Domača zemlja naj zagotovi naše skupno življenje
Drugačna kmetijska politika z družinskimi kmetijami, intenzivnim in ekološko sprejemljivim obdelovanjem ter z novo pospeševalno službo
»Osnovni cilj kmetovanja v naši deželi mora biti ta, da bomo z zemljo prav ravnali ter ohranjali njen obseg in rodovitnost,« je v uvodu po-govora o kmetijstvu v Stični, ki so ga pripravili ob občin-skem prazniku, povedal slo-venski minister za kmetij-stvo Jože Osterc. Na okrogli mizi, ki je v soboto, 27. okto-
bra dodobra napolnila stiški gasilski dom, so sodelovali tudi drugi gostje s članom predsedstva Republike Slo-venije in predsednikom Slo-venske kmečke zveze Iva-nom Omanom na čelu.
Kmetje so lahko slišali, da si bomo Slovenci le s kmetij-sko zemljo zagotovili življe-nje, drugače si bomo podpi-sali obsodbo, je dejal Jože Osterc. »Kmetovati moramo tako, da z zemlje ne odnaša-mo pretirano in da vanjo ni treba preveč vnašati, hkrati pa je ne smemo zastrupljati s škropivi in podobnim. To
pa bomo dosegli z drugačno kmetijsko politiko - z dru-žinskimi kmetijami kot os-novnim nosilcem.« Kmetij-ski minister je še povedal, da sta dve tretjini zemlje v tuji-ni v rokah čistih kmetov, pri nas pa samo ena tretjina. V občini Grospulje pa je še več zemlje v okviru mešanih kmetij ali pa jo občani obde-
lujejo samo kot dopolnilno dejavnost. Jože Osterc je opozoril, da je treba vso zem-ljo intenzivno obdelovati, ker si drugačnega obdelova-nja ob tako majhnem obseu obdelovalnih površin - le 13 arov na prebivalca Slovenije - ne moremo privoščiti. Ven-dar to še ne pomeni ekolo-ško nesprejemljivega obde-lovanja. Vsakdo, ki prideluje hrano, naj bi dobil strokovne nasvete in bi se moral po njih ravnati. Seveda pa zato potrebujemo primerno sve-tovalno službo.
Prav o kmetijski pospeše-valni službi je govoril Ervin
Kuhar, predsednik Republi-škega centra za pospeševa-nje kmetijstva in predstav-nik Zadružne zveze Sloveni-je. Poudaril je, da je bila služ-ba doslej obremenjena s šte-vilnimi nalogami, ki niso bi-le strokovnega značaja. »V sodelovanju s tujimi stro-kovnjaki smo pripravili no-vo zasnovo dela. Nova javna pospeševalna služba bo usposabljala kmete, jim sve-tovala, pomagala povečati dohodek na kmetijah ter pri-dobivala investicijske pro-grame.« Ko je dobil besedo Ivan Oman, je najprej pod-vomil v podatke o grosupelj-skem kmetijstvu. Menil je, da so pobarvani s težnjo, da se prikaže večja učinkovitost družbenega kmetijstva. »Tu-di kmetije znajo marsikaj pridelati,« je dejal. »Ne sme-mo se zanašati samo na obči-no in državo. Ta lahko le ustvari razmere za delo, v njih pa se mora vsakdo znajti sam. Če ne bomo prev-zeli oblast v zadrugah, bo ostalo po starem. Če bomo samo čakali, da bodo drugi reagirali, bomo še dolgo ča-kali. Kmetje moramo dobiti tisto samozavest, ki smo jo izgubili po dolgem obdobju diskriminacije.«
Čedalje tesnejše so pove-zave med kmetijstvom in ekologijo. Kot je poudaril Mitja Bricelj, podpredsed-nik Zelenih Slovenije, je kar petina poginov rib posledica nemarnega ravnanja s pesti-cidi. Zanje tudi ni primernih mest za odlaganje, poleg te-ga pa kmetje včasih premalo pazijo na navodila. »Zadnje čase se v vodi pojavlja veliko nitratov. Kmetijstvo, ki ni umno, lahko po onesnaževa-nju kar postavimo ob bok in-dustriji. Seveda pa so naj-večji problem velike živino-rejske farme. V pripravi je coniranje območja Slovenije glede na zmogljivost okolja. Tukaj, na kraškem območju, ne more biti dejavnosti, ki okolju škodujejo, torej mora biti kmetovanje prilagoje-no.« Na okrogli mizi v Stični so govorili tudi o krompiiju, katerega pridelava se je zmanjšala in je daleč pod evropskimi dosežki. Zaradi dolgoletnega zanemarjanja je čedalje manj semenskega krompirja, tudi v grosupelj-ski občini. Zanimiva je bila pobuda, da bi se v tovrstno pridelavo usmerili v dobre-poljski dolini, ki je za to pri-memo - zaprto območje.
Za mnoge kmete je najpo-membnejše vprašanje preži-vetje. Zato morajo biti čiste kmetije dovolj velike, da lah-ko ustvarijo primeren doho-dek za življenje, manjše pa je treba usmeriti v intenzivne dejavnosti, je dejal Jože Osterc, kmetijski minister. Do družinskih kmetij, ki bo-do postale osnova kmetij-skega razvoja, naj bi prišli z vračanjem zemlje. Predpisi pa naj bi izenačili pogoje za kmetovanje ne glede na last-ništvo. Zelo je pomembno, da bodo kmetje dobili pravo mesto v novih zadrugah, saj so bili do sedaj velikokrat opeharjeni.
ROMANA ŠPENDE