremo delali v škodo većine. V vrtcu se Irudimo, da bi razumeli in upoštevali zahteve vsakega posameznega starša, vendar pri tem ne moremo delovati na škodo drugih, še zlasti ne većine. Bolijo nas neupravičene obtožbe omenjenih staršev, njihovo očitanje naše nestrokov-nosti, saj se Irudimo po najboljših močeh in v skladu s pravili, ki veljajo na tem področju. Mil no zatrdim, da svoje delo opravljamo strokovno, s kakšnim trudom si prizadevamo, da bi zagotovili prostor za vse malčke, ki potrebujejo vrtec, pa bi moral zelo dobro vedeti tudi sam očka, ki želi usodo vseh olrok iz skupine, pa tudi tistih, ki še čakajo na vrtec, podrediti potřebám svojega otroka, saj je eden od občinskih funkcionarjev in bi moral biti o tem najbolje obveščen.
Jana Pibernik
KAJ SE DOGAJA V TRZINSKEM VRTCU
BRALCI
I Itroci so naše največje bogastvo in te-^ meljna naloga vrlca je pomoč staršem • • "'.ili skrbi za otroke ter uslvarjanje pogo-' ' ranoj olrokovih lelesnih in duševnih spo--•'i (2. člen zakona o vrtcih). Prav gotovo ' lvo vrtca Žabica tega dobro zavedalo,
šlevila olrok 23 sprejem v vrlec ■ «luna Trzin odločila, da poišče prostore ttjj -,1VT1?- Vla namen ie bila odkupljena •.v ^teri so za potrebe vrtca namenje-"®tv pritličju. Tu naj bi pridobili prostor oddelki- Nova enola bo imela ime Palps . , 7 "akupom je Občina zadostila pogo-«aanowtev samostojnih javnih vrtcev in *wnje je sedaj v teku.
«aw^predvidelo zaradi uslanovilve • Jnega vrtca reorganizacijo enote Žabica, ,..- bi s 01.09. 1999 skupino malih «Í -H v enoto Palčiea- s 'em bi v Vi naredl1' prostor jasličnim oddel-, .." Prostori, po izjavi vodje vrlca gospe e ^oostujejo zahtevam inspekcijskih
služb za jaslične oddelke. Ker je bila predvidena selitev bodočih malih šolarjev za nas, starše, pre-senečenje, smo želeli sestanek, na katerem nam bi predvideno selilev obrazložili. V začetku julija letos smo ta scslanek tudi imeli. Gospa Pibernik, ki je scslanek vodila, nam je povedala, da se bo skupina male šole s 1.9.1999 preselila v vrtec Palčića. Na novi lokaciji naj bi po njenih zagotovilih imeli travnik s kozolcem (še vedno je v privatni lasli), na katerem bo del otroškega igrišča, pes-kovnik, najsodobnejša igrala, telovadnico oziroma večnamenski proslor v prizidku šole 1er seveda nujno potrebno ograjo in parkirišča. Kljub vsemu naštetcmu smo bili starši skeptični glede primer-nosti lokacije in proslorov 1er možnosti realizacije izgradnje v tako kratkem času. Vrtec do 11. oktobra še ni bij odprl. Na la dan je bil na pobudo vodstva enote Žabica v vrlcu sklican prvi sestanek Sveta staršev v zadnjih štirih letih, odkar sem predstavnica staršev. Tudi na tem sestanku na dnevnem redu ni bilo predvidene selitve naših otrok v nove prostore. Šele pod ločko razno nam je gospa Pibernik na naše vprašanje podala informacije v zvezi s pripravami na selitev naših
otrok. Povedala nam je, da do selilve še ni prišlo, saj občina še ni dobila niti lokacijskega dovoljenja. Postopek pridobilve dovoljenj se je zavlekel zaradi ugolo-vitev inspekcijskih služb, da vsi prostori ne us-trezajo vsem predpisom, zato se bo večnamenski proslor preuredil v oddelek. Prav lako pa za sedaj še ne bo igrišča na trávníku s kozolcem, ker ga občina ni uspela odkupiti. Začasno se bo za potrebe vrtca Palčića uredil del šolskega igrišča (hrib na koncu atletske steže). To pomeni, da bodo olroci dvakrat dnevno (toliko so ob lepem vremenu olroci sedaj na svojem igrišču) přečkali Mengeško cesto. Glede na lo, da vsi slarši malih šolarjev nismo zadovoljni s pogoji, katere nam ponuja vrtec na novi lokaciji, ne dovolimo, da naše otroke samovoljno preselijo na novo lokacijo. Ta pravica je zapisana ludi v Uredbi o merilih za oblikovanje javne mreže vrlcev, ki v 5. členu govori, da imamo starši pravico, da za otroka glede na potrebe in interese izberemo
vrtec, ki izvaja javno službo in program, v katerega vpišemo otroka. V Odredbi o ustanavljanju javnih vrtcev pa je v 6. členu zapisano, da občina ustanoviteljica najmanj eno leto pred sprejemom akta o ustanovitvi vrtca seznaní vrtec, zainteresirane slarše in ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, o razlogih za spremembo statusa vrtca in s programom ukrepov, povezanih z načrtovano spremembo. Na svetu staršev so tudi predstavniki staršev drugih skupin dali jasno vedeti, da se ne strinja-jo s samovoljnimi selitvami svojih otrok na novo lokacijo, 1er da je potrebno pri reševanju tega problema zagotoviti večjo vlogo staršev. Vse skupaj nas je zanimalo, kje so sedaj listi otroci (približno 70 otrok), ki so bili na novo sprejeli s prvim septembrom. Gospa Pibernik nam je odgovorila, da so starši prepuščeni lastni iznajdljivosti.
ODJ:
Starši otrok, ki imamo otroke že v vrtcu, se stri-njamo, da je potrebno narediti vse, da se vsem zainteresiranim staršem omogoči, da bodo njihovi otroci dobili svoje mesto v vrtcu, vendar se mora to reševali na strokoven in reálen način. Mi smo v sedanji situaciji sicer pripravljeni sprejeli tudi se-danje stanje, ko je presežen z zakonom določen normativ o številu otrok v posameznih oddelkih. Zaposleni v vrtcu pa se morajo zavedati, da so s tem prevzeli vso odgovornost za varnost in vzgojo naših otrok.
Javno pa opozarjam vse zaposlene v vrtcu, da v re-ševanje problema v zvezi z vrtcem ne vpletajo otrok, da se ne bo dogajalo kot pred kratkim, ko so se morali otroci z dvigovanjem rok opredeliti, komu je novi vrtec všeč. To ni v skladu z mednarod-nimi dokumenti o pravicah otrok. Otroci se pač ne morejo sami odločati o tem, kaj je dobro zanjc. Za lo smo lukaj mi, starši. Naj dodam še dve misii filozofa 18. stoletja J. J. Roussouja:
21
•	Ljubile otroke! Bodite pozorni do mih, igcr in zabav.
•	Dovolíte otroku več svobodě: naj teka. če, naj bo sproščen, naj se igra in aba-' naj ne bo nikoli pri miru.
Upam, da bo moje pisanje spodbodlo now, stvo trzinskega vrtca in občine k pametni » o lem, kaj potrebujejo naši otroci, ot-roci ?t stoletja.
Ne morem niti mimo misii, ki me vedno vodi knjige Otroci so lega vredni): .Samo zato b-otroci, so dostojanstveni in dragoceni enost-no zato, ker so«.
Imejmo radí olroke in delajmo zanje.
Trzin, 12.10.1999 Alenka PODLOGAR
Timova mamica
OB TEDNU OTROKA

Letošnjega mednarodnega dneva otroka, ki smo ga v - .eniji raztegnili na teden otroka, * spomnili tudi v trzinski osnovali. Že v ponedeljek, 4. t.m., so vključiti v vseslovensko ak-"Špuščanja balonov z mislijo Rad mam, kot vodilom. Zaradi teh-.rrili zapietov z oskrbovalcem z '.mi in ker je deževalo, so akcijo .bavili na sredo, 6. oktobra.
SESTANEK STARSEV V VRTCU
Sestanki staršev so vedno zanimivi in so seveda obvezni, starši pa radi gremo tja na kakšen pogovor, da vidimo, kako pridno se učijo naši otroci. Seveda so pomembni tudi zato, da skupaj rešimo morebitne ležave in se pogovorimo o tem, kako bi čim bolj lahko pomagali, da bi se naša mladež razvila v kar najboljše doktorje, advokale in kar je še takih pomembnih poklicev. Mogoče bo kdo od njih přišel celo tako daleč, da bo postal tudi svet-nik, najbolje da kar v trzinski občini. No, pa šalo na stran in nazaj k prvotni lemi, torej k sestankom v vrtec.
Imam lo srečo, da je moje dete že lako odraslo, da je končno nastopila tudi mala šola. Veselila sem se ob zavesti, da se bo tudi moja deklica učila v "ta stari šoli". V tišti, kjer sem se učila tudi jaz. Ja, prav v lisli, v kalero sem ludi jaz rada hodila.
Pa ne bo šio tako lahko, dragi Trzinci, dragi Trzinčani. V četrlek, 23. 9. 99, smo imeli sestanek staršev v vrtcu. In namesto da bi reševali resnične probleme, je g. občinski svel-nik Romeo Podlogar izrabil seslanek za svojo politično samopromocijo in je jasno izrazil, da je proti ustanovitvi vrtca v stari šoli. Za hip mi je vzelo sapo, ker sploh nisem mogla verjeti, da je lahko nek svetnik tako napačno prepričan v neko stvar, ki bo Trzinu přinesla samo veliko koristi, še zlasti pa dobre volje za vseh 45 otrok in njihovih staršev, ki zaradi poman-jkanjajiroslora žal niso mogli dobiti varstva v vrlcu Žabica, pa čeprav so vpisani v malo šolo. Malčki zdaj vsako jutro sprašujejo mamice, kdaj bodo šli v šolo, te pa jim lahko odgo-vorijo samo: "Potrpi, sinko, mogoče si bo pa g. Podlogar premislil." Vse tole, kar pišem, je moje osebno mnenje in žal me je omenjeni gospod na seslanku staršev tako šokiral, da sem sredi sestanka odšla domov, da bi v miru premislila o njegovih besedah. Da ne govorim o tem, da mi je vzel dobro uro že lako redkega prostega časa, ki ga imam, in to samo zato, da je užalje-no poudaril, da ga kot svetnika vedno pregla-
sijo. Brez zamere, g. Podlogar, ampak jaz se temu res ne čudim.
Torej, lahko vam samo podam nekaj pojasnil na vaše pripombe o stari šoli. To, da bodo otroci preživeli nekaj ur v mali šoli ob cesti, kjer ne bodo samo v nevarnosti, ampak bodo morali vdihavati avtomobilske pline in podobno ... hm, prosim, poglejte centralni vrtec v Domžalah (na Savski cesti), upam, da veste, kje je to. To je točno ob glavni cesti Domžale - Sentjakob, ki je zdaj precej bolj prometna kot tale naša. Veliko otrok je tam bilo in jih še bo in še vsi so preživeli. Da ne omenjam vrtcev v Ljubljani, po vašem mnenju hodijo otroci v le-te verjetno s plinskimi maskami, namesto da bi veselo vdihavali gorski zrak in nosili rumene rutke.
Podobno razmišljam o varnosti. Meni (in verjetno vsem ostalim ludi) je logično, da bodo za varnost primerno poskrbeii odgovorni in da verjetno otrok v te prostore ne bodo preselili, preden ne bo postavljena ograja okrog šole. Se pravi, o tem sploh nima smisla razpravljali. Pa verjetno bodo uredili ludi kakšno igrišče. Vesle, gospod Podlogar, la naša stara šola nam, Trzincem, nekaj pomeni. Tudi če ni nova in ni narejena po zadnji zamisli kakšnega kreativnega arhitekta, je še vedno naša. In veseli smo je. In radi jo imamo. In to, da ima lesene strope, ki so po vašem mnenju hudo nevarni zaradi potre-sov, tudi ta cvetka je malo iz trte zvita, se vam ne zdi? Naj vam povem (čeprav vem, da so vas o tem že tudi uradno obvestili), da je podjetje Ricoh, preden so se zaposleni vselili v prostore, temeljilo, ampak res temeljilo prenovilo vse prostore. In zdaj, ko je hiša spet naša, so šli delavci spet vse, prav vse še enkrat pregledat, da bo stvar ja "ziher" za otroke. Veliko hiš v Trzinu ima še vedno lesene strope (tudi naša, ja) in osebno mislim, da ob primeru potresa rajši vidim, da je nad mano les kot kakšna velika betonska plata. Toliko o varnosti. Omenili ste tudi, da svojih otrok ne boste dali v staro šolo. Prepričana sem, da boste s svojimi političnimi aduti znali prepričali upravo trzinskega vrlca, da vam bodo dovolili, da vaši otro-
ci oslanejo v starem, lepem, varném vrtcu. Seveda pa ne morele pričakovati, da bodo zaradi tega ostali tam tudi naši otroci, samo zato, da bo "skupini ostala skupaj". Jaz sem proti lemu. Ne vem kako je z drugimi starši. Ob koncu bi rada izrazila še moje globoko, čuđenje, da se kot svetnik zavedate, v kaku težkem položaju je naša občina, da ni pro.-' rov v starem vrtcu, da je v Trzinu še veliko otrok (pravijo da več kot 60), ki čakajo na • tec in da jih je med njimi kar nekaj takih, Id bodo letos sploh prvič prišli v neko organi« rano skupino otrok, ko bodo morali v malo šolo - in da ležko čakajo na to. Jaz in vi in nekateri med nami imamo to srečo, da smo prostor v vrtcu dobili in imamo otroke kam dali med našim delovnim časom. Nekateri pač te sreče niso imeli. Otroke pazijo star» mame in tete in ne vem kdo še vse, otroci r-se MORAJO pred šolo vključiti med drug» otroke, da si ustvarijo nek status, nek obč-tek za družbo, solidarnost, za okolico, zat< da se tudi kaj naučijo. Ne razumem, kakn morete to kratili ostalim otrokom. Prosir. mi lahko odgovorite na vprašanje, kaj bi v' storili v primeru, če bi vaš otrok čakal na -lo, pa vanjo ne bi mogel iti, ker pač neki S ne pusti.
Mislim, da bi si morali vzeti čas za premi> -preden ste s takšno idejo sploh prišli na ii. Za konec: s sestanka sem odšla, ker sem1 • nekajkrat poskušala nekako ustaviti v vašt monogovoru, pa se niste dali motiti, in žs' je bilo, ker bi si v bistvu želela vedeti, kali- • je slvar končala. Imam pa lo srečo, da im- ' možnost izraziti svoje mnenje v Odsevu br. prekinjanja.
Seveda ne dvomim v to, da boste napisali -najbolj hvalevreden odgovor in globokouiF prepričanja v nasprotno. Že vnaprej se vest lim.
Nuša .Mi'1"
' -ta sreda pa je bila za šolarje, še zlasti -V iz prvih razredov, praznična tudi dru-. :te. Učence, ki so letos prvič preslopili
šolski prag, so namreč prvo uro pouka sprejeli v šolsko skupnost. Vsakega »pručka« je pod svoje mentorstvo vzel eden od učencev osmih razredov. Osmošolci so svojim varo-vancem přinesli lična dařila ter jim posvetili pesmice, modre misli ali pa spodbudne šale. Seveda pa niso smeli manjkati glasba, pesmice in prigrizek. Malčkom se je šola prav gotovo še bolj prikupila, ko pa so šli nato še na šolsko igrišče, kjer je vsak dobil balon, napolnjen s helijem, je bilo zadovoljstvo na višku. Nekateri kar niso mogli počakati ukaza za skupen izpust balonov in so jih že prej izpustili pod nebo. Večina pa je le ostala dis-
ciplinirana in so skupaj izpustili pisane balone, ki naj bi jih ve-
ter odnesel daleč, do drugih otrok, s spo-ročilorn »Rad te imam!« Malčki so še dolgo zrli v nebo za drobnimi pikicami, ki so počasí izginjale v nebesnem prostranstvu in se veselili njihovega poslanstva. Nadvse veseli pa so bili tudi opazovalci, še zlasti učenci 6. razreda, ki so enostavno priko-rakali do naše fotografinje in želeli, da jih fotografira za naslovnico Odseva. Z naslov-nico smo imeli druge náčrte, vseeno pa smo razposajenim šolarjem lahko obljubili skupinsko sliko v trzinskem časopisu.
SPREJEM PRVOŠOLČKOV V ÔOLSKO SKUPNOST
^^^ tednu otroka je v naši šoli vsako : '•) kar živahno. Poleg pouka (ki je tudi v tednu najpomembnejši), potekajo na : razne zabavne, športne, îurne in druge aktivnosti. ' '-'-inje sodi tudi sprejem pr-«ulčkov v šolsko skupnost. "--"vjem pripravijo učenci os-ii razredov pod geslom: Napiši prijatelj naj bo moj naj-/ '.'ši prijatelj.« •' Prave so se pričele že v ■"-Sem tednu septembra. Na ,J» sta dva osma in dva prva ;îreda. 'n tako je osmi A 1 '--'•«I pod svoje pokrovitelj-' Prvi A, osmi B pa prvi B. 7°° so se morali seveda , "rei med seboj osebno •znati, zvedeti, kje stanujejo, kaj jih zan-kako preživljajo prosti čas in podobne Mesec September je ob tem družen-- ^ hitro mineval.
V oktobru, v tednu otroka, pa je čakala os-mošolce najpomembnejša naloga: sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost. Tega dne naj bi jih tudi obdarovali, jim v spomin napisali pesmico in jih pogostili s sladkarijami.
f # t	
KU	
	
V sredo, 6. 10. 1999, so se osmošolci zbra-li v šoli že ob pol sedmih zjutraj, da bi še enkrat pregledali, če imajo vse pripravljeno za slavnostní dogodek.
Slavje se je pričelo ob osmi uri. Vse je potěkalo po prej pripravljenem náčrtu. Prvo-šolčki so z velikim zanimanjem poslušali pesmice, ki so jim bile namenjene, in se zelo razveselili darii in sladkarij. Tudi mal-ica, darilo vodstva šole in naših kuharic, je bila ta dan nekaj posebnega. Po malici je gospa Anica Mušič v imenu novoustanovljenega društva Zveze prijateljev mladine Trzin, povabila prvošolčke na šolsko dvorišče, kjer je vsakega čakal velik balon. Balone so potem vsi naenkrat izpustili v zrak, tako da so se dvignili visoko pod nebo in ponesli otrokom vsega sveta prisr-čne pozdrave in želje, da bi se imeli vsi dobro in da bi bili prijatelji med seboj.
Majda Ipavec
V šoli izkušenj se vsak dan učimo, še tedaj, ko s sivimi lasmi v klopi sedimo.
Italijanski
I
I
POLETIMA SOLA V NARAVI (řoi. leto ,999/2000 „s rRz.N)
Vpolelno šolo v naravi so se prijavili vsi bodoči ćetrlošolci - 37 otrok. Konec avgusta so se prijavili še štirje na novo vpisani učenci na našo šolo. Na šoli ni ostal nobeden od četrtošolcev, razen učenke, ki je zbolela. Na pot je odšlo 40 otrok.

Izpred šole smo odšli po dogovoru, čas potovanja se nam je podaljšal zaradi srečanja s prevozom upar-jalnika. Voznik avtobusa je vozil previdno in zanesljivo. Državno mejo smo prešli s skupinskim pot-nim listom. Na Krku smo imeli učitelji sestanek, kjer smo se dogovorili 0 dnevnem redu, oglasni deski in razdelitvi delà in dežurstev, učenci pa so se naselili v štirih so-bah. Vreme nam je bilo naklonjeno. Z ladjo smo se odpeljali na Cres in
obiskali EKO CENTER, kjer so nam predstavili svoje delo (skrb za beloglave jastrebe).
Naloge in cilji poletne šole v naravi so:
I. Plavanje je življenjska veščina in letna šola v naravi mora zagotoviti takšno znanje plavanja, da se bo člověk zanesljivo počulil v vodi in bo sposoben preplavati tudi daljše razdalje. Nepla-
valci se naučijo plavati, plavalci pa izpo-polnijo tehnike plavanja. Plavanje se prič-ne s preizkusom znanja, konča pa z osvajanjem diplome Delfinček. Plavalne skupine vodijo plavalni učitelji, ki upoštevajo normative za določeno stopnjo plavanja. Otroci so bili na osnovi preverjanja plavanja prvi dan razdeljeni v štiri skupine. Zadnji dan so tekmovali. Doseženi so bili naslednji rezultati:
>	2 zlata delfinčka,
>	22 srebrnih,
>	12 bronastih,
>	2 pa samo pripravnika.
• Šola v naravi je posebna oblika šolskega delà s poudarkom na opa-zovanju, spoznavanju, ponavljanju učne snovi po načelu začetnega naravoslovja. Pouk vodi razrednik. Pri pouku so uporabljali delovni
zvezek, ki je bil sestavljen v šoli.
•	Je celodnevna šola, saj traja 24 ur.
•	Razredne skupnosti se preselijo v novo okolje in otroci razvijajo pozitivne osebnostne lastnosti, spoznajo tudi sovrstnike iz sosednjih oddelkov.
•	Učitelj spozna lastnosti učencev, ki jih pri red-nem pouku težko odkrije.
•	Učenci se navajajo na samostojnost, razvijajo
delovno vzgojo: postiljanje postelj, ure-janje bivalnih prostorov, oblačil, potre-bščin, ravnanje z denarjem. • Šola v naravi prispeva k srečnejšemu otroštvu in lepim spominom na OŠ.
Učenci so pospravljali svoje sobe in skrbeli za kulturno prehranjevanje. Večjih zdravstvenih težav ni imel nihče. Zadnji večer so dobili priznanja in nagrade, končali smo tudi z igro Skrivni prijatelj.
Domov smo se vrnili ob dogovorjenem času.
Vtisi učencev:
Najbolj zanimivo je bilo v muzeju na otoku Cres, kamor smo šli z ladjo. Najbolj všeč mi je bilo potapljanje. Potapasmo se s plavutmi, z masko in dihalno'" ; cevjo. Najraje sem imel hrano Bila je zelo dobra. Zvečer je bilo najboljše, ko smo imeli štafetne igre. (ćjtega)
Med potjo, ko smo se vozili, smo viděli uparjalnik. Bil je velik in zanimiv. fey
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se vozili kanuji in ko smo si na Cresu ogledali ja trebe. (Ksenja)
Meni je bilo najbolj všeč, ko me je tovar. Miha učil deskati. (pozabil na podpis)
Najbolj všeč ini je bilo, ko smo se peljai z banano, najraje sem večerjala hrenort in bila sem najhilrejša pri pospravljanjn mize. (/Atiàlna)
Zelo lepo je bilo pod morsko gladino, i sem se potapljal. duu)
Najlepše je bilo, ko sem naredi zlalega delfinčka. (/.katu)
Zadnji večer smo spustili v morje mors!, zvezde, ki smo jih našli na Cresu in sm« jih imeli v domu v akvariju CDaoù)
Bilo mi je všeč, ko smo šli s kolesi na plažo, istanje)
Najbolj sem se ustrašil glasne in poskočné budnice. (Utei)
Najbolj sem bil vesel, ko mi je tovarišu přinesla čokolado (/\nie)
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli zvei* v Malinsko Hodili smo ob morju več eno uro v eno smer. (fan)
Bilo je lepo, ker ni bilo prevroče in wwia je bila čista, a mrzla. Bilo je veliko pri; nih večerov. Zadnji večer pa je bil res poseben, bila je že noč in pozna ura. Toda mi smo se odpravili na obalo te modro, globoko morje spustili majeer. goreče svečke. Potem smo še malo p< iepetali in se odpravili spat z míslijo n. svojo družino. (/Hejca)
Ko smo spustili v vodo svečke v jajčni | lupini, si je vsak zaželel eno željo. Y*

DOM STAREJSIH, da /ne/
BRALC
I y a rednih srečanjih članov Društva . .ijojencev Žerjavčki iz Trzina so člani z .krbljenostjo sprejeli časopisno vest, da -1 naša občinska oblast možnost sofinan-;iti dom starejših na Viru v znesku . 000.000 SIT. Ker se še vedno neka-n' bolje razumemo na DEM, naj zapišem, jelo200.000 DEM. Ogorčene besede jetele sem in tja, in odločili smo se, da ,je mnenje posredujemo naši trzinski .tosti:
; Znesek 20 milijonov SIT je velik, in zato predlagamo, da se za ta denar kupi zemljišče za zidanje doma starejših v Trzinu. • Nedopustno je, da tako velika sredstva prepustimo drugemu in mu tako omo-gočimo, da si bo pridobil kapital, ki ga bo koristi! namesto Trzincev.
: Z izgradnjo doma starejših v Trzinu bi starejši občani pridobili središče, v katerem bi se srečevali, koristili usluge, ki jih sedaj ni v Trzinu, t.j. prehrano v domu, oskrbo s prehrano na domu, negovalni oddelek, dnevno varstvo,
stalno prebivanje v času globoke starosti ali bolezni. Torej dom bi nas povezoval, povezoval pa bi tudi starejšo populacijo z ostalimi generacijami preko razno raznih dejavnosti, ki bi jih dom strokovno vodil in imel na razpolago. Tega ne bo v Trzinu, če ne bomo imeli doma starejših oziroma doma počitka, kot se uradno piše.
Nedopustno je, da ostane neka občina, t.j. Trzin, brez svojih starejših občanov. Življenje je pisano, sestavljeno iz rosno mladih, mladih, odraščajočih, odraslih in starejših ljudi. To paleto starosti je treba ohraniti v naši občini in starejšo generacijo/preizkušeno, modro/ ne prepustili drugim, ki bodo na njen račun kovali dobičke. Naši starejši sokrajani pa bodo tavali v želji, da bi bili v Trzinu, v svojem kraju, kjer so se rodili, se poročili, hodili v šolo, doživljali lepoto in grenkobo življenja. Prav zato vztrajamo, da naši svetniki o tem premislijo in se odločijo v koristi starejše generacije. Pri tem naj jih vodi dějstvo, da starejša generacija zelo težko prenaša preselitve že zaradi let in tudi našega slovenskega načina življenja, da se neradi selimo. Kjer si uredimo
Mm
BREZOVCE 8,10C TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO)
V	SVOJI MALOPRODAJNI
TRGOVINI PONUJA
MODNE TKANINE
PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 8h DO 19h
V	SOBOTO OD 8h DO 13h
dom, ostanemo za večno. Torej nismo nobeni nomadi. Zato je
selitev na pozna leta še toliko težja.
=> Naši občinski svetniki naj pri odiočitvi upoštevajo tudi ustavno načelo, da je naša država s o c i a 1 n a. To pomeni, da mora država in tudi občina zagoto-viti primerno okolje vsem generacijam, tudi starejšim; odriniti starejšo generacijo izven meja naše občine ni soci-alna poteza. Imeti samo lepe, zdrave, mlade ljudi v svoji okolici je ideologija, ki je že strašila po Evropi in v svetu in se ni obnesla, bila je poražena.
Finasiranje izgradnje doma starejših ne sme bili ovira, da se dom ne bi gradil. Ta se lahko zgradi takoj, če so sredstva, če jih ni, se to odloži na kas-nejši čas ali pa se gradi postopoma. Lahko se zbira denar na več načinov. Zato je treba premisliti, kako priti do denarja za dom starejših. Nekaj idej so žerjavčki dali kar sami: s pomočjo občine, ministrstva za sociálno varstvo, pokojninsko invalidskega zavaravanja, sponzorjev v Trzinu. Načinov je še in še. Pogovorite se, svetniki, in premislile, kaj so žerjavčki povedali in zapisali.
Občinske svetnike prosimo, da pretehtajo naše pripombe in mnenja. Vedite, da bosle morda že jutri prav vi potřebovali dom starejših, saj veste, da bolezen ne vpraša za lela, za bogastvo. Morda boste prav vi hvaležni, da so žerjavčki v Trzinu vztrajali, da bo v bodočnosti v našem okolju dom počitka, dom starejših, ki bo povezoval vse generacije našega okolja. Hvala, da ste to prečitali in da ste se odločili v korist sedanjih in bodočih starejših ali bolnih občanov občine Trzin.
Trzin, 29. 9. 1999 Zapisala: Lučka Župan
Če hoćeš uspeti, se posvetuj s tremi starci.
Kitajski
Vsak se lahko ogne starosti, dosežejo jo lahko samo tišti, ki jim je usojena.
Ruski
NOVO DRUŠTVO, PRAVZAPRAV ZVEZA, V TRZINU
W Trzinu v zadnjem obdobju res lahko govorimo o eksploziji V uslanavljanja novih društev in zvez. Ker večina teh društev dobro deluje, smo lahko samo veseli, da je društvena dejavnost v občini tako živahna. Ob tem je sicer treba reči, da se povsod naj-večkrat srečujejo eni in isti Ijudje, vendar bo to za novo pridobitev I rzina, Zvezo prijateljev mladine, celo koristno V torek, 5.10.1999, so v dvorani kulturnega doma v Trzinu ustanovili Zvezo prijateljev mladine. Ustanovnega sestanka se je udeležilo približno 20 ustanovnih članov, vse pa je uvodoma pozdrav,I trzinski župan Anton Peršak. Predsednik delovnega predsed-
stva Tone Ipavec je prisotne najprej scznanil s statutom nove * nato pa so udeleženci z dvigom rok Zvezo ustanovili in izvoliii* vodstvo. Prva predsednica bo Ani Mušič, ki je predstavila ni? naloge zveze in orisala, kako bo zveza delovala. Zveza bo imeiT svoje samostojne akcije, predvsem pa bo združevala in poveaL druge trzinske organizacije in društva, ki imajo v svojem nr,2l skrb za mlade in akcije, v katere vključujejo otroke Kaže, da bo zveza kar dejavna, saj so se na njeno pobudo že ri, po ustanovitvi zbrali predsedniki in drugi predstavniki trzinskih društev m spregovorili o tem, kje lahko nastopajo skupaj in kai lahko ponudijo mladim v Trzinu	1
DRUŠTVe PRIJATELJEV MLADINE TRZIN
Zakaj DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE?
Naše glavno vodilo je, da bi omogočili otrokom oziroma mladim kvalitetnejše, za-bavnejše preživljanje proslega časa. ' Otroci si vedno lako želijo prihoda počitnic, ko pa so počitnice pred vrati, pa naen-krat ne vedo, kaj bodo v tem času pravzaprav počeli. Starši so v službah, otrok pa sam doma premišljuje, kaj bi pravzaprav počel. Tu pa bo v prihodnje priskočilo na pomoč DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN in vašemu otroku ponudilo pester program dejavnosti.
Poleg dejavnosli v času počitnic pa bomo organizirali še celolelne delavnice. Delavnica "Oblikovanje" bo vsak čelrtek ob 18:00 v prostorih KUD-a v Trzinu. Tu bomo z otroki ustvarjali:
-	razne izdelke iz mavca, slanega testa,
-	risali na majice in steklo,
-	izdelovali čestitke oziroma voščilnice
-	naredili lampijončke
-	in še in še ...
Delavnica "Spoznaj samega sebe" bo vsak torek ob 18:00 prav lako v prostorih KUD-a v Trzinu. Ta je namenjena otrokom 7 in 8 razreda ter dijakom in študentom. Namen te delavnice je, da skušamo preko pogovora, debate o vsakdanjih stvareh ter o rečeh, ki najbolj pestijo glave naše mladine, najti pot do trdne in močne osebnos-ti.
V Večernih uricah bomo organizirali:
-	potopisna predavanja,
-	zabave ob kartanju oziroma drugih družabnih igrah ...
Nekajkrat v lelu bomo organizirali enod-nevne izlete po Sloveniji.
V času poletnih počitnic bomo organizirali razne tabore ob morski obali.
V predbožičnem času bomo pripravili razne gledališke igrice in seveda poklicali na obisk tudi Miklavža, božička, dedka Mraza ... Pa seveda ne bomo pozabili na maškeradno zabavo in ostale podobne prireditve.
Vašemu otroku bomo priskočili na pomoč pri učnih težavah.
Povabili bomo prostovoljce in animalorje iz društva Skala. Znani so po svojem projektu "Bus veselja" - t.j. avtobus, ki kroži po različnih krajih, v njem pa je igralnica za najm-lajše z raznovrstnimi igračami in knjigami, info-točka ...
in še in še ...
Kaj pa jesenske počitnice (2.1 i .99 do 5.11.99)?
Brez skrbi. Nismo pozabili na otroke oziroma mlade v času teh počitnic. Otroci bodo lahko izbirali med dejavnostmi, ki jih ponu-jajo raziična društva v Trzinu, in vsak dan od 9h do I2h sodelovali na njihovih delavnicah. In kaj ponujajo društva?
PLANINSKO DRUŠTVO bo v času jesenskih počitnic organiziralo izlete v bližnji okolici, Otroci bodo lahko spoznali okolico ter si obogatili znanje z raznimi planinskim! vešči-nami. Ce pa bo v tem času narava ponagaja-la z grdim vremenom, bo planinsko društvo pripravilo razne planinske delavnice v njihovih prostorih.
TURISTIČNO DRUŠTVO bo organiziralo krajši izlet oziroma ogled Štefetove farme ter še raznih drugih zanimivosli, o katerih bodo otroci izvedeli več v šoli.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV "ŽERJAVČKI" pripravlja delavnice ročnih del (kvačkanje, pletenje, kleklanje ...). Otroci bodo na teh delavnicah lahko izdelali razne prtičke oziroma enostavne izdelke iz volne.
KULTURNO DRUŠTVO bo pripravilo gledališko delavnico, na katerih se bodo otroci pobliže spoznali z delom za odrom in seveda ne nazadnje tudi na odru samer
PGD TRZIN bo mladim preko različnih delavnic prikazalo delo gasilcev. Da pa b predstavitev še bolj názorná, jih bodo pel-jali na ogled Centra požarne varnosti na Količevem ter pokazali mladim radoved-nežem še praktično gašenje z gasilskim aparatom.
ŠPORTNO DRUŠTVO bo organiziralo razne športne dejavnosti (košarka, nogomet, namizni tenis Mladim šporlni-kom prav gotovo ne bo dolgčas. Poleg delavnic, ki jih ponujajo društva, pa pripravljamo še DELAVNICO "OBLIKOVANJE" ter DELAVNICO "SPOZNAJ St MEOA SEBE".
UPRAVNI ODBOR
I. Mušič Anica predsednica Turk Tanja podpredsednica Hojnik Marija finance Slrmljan Tatjana tajnica Grad Klemen Kos Tanja Mušič Petra Kurent Joži Mušič Jane Kosmač Aleš Ipavec Majda
NADZORNI SVET
I • Valenčak Joži
2.	Gorjup Andreja
3.	Kociper Petra
ČASTNO RAZSODIŠČE
I Ručigaj Jana
2.	Kajfež Jože
3.	Smrekar Liljana
je naši cilj -■•
povezava z različnimi drušlvi v Trzinu. Vsak član naj bi imel možnost udejstvo-
se na različnih dejavnostih, izletih, jelavnicah ... v drugih društvih. Omogočiti mladim kvalitetno preživl-jjnje prostega časa.
Omogočiti mladim, da sami izražajo svoje želje ter jih spodbujali k realizaciji svojih lastnih zamisli. Omogočiti mladim enostavnejši vstop v družbo in družino.
Pomoć mladim v stiski. Društvo bo pri-
pravljeno pomagati mladini z različnimi nasveti oziroma akcijami:
-	pomoč mladim s šolskimi težavami,
-	pomoč mladini, ki so sociálno šib-kejši.
Za vsa dodatna vprašanja se lahko obrnete na:
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN
Mengeška 22 1236 Trzin
E-mail: tanja.turk@siol.net
Tanja Turk
UPORABA ŽARGONA
P
X ogovor s predstavniki trzinskih Jcejterjev (na naslednjih dveh straneh) rzjemoma objavljamo v žargonu, saj želimo celoviteje predstaviti njihov način Mijenja, razmišljanja, njihovo subkulturo. Tokrat delamo izjemo, čeprav v uredništvo vse pogosteje dobivamo prispevke, ki so pisani v polslovenščini oz. žargonu mladih. Razumemo revolucionarnost mladih, ki želijo pretrgati z uveljaljenimi normami in uveljaviti svoj, nov, revoluci-imaren način življenja, obnašanja, oblačenja in tudi govorjenja. Tudi večina od nas je že šla skozi mla-Jostniško revolucionarna leta. Še vedno * spomnimo, kako smo svoje starše in *ploh slarejše včasih »šokirali« s tesno "přijetími hlačami na zvonec, z dolgimi lasmi, »hrupno, razbijajočo« glasbo, s cvetjem, namišljeno svobodo ... Od tistih naših revolucionarnih časov se U' ianenjalo še veliko revolucionarnih »eneracij, ki so prinašale novosti, da so
,e že začele skoraj ponavljati. Zdaj •mo tako rekoč navajeni že vsega in nas presenečajo več niti tisti, ki se prebar-J|o z mavričniini barvami ali pa se preljo na vseh koncih. Ob tem se lahko "ftgosto le nasmehnemo in rečemo: Že •kno. Poglejte samo nekatera primitivca plemena v Afriki, Južni Ameriki ali na Gvineji. Tudi ta ljudstva se preba-
dajo, barvajo in sploh delajo čudne stvari s svojimi telesi. Prav, naj delajo tako, če ne ogrožajo drugih. Mladi morajo iskati svoj prostor pod soncem, svoj način, in se uveljaviti. Mladost mora imeti domišljijo! Že sama po sebi je revolucionarna in brez nje ne bi bilo razvoja.
Nekaj drugega pa je, če krotovičite svoj materin jezik. Ta bi moral biti svet tudi revolucionarnim mladcem in mladenkam. Ni treba, da ga siromašite s popačenimi an-gleškimi izrazi! Slovenščina je zelo bogat jezik in tudi v njem bi lahko izrazili svojo naprednost. To, da ga siromašite in da je vse samo ful in kul, je lenoba in neznanje. Znano je, da so v zgodovini nekatere družbene skupine sestavljale svoje skrivne jezike, da jih drugi ne bi razumeli. Vprašljivo pa je, če je to revolucionarno. To je umi-kanje v osamo, in prepričani smo, da to ni v naravi mladosti. Mladi morajo tudi drugim povedati in dokazati, koliko zmorejo, koliko so vredni. Le tako se lahko uveljav-ijo in dosežejo město v družbi, ki si ga želijo. Ker je med skejterji, kot je videti, kar precej gimnazijcev, bi ti morali že precej bolj ceniti slovenščino. Vedeti bi morali, kako so se včasih borili za ohranitev slo-venščine in da je zdaj na njih, da naš jezik dvignejo še na višjo raven in da ga še ople-menitijo, vendar ne s spakedrankami iz drugihjezikov.
Uredništvo
govoriš s pametjo, Jezik tvoja odlika; -8 govoriš, kar ti pride na pamet, 3 Jezik tvoja nesreća.
Turkmenski
Varčuj z jezikom,
da boš lahko pod starost
otrokom
pripovedoval pravljice.
Ruski
"SVETA VERA BODI VAM LUČ"
19. septembra so že navsezgodaj zjut-raj iz vseh mest in vasi, seveda tudi iz Trzina, odrinili avtobusi v smeri proti Mariboru. Ali natančneje na Betnavsko poljano, kjer je bilo vse pripravljeno za drugi papežev obisk v Sloveniji. Verniki in tudi drugi so se na prizorišče stékali kot valovita reka. In z velikim pričako-vanjem. Vendar je bilo do njegovega prihoda še kar nekaj ur. Janez Pavel II. se je najprej na mariborskem letališču pozdravil s predsednikom republike Slovenije Milanom Kučanom in vsemi ostalimi. Nato se je v svojem slavném papamobilom odpeljal na kraj srečanja, kjer ga je množica pričakala s pesmijo in zvonjenje zvonov. Sveti oče je na prošnjo mariborskega škofa dr. Fran-ceta Krambergerja z apostolsko oblast-jo razglasil, da se Anton Martin Slom-šek odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja 24, septembra. Zatem je sledila maša, papež pa je po njej nadal-jeval svojo pot v stolno cerkev, kjer so shranjeni posmrtni ostanki blaženega A. M. Slomška. Nagovoril je tudi delegate slovenske sinode, se visai v Zlato knjigo mesta Maribor, okoli pol osmih pa je odletel nazaj v Vatikan.
UM
Ena izmed udeleženk srečanja s papežem je bila tudi Marija Pavlič, ki nam je dejala: "To, da vidiš papeža, je pose-ben dar. Taka osebnosl! Božji namest-nik na zemlji! Viděla sem ga na pet metrov. Vzdušje je bilo neopisno. Ko se je peljal mimo, smo vsi mahali z zasta-vicami in ploskali. Bilo je nepozabno! In tako lepo petje! Pozabiti pa je treba vse slabe strani, n.pr. dvourno iskanje avto-busa. Najbolj pa mi je ostalo v spominu prikazovanje Antona Martina Slomška na velikem zaslonu."
SKEJTANJE
Namesto uvoda tole dějstvo: skejtanje ni šport! JE NAČIN ŽIVLJENJA! In eden izmed načinov izra-žanja mladostniškega uporništva. Zato ni čudno, če staršem ob pogledu na tale naslov stopijo lasje v vertikalo ... Pa začnimo kar lepo po vrsti. ZAČETK1 SKEJTANJA, v Sloveniji, segajo verjetno tja někam v konec osemdesetih. Takrat je bilo vse še čisto drugače kot danes, vse je
bilo še popolnoma novo in neodkrito. O takšnih in drugačnih trgovinah z deskami in posebnimi dodatki (koleščki, ležaji, pa tudi oblekami) ni bilo govora. Po skejt se je šlo v Italijo ali Avstrijo. In nemogoče je bilo, da bi imel desko samo kakšen mesec ali dva (kot je to danes že skorajda običajno). Zdržati je morala kar precej dlje, kar je pomenilo, da je bila deležna izdatne ne-ge in zvrhané mere ljubezni svojega lastni-ka.
Počasi se je pričela oblikovati tudi SKEJ-TERSKA MODA. Že od samega začetka so bile popularne široke hlače. Zelo pomembno je namreč, da so oblačila udobna, čeprav bi lemu težko dodala tudi pohvalo o praktičnosti! Kasneje je sledilo tudi barvanje las - na najbolj nore odtenke! Verjetno vse samo iz-ražanje drugačnost, edinstvenosti, malo mla-dostniške trme. In naj mame še tako tarnajo, morajo priznati, da ima Adi prav, ko pravi: "Sej te prime, pa tud' mine." Ekstremne podobě so po skejterjih počasi prevzeli rejverji (tišti, ki poslušajo rave) in ro-lerji, skejterji pa so začeli is-kati novo pot do izvirnosti. Bolj ali manj so pričeli opuš-čati nore pričeske in se osre-dotočili na oblačila. Hlače so tako pričeli spuščati nizko pod pas, obuli so nizke, značilne superge. Te še vedno pogosto krasijo vezalke različnih barv, ki jih tudi usnjen jezik (ta naj bi jih pokrival) ne more obvarovati pred neprestanim trganjem.
Glede nizkega pasu na hlačah pa pravijo, da naj bi ga povzeli po ameriških zapornikih, ki niso smeli nositi pasov.
Nekateri so kmalu pričeli skej-tati tako vztrajno, da so se želeli ukvarjati s tem profesionalno. In nastala je nova panoga v športu ... Začela so se vrstiti takšna in drugačna SKEJTER-SKA TEKMOVANJA. In s tem
SKEJTERSKI SLOVAK;
skejt (skate) - posebna deska namenjena guljenju skejterskih trikov - ponavadi ima na zgornji strani brusni papir, na spodriji pa čimbolj izvirno slikico, zraven deske jasno spadajo tudi osovine in koleščka.
skejterski pozer - tišti, ki se delà, da je skejter, to pomeni da se oblači in nosi kot da bi skejlal, a v resnici ne.
skejt park - površina, kjer stojijo različni objekti, ki jih skejterji uporabljajo za izvajanje trikov
half pipe (ramp) - objekt, ki je videti kot na pol prerezana cev, visok je okrog tri metre in služi uprizarjanju skejterskih poletov minipipe - pomanjšana različica half pipa jumpa - posebna skakalnica s privihanimi robovi
piramida - še eden izmed objektov za skejterje, po obliki je podobna pravi piramidi, le da ima namesto špice ravno ploščo
ollie - eden osnovnih skejterskih trikov; z zadnjim delom deske skejter udari od tla, s čimer dobi odriv, da skupaj z desko odskoči v zrak, med izvajanjem ollieja pride do značilnih pokov, ki ljudi opozarjajo, da se bljižajo skejterji, ko so ti še tri ulice stran slide - razmeroma preprost trik; z desko drsiš po robu nekega objekta
je končno skejtanje pridobilo na vel-javi tudi med odraslimi. Ugotovili so, da to ni le zabava, tem-več lahko vanj mladi vlagajo veliko truda in napora. V Sloveniji je bilo vzgojenih kar nekaj skejterskih velifc. šev, od legende Marka Jazbinška pa vse, (trenutno najboljšega) Borisa Petkoviča-Hefeta. In vendar slovenski skejterji verjť no nikoli ne bodo deležni takšne pozorni--ti, kot so je deležni "velikani" v tujini (ta -odmevnejša tuja skejterska imena: Steve Caballero, Neal Hendrix, Mike Frazier, Andy MacDonald, Giorgio Zattoni. . .).' ZA KONEC pa ostaja samo še eno vprašanje: ali je v redu, i. moj sin skejta ali nt. Odgovor je na dlani: jasno, da je! Skejtei) niso nobeni huligani ali namemi uničevak javnih objektov (no, zagotovo se med nji-mi, ravno tako kot kjerkoli drugje, lahk-> najde tudi kak takš*. a zato še ne gre sod kar vsevprek!). Res, da gredo nekaterim starejšim precej na živce, ko se svaljkaji gor in dol pred trgovino ali pa pred Piramido. Problem pa verjetno ni v tem, da ř se skejterji namerno "nastavljali" tja, ampak preprosto nimajo primernejšega prc-tora za treniranje. Zato skejtajo kjerkoli pač najdejo nekaj, kar jih spominja na sL jterske objekte. Par stopnic in kakšen ni. zid, pa ga že lahko prepoznajo kot prim* no zbirališče. Temu pa bi bilo verjetno t • nec, če bi imeli lasten skejt park, kjer n< nikogar motili (in nihče ne bi motil njih) Seveda sta razmeroma blizu kar dva tov:-1 na parka (Domžale in Mengeš) in vendar je převoz tja kar drag (še posebno, če s-nekdo s tem ukvarja redno). Dějstvo je, da je trzinska skejterska kfcT dovolj močna, da bo verjetno vzdržala v-pritiske in ostala skupaj tudi brez lastfli-parka. Je pa seveda prijetno imeti v Z3U-da starejšim ni vseeno, kaj počnejo otroci. Malo pozornosti nikomur ne ško.

INTERVJU S TRZIN SKATE TEAMovci
*Zorec (15), jure Perko (17), Tomaž Bevk (15)
5 Šola? Jani: Gimnazija Kamnik Tomaž, Jure: Gimnazija Bežigrad Ljubljana
5 Kdaj ln zakaj skejtanje?
' Jani: Začel sem kr so skej-tal moji frendi (slava Cun-dru, ha, ha), pred kkšnimi dvemi leti.
jure: V prvem razredu smo skejtal z velikimi lesenimi in plastičnimi skejti kr tko mal (za zraven fuzbala, basketa, biljarda, smučanja, kolesar-jenja, fitnesa, balinanja in to). Pol smo pa v petem razredu začel bordat in tud mal resneje gojit klasičen kalifornij-ski šport. Še vedno pa to ni edino s čimer bi se ukvarjal! Tomaž: Pred ene tremi leti, v osmem. A zakaj? (smeli) /En kolega zdáven: "Da je bol džek!"/ 3 Kako je z skejtovsko modo - a če nisi not, nisi dobr skejtr? Tomaž: Ma to ni res. Nosš kar ti paše, isto je z muško. Jure: Res! Po mojem ni mode. Poglej okrog in bo jasno: vzem na primer hlače: eni nosjo kavbojke, eni žametne, eni spet kej tretga. Sam, da so šroke!
Jani: Sej ni važn kako se oblačš, sam da dobr skejtaš.
3 Kva si mislte pa o po-zerjih?
Jani: Zmeri so bii in bojo še naprej. Nč se ne da glede tega.
Jure: Sej so koristni, delajo prolit Obsešnu! Tomaž: Ha, ha.
• Kerga trika ste se naučili najprej? Tomaž, Jani: Najprej je bil ollie.
Jure: Jst sm se najprej nauču vožnje po zadnjih kolesih (manual).
» Kerga še zdej ne morte narest?
Jani: Tri mesce že gulim 360" flipa.
Tomaž: A kerga trika še ne znam? Kva jst vem. Skoz se najde
kej novga.
Jure: Cel kup trikov je, k jih niko! ne boni znal.
" Naj skejt place (poleg Metelkove verjetn)?
Jani: Metelkova to valda! Pol pa še recimo piramida Trzin ... Tomaž: ... pa pred Urško in Cankarjem. Jani: Včasih smo tud v domžalskem parku al pa pred Vele (sam 'm nas preganjajo). J"re: Cesta je moj dom. (smeh) " A kej tekmujete?
foto: Urška Mandeljc tekst: Katja Rebec
Tomaž: Ne.
Jure: Polet sein kao probou na Vans Warped Touru (Ljubljana) ...
t> Poškodbe: zlomi zapestij, zvini gležnjev, znucana kolena ... ???
Jure: Zanč sm si spet nategnu eno kito, k ne vem kako se ji sploh reče.
Jani: Desno koleno brez hrustanca. Zanč mi je skej prletu u glavo (pa ne prvič).
O Kam so šli Red Hot Chili Peppers?
Jure: Na svetovno turnejo, kr so izdal novo plato Californiacati-on ("Funk you!")
O OK, torej so še skejtar-ske legende. Kaj poslušate pa še za zraven? Jani: Punk, metal (Iron Meaden) ... Jure: ... pa rap. Včasih smo poslušal tud Skate Hard Core. Jst osebno poslušam tud funk in jazz.
O Sponzorji?
Jani: Men da mau popusta Maco u Domžalah. Jure: Država (Stipendija).
O Kva delate poleg skej-tanja?
Jure: Basket, smučanje, bordanje (in sploh vsak šport, k ni keglanje). Jani: Bordanje, Internet. O Kolk cajta na teden vam vzame (baje je bol aktualno med vikendom)?
Jani: Mah kkšno urco na dan, med vikendom pa Iri, štiri. O Eni pravjo, daje skejt kt žensko telo ... nežno, občutlji-vo, zahtevno?
Tomaž: (smeh) Se strinjam, valda. /Spet un kolega od prej: "Gre bol za sadomazo odnos; če bi tko delou z žensko kt s skej-tom bi ga nekam poslala.")
Jure: Skejt je grši in trši kt ženska in bolečine samo povzroča, njega pa nč ne boli. Jani: Isto je to, da če te udar, te hudo udar.
3 Skejt prjatli ali koga bi radi pozdravi: Jani: Trzin skate team, frende in pa lublaňské pozerje.
Jure: Vzornike: Urbija, Deicha, Fogyja ..., ba-bico u Logarski dolini, BorisaJelcina ...
VESTIČKE IZPOD ŽAROM ETOV
- a vseh koncili sveta so že od nekdaj v modi tako imenovane lokalne vojne. Cisto pravi masakri. In čisto pravi sta-novanjski bloki s čisto pravimi peklenskimi stroji letijo visoko v nebo. In pri tem umi-rajo čisto, čisto pravi Ijudje. Mogoče je čisto prava mamica za lahko noč še enkrat poljubila svojo čislo pravo hčerkico, ji še enkrat popravila odejo, pod katero je dek-lica objemala svojega najljubšega plišaste-ga medvedka, da jo bo varoval pred hu-dobneži, ki jih bo sanjala. Zjutraj sta bili obe mrtvi in tudi medvedek je izgubil glavi-co. Na drugem koncu sveta mati že dolgo brez solz objema od lakotě umrlega otroka. In kaj sedaj, moje drage dame in gospodje, kaj sedaj? Ce slučajno doma mačku zjutraj ne pripravim njemu najljubše jedi, v svojo posodo sploh ne pogleda, temveč z dvignjenim repom odkoraka naravnost pred hladilnik in zahteva, da ga odprem, tako da se sam prepriča, če ni bil 11a-menoma oškodovan. In kaj sedaj? Naj temu mačkonu napovem privatno vojno? Prav narahlo se zavedam, da zapadam v manjšo depresijo. Prižgem televizor, prvi program, dva zdol-gočasena politika in en bedasti moderator Moj bog! Drugi program. Že dolgo priča-kovana slovenska nadaljevanka. Gledam, gledam, gledam ... Ne morem verjeti in edino, kar lahko še rečem, je: »Na pomoč!« V oporo mi je samo še TV daljinec in naslednji kanal. Bolečine v križu, šumen je in bela svetloba na televizorju me opom-injajo, da moram zamenjati lokacijo. V ko-palnici odmečem cunje iz sebe, ščet-ko zobem samo od daleč pokažem, po-
Le kdo za vraga pa je bil ta doktor France Prešeren? Za Cankarja vem, da je pil več kot pa jede! in da mu je mama kuhala kavo, pa še gospod Rode, kot mi je znano, ga ne mara. Sicer pa so sedaj tako ali tako v modi zgolj samo ideje, ne delo. Mislim, da eno celo imam, takoj zjutraj grem z njo na občino. Ampak vestičke bom vseeno spisal še jutri. Nič ni lepšega, kot prelagati delo na naslednji dan, kajne da? Pa četudi ti voda teče v grlo, kot se temu po domače pravi. Čisto ta prava panika. In predvsem slaba vest. Ampak vsega, pa tudi nisem kriv jaz. Kličem Vlada, Kreslina seveda, vse se dogovoriva, samo za termin ne. Naj ga pokličem konec meseca, pravi. OK.si pravim in do kaj optimistično tipkam po telefonu, do četrtega v tem mesecu, da ga prikličem. »Saj ne more biti res?" si pravim, ko na drugi sirani na-mišljene žice dvigne telefon. Res je. Vendar takoj za tem hlađen tuš. Ej, oprosti, veš zdaj gremo na daljšo turnejo, daj, pokliči me okoli dvajsete-ga. Poklical bom. Ista zgodba se ponovi z Gregorjem Strni-šo in njegovimi Ali Capone štrajh trio. Pa vendar se pre-mika. S Tanjo in Nino smo se kar dobro namučili, da smo pripravili prostor v kleti KUD-a za krožek (izdela-va različnih okrasnih predmetov
polna izguba energije. Jutri bom zares napisal vestičke iz-pod žarometov, obljubim. Ampak kaj! Koga na tem svetu zanima še kultura!
iz mavca, slanega testa itd ...), ki ga bo vodila Tanja, na koncu smo zadovoljni vsi. Tudi Urša in Mirjam imata v četrlek prvi sestanek z osnovnošolci. Dve gledališki deiavnici v KUD-u vzporedno, tokrat prvič. V petek imamo predstavo OGENJ, KAKŠEN OGENJ? pred lokalom BARCA, mislim, da imam že sedaj malo treme, to je dober znak. En del gospode iz teatra CIZAMO je že nekaj časa na taroku - to ni nič slabega - če bi za sabo tudi malo pospravljali, ampak oni niti slučajno nimajo svojih nežnih rokic za te name-ne, tako pa ugibam in trgam listiće zadnjih marjetic v tem letu, bodo užaljeni ali ne bodo užaljeni, ko bodo brali vestičke. So pa zelo kritični do drugih, to pa, kar je res, je res.
Ves čas razmišljam, da vam imam še na povedati. Seveda! Moje drage dame i„ " gospodje, ustanovili smo novo društvo |-če boše lako delavno^. kar ne dvomim, saj ga',' di gospa Ani Mušič, aï lahko k temu še kaj V dam? Mislim, da ne. R2. zen da vam razkrijem skrivnost tega združenja katerega bodo veseli vsi predvsem pa starší osm, nošolskih otrok. In (uji- :, prva akcija. V jesenskeic delu počitnic bo društvo prijateljev mladine organiziralo, seveda s pomoc , vseh društev v Trzinu, L osnovnošolsko mladino no interesnih dejavnosti, v katere se bodo lahko vključili. Seveda pa društvo vabi ludi vas, drage dame in gospodje, da se aktivno vključite vanj in ston; nekaj ne samo za svojega otroka, temveč tudi za druge, in sami boste ugotovili, kat zna biti življenje še lepše, prijetnejše ... b: če ste vestičke prebrali do tu, vas prosim, da prvi del přeberete še enkrat. Nam je trenutno mnogo lepše, kot većini Ijudem n. svelu, kjer dnevne grozole najbolj prizade-nejo prav matere in seveda otroke. Pomislite kdaj na lo, moje drage dame in gospodje. Da pa vas ne bi utrujal še naprej, bom rajši dodal k vestičkám nekaj fotografij, ki sem jih posnel na poletni gledališki šoli v Izoli, kjer so bili, kot veste, tudi naši gledališčniki: Jure, Urša in Mirjam No, začela se je tudi gledališka sezona in predla-gam vam, da storite vs< kar ste storili že prej-šnja leta, ignorirajte jo. Pa vendar za vse vas, ki ste se prebili do konca vestičk, en lep gledališk pozdrav.
P.S.: Še nekaj, moje drage dame in gospodje, povedati vam moram, da je ulična predstava pred lokalom BARCA uspela. In ne samo to, Lidija, laslnk. lokala, je obdarila vse otroke, piko na i pa je naredila s peko koštanja, ki je bil za vse obiskovalce tega kulturnega popoldneva zastonj.
Jože à
MLADI NA ODER
WMMIM
GLE&AUŠKEGA KROŽKA
6. - 8. razred:
četrtek ob 15.30 1.-5. razred:
četrtek ob 16.30
reda pod vodstvom Mirjam Štih. Vse, tudi tište, ki se v šoli niso prijavili, z Mirjam vabiva, da se nam pridružite, vsak teden v kulturnem domu Trzin (za čas in dan povprašajte šošolce). In kako tam poteka naše delo? Naj-prej je na vrsti relaksacija za sprosti-tev in odstranitev treme, sledijo pa bralne vaje, improvizacija, ples, petje, igra, izdelovanje lutk, seen, kostu-mov ... Če niste vsi za vse, si bomo delo seveda porazdelili. N'ajpomembnejši pa so nastopi: prva predstava bo igrica za sv. Miklavža, nato pa še za božička, materinski dan ter končna predstava v mesecu juniju in seveda še kaj.
Gledališka sezona se je tako rekoč zopet začela. Naj malo Milj opisem, kaj se dogaja. Za letoš-ť leto smo sklenili, da začnemo za-y sodelovanju z vodstvom šole ,mo kot krožek organizirali gledališče ;j najmlajše. Od prvega do vključno řitega razreda pod mojim vodstvom il'rša) ter od šestega do osmega raz-
Naj povabim še vse ostale, mlajše ali starejše (dijake, študente), da se nam pridružijo. Pravijo, da je amatersko gledališče v tem času največji, najpo-pularnejši hobi! Pridite in se prepričajte! Več informacij dobite pri Mirjam in meni.
Urša Mandeljc
IZBOR NAJLEPŠE FOTOGRAFIJE TRZINA
Na
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
ïJ ZOB&» DOMŽALE z.o.o.
MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 737 - 224, faks 737 - 226
Priporočamo se s programom krovsko kleparskih •zdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi 'z Cu, AI in pocinkani, izolacijskim! materiali in Plastičnimi granulati.
ja razpis Turističnega društva za izbor najlepše fotografije Trzina ali življenja v njej so se odzvali le štirje avtorji, vseeno pa je imela strokovna komisija, ki jo je vodil fotograf Jože Seljak, kar zahtevno delo, saj so morali izbirati med 40 barvnimi fotogra-fijami in 29 barvnimi diapozitivi. Čeprav Trzin zdaj ni najbolj fotogeničen, saj njegovo podobo kvarijo številna gradbišča in iz-kopi, so fotografi vseeno v objektive svojih kamer ujeli kar precej zanimivih in lepih motivov. Člani žirije so najprej po načelu negativne selekcije izločili posnetke, ki jih zaradi motivov niso mogli sprejeti v ožji izbor. Pri tem so morali izločiti kar precej dobrih posnetkov, ki bi v primeru, če bi ocenjevali umetniški pristop in sporočil-nost, dosegli precej visoko oceno. Izločili so tudi vse posnetke, ki so bili posneti iz-ven območja trzinske občine. Prav pri tem se je pokazalo, da smo Trzinci še vedno v precejšnji meri navezani tudi na grad v Jab-lah, saj so ga fotografi dokaj pogosto iz-brali za svoj motiv.
Iz širšega izbora je komisija izbrala 5 posnetkov, ki so jim vsi připisovali najboljšo kakovost, zatem pa so člani komisije posa-mično ocenjevali in točkovali »finaliste« z ocenami od l do 5. Največ točk je přejela panorama Trzina s trzinskih travnikov, ki jo je posnel Lojze Lenček, tudi na drugo mesto se je uvrsfil panoramski posnetek avtorja Mira Štebeta, tretje mesto pa so prisodili pogledu na trzinski bajer, ki ga je na filmski trak ujel Lojze Lenček. Kot so zagotovili v Turisličnem društvu, bodo fotografije, ki so prispele na natečaj, razstavili na razstavi, ki jo bodo odprli konec meseca, posnetke pa bodo uporabili tudi za prospekte in druge reklamne publikacije o Trzinu, seveda pa jih bomo objavili tudi v Odsevu.
Pesniki, slikarji in glasbeniki so kot gobe: na eno dobro pride tisoč slabih.
Francoski
[F^®@TOW®[LqDM]® (MvgOfLê» EMÉW® ITD^OK]
OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI
Tudi letošnji oktober je posvećen skrbi za zmanjševanje nevarnosti požarov. Gasilci se tokrat še zlasti osredo-točajo na preprečevanje izbruhov ognja v vozilih. Seznanjajo ljudi, kako je mogoče tudi v avtomobilih učinkovito onemogočiti rdečega petelina. Prav bi bilo, da bi bila večina avtomobilov opremljena tudi s pri-ročnim gasilnikom na prah. Tudi trzinski gasilci so v tem mesecu še posebej dejavni. Že na začetku meseca, natančneje v četrlek, 7.t.m„ se je 8 trzin-skih gasilcev udeležilo prikaza reševanja ponesrečenca iz gorcčega vozila in pones-rečenca, ki je z avtom zdrknil v prepad. V sodelovanju z gasilci iz drugih društev mengeškega sektorja so na Dobenu v bližini studenca, ki izvira ob poti na Dobeno, uprizorili strahovito nesrećo. En avto je za-
'OGASIMOi®
GASILNIKV VOZILO!
jel plamen, drugi pa se je zvali! po strmem klancu v globino. Ena skupina gasilcev se je odločno lotila reševanja »ponesrečenca« v gorečem avtomobilu. V zelo kratkem času so pogasili požar, nato pa so s posebnimi kleš-čami přeřezali avtomobilsko školjko, da so se prebili do ponesrečenca. Ker so sumili, da ima poškodbe hrbtenice in glave, so ga s posebnimi, za to prirejenimi pripomočki po vseh predpisih imobilizirali in ga šele nato varno řešili iz ostankov avtomobila. Druga skupina pa se je takoj podala po strmini za »nesrečnim« avtomobilom. S posebno priroč-no vlečnico so se spustili do razbitine in iz je rešili »ponesrečenca«, ki so ga nato v nosilih z vitlom dvignili na cesto do reševalnega vozila, za konec pa so iz prepada z vitlom po-tegnili še razbitino vozila. Po oceni vseh je vaja zelo lepo uspela.
V petek, 15. t. m., so predstavniki Gasilske zveze Domžale pripravili slavnostno akademijo v Ihanu, ki so jo popestrili s prijetnim kulturnim programom. Na akademiji so se zbrali vidnejši predstavniki vseh gasil-skih društev našega območja. Prav v času izida te števil-ke, 23. t. m„ pa gasilci z območja nekdanje domžal-ske občine v Žejah pripravljajo srečan-je gasilskih vetera-
_ i
ŽAV£
nov, na katerem se bodo zbrali starejši gasilci, da bi obudilj prijateljske spomine. Zadnji konec tedna pa gasilce Gasilske zveze Domžale čaka še ena preizkušnja zdaj je še skrivnost, vendar se že ve da bodo na območju enega od gasilskih dre tev pripravili sektorsko vajo. V trzinskeir društvu pravijo, da jih ne bo nič prese-netilo, saj so vedno pripravljeni na klic siren.
Sicer pa so trzinski gasilci zdaj precej d javni tudi pri vzgoji mladih gasilcev. Ze začetka leta na osnovni šoli deluje krožci Mladi gasilee. Letos se je prijavilo kar 1 mladih, ki bi se radi naučili gasilskih ve>-čin. V primerjavi z lanskim letom je to ka 50 % povećanje, čeprav številka še ni d., končna, saj se mladi še vedno lahko vkljs čijo v delo krožka. Dobijo se vsako sred ob 16. uri pred osnovno šolo. Od tam ji: gasilskim avtom zvozijo do gasilnega doma, kjer se mladi učijo najrazličnejših g;.-silskih spretnosti. Pravijo, da jim ni niku! dolgčas in da je prav prijetno. V društvu razmišljajo, da bi v mesecu požarne var-nosti pripravili tudi kakšno predavanje šoli in da bi spodbudili otroke k pisanju prostega spisa na temo varstva pred ognjem.
V oktobru nameravajo mlade gasilce | tudi na izlet. Izlet za vse člane društva p_ so nameravali pripraviti že v soboto, 9. i m. Zaradi smrti enega od članov so izlet odpovedali, vendar pravijo, da se bodo< Mežico, kjer naj bi si, med drugim, ogl li rudnik svinca, odpravili v novembru.
KAKO IZBRATINAJUSTBEZNEJŠIGASILNIK:
Najbolj razširjeni so gasilniki na prah ABC. Črke ABC pomenijo vrsto snovi, ki jo lahko pogasimo z gasilnikom: A - irdne snovi, B -vnelljive tckočine, C - vnelljivi plini. Poznamo gasilnike z 1, 2, 3, 4, 6, 9 in 12 kg prahu. Za pogasitev osebnih vozil v prvih sekundah običajno zadoščajo že aparati z 1 ali 2 kg prahu, vendar pri-poročamo večje gasilnike.
Za gašenje nolranjosti vozila je veliko primernejši gasilnik na CO,.
VZDRŽEVANJE IN MONTAŽA GASILNIKA V VOZILO:
Gasilniku je priloženo tudi navodilo za vzdrževanje in montažo, kjer moramo imeti v mislih, da mora biti gasilnik lahko dosegljiv in nikoli založen. Le tako nam bo hitro dostopen, ko ga bomo potřebovali. Varovati ga moramo pred vremenskimi vplivi in pred mehanskimi poškodbami in ga periodično servisirali v pooblašče-nih servisih v skladu z navodili.
KAKO GASIMO Z GASILNIKOM:
Ko na vozilu opazimo znake, ki bi lahko pomenili požar (dim ali
vonj po zažganem), moramo vozilo takoj ustaviti. Potmkom po-magamo, da čim prej zapustijo vozilo. Nato s pripravljenim gasilnikom poiščemo mesto nastanka požara. Gasilnik aktiviramo V skladu z navodili proizvajalca in začnemo z gašenjem tako, da curek gasilnega sredstva usmerimo v jedro požara, dokler le-ta ne ugasne.
Pri požarih v prostoru motorja vozila najprej malo dvignemo pokrov in ko odkrijemo žarišče, začnemo z gašenjem. Pri dvigov-anju pokrova moramo biti pozorni na zublje plamena, ki nas lahko pri razvitem požaru presenetijo in poškodujejo. Iztekajoče gorivo, ki se je vnelo, začnemo gasiti od zgoraj navzd-Najprej pogasimo mesto iztekanja goriva in nato s ćurkom gasilnega sredstva napredujemo na gorečo površino na tleh. Razlite tckočine gasimo cik-cak od sprednjega roba do končnega roba požara na razliti tekočini.
Gašenje takih požarov je najuspesnejše pri hkratnem gašenju z dvema ali več gasilniki hkrati. Seveda pa velja pravilo, da ob razvitejših požarih čim prej obvestimo gasilce na telefonsko šte-vilko 112.

NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN
RIBJÏ PIKNIK PRI BAJERJU
O
t/lani Športnega društ-_ Trzin smo po dolgem 'su hoteli ponovno obu-i Trzinski bajer, na karem smo pred leti, ko .-o bili še sami osnovno-. !d, drsali, igrali hokej »e veselili zime, ki je - -bělila naš kraj. ±o je na našem sestan-o padla odločitev, da na bajerju za zače-.k pripravimo ribji piknik, če nam bo pa aa letos naklonjena, bi pa lahko na njem .Jj drsali.
riprave so se začele. Bajerja že dolgo ni Me urejal, zato je bilo potrebno pokositi jvo in urediti okolico. Postavili smo šolor ■ klopi in pripeljali vse potrebno za izved-I piknika. Na programu smo imeli tudi
družabne igre, kot so: tekmovanje s čolni, vlečenje vrvi ... Ker pa je bii obisk na pikniku zelo skromen, dru-žabnih iger nismo izvedli. Obiskovalce smo postregli s pečenimi ribami na žaru, domaćim vinom in ostalo pijačo.

Namen ribjega piknika je bil združitev prebivalcev starega in novega delà Trzina, spoznavanje med seboj, saj je tempo sodobnega življenja pre-hiter in včasih prav prija malo zabave. Zelo smo bili razočarani nad prebivalci novega delà Trzina, saj je bil piknik prav v njiho-vem delu, nanj pa je prišla le peščica prebivalcev iz tistega delà našega kraja. Za piko na i so poskrbeii še okoliški prebivalci, ki so nas prijavili zaradi kaljenja miru.
Tanja Prelo všek Ma roll
OPRAVICILO!
OPRAVIČUJEMO SE VSEM PREBIVALCEM, Kl STANUJEJO V OKOLICI TRZINSKEGA BAJERJA, ZARADI KALJENJA NJIHOVEGA MIRU.
OBU UBIJAMO, DA V BODOČE NE BOMO VEČ PRIPRAVUALI KAKRŠNIH KOLI PRIREDITEV V TEM DELU TRZINA.
SAHOVSKI KOTICEK
VMESNA POTEZA
U rniesno potezo, ki se pojavlja kot element kombinacije oz. pro-iombinacije je značilno, da prekine logični potek igre oz. čvrstega za potez. Običajno je to poteza z visoko stopnjo prisile in je •ivezana z napadom na kralja (vmesni šah), z grožnjo z matom ali vJkeje tudi z napadom na damo.
."mesno potezo največkrat izvedemo s ligurami, redkeje tudi s metom.
ŠOLARJS POZOR!!! STARŠI POZOR!!!
sa osnovni šoli Trzin se je začel šahovski krožek pod vodstvom "entorja Vladimirja Nadja in asistenta Aleksandra Nadja - na-"»Ijšega šahista v Trzinu.
•rožek poteka vsak ponedeljek od 15.30 naprej v učilnici matem-I ali 2. Krožek je brezplačen.
Pionirski šah je mladika močnega stebla, ki se imenuje slovenski šah.
šah kot interesna dejavnost v osnovni šoli
-arjanje s šahom nikakor ni samo razvedrilo v prostem času, kot se ;3oslo misli. Šahovska igra in spoznavanje šaha veliko prispevata k Mnejšemu zorenju osebnosti. S šahom razvijamo vrsto duševnih , sov, čustveno stran člověkově osebnosti, oblikujemo moralna in ■'•"a stališča ter smisel za lepoto. S šahom razvijamo logično in intu-•so mišljenje, sposobnost zbranosti ob sočasni zmožnosti hitrega •nosa težišča koncentracije in krepimo operativni spomin (N.V. "Sfe, 0 psihologiji šahovske ustvarjalnosti, 1975).
Šah je borba s samim seboj (Gligorič). Igralec mora svoj igralni nacrt neprestano prilagajati razmcram na šahovnici, hkrati pa si mora oblikovati voljo in se čustveno obvladovati. Pri šahu je potrebna zvrhana mera kritičnega odnosa do samega sebe. Le s takim odnosom smemo priča-kovati uspehe. Veliko dobrih šahistov ni uspelo, ker jim je prav ta vrlina manjkala. Ni skrivnost, da še zlasti mlad člověk nerad, celo sam pri sebi priznava svoje napake in jih zato na vse mogoče načine opravičuje. Šah mu vedno in znova nazorno dokazuje jalovost in škodljivost tega nesamokritičnega početja (Krogijus)
Že zgodaj je treba mlade šahiste in šahistke navajati na analizo napak, ki jih delajo kot začetniki ali kot šahisti z določenim šahovskim znanjem. Le tako jih bodo sposobni odpraviti in šahovsko napredovati. Šahovska samokritičnost, sposobnost za trezno presojo lastnega delovanja je most, preko katerega vodi pot k trajnejšemu uspehu. Zanimiva je sovjetska ugotovitev, da mlade - po naravi introvertirane in plahe - šah marsikdaj postopoma spreminja v odločne in prekaljene borce. Po svoji naravi je šah spopad dveh umov, dveh značajev, dveh volj. Člověk more izbrusiti svoje šahovske veščine le tako, da v zapletenih in kritičnih pozicijah na šahovnici deluje odločno in pogumno. Dobro vodena partija je šahistu nagrada in mu da samozavest ter vero v svojo moč. Mladim, neizkušenim šahistom manjka prav vera v lastne sposobnosti.
Ker je v zadnjih letih opaziti rahel padec pri vključevanju učenk v šahovski krožek, v krožku na OŠ Trzin posebno pozornost in skrb posvečamo prav vključevanju učenk v šahovsko življenje.
Vladimir Nadj
Šahovska novica:
Kranj - V hotelu Creina sta se končali državna in 1. mladinska liga. Ekipa ŠD Napredek Domžale, za katero igra tudi Aleksander Nadj, je osvojila 2. meslo. Državni prvaki so postali mladinci ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote.
V.N.
(M*
ÉH
,NG «
PD TRZIN
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
KRATKE IZ PLANIN/KIH KROGOV
D
ruštveno glasilo Ongrčki bodo izšli sredi prihodnjega meseca. Do takrat pa lahko tišti, ki imate dostop do Interneta obiščete domačo stran Ongrčkov, ki jo najdete na naslovu:
http://sirena.dhs.org/hp/onger/Ongrcki.htm,
Kot smo izvedeli, je izlet v neznano lepo uspěl. V mladinskem odseku pa _so veseli, saj se jim je pridružilo lepo število mladih učencev OS Trzin.
Pa še obvestilo članom dijaške skupine. Sedaj se dobivamo se vsak drugi četrtek ob 20. uri v društveni hišici.
Vabljeni vsi dijaki in studenti, ki vas zanima gorništvo!
PLANINSKI KROŽEK
v Osnovni šoli Trzin je razdeljen v dve skupini:
1. - 4. razred: sreda od 15.00 do 15. 45
5. - 8. razred: sreda od 16.00 do 16.45
Še vedno lahko prijavite svoje otroke.
VABLJENI!
i J..8 ..............................
U
H
U -i
U □
u u u
i±
Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi na predavanje x diapozitivi!
LED IN OGENJ
je naslov predavanja, v katerem nam bo vrhunski slovenski alpinist
Davo Kar ni čar
pripovedoval o svojem letošnjem obisku daljne dežele
KAMČATKE
Vstopnice bodo na voljo pol ure pred pričetkom predavanja v avli OŠ Trzin.
Sreda, 17.11.1999 ob 19 v avli OŠ Trzin v$<op„i„«; 300 sit
1.11 I H 11 I It J H I Ht t	i1 11 . ♦ « >
Če pride dober člověk v gore, lahko postane še boljši, če pride slab, postane še slabši.
Guido Tonella
Opišite svoja gorniška doživetja in jih pošljite na naslov ONGRČKI, p.p. 12, 1236 Trzin. Sodelujte z Ongrčki!
Do prvih obronkov se zaganja morala doline ... Zakoni gora so drugačni -preprosti, a neizprosni in strogi. Viharji in mraz nam kujejo voljo, stene zahtevajo natančnost, odpoved in skromnost. Tega dolina očitno ne rabi več.
France Ciuha
RTV SERVIS
COREHCs.p. ljubljanska 44, Trzin
telefon: 06! 716-302 mobitel: 0609 644 -ffl

i ni
m
Popravila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
ROD SKALNIH TABOROV DOMZALE
PRUŽINA MRAVLJICE TRZIN_
TÂBORJENJE 99 - Gorenja Trebuša
Y a je minilo še eno poletje, še eno taljenje. Spomine na naša vsakoletna taljenja obujamo skoraj do naslednjega ■i ko gremo ponovno živet v naravo. Le-Vsmo že drugić tábořili v Gorenji Trebu-kjer nam je vedno bolj všeč. Zopet se je hara udeležilo kar lepo število trzinskih bornikov - skupaj 17. Porazdeljeni smo j v vseh treh izmenah, največ pa nas je tov prvi, o kateri bom povedal nekaj več. >fva naloga vodnikov je bila, da poskrbijo jnajmlajše, ki že po dveh dneh (nekateri) ,grešajo svojo mamico, pa še očka, tako : si čisto pozabijo preobuti nogavice. >:roci se vselijo v svoje 10-dnevne domo-in začne se taborniško življenje. Spoz-. jo, če tega še ne vedo, dele tabora in ne-jtera imena so za najmlajše dokaj nova, .tnpr,: stenčas, totem, tabu ... Najbližji jim jedilnica in kuhinja, ki vsaj malo spominjala na dom, kjer kuharica poskrbi, i niso lačni.
'. jša naloga je bila, da med taborjenjem • :redimo čim več stvari in to smo tudi sto-i, kajti na koncu smo opazili, da so bili toči kar dobro utrjeni, mi vodniki pa še •ilj. Program je bil res natrpan, izvedli to ne vem koliko aktivnosti, toda vseeno »stalo nekaj časa tudi za druge vragolije prosti čas. Z MČ-ji smo izvedli zanimiv ft. Na njem smo si poleg slapu ogledali »lo globok most, enega izmed dveh '■plenili izvirov v Sloveniji ter Medvedjo im, ki krasi tamkajšnje gozdove. GG-ji Mi tisti dan na bivakiranju, seveda brez
šotorov, kjer smo se učili veščin življenja v naravi ter na koncu preživeli tudi noč v gozdu. Na taboru smo imeli mnogo športnih dejavnosti, kot so: boj med dvema ognjema,_ nogomet, odbojka in druge športne igre. Se bolj pa so prišle do izraza taborniške dejavnosti, kjer se je za vsakogar nekaj našlo. Na-jstarejši smo se zabavali s skavtbolom - to je taborniška različica rugbyja, mlajši pa so kazali svoje znanje v taborniškem mnogoboju, orientacijskem tekmovanju, lovu na lisico, lokostrelstvu. Med taborjenjem je vsak izde-loval svoj totem. To je velika drevesna rogov-ila, na katero smo barvali, izrezovali razne motive (indijanske, domžalske, taborniške). Imeli pa smo tudi pravi rimski dan, kjer smo celo dopoldne delali obleke iz rjuh, papirja, blaga, popoldne pa smo uprizorili prave rimske igre.
Kot vedno so bili tudi tokrat najbolj zanimivi večeri. Imeli smo nekaj povsem novih in zan-imivih stvari. Klasični večeri so ostali kot so, krst, poroke in spoznavni večer pa so bili
speljani drugače kot prejšnja leta. Pred poroko sta imela ženin in nevesta nove, težje naloge, predno sta se lahko poročila. Lahko rečem le, da je bilo zraven dosti vode. Nasprotno je bilo pri krstu, ko smo novo taboreče krstili kar z veslom, potem pa so šli še na progo z nalogami. Najboljši večer pa so bile prav gotovo karaoke, ko smo morali ob spremljavi kitare pokazati svoje pevske sposobnosti. Ja, tudi zvečer smo morali napenjati možgane, saj smo se poměřili v kvizu.
Zopet je vse skupaj prehitro minilo, v spo-minu pa nam bodo zagotovo ostale veščine, ki smo se jih naučili, stvari, ki smo jih uš-pičili, kravžljanje živcev vodnikom, pa tudi prenekateri pogled iz sosednjega šotora. Lepo je bilo.
TABORNIKI ZOPET S POLNO PARO
Taborjenje je za nami, mi pa že začenjamo z novi m i dejavnostmi. V Trzinu smo uvedli manjše spremembe. Letos delujeta dve družini, in sicer družina Mravljice, v katero so vključeni medvedki in čebelice, ter družina Trzinske skerce, v kateri se zabavajo goz-dovniki in gozdovnice. Starejši taborniki se morda spomnite, da so se taborniki v Trzinu že včasih imenovali trzinske skerce.
Vesel sem, ker se je na uvodnem sestanku prikazalo kar nekaj novih nadebudnežev, tisli od prej pa si tudi želijo še obogatiti svoje taborniško znanje. Če koga še zanima, je do-brodošel na sestankih, ki so vsak petek ob 16. uri na OŠ Trzin. Spet pripravljamo nekaj novih izletov, zanimive sestanke, vedno več pa bo srečanj v naravi.
____
ZDRAVNIKSVETUJE (pogovor z doktorjem Popadičem)
Tokrat namenjamo nekaj več pozornosti vitaminom. Kljub temu da se v naši prehrani praviloma pojavljajo v zelo majhnih količinah, že dolgo vemo, kako pomembna je njihova prisotnost. Že Hipokrat, ki je trdil, da zdravje prihaja lako kot bolezen, preko ust, se je očitno zavedal pomembnosli uravnotežene prehrane. Le-ta pa mora nujno vsebovati tudi vitamine! To so neobhodno potrebne snovi v našem telesu, katerih pomanjkanje lahko privede do hudih okvar (hipovita-minoza). Telo lahko določene vrste proizvaja samo, večino pa vnašamo v organizem kontrolirano, s hrano. Seveda pa z uživanjem vitaminov (velja tudi za ostale snovi) ne smemo pretira-vati (hipervitaminoza). Danda-nes lahko večino vitaminov uživamo tudi v umetnih preparatih (vobliki napitkov, tablet ...). Problem većine takšnih sred-stev je (lahko) prehitro izločan-je iz telesa. Previdni pa moramo biti tudi pri uporabi sadja in zelenjave, ki sta glavna vira većine vitaminov. Izogibali naj bi se kuhanju, lupljenju, dolgotraj-nemu skladiščenju in podobno.
VITAMIN A
Je netopen v vodi. Izboljšuje vid, sodeluje pri tvorbi kožnih in jetrnih celic, z ostalimi vitamini pa omogoča tudi tvorbo kožnih celic in protiteles. Na-haja se v korenju, pomaranči, mandarini, kolerabi, meloni, jajcu (rumenjak), paradižniku ...
VITAMIN D
Je prav tako netopen v vodi, sodeluje pri razvoju kosti in zo-bovja. Nahaja se v mleku (od mlečnih izdelkov izstopata margarina in maslo), mesu, ribah, pašteti... Pomanjkanje tega vitamina vodi v deformacijo kosti, popolna odsotnost pa v rahitis. Če ga je v telesu preveč, lahko pride do kostoloma.
VITAMIN E
Nadzoruje oksidacijo (predvsem vitamina A in maščob). V celicah spreminja kisik v takšno obliko, ki je za celico najbolj uporabna (zato tudi blaži bole-čine v mišicah po hudih napo-rih). Ni topen v vodi. Pomemben je za preprečevanje krvnih strdkov, saj redči kri. Pomaga lahko pri težavah s slabim spo-minom. Najdemo ga predvsem v žitnih kalčkih in ribah.
VITAMIN K
Sodeluje pri strjevanju krvi (lahko je eden izmed vzrokov za hemofil-ijo). Je netopen v vodi. Posebnost je, da ga lahko izdelujejo bakterije v našem črevesju. V naravi ga najdemo v špinači, zelju, cvetači, ohrovtu ...
B KOMPLEKS (B,-B12)
Topni v vodi, najpomembnejši je B<, ki vpliva na delovanje živčevja ter pospešuje rast. Nahajo se v žitaricah, kvasu, mleku, ribah ...
VITAMIN C
Odkril ga je kemik Linus Pauling (dvakratni dobitnik Nobelove nagrade), ki se je zavzemal tudi za uvajanje vitamina C v vsakdanjo prehrano. Omenjeni vitamin je topen v vodi in ima največjo vlogo pri zaščiti organizma pred bolez-nimi. Zanimivo je, da je ta vitamin izredno občutljiv, v telesu pa se zadrži zelo kratek čas. Navadno zelo hitro po zaužitju poišče pot do ledvic in se izloči iz telesa. Telo mora zato zelo hitro zgrabiti možnost in ga absorbira-ti, sicer mora počakati na nasled-njo "pošiljko". Prisotnost tega vitamina je zelo ugodna predvsem zato, ker nadzoruje čelični metab-olizem. Pomaga pri zdravljenju
dlesni (krvavenje), sodeluje pr nastajanju kolagena (pomemben za lase, kožo pomag lahko tudi pri zdravljenju iz-puščajev, luskavice ... Nahaja se v kiviju, papriki, peteršilju, solati, limoni ... Nedavno so spremenila zdravstvena pripo-ročila za uživanje vitamina C. Po novih podatkih naj bi odrasla oseba zaužila 200 mg dnevno (prej je veljal předpis okr® 60 mg).
Vitamini bi morali biti sestavili del vsakodnevnih obrokov. Če je dostop do ustreznih živil, ki jih vsebujejo, kakorkoli omejen ali celo onemogočen, bi morali poskrbeti vsaj za ustrezno na-domestib v obliki raznih pre-paratov. Škodljivi vplivi iz oko!' ja, kot so onesnažen zrak in voda pa tudi hrup, stres in podobno, naj bi potrebe po vita-minih še povećali. Dnevno potrebo po vitaminih povečajo tudi telesna aktivnost, uživanje alkohola, nikotina, kofeina, nekate-rih konservansov ter kontracepcijske tablete (ena cigareta v našem telesu lahko uniči celo do 100 mg vitamina C).
Kalja Reh
I
A
N
s
M
S?
Odkar je Trzin postai občina, smo priče dokaj živahne-mu porajanju novih in novih društev in združenj. Društva v Trzin prinašajo novo kakovost življenja in občanom nudijo drugačno. kakovostnejše preživljanje prostega časa. lahko pa celo spremenijo njihov način življenja. Eno takšnih društev, pravzaprav klub, bo lahko precej vplivalo na kakovost življenja svojih članov in tudi drugih prebivalcev Trzina in okolice. Trzinski pediater - kardiolog dr. medicine Slavko Popa-dič je dal pobudo za ustanovitev KLUBA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE. K sodelovanju je povabil vrsto vidnejših Trzincev in kot zdaj kaže, ne bo ostalo le pri željah in načrtih. Na predlog iniciativnega odbora objavljamo krajše pojasnilo o namenu. cilju in načrtih za delovanje kluba:
Klub za zdravo življenje bo neslrankarska organizacija vseh, ki se zavzemajo za zdravo življenje in so za druženje ter skupno delo na tem področju. Program je
sprejemljiv za vse prebivalce planeta Zemlja, temelji pa na zdravi prehrani, rekreaciji, nuđenju človekoljub-ne pomoči in na druženju. Član lahko postane vsak pol-noleten člověk, starejši od 18 let, vse druge pripadnosti M pa niso pomembne. Klub bo prirejal kulturne in člove- 1 koljubne prireditve, predavanja, izlete in drugo. Člani naj bi se sestajali vsaj tri do štirikrat na leto. Članarine *3J ne bo, zaželjeni pa so prostovoljni prispevki za human- K itarne namene. Posebna dejavnost kluba bo pomoč mladím v stiskah, zdravstveno hendikepiranim 1er ob-čanom v tretjem obdobju življenja. Vsi, ki bi želeli narediti kaj zase in pomagati drugim, prijavite se na	g.
tel./fax: 061/713-478
E.pošta: slavko.popadi@sioI.net
Mengeška 48a, 1236 Trzin
anketa: ozimnica
t'eprav se je jesen sele začela, se nam tudi starka zima „jjjja z velikimi koraki. Živali se počasi odpravljajo na zimsko spanje, Ijudje pa za svoja telesa (želodčke, prebavo ...) Toskrbimo tako, da nakupimo zaloge za zimo (vlaganje, ,*kanje drv, nakup olja za kurjenje). In kdo med nami bo
Irena GRIZILO:
Nekaj stvari bom vložila, npr. paprike, kumare, vendar pa večino tamnice dobim od sestre, tako da posebej ne kupujem. Problem je lađi v tem, da nimam primerne slirambe in se mi hrana, kot je na primer krompir, hitro posuši. Tako ga raje kupim od kakšnega onela. Pozimi se bomo greli večinoma s plinsko kurjavo, imamo pa adi kamin, tako da lahko poskrbimo za romantično vzdušje in zaturimo drva v njem.
g. in ga. REMIC
(na obisku) Ozimnice ne dela-mo več, za zimo kupimo samo krompir ... Vse stvari se namreč lahko dobi v trgovini in tako je pravzaprav nesmi-selno zapravljati čas še za to. Pa veliko ... Grejemo se pa s centralno kurjavo.

Ana ROSIČ:
Kaj vse se spravi za ozimnico? Kumarice, jabolka, krompir, paprike, zelje ... Pri nas smo vložili kumare, zdaj vlagamo sadje, delamo kompote ... Mami ima veliko delà in ji prav rada pomagam. Dobro je, da narediš kake zaloge, zato ker pozimi sadja ni prav dosti, vitamine pa vseeno potrebujemo. Očetu pa pomagam spravljati drva ...
Dalila KESTIČ:
Seveda tudi mi vlagamo tako kot pri Ani. Tudi jaz mami pomagam, ona opere, jaz pa vložim, na koncu pa kis, ki ostane, spi-jem. Okus mi je zelo všeč. Ker smo se ravno preselili, vrta še nimamo, pa saj imamo preveč delà s samimi drvmi. Takoj po šoli jih pomagam zlagati v skadovnico, kar je naporno, ampak imaš pa vsaj pozimi mir.
tudi prostora nimamo
Irena HABAT:
Vložila sem že kar precej zelenjave, večinoma vso, ki jo imamo na vrtu (nimamo prav veliko vrtnih površin), od korenčka, peteršilja (za juhico) pa do gob. Naročili smo že kurilno olje, ki pa ga še čakamo ... Pravega občutka, da prihaja zima, pa letos še nisem dobila, ker niti ni tako zelo mrzlo ...
Jalijana NAROBE:
Qh. za ozimnico se pa ja še ne mudi! Poleg
sem pa tudi sama "svoj gospod" in er ne potrebujem veliko, kupim takrat, ko '3Í potrebujem. In čeprav sem stara že 87 =1. sem sama sesekala celo klaftro drv (mi I® sin pripeljal). A recept za ohranjenost ?ri teh letih bi radi vedeli. Delo in samo -*k>. Delam že od svojega 15 leta. Poma-jj™3 ^m tako doma kot pri sosedih ... Ja, ' P°maga. Danes mi večino stvari uredita ■-°ia sinova, ampak še vedno pa poprimem •^■«n in pomagam.
Sebastijan VERBIČ:
Se nič ne pripravljam na zimo (zvoni telefon, Sebastijan je očitno zelo zaposlen mlad fant), kupim sproti, kar hočem ... Ah, kumarice jem v sendviču, kaj bi jih v kozarce dajal. Sveže so najbolj dobre, a ne. Marmelado imam pa vseeno najrajši domačo. Mojca, pridem k vam na en kos kruha z domačo marmelado.
Marija VEHOVEC:
Vlagam skoraj vse od A do Z. Najraje pa vlagam sadje, naredim pa tudi kak kompot. Kuham marmelado (slivovo ter borov-ničevo, imam recept, ki gre iz roda v rod), ki jo ima moj vnuk zelo rad. Krompir -večje zaloge, moramo še kupiti, saj je na vrtu samo za sproti.
Na drva že kar nekaj časa ne kurimo več, imamo namreč centalno in čeprav je draž-je, je pa udobneje. Saj veš, vsaka ugodnost zahteva svoje.
ure
Pričakujemo vaš obisk - se priporočamol
Delovni Čas: delavnik od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 1 3
SALON KERAMIKE
Trgovina s tehničnim, lesním in gradbenim materialom Groblje 3a, Rodica, 1230 Domžale tel./faxî 061 71 1 655, 723 55a
VI0C Trzin vzamemo v dolgoročni najem poslovne prostore za storitveno in proizvodno dejavnost v velikosti 350 m2. Prostori so lahko v nadstropjih (pritličje in nadstropje). Informacije 061 - 130- 11 -50
TRGOVINA BURIMIK
Mengeš • Prešernova 3 telefon/fax: 061 737-785, mobitel: 0609 648-422
AKCIJA V OKTOBRU:
skuter Piaggio Liberty 50 cm3	359 990,00 SIT
skuter Piaggio Typhoon 50 cm3	299 880 00 SIT
skuter Piaggio Stalker 50 cm3	339.000.00 SIT
skuter Piaggio Vespa 50 ET2	399.990,00 SIT
-	cene veljajo do razprodaje zalog;
-	nakup možen na več obrokov -1+7 čekov ali kredit od T + 0% obresti brez pologa;
-	ob nakupu vam podarimo brezplačno obvezno zavaravanje.
VEDNO NA ZALOG I :
Avtodeli za osebna in tovorna vozila, pločevina, olja Castrol, Elf, Shell. Valvo-line. Mapetrol, Petrol. Lucas zavorne ploščice in obloge, tepihi. prtljažniki "Fapa", izpušni lonci in cevi, ročno elektro orodje. kompresorji. akumulator)! Fiam in Solite, filtri Donit in Fram. antifriz, avtoelektnka Helia in Saturnus.
VSE ZA VAŠ AVTO - OD STREHE 00IZPUŠNE CEVI !
Možnost nakupa na več čekov brez obresti na kredit od Tom + 0% obresti od I - 3 let ZA PLAČILO SPREJEMAMO TUDI BONE MERCATOR. Odprto vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8 do 12. ure.
Trgovina BURNIK
avtoprikolice Amigo
betonski mešalec Liv Postojna	42.500,00 SIT
samokolnica Liv Postojna	6 690,00 SIT
potopna črpalka	7.799.00 SIT
električna pretočna črpalka	10.990,00 SIT
motorna žaga - Tanaka	46.990.00 SIT avto plašči pneumant - zimski in letni profil - plaćaš 3 dobiš 4 in brezplačna montaža kolesa Rog 1 -12 čekov brez obresti sobna kolesa
Vam nudi:
-	ogrevalno tehniko
-	stavbno pohištvo
-	keramične ploščice in sanitarno keramiko Ugodnosti, ki vam jih nudimo:
-	5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SIT
-	prodaja na 3 čeke - brezobrestno
-	pri nakupu nad 30.000 SIT - brezplačen prevoz do 30 km.
BIOCENTER TRZIN
Imate:
• bolečine v vratu
•	pogoste glavobole
•	vrtoglavico
•	bolečine pri srcu, v želodcu ali pljučih
•	občutek mravljinčenja v rokah in nogah
•	bolečine v križu in nogah? Odpravljanje težav po kiropraktiki
Odgovor za hrbtenico: ~ Manualna medicina
Vladimir Borissov dr. med. jgSéfl^ spec, manualne medicine
i j m	Keros d.o.o,
medicinska rehabilitacija Hrastovec 10, IOC Trzin, 1236 Trzin, tel.: 061 162 18 37, faks: 061 1Ó2 10 97, http://www.si21.com/fct
v RA2MISLEK
Dva moža, oba resno bolna, sta skupaj ležala v bolnišnični sobi. Eden od njiju je lahko vsak dan eno uro sedel v svoji postelji, kar je pomagalo odvajanju vode iz njegovih pljuč. Njegova postelja je bila ob edinem oknu v sobi. Drugi mož je moral vse dneve preležati na hrbtu. {(malu sta moža vse ure dneva govorila drug z drugim. Pogovarjala sta se o svojih družinah, svojih domovih, službah, kje sta se vojskovala in kje vse sta bila na počitnicah. In vsak dan je mož, ki je eno uro sedel ob oknu, drugemu opisoval stvari, ki jih je lahko videl zunaj. Mož na drugi postelji je začel živeti za ta enourna obdobja dni, v katerih je njegov prijatelj razširil njegov svet z dogajanjem in barvitostjo zunanjega sveta. Okno je gledalo na park ob ljubkem jezeru. Race in labodi so se igrali na vodi, medtem ko so otroci po jezeru spuščali svoje male ćolnićke. Mladi ljubimci so se objeti sprehajali med cvetlicami in vsemi barvami mavrice. Velika, stara, mogočna drevesa so lepšala pokrajino, v daljavi pa je bilo videti obrise odaljenega mesta.
Ko je mož ob oknu opisoval vse to v dovršenih podrobnostih, je mož na drugi postelji priprl oči in si predstavljal slikovite prizore. Nekega toplega popoldneva mu je mož ob oknu opisoval parado, ki se je premikala ob jezeru. Čeprav drugi mož ni slišal godbe, jo je videl v svojem umu. Tako so minevali dnevi in tedni.
Nekega jutra je jutranja sestra v sobo přinesla vodo za umivanje in ob oknu našla telo moža, ki je mirno umri v svojem spanju. Razžalostila se je in poklicala bolnišnično osebje, ki je truplo odneslo ven. Takoj ko je bilo mogoče, je drugi mož zaprosil, naj ga premaknejo k oknu. Sestra mu je z veseljem ustregla in potem, ko je poskrbela, da se je udobno namestil, ga je pustila samega. Počasi, z veliko težav, se je mož dvignil na komolca, da bi prvič sam ugledal zunanji svet. Končno je imel možnost sam užiti lepoto zunanjega sveta. Napel je vse moči in pogledal skozi okno ob postelji. Gledalo je na prazen zid. Mož je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog, da je preminuli sosed tako čudovito opisoval stvari v zunanjem svetu. Sestra mu je povedala, da je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal pred oknom. Rekla mu je: "Morda je hotel le osrečiti vas."
Epilog:
Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na naše lastne razmere. Deljena bridkost se razpolovi, a kadar delimo srećo, se ta podvoji. Če bi se rad počutil bogatega, samo preštej stvari, ki ti jih denar ne more kupiti. "Danes je dar, zato se imenuje sedanjost".
TEMA NA STIRIPASOVNICI
BRALCI
eičajno se javno ne razburjam, vem tudi, 'je naša občina še mlada in da vsega ne jediti v enem letu, tokrat pa sem se ^•očil napisati tole pismo. •eier se velikokrat peijem iz Ljubljane. t$e| seml da je obvoznica končno nare-12 m da ni več tistih zastojev. Grozno pa * moti tema na štiripasovnici. Ko se pri-i;em iz Ljubljane, je novi del štiripasov-':e ^ošno osvetljen, na meji z našo
občino Trzin pa se vse neha. Zakaj tako, saj je bila vendar štiripasovniea preko naše občine zgrajena prej? Mislil sem, da luči ne svetijo, ker še ni tehničnega prevzema, zdaj pa se mi zdi, da enostavno ni tistih, ki bi znali udariti po mizí in reči, da je treba pos-krbeti tudi za vse druge stvari, ki sodijo k obnovljeni cesti. Zakaj pa so lam zdaj tisti kandelabri z lučmi, če ne svetijo? Moti me tudi, da še ni urejene kolesarske
i
£
ÛtpiW
steže. Zdaj je za kolesarje prav čudno poskrbljeno. Tudi skozi industrijsko
cono se lahko voziš le po cestišču ceste, ne pa po pločniku, kaj šele po kolesarski stezi. Zanima me, ali si je kdo od občinskih funkcionarjev ogledal tamkajšnje kolesarske steže?
Ogorčeni voznik (naslov v uredništvu)
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE
04.09.1999
Ob 03.15 uri je bil prijavljen vlom v avto. Policisti so ugotovili da je neznani storilec na Reboljevi ulici v Trzinu razbil steklo na art u znamke Renault Megane in iz njega odnesel avtoradio znamke tilaupunkt.
05.09.1999
Ob 04.10 uri so zaprosili za posredovanje na Ljubljanski cesti kjer je P'jani moz doma pretepal ženo. Kljub opozorilom policislov se ni pom.nl, zato mu je bila odvzeta prostost; zadržali so ga do iztrezmtve. Zoper njega je podana tudi ustrezna prijava sodniku za prekrške.
10.09.1999
Ob 15.30 uri se je na glavni cesti v Trzinu, pri odcepu za industrijsko cono, pripetila prometna nezgoda, katero je zaradi neprilago-jene hitrosti vožnje povzročil voznik osebnega avta M.j. iz Kamnika ter trčil v semafor in dva pupinova stožca ter še v osebni avto O P iz Sentvida pri Stični. Voznik je dobil lalike telesne poškodbe nastala pa je materialna škoda za okoli 1.000.000 SIT. 13.09.1999
Od 10.00 uri je D G. iz Ljubljane prijavil, da je imel preko noči parkiran tovorni avto v ind. coni v Trzinu ter da mu je NN storilec iz rezervoarja na tla iztočil cca. 100 litrov dizel goriva, prereza! jek-leno vrv okoli cerade ter poskušal prebosti še gume. Policisti so priceli z zbiranjem obvestil.
Ob 13.00 uri je bila prijavljena tatvina iz novogradnje na ulici
M0nnC,(nVJr?nU' P°IÍCÍS,Í Ug0,0VÍIi' da 'e NN sl°"lec V času od 11 09.1 999 do casa prijave vstopil v pritličje novogradnje ter s silo odprl zaboj z orodjem. Iz njega je vzel vbodno žago znamke De-wall, vrtal,,i stroj Black & Decker ter raztegljiv zaboj z drobni,,, orodjem. S tem je oškodoval lastnika za okoli 60.000 SIT. 14.09.1999
Ob 12.20 uri je oškodovanec prijavil vlom v stanovanjsko hišo na Presernovi ulici v Trzinu. Ugotovljeno je bilo, da je NN storilec tega dne med 1 1.20 in 12.00 uro skozi priprto okno stranišča přišel v noíranjost in pregledal prostore ter odnesel za okoli 250 000 SIT denarja, večinoma v tuji valuti.
PRIDRUŽITE SE NAM!
Uredništvo Odseva vabi vse pišoče, ki jim naš kraj nekaj pomeni, da se nam pridružijo! Trzin je neizmerna zakladnica najrazličnejših tem za pisanje. 9mo v prelomnem obdobju za naš kraj, zato prispevajte kaj v njegovo zgodovino! Qe zlasti vabimo mlade, dinamične fante in dekleta, ki obvladajo pisanje na računalniku. Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti kak tolar s trženjem oglasov za naš časopis. Obrnite se na koga od članov uredništva ali neposredno na sedež Občine Trzin. V naših vrstah boste dobrodošli! Poskusite in viděli boste, da ste lahko tudi novinarji ali pa komercialistil
i i i
15.09.1999
Ob 07 47 uri je oškodovanec prijavil vlom v avto na Preše™«, ■ uto v Trzinu. Policisti so ugotovili, da je NN storilec pre W vlom,I v osebni avto Renault 5 in iz njega vzel avtoradio znLu t oneer ter potni list na ime oškodovanca.	mke P'
Ob 12.30 je oškodovanka prijavila, da ji je bilo preko noči vlomi jeno v osebni avto na Mlakarjevi ulici v Trzinu. Policisti so u3 da je NN storilec poškodoval ključavnico na osebnem 2 S ^ Pumo in iz njega vzel avtoradio znamke Kenwood ter potni na
16.09.1999
Ob 09.20 uri je oškodovanec prijavil tatvino 200 litrskega smetn
otliT0.000S|kT.Íe bÍI VZel M JemČ6Vi UlÍd V h ,
Ob 22.00 uri je bilo iz lokala Baron bar prijavljeno, da sta neznan moski ,n ženska storila goljufijo tako, da sta založila ćekovno kar tico z Obljubo da se kasneje vrneta in račun poravnata, vendar ter !" f 0r',a Policisti "gotovih, da je bila čekovna kartica p ed tem ukradena na območju Ljubljane. Opis neznanega para pa je naslednj, moški je star okoli 35 let, visok cca 185 cm kratkih rjavih las, ozkega koščenega obraza; ženska je stara okoli 35 |el v,soka okoli 1 75 cm, vitke postave, kratkih, svetlih las. 22.09.1999
Ob 10.10 uri je bila dana prijava, da je NN storilec tega dne okoi, 09.00 ure poskusal vlomiti v stanovanjsko hišo na ulici Ploščad dr Tinela Zajca v Trzinu. Razbil je steklo pisarne v pritličju in poskusal s silo odpreti priprto okno. vendar mu to ni uspelo nato pa je od dejanja odstopil in odšel neznano kam. 01.10.1999
Od 16 15 uri se je na glavni cesti v Trzinu pri ind. coni pripetila prometna nesreća z materialno škodo. Nezgodo je povzročila voznica vozila tuje registracije, ki je zaradi prekratke varnostne raz-dalje trčila v pred seboj vozeča vozila tako, da so nastale pošteđena stirih vozilih. Na kraju ji je bila izrečena rnandatna kazen. 03.10.1999
Ob I 1.30 uri je bilo prijavljeno poškodovanje osebnega avtomobilj pri lokalu Overdose pub v Trzinu. Policisti so pri ogledu ugotovili, da je bila poškodovana celotna karoserija avta in je nastala materialna škoda za okoli 300.000 SIT.
08.10.1999
Na PP se je zglasila oškodovanka in prijavila tatvino vseh štirih okrasnih pokrovov z osebnega avta znamke Renault Megane. De-janje je bilo storjeno na parkirišču pred lokalom Old London pub* I rzinu v noči iz 30.9.1999 na 01.10.1999.
Vabljeni!
Naslednja (izredna) številka Odseva izzide 29. oktobra, redna številka pa
20. novembra.
Vaše prispevke za redno številko Odseva pričakujemo v uredništvu najkasneje do
8. novembra.
Pošljete jih lahko na naslov Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali z elektronsko pošto na naslov: casopis_odsev@hotmail.com

Li/1
UNIČHVALN1KJ DOKUMENTACIJE ŽE 013 14.700,00 SIT DALJE
(DDV ni vključen v ceno)
S4M
d.o.o.
Trgovina z gradbenim malerialom Trgovina z gradbenim malerialom
Krakovsko 4b. DOMŽALE	Zg. Stranje I A. Siahovica
TEL u.c. 0611720-020	TEL : 0611827-030. 827-035
TRGOVINA 061/720-560	LAX 061/S27-015
1AX 0611713-288	e-mail: st@sam.st
e-mail, dom@sam.si http:llwvvvv.sam.si
VSE 7.A GRAD.XJO lt\ OBNOVO
V MESEC V OKTOBRU VA.VI PO AKCIJSKIH CES AH NUDIMO
sirešnike Urumac
ladro in termo izolacije TIM-a. Izolitke m Fragmata
-	opno. temeni
-	proizvode llaumito
opeko Wienerbcrger opékáme Ormo:
-	ter ostale artikle iz prodajnega asortimana
1ZK0RIST1TE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE
VSAK TOREK 01) 171)0 II URE IIRE7.1'IAČN0 SVF.TOVANJE
■Ví DIMO 1 AM MOŽNOST BRE/.P1AĆNE DOSTA 111AVTODVIGALOM
V trgovinah vas priiakujemo vsuk thtnud 7.-19. ure. ob sobotah pa ud7 do 13 ure.
1 SAMI NISI NIKOLI SAM Interni »HH SAM SI
OPTIKA
V
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006
_
Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00-18.00 sobota zaprto
Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 738-980
Trxla, L]ub!|anftk« 34, tot.l 041/731 730, lui 041/713 033 Trgovina! 041/733 777, proda|a vaslli 041/713 334
PRICAKUJTE VEČ!