:ENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 4 5SEGLAS muiiiu) —»--- GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA - GORENJSKO Danes v Gorenjskem glasu stran 3: V Kranjsko goro — kdor zmore Istrani 8 I in 9: stran 4-. Sreča je bila za Gorenjce tokrat radodarna stran 5*. Čar odrskih desk Prizadet otrok mora ostati srečen otrok Ne morejo me tako malo plačati kot malo delam Drsanje, kino, ples, računalniki, pravljice . . . ttO stran t 16: ******* Gorenj je bon**? « Jugoslaviji sta bili v Bohinju v ^o m včeraj teK Bohinjci, ki so v smučarskih tekih. Izkazali so se tete*SemSS^M^in izDe1^ dneve in noči garali, nosih - Foto: F. Perdan H eno najboljših tekem te vrste. Vec na 1U. stram Stran 8 Volitve s posebnimi odpadki na Gorenjskem tVd 11U1U cl\ \3 V a predsednika {j^g^uPm seji občinske konference Socialistične zveze in občin -tandirfVe-t-a ^veze sindikatov Kranj so sklenili, naj na temeljnih •ne k a?Ms^m konferencah obravnavajo vse evidentirane mo-[ kandid*^Hte Za Pre<*sednika občinske skupščine, ki se strinjajo Kra ta^vS*l5' iftnuana - V pripravah volitve je bila v sredo skupna seja nunske konference Socialistične ?eze m občinskeL ^ndidatekjer 50 Pred-lag.ali. r , Konterence socialistične lil* ~-------- ie 4**v sestavu naše prodaje je okrog i RA °?stotkov individualnih kupcev, Podvojili izvoz Tržič — Tržiški delavci so tudi lani usmerili največ sil v zagotovitev pogojev za čim večjo proizvodnjo. Trud se jim je obrestoval, saj so naredili za približno devet odstotkov več kot v letu prej. V enajstih mesecih, na primer, je Proizvodnja v tržiški občini pora-sl.a za 9,5 odstotka, na Gorenjski niti za odstotek in v Sloveniji za dober odstotek. Med prodajnimi potmi so Trži-cani še bolj zavzeto iskali izvorne. V lanski resoluciji so zapisa-ll> da bodo skupni izvoz vrednostno povečali za 63 odstotkov, konvertibilnega pa za 13. Cilje so krepk0 presegli, saj se je v enajstih mesecih skupni izvoz v pri- merjavi z enakim obdobjem 1984. leta več kot podvojil. Na tako visoko rast je vplival izvoz na vzhodni trg, ne gre pa zanemariti tudi rasti izvoza na zahod. Zahodni izvoz se je povečal za 24 odstotkov. Čeprav rezultati za celo minulo leto še niso znani, več kot drži, da bodo napovedi na področju celotnega in konvertibilnega izvoza v tržiškem gospodarstvu presežene. Osnutek letošnje občinske razvojne resolucije pravi, da bo letos družbeni proizvod realno večji za štiri odstotke, medtem ko se bo skupni izvoz povečal za tri odstotke. H. J. Naredili so za tri odstotke več izdelkov kot leta 1984 in za približno odstotek več kot so načrtovali. Celotnega prihodka so ustvarili za približno 1,5 milijarde dinarjev, izvoznega je bilo v tej vsoti za dobra 2,6 milijona zahodnonemških mark. Poprečni mesečni osebni dohodek na delavca je dosegel nekaj več kot 50.000 dinarjev. V Kroju pošiljajo na zahodnonem-ški trg približno sedemdeset odstotkov proizvodnje, ženskih plaščev in kostimov. Zaslužijo pa neprimerno manj kot doma, le dvajset odstotkov vsega denarja. »Le« ima razlago: Lo-čani poslovno-tehnično sodelujejo z zahodnonemškimi partnerji. Ti dajo blago, ki je pri nas predrago; celo do sto odstotkov je dražje kot zunaj. S tako ceno domače tkanine, če bi tudi izvzeli kakovost, modnost, aktualne barve, roke dobave, Krojevi delavci ne bi mogli konkurirati na zunanjem trgu. Pred leti so, ko so izvažali v Francijo in Švico, zadnja tri, štiri leta pa so cene vhodnih surovin pretirano napihnjene. Zato so klasični izvoz v Kroju zamenjali s poslovno-tehničnim sodelovanjem na osnovi dolgoročnih pogodb z uglednimi nemškimi partnerji. Ne gre za preprosto dodelavo, saj v Kroju strokovno usposobljeni delavci s tehnologijo znajo slediti svetovnim gibanjem, imajo svoj razvoj, svoje oblikovalce, tako da tujci pogosto kupijo tudi njihove modele, torej pamet, ne samo dela. Pri izvozu nimajo izgube, res pa tudi ne posebnega dohodka. V eni uri zasluži delavec dvanajst do trinajst zahodnonemških mark, odvisno od serije, z delom za domači trg je decembra zaslužil 1420 dinarjev. To je dokaz, da v Kroju nikoli niso pristajali na izvoz za vsako ceno. Znali so dobiti zanesljivega, solidnega partnerja in se dokazati s kvaliteto. V štirinajstih letih izvoza še niso imeli niti ene reklamacije. Bistveno niso zamudili roka dobave. Če je bilo treba, so delali tudi ponoči, dve izmeni, ob nedeljah. Enako korekten odnos imajo v Kroju tudi do domačih kupcev. Zato njih kriza povpraševanja, ko imajo v nekaterih tovarnah tudi do trideset odstotkov manjša naročila, ne prizadene. Za letos so zbrali za četrtino več naročil. Za izvoz pa bi lahko delale tri tovarne namesto ene. Vsem seveda ne bodo mogli ugoditi, dogovorili pa so se že, da bodo v prvih treh mesecih za izvoz delali pet dodatnih sobot. Proste zmogljivosti iščejo še v nekaterih hrvaških podjetjih. Njihova želja ni širitev proizvodnje, saj imajo prednost prav zato, ker so majhni, fleksibilni, ker v tednu dni lahko popolnoma spremenijo proizvodni program. Želijo pa se čim bolj tehnično posodobiti. Lani so kupili štirideset broder strojev, letos jih nameravajo še dvajset. Posebno skrb posvečajo tudi usposabljanju delavcev; trenutno imajo v šolah 69 štipendistov. Vedo namreč, da je danes na trgu, tako tujem kot tudi že domačem, dobro prodajana ali visoka kakovost v majhnih količinah ali pa masovna, poceni proizvodnja. Najslabše se prodaja srednja kakovost. H. Jelovčan GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 17. JANUARJA 1^ Živila zaprla trgovino na Jezerskem So tokrat zamižali na turistično oko? Krajani in vse organizacije na Jezerskem so bili na decembrskem zboru proti, da Živila zaprejo klasično prodajalno z živili. Po novem letu pa so prodajalno vseeno zaprli, tako da je ostala odprta le samopostrežna prodajalna Kotna nasproti hotela Kazina. To je povzročilo veliko nezadovoljstvo in ogorčenje. V ponedeljek je delegacija krajevne skupnosti obiskala predsednika občinske skupščine Ivana Cvara. Kranj, Jezersko, 14. januarja — Ne verjamemo —- čeprav ne moremo dokazati — da so imela Živila v trgovinah na Jezerskem izgubo,« sta v ponedeljek, ko je delegacija krajevne skupnosti obiskala predsednika občinske skupščine, povedala predsednik sveta Ivan Kone- Ko smo v torek obiskali Jezersko, smo ugotovili, da se krajani z ukrepom še niso sprijaznili, predvsem pa, da so razočarani, ker to ni v prid oživljanju in razvijanju turizma. • Igor Muri: »Na Jezerskem bi res zadostovala ena sama dovolj velika trgovina, ki bi imela še mesnico. Dokler pa to ni mogoče, je bolje, da jih je več, kot da majhne zapiramo. V Špeceriji, ki so jo zaprli, so prav zaradi velikega parkirnega prostora domačini, turisti, planinci in drugi veliko kupovali; posebno v sezoni. Kočna pa je majhna trgovina in vse skupaj je na cesti. Menim, da se na Jezerskem ne bi smeli sprijazniti le z založenostjo blaga, ki ga je bilo zdaj možno dobiti. Če se že ,gremo' turizem, zakaj ne bi ponudbe še bolj popestrili in obogatili?« • Vence-slav Krč: »V zadnjih desetletjih je bilo na Jezerskem narejenih že veliko napak. Bojimo se, da bo tudi to napaka. Kočna je premajhna. Gospodinje z mesečnimi nakupi, otroci, planinci, vojaki, turisti, tujci... vse to naj bi se poslej drenjalo dobesedno na cesti, ki je že tako ali tako zelo nevarna. Mislim, da bo to v škodo turizmu. Ne bi pa smeli pozabiti, da smo Jezer-jani včasih morda zaverovani sami vase, vendar pa zelo občutljivi; še posebno pa ne pozabljivi...« • Alojz Štular: »Ko so svoje čase nekateri razmišljali, da bi zaprli bencinsko Črpalko, je prevladala zdrava pamet, da tako ne gre. Ne vem, zakaj v tem primeru niso najprej naredili vsega za dobro preskrbo, in šele potem ukrepali, če je treba. V sezoni bodo razmere nemogoče. Upravičeno smo ogorčeni in sprašujem se, kako je to v prid dogodkom in nalogam, ki so pred nami.« čnik in predstavnik inž. Marko Senk. »Vsi smo bili proti takšnemu ukrepu. Če bi bila, recimo, za preskrbo krajanov ena samopostrežna trgovina dovolj, vsekakor ni za potrebe turizma. Predvsem v glavni sezoni se promet podvoji. V trgovini, ki so jo zaprli, so se oskrbovali razen turistov tudi planinci, prehodni gostje in nekateri tudi z onkraj meje, vojaki... Samopostrežna trgovina nasproti hotela Kazi- # Jože Pi-skernik: Vsi na Jezerskem so bili proti takšnemu ukrepu. Obljube direktorja Urbanca, da bodo najprej usposobili prostore, so se izkazale za pesek v oči. Ali so se sploh vprašali, če je čas za to primeren ... »Kočna je premajhna, nima parkirišča, cesta pa najbolj nevarna prav tu. Do trgovine, ki so jo zaprli, so kmetje lahko prišli tudi s traktorji. Ne morem razumeti? kako se lahko obide vse sklepe krajevnih organizacij, organov in krajanov. Mislim, da bomo morali zdaj poiskati drugo trgovsko organizacijo, če bo ostalo pri tem; ali pa prostor ponuditi zasebniku.« • Irma Šenk: »Bojim se, da je to za kraj, za turizem, velika izguba, čeprav je bila Špecerija majhna trgovina z velikim parkirnim prostorom. Ali jo je bilo res treba zapreti in raz-dražiti ljudi, da je zdaj takšno nezadovoljstvo? Kar prodajalke v Kočni naj povedo, kakšne pripombe slišijo, čeprav niso nič krive. Ne znam pa si predstavljati, kako bo v sezoni.« • Janez Košir: »Čeprav nisem domačin, že toliko časa delam v kraju, da poznam življenje in dogajanje. Poleti in pozimi je obisk na Jezerskem velik in sta dve trgovini premalo. V mrtvih obdobjih pa bi bila ena res dovolj, vendar dovolj velika in primerno založena. Za turizem v kraju nasploh pa ta ukrep ni dober.« na je majhna, predvsem pa zaradi lokacije neprimerna za takšno oskrbo. Tu ni prostora za parkiranje, v majhni trgovini, ki ima, mimogrede, sicer precej veliko skladišče, pa je takoj gneča ... Ne moremo razumeti, da so se v Živilih tako lahko odločili za ta ukrep, če so po drugi strani hkrati tudi nosilci razvoja turizma na Jezerskem. Sprašujemo se, ali takšne ukrepe podpirajo tudi samoupravni organi v Živilih.« Predsednik občinske skupščine, ki je bil lani obveščen o nameri Živil, da eno trgovino zaprejo, je bil neprijetno presenečen in prav tako nezadovoljen. Prepričan je bil namreč, da so Živila naredila ta korak sporazumno s krajem in tudi ukrepala, da preskrba ne bo motena. »Dva dni je bilo res precej hudo. Trdim pa, da bo preskrba na Jezerskem zdaj boljša kot je bila doslej,« je v razgovoru, ki sta se ga udeležila tudi član izvršnega sveta in komiteja za gospodarstvo,, dejal direktor Živil Lojze Urbane. »Težak položaj, v katerem se je nasploh znašla trgovina, je že leto prej narekoval tovrstna razmišljanja. Vedeti moramo, da zaostrene razmere terjajo od delovnih organizacij dobro gospodarjenje. V vseh treh trgovinah na Jezerskem smo imeli leta 1984 izgubo (podatkov za leto 85 še ni). Glede na način nagrajevanja so bili zato tudi osebni dohodki zaposlenih nizki. Podatki pa po drugi strani kažejo, da zdaj samo v Kočni pride na prebivalca 0,35 kvadratnega metra prodajnega prostora, povprečje za naše prodajalne z živili v 51 krajevnih skupnostih na Gorenjskem pa je 0,19 kvadratnega metra. Konec tedna bomo trgovino Ko-čno preuredili in na novo opremili, da bo bolj funkcionalna. Strinjam se, da bi bila za Jezersko edina prava ekonomska rešitev ena nova trgovina s 300 kvadratnimi metri. Žal pa to ni izvedljivo do leta 1990. Potrebe so velike, možnosti (denarja) pa malo in že nekatere opredeljene prioritete bo težko uresničiti. Do konca leta bomo preučili možnosti za razširitev trgovine Kočna. V sezoni pa bomo poskrbeli za nemoteno preskrbo.« *Na takšno pomirjevalno obljubo je bilo precej pomislekov. Nekaj podobnega je bilo pred letom dni v Dupljah; a morajo zdaj kupovati drugje, nad založenostjo edine trgovine pa so razočarani. Lokacija Kočne in izredno nevarna prometna točka bosta v sezoni povzročali težave in vse prej kot reklamo za turizem na Jezerskem. Zato Jezer-jani že razmišljajo, da bi prostor, kjer so trgovino zaprli, ponudili komu drugemu. • Predvsem pa je sedanji ukrep o zapori trgovine vprašljiv z dolgoročnega stališča in prizadevanj o razvoju in oživljanju turizma na Jezerskem. Živila, ki ni le trgovska marveč tudi gostinska delovna organizacija in ob tem še edini dogovorjeni nosilec razvoja turizma na Jezerskem, bi se najbrž morala celoviteje opredeljevati in skrbno pretehtati posledice takšnih ukrepov. Tako je bilo v razgovoru slišati celo oceno, da so glede na kraj in na njegovo razvojno opredelitev tokrat najbrž zamižali na turistično oko. >, A. Zalar Ansambel RŽ Kranjski ansambel RŽ je nastal pred tremi leti. Strokovnjaki ga že uvrščajo med najboljše ansamble domače zabavne glasbe, pa tudi poslušalci so ga že sprejeli za svojega. Njegovi vidnejši uspehi so: zmagi v Ptuju in Števerjanu, sodelovanje v avstrijski TV oddaji Skedenj muzi-kantov, v več radijskih oddajah in na popularni Loj trci domačih v Mariboru. Ansambel je že izdal veliko ploščo in kaseto, spomladi pa bo izšla nova, na kateri bo poleg popular- ne Jaka, lojtro, brž, še enajsti: nic. H kvaliteti nove plošče W vomno prispevala tudi pevka;: Prodnik, ki zdaj nastopa v tetf Romano Ogrin-Krajnčan infj tom Ogrinom. Zdaj pa smo n Glasovci odločili, da nas bod"«d v,<-'i? '■' SfcftP *' kija pri Škofji Loki je iztržil največ: dobil je Cimosovo viso 11 RE. Melita Mrak iz Rateč je dobila enovrstni kombajn za siliranje koruze SK 80 SIP Agros. Milan Prezelj s Kresa v Železnikih pa se je razveselil Slove-nijalesove dnevne sobe helena, darila, ki bi ga bil vesel vsakdo. Razen teh glavnih nagrad je sreča namenila Gorenjcem še mnoge druge nagrade. • Melita Mrak iz Rateč je dobitnica kombajna za siliranje koruze. Triletno dekletce se sicer ne zaveda, vako vredno jiarilo je dobila, zato pa so veliko bolj veseli domači: dedek in babica pa očka Tine, ki je zaposlen v sosednji Italiji, in mamica Vida, zaposlena v Lipu v Mojstrani. Ko smo Mrakove v torek iskali doma (po domače se hiši pravi pri Ajs-nerju), smo našli samo Melitino staro mamo Angelco Kerštajn, Melita in dedek pa sta šla v trgovino. Kako da ne bi bili veseli nagrade, so pripovedovali Ajsnerjevi. Doslej namreč pri takšnih igrah nismo imeli sreče, tokrat pa nam igra ni obrnila hrbta. Kupili smo šest razglednic, kar se za Gorenjca spodobi, saj je smučarija tod doma. Lani smo jih kupili več, pa nismo nič zadeli. Kombajna Mrakovi nimajo za kaj rabiti, zato ga bodo verjetno prodali. • Tone Hafner iz Binklja še vedno žari od sreče. Dobil je Cimosovo Viso 11 RE. »Osem nagradnih razglednic sem kupil. Za smučarijo moram nekaj prispevati, sem si dejal, ne glede, ali bom kaj dobil ali nič. Potihem sem seveda tako kot vsak drug računal na nagrado, še zdaleč pa ne na tako vredno. Sreča zadnje čase drži z menoj, saj sem na srečolovu škof jelo da sem bil izžreban in da sem dobil avtomobil, mu nisem verjel. Ko pa so mi še drugi pripovedovali, sem si rekel, da pa mora sedaj že biti res. Kaj bom naredil z viso? Obdržal jo bom, sedanjo stoenko, ki je stara že sedem let, pa bom prodal.« • Tretjega gorenjskega srečneža Milana Prezlja s Kresa v Železnikih v torek, ko smo ga iskali, ni bilo doma. Milan je navdušen športnik, predvsem smučar, in je bil na škofjeloškem kegljišču. VAlplesu smo zato poiskali njegovo ženo Milico. Tudi Milan je delavec Alplesa, z ženo pa imata dva otroka, pet in sedem let stara fanta. »Mož stalno pravi, da je treba pomagati športu in smo zato kupili šest darilnih razglednic. Ko smo gl« žrebanje, smo bili presrečni in zt ni obenem, ko smo slišali naše Saj to skoraj ni mogoče, saj dosl« nikdar nismo ničesar zadeli, čef smo včasih radi hodili na tom^ Kaj bomo naredili z dnevno sobo* ne vemo. Imamo dvosobno staM p nje in v glavnem opremljeno, zaWJ bitka nimamo kam postaviti. ' mo še malo premisliti, saj tak) i dnevna soba ni tako malo vredna-j < li smo tako veseli, da je šel mož t*I i kupit nove darilne razglednice,4 dejala Milica Prezelj. Akcija Podarim-dobim se nad# je. V igri je še veliko nagrad, vre4 več milijard dinarjev. Naslednje \ banje bo 9. februarja, veliko fin*! žrebanje pa 23. marca. Upajmo«! tudi takrat sreča na Gorenjce m pozabila! j KMft F. Perd4 RJA HLUJftNUARJA 1986 KULTURA .5. STRAN @®ISI1]M©JEJIGLAS ecanje z igralko Bernardo Oman Bkar odrskih deska f rnarda Oman iz Kranja, novo ime slovenskega filma, male-H ekrana in odra, absolventka na AGRTF, zadnje leto zanje [peh za uspehom. Igrala je v šestih TV nadaljevankah, debljala v slovenskem filmu Dediščina, na oder pa se je vrnila v Mjenju in smrti J. P. Marata. Kar trikrat* se je zapisala med igrajence: na festivalu jugoslovanskega igranega filma v Ni-l za najboljšo debitantko, z mladinsko nagrado Sedem se-»etarjev SKOJ in Severjevo nagrado za vlogo v studentski Hredstavi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. tedališče me je letfznemirjalo h. \ * Tr°ie nagrad v letu dni, troje sel>a^rad na začetku igralske poti. pomenijo? c8i+ ZnanJa prejemajo izbrani, ;vPto mi osebno veliko pomenijo. skojf1 Pa so nagrade pri nas družbeno s, £al° Vredne. Ker sem nagrajenka, ai* ne pomeni, da bom laže prišla io P dela, da me čaka kaka vloga pa naprada mo'enn osebno b^oščenje, P°nlari""CIlje' PomemDno zlasti za \a4 igralca.« icZiltS»2n?St Bernarde Oman? až^linc.uf^a sem v gledališču, v mla- ^ako se je kalila igralska aZ5insk7 ia%e lr* dramski družini kranj-VJprva ^rešernovega gledališča. ka^"*.va me je teater zabaval, kasne-A \\a 6 ^e zacel resno zanimati; začu-l k(ebeSemv obveznost do publike, do r > začela sem se vživljati v like, sem jih igrala. Spoznala sem, da \*\ f^edališče vleče, zato sem se B 'ai°cila, da poskusim tudi na Aka- demiji za gledališče, radio, film in TV. Za študij se nisem odločila takoj po srednji šoli, strah me je bilo selekcije (ta je res huda, kar dokazuje dejstvo, da smo bile v moji generaciji od 60 deklet sprejete le tri), dvomila sem vase. Vendar sem zmogla in danes mi ni žal, da sem se po spodbudnem -prigovarjanju prijateljev odločila za poklicno igralsko pot. Žal bi mi bilo, ko ne bi okusila takšnega življenja.« Zdrav umetniški dvom • Kakšnega igralca da akademija? »Najbolje je, da ostaneš tisto, kar si. Akademija močno poudarja osebnost, tipa po duhu vsakega igralca posebej in razvija njegove posebnosti. Med študijem šola za igralca izbira ravno takšne vloge, ki mu ne .ležijo', da bi obvladoval tudi drugačne like, kakršen je sam. Akademija ne zadošča, da postaneš dober igralec. Letos nas je iz šole prišlo enajst mladih in šele čas bo potrdil, koliko je kdo res vreden. Sama sem doslej veliko igrala, obeta se mi nekaj dobrih vlog, vendar vselej dvomim, da sem dobra. Resda imam nekaj izkušenj, znanja, talenta, vendar v tem poklicu nikoli ne moreš biti docela gotov sam vase. Za ustvarjalno delo je morda celo bolje, če v tebi živi ta umetniški dvom. Z nobeno vlogo nisem popolnoma zadovoljna, v zadnjo v J. P. Maratu, sem se do kraja vživela šele po premieri.« Oder in kamera • TV, film, oder ... kateri vam je pisan bolj na kožo? »Med študijem sem igrala v TV dramah (šest vlog je za mano) pa v filmu Dediščina, na odru pa sem se kalila le na vsakoletnih produkcijah akademije. AGRTF namreč prva leta študentom prepoveduje igrati zunaj akademije, tako se na odru nisem razdajala. Vendar mi je gledališče ljubše, zanimivejše, ustvarjalnejše, ker se več dela na vlogi, razmišlja o njej, igralec je na odru tudi bolj izpostavljen, prepuščen sam sebi. Vloga v gledališču je delo dveh, treh mesecev, ves čas se spopadaš z njo. Vso uro predstave si sam na odru, brez zaslombe režiserja ali navodil snemalca, tako kot pri filmu. A tudi slednji je privlačen, če je delan profesionalno, ne pa prepuščen improvizaciji. Bolj kot za študij vloge gre pri filmu za to, kako se znaš podrediti režiserju. V Dediščini sem prvič igrala pred kamero. Vlogo sem dobila šele nekaj dni pred snemanjem, vendar mi je krst močno olajšal odličen režiser Matjaž Klopčič, pa kajpak ekipa vrhunskih igralcev. Škoda, ker je film v Sloveniji naletel na neugodne kritike, drugje v domovini in celo v Cannesu so ga dobro sprejeli.« • Načrti, ambicije ...? »Čaka me diploma, in sicer na vlogi Jacinte iz Pohujšanja, za katero sem dobila tudi Severjevo nagrado. Nato, upam, bom dobila delo v Prešernovem gledališču v Kranju. Rada bi čim več delala, kar je za mladega igralca izredno pomembno. Rada bi tudi, da v Kranju slednjič uredijo tudi status gledališča. Delo v teatru pa ne pomeni, da se bom poslovila od filma in TV. Pa mi ne gre pri tem za zaslužek in slavo, bolj za pridobitev izkušenj. Med najbližjimi načrti je tudi vloga v slovenski nadaljevanki o Primožu Trubarju, prva ,klapa' bo padla konec januarja. Vesela sem te vloge in upam, da jo bom dobro odigrala.« D. Z. Žlebir d^ggernovo gledališče Kranj red novo gledališko premiero .^alu bo premiera igre za otroke Dobra volja je najbolja, an )f£/ttbel pa je tudi sredi vaj za Hofmanovo Noč do jutra — Pripra oVma Teden slovenske drame, ki bo od 21. februarja do 1. marca zV1 v ranj — Prešernovo gledališče je ^/eklo leto končalo izjemno uspe-'a'> saj so svoje predstave doma in » gostovanjih ponovili kar 172-krat ' lnja 103 reprize, na gostovanjih • v domači hiši so v Tednu sloven--"j-drame in prek abonmaja gostili •^lne ansamble, ki so nastopili J 51-krat; skupaj je bilo prek . ^skega gledališča 223 ponovitev f^cnih predstav, kar je svojevr-j;n rekord. Gledališče je bilo na-■ec še v začetku leta gradbišče, ki I? in6 komaj konec februarja zopet Jj*l° za gledališke predstave. Stati- ^uPravno dogovorilo prek kultur C skupnosti Ob tem je bilo še 26 ^gledaliških prireditev (učne ure, ■erarni večeri, proslave) ter sedem razstav, ki jih gledališče pripravi ob abonmajskih predstavah ter ob Tednu slovenske drame. Statistika torej, ki bi bila v ponos vsakemu gledališču. Samo kranjsko gledališče je imelo v preteklem letu pet premier, od tega dve krstni uprizoritvi. Trenutno je gledališče pred premiero igre za otroke Dobra volja je najbolja Josipa Vandota in Toneta Partljiča, ki je bila napovedana že konec decembra. Toda tako kot premnogokrat pri predstavah (vedeti je treba, da večino predstav pripravi gledališče z nepoklicnim igral- dramskega gledališča iz Nove Gorice. Zaradi bolezni v ansamblu (gledališče iz Nove Gorice je že skoraj ves mesec brez predstav), je moralo kranjsko gledališče dogovorjeno predstavo prestaviti na kasnejši termin. Ob pripravah na otroško premiero in sredi vaj za krstno uprizoritev drame Noč do jutra, ki jo je po znamenitem romanu Branka Hofmana za gledališče pripravil Pavel Lužan, je gledališče sredi priprav na peto Srečanje slovenskih pesnikov (4. in 5. februar 86) ter na Teden slovenske drame 86, ki bo od 21. februarja do 1. marca 1986. O obeh, republiško pomembnih prireditvah bomo še posebej pisali. Gledališče bo za vse predstave Tedna slovenske drame Kultura ima dieto Ali mora res zamakati skozi kulturne strehe? Očitno mora. Ali mora res v nekaterih kulturnih dvoranicah, kot na primer v radovljiški, vladati leden mraz, ker ni denarja za kurjavo? Očitno mora. Pa likovna dejavnost v kranjski občini, se mora res letos zmanjšati njen delež pri razdelitvi kulturnega dinarja kar za petino? V primeri s tem je za 4 odstotke povečani delež sredstev za dejavnost Prešernovega gledališča v tem letu pravo bogastvo. Ob vseh tegobah kulturnih ustanov, ki se jim podirajo strehe nad glavo, pa je paradoksalno, a za krizne čase vedno veljavno pravilo, da se zanimanje za kulturo povečuje. Razstave so vse bolj obiskane, na literarnih večerih si zamudniki delijo le še stojišča, v sindikalno razprodanih gledaliških dvoranah zdaj ploskajo ljudje, ne več prazni stoli, v knjižnice zdaj zahajajo tudi tisti, ki so še včeraj lahko kupovali knjige. Toda časi so tudi taki, da za vse žejne, ki prihajajo k vodnjaku, ne bo dovolj za žejo. Kajti v letu, ki naj bi potekalo v znamenju štiristo letnice izida prve slovenske knjige, smo kulturi predpisali strogo dieto. To pa pomeni kleščenje programov, pomeni dejavnost brez razstav, katalogov, manj koncertov, manj likovnih dejavnosti in podobno, kajti v marsikateri kulturni ustanovi gre le še za preživetje. Pri tem se človek sprašuje — kdaj pa smo to našo kulturo sploh razvadili, smo jo mar res kdaj tako zredili, da ji zdaj predpisujemo tako strogo dieto? Mar je res vseeno, če bomo posneli le dva slovenska filma namesto štirih, bo denarja res le za subvencijo komaj 130 knjig namesto 400, bo res mogoče obnoviti le polovico kulturnih spomenikov ... Ce smo že spustili prepih v kulturniške programe, jih menda vendar kažeprevetriti s pravo mero, posluhom in skrbjo. Kajti z dietami je navadno tako, da utegnejo imeti preveč drastične hude in trajne posledice. Ljudska modrost pomni tistega Rib-ničana, ki je za svoje živinče predpisal dieto z oblanci, pa mu je ta nehvaležni stvor potem krepnil... L. M. Kranj — Po lanski turneji z devetnajstimi koncerti po večjih mestih zahodne Evrope je Kranjčan Tone Janša s svojim kvartetom letošnjo ustvarjalno in koncertno sezono začel pred domačim občinstvom. Plod uspele lanske turneje je tudi plošča, ki je pravkar izšla v Holandiji v sodelovanju z ameriškim trobentačem Woodyjem Showom. Med šestimi skladbami na plošči je tudi narodna, prirejena za jazz, Kje so tiste stezice. Plošča bo izšla tudi pri Jugotonu. Doslej je Janša izdal že pet plošč, njegov 13-letni ustvarjalni opus pa obsega prek 200 skladb. — A. Z. — Foto: F. Perdan Četrti koncert nove sezone Jazz kvartet Toneta Janše Nastop kvarteta Toneta Janše pred domačim občinstvom je bil lep in uspešen jazzovski dogodek Pojem našega domačega jazza, tudi že v svetu uveljavljeni kranjski jazzovski glasbenik TONE JANŠA, je po dolgem času ponovno nastopil pred domačim-kranjskim občinstvom. V najbolj tradicionalni jazzovski zasedbi jazz kvartetu — je v kranjski glasbeni šoli predstavil samo njegova dela tradicionalnega jazza in bluesa. V malce spremenjeni jazzovsko kvartetni zasedbi so poleg vodje, avtorja vseh odigranih skladb in glavnega solista na flavti, tenor saksofonu in sopranskem saksofonu, TONETA JANŠE, igrali še sloviti švicarski pianist in eden prvih Janševih stalnih in dolgoletnih sodelavcev ANDRE JEANQUARTIER ter dva odlična domača glasbenika, stalna ali občasna sodelavca Toneta Janše, basist LADISLAV REBREK in bobnar DRAGAN GAJIĆ. To je bil eden redkih in kvalitetnih jazzov-skih večerov v Kranju in je kljub tradiciji minil v precejšnjem zanimanju publike. Musaka ttftoMi ttato sto tatom) ^ f"di tnkrat vpletr ??^™*„!rJ^™* "*m< , ki si jo je gledališče sa- »človeški faktor«. Obveznosti na de- zaceio prooajau vstopnice iu. ieoru lovnih mestih oziroma v šoli so preprečile decembrsko premiero. Konec januarja je gledališče predvidelo gostovanje Primorskega arj a. M. L. Kulturni koledar Ta kofj-a Loka — Knjižnica Ivana aOvčarja prireja v torek, 21. janu- la ob 17. uri Uro pravljic z Ma-ob°in bar" V sredo- 22- januarja, ob h Uri pa k° Andrej Stremfelj v /napozitivih predaval o odpra- n v Karakorum in Pamir. Jes enice — Drevi ob 18. uri bo t azstavnem salonu Dolik otvori-^ razstave slik Zdravka Kotni-Šol-u otvoritvi do krajši koncert iUt- ?*?a pevskega zbora osnovne december iz Mojstrane. Razstava bo odprta do 29. januarja. Kranj — V Mali galeriji in Stebriščni dvorani Mestne hiše je od tega tedna odprta razstava Likovna prizadevanja na Gorenjskem v letu 1986. V Galeriji Mestne hiše pa je v okviru kulturnega sodelovanja z Beljakom odprta razstava avstrijskega slikarja Rudolfa Haasa. Kranj — NOVA — galerija in likovna šola ZKO Kranj vabi na ogled razstave slik akademskega slikarja Dušana Lipovca. Razstava je od včeraj odprta v Delavskem domu, Trg revolucije 3, vhod 6. Novoletni koncert v Gorjah Gorje — Konec preteklega leta je bil v Gorjah lep koncertni dogodek. Občinstvu so se predstavili moški pevski zbor upokojencev z Jesenic pod vodstvom pevovodkinje Mire Mesaric, moški pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave pod vodstvom pe-vovodja Alojzija Vengarja s Koroške Bele ter gorjanski moški pevski zbor, ki ga vodi Mira Mesaric. Nastopila je tudi folklorna skupina Veriga iz Lesc. Koncert je povezovala Mir-jam Pogačar iz Grabč pri Gorjah. Poslušalci so do zadnjega kotička napolnili dvorano Partizana ter z burnim ploskanjem nagradili izvajalce. Z enakim uspehom so koncert ponovili tudi na Blejski Dobravi. Jože Ambrožič —AnSamBel Je tokrat Igral nekaj svojega stalnega jazzovskega in bluesovskega repertoarja, večer pa popestril z nekaterimi novostmi z zadnjih posnetkov ansambla Toneta Janše za gramofonske plošče oziroma s svetovnih in domačih jazzov-skih festivalov. Mednje prav gotovo sodi že uvodna skladba Maj za flavto solo (Tone Janša) oziroma za celoten jazzovski kvartet. Tudi Goa s predzadnje gramofonske plošče Toneta Janše z opaznima solističnima vlogama Janše kot najboljšega domačega tenorskega saksofonista in s pomočjo odličnega solista na basu Ladislava Rebreka sodi v zadnje ansamblove dosežke. Zanimiv je bil vplet priredbe in improvizacij še vedno v dokaj »tradiconalnem« jazzu in standardno Janšino »iz domačih logov« — Kje so tiste stezice. Tukaj izvrstni saksofonist Janša poskuša v mejah tradicionalnega jazza z eksperimentalnimi saksofonskimi toni in zveni venomer in že v sami značilni temi čimbolj zabrisati njeno preproščino, h kateri se kljub tem naprezanjem kar naprej vrača. V improvizacij skih dosežkih ostalih članov ansambla pa so te težnje v dobr šni meri že v samih začetkih popol noma zabrisane. Ansambel je poleg »uradnega« dela jazzovskega koncerta (Polnoč, Cheerokee, April) igral tudi nekaj dodatkov (Medij in Pompeji). FK JAZZ ZA MLADE Ljubljana — Uspešno izpeljan program, kvaliteten zvok in zadovoljna publika so glavne značilnosti več kot uro in pol trajajočega promocijskega koncerta skupine Quatebriga, ki je bil 8. januarja letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. Skladbe z njihovega prvenca Re-volution in the zoo so bile predstavljene z izpovedno močjo ljudi, ki res verjamejo v tisto, kar igrajo. Zvok, ki si je v rožnato obarvani srednji dvorani slovenskega kulturnega hrama smelo utrl svojo pot, išče temeljna izhodišča v jazzu. Če bi hoteli zadostiti vsem tistim, ki želijo zmerom in za vsako ceno postavljati glasbo v predalčke, bi mogoče za Quatebriga še najbolj ustrezala oznaka »jazz za mlade«. Sami člani skupine pravijo, da igrajo jazz z elementi novih smeri ročka in klasike. Da so si mladi glasbeniki že pridobili širok krog poslušalcev, je pričal nenazadnje tudi napis »razprodano« na blagajni v pasaži Maximarketa in gneča tistih, ki si niso uspeli pravočasno preskrbeti vstopnic. Naj v tolažbo vsem, ki jim ni bilo dano prisostvovati sredini »revoluciji v živalskem vrtu«, zapišemo, da se bo skupina Quatebriga predstavila v okviru krajše slovenske turneje tudi gorenjskemu občinstvu 6. februarja 1986 ob 20. uri v kranjskem Delavskem domu. Vine Bešter pmmmmmsLAS 6. stran_ VARJTVO PRED POŠKODBAMI — (nadaljevanje) Čutila omogočajo človeku stik z okoljem. Pri tem so oči zelo pomembne, nepogrešljive. Le dve očesi imamo, pa z njima ravnamo, kot da bi jih imeli vsaj toliko kot zob. Poškodbe oči so pogoste, rade puščajo nepopravljive posledice in povzročajo invalidnost. Pred tujki v očesu se je moč zavarovati s primernimi očali, ki preprečijo dostop tujka tudi s strani. Očala moramo nositi pri brušenju, poliranju, klesanju, žaganju lesa in drv s krožno žago, skratka povsod in vselej, kadar pri delu nastajajo delci, ki lahko poškodujejo oči. Zato priporočamo, da imate pri roki zaščitna očala vselej, kadar se boste lotili takih del. Pred lužninami (apno je najbolj pogosto) in kislinami se je težko zavarovati, ker očala odpovedo, zato svetujemo pri delu, kjer pridemo v stik z lužninami in kislinami, predvsem previdnost. Oči ne bomo mencali z umazanimi rokami. Če pa že brizgne v oko apno ali kislina, je treba oči takoj sprati s čisto vodo. Pri tem mora poškodovancu pomagati še kdo od prisotnih, kajti sami sebi oči nikoli dobro ne speremo. Po izpiranju — takoj k zdravniku ne glede na čas dneva! Pred premočno svetlobo ultravijoličnih žarkov, ki nastajajo pri varjenju oziroma nanje naletimo pri gledanju v sonce, se zavarujemo z zelo temnimi očali. Pri električnem varjenju naj pomočnik glavo obrne od dela in naj miži, varilec pa mora uporabljati zaščitno varilno masko. Pri gledanju sončnega mrka uporabljamo temno obarvano steklo, v sili lahko sajasto steklo, ki ga pripravimo sami. Pri spomladanskem sončenju bomo ob jasnih sončnih dneh uporabili temna očala, ki po možnosti preprečjo pot od snega odbitim sončnim žarkom od strani. Ultravijolični žarki povzroče poškodbo očesne mrežnice, sledi lahko začasna slepota. V prvi pomoči bomo polagali na oči mrzle obkladke, oči bomo prevezah s trikotno ruto in po najkrajši poti obiskali zdravnika. Rane na vekah, očesu ali v neposredni okolici bomo najprej sterilno pokrili in oko prevezah. Brez izpiranja in čiščenja, brez mazil in praškov. In takoj k zdravniku! Ker je največ odprtih poškodb na glavi v tem času pri žaganju drv, ne bo odveč opozorilo, da je treba krožno žago dobro zavarovati s ščitom. dr. Tone KOŠIR ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI ODVEČHE KOCIHE Vi ZHAMEHIA HA OBRAZU V življenju starejših žensk se z leti pojavljajo na obrazu kocine in postajajo velika nadloga. Tedaj je vselej primerna natančna zdravniška preiskava s preskušnjo žle-zne dejavnosti m z določitvijo temeljne presnove. Če gre za bolne žleze notranjice, jih je treba zdraviti. Če ste nečimrni, pa jih izrujte, pravi dr. Hauser. Zanesljivo in trajno jih odpravite z elektrolizo. Toda to naj odpravi samo izvedenec. Močne kocine so zelo odporne; nekaterih se je treba lotiti tudi večkrat. S potrpežljivostjo pa se veliko doseže, kocin ne bo več in tudi ne brazgotin. Na novo vzniklo znamenje ali drobna vzbrst na obrazu sodi v roke izkušenega zdravnika. Včasih se kakšno znamenje, ki je mirovalo leta in leta, kar na lepem veča. To mora zares videti zdravnik. Izrezal ga bo iz kozmetičnih in iz zdravstvenih razlogov. Krompirjevi cmoki z mesnim nadevom Potrebujemo 1 1/2 kg krompirja, 40 do 50 dkg moke, 5 dkg maščobe, 2 jajci, sol, 3 žlice smetane. Nadev: 40 dkg pečenke ali svežega mesa, 5 dkg masti, 1 čebulo, sol, poper, česen, 1 jajce, 3 žlice smetane, za zabelo 5 dkg masti in 5 dkg drobtin. Iz toplega pretlačenega krompirja, moke, maščobe, jajc, soli in smetane hitro ugnetemo testo. Razvaljane-ga razrežemo na kvadrate. V sredo vsakega položimo kup- KUHARSKI RECEPT ček nadeva, naredimo cmoke in jih skuhamo v slanem kropu. Odcejene zabelimo s pre-praženimi drobtinicami. Meso za nadev zmeljemo. Čebulo sesekljamo in prepra-žimo na masti z mesom vred. Solimo, popramo, odišavimo s strtim česnom ter primešamo še jajce in smetano. Krompirjeve cmoke ponudimo kot prilogo ali tudi kot glavno jed s kislim zeljem, repo ali raznimi solatami. Vojna je dobra samo, če je daleč za gorami. Aleksander Solženicin SE]TE VRTHOKREŠO Kresa je ena od zelenjav, ki je najbolj bogata z vitamini. Zato tudi pozimi ne bodimo brez nje. V zabojčke za rože jo posejmo že zdaj, januarja. Sejmo jo vsak teden, da bomo imeli to vitaminsko bogastvo vsak dan pri roki. Odlična je zmešana z mlekom kot jutranji napitek, sesekljana v skuti, posuta po z maslom namazanem kruhu. Šopek kreše, pravijo, pa imaš dovolj vseh vitaminov za ves dan. POKLICNA POSVETOVALNICA Odgovarja France Belčič Matjaž iz Tržiča: Nekaj časa je že, kar smo v šoli odgovarjali na vprašanja o poklicnih namerah. Zanima me, če so podatki že zbrani. Nameravam v naravoslovno-matematično usemritev v Kranju. Koliko je za/ijo poklicnih namer? Odgovor: Podatki so zbrani, o tem bomo učence in njihove starše podrobneje obvestili s posebno publikacijo Ali boste lahko izpolnili namere. Čakamo le še na to, da nam podjetja sporočijo razpis kadrovskih štipendij za prihodnje šolsko leto. Za naravoslovno-matematično usmeritev je predvideno, da bo na Gorenjskem sprejela 120 učencev: 90 v Kranju in 30 na Jesenicah. Namer je bilo med vsemi gorenjskimi osmošolci nekoliko manj, natanko sto, iz tržiške občine le osem. Vendar je treba ob tem upoštevati, da se 115 učencev še ni moglo opredeliti, med njimi pa je najbrž precej takšnih, ki bi se utegnili usmeriti prav na to področje. Mateja iz Kranja: Dolgo sem premišljevala in se na koncu po nasvetu staršev opredelila za ekonomsko šolo. Vendar se vse bolj sprašujem, če ne bom napravila hude napake. Veselijo me jeziki, rada bi na družboslovno-jezikovno usmeritev. Vem, da ste na podobna vprašanja že odgovarjali, vendar vas kljub temu prosim za nasvet: naj se odločim za študij jezikov, kar me najbolj veseli? Če se, ali po štirih letih lahko nadaljujem tudi na ekonomski fakulteti? Kateri predmeti so za družboslovno-jezikovno šolo najbolj pomembni? So bili že kdaj sprejemni izpiti, iz katerih predmetov? Je za naslednje šolsko leto veliko kandidatpv za to šolo? Odgovor: Ker je vprašanj veliko, prostora pa malo, bom moral odgovarjati zelo zgoščeno. V družboslovno-jezikovno usmeritev namerava 178 gorenjskih osmošolcev, kar se domala sklada s predvidenim vpisom (120 mest v Škofji Loki in 60 na Jesenicah). Sprejemnih izpitov doslej v škofjeloški šoli še ni bilo. O pomembnosti predmetov je težko soditi, zato za okvir navajam le predmete, za katere je namenjeno skupaj največje število ur: slovenski jezik (525 ur), tuji jeziki (490), matematika (350), zgodovina (280), zemljepis (262), STM (210) itd. Na ekonomsko fakulteto bi se po sedanjih rešitvah lahko vpisala — in še na številne druge. Nasveti so lahko le v oporo, odločiti se boš morala sama. Prav je, da o tem razmišljaš, morda boš poiskala še dodatne informacije, ki ti bodo pomagale pri odločitvi. Če vas karkoli zanima v zvezi z nadaljnjim šolanjem, pa ne veste odgovora, vprašajte naše uredništvo. Za odgovor bomo prosili Franceta Belčiča iz Skupnosti za zaposlovanje v Kranju. IZKUŠNJE Vsak dan sem starejši, neumnejši in pametnejši, tako da bom čez sto let mogoče že razumel svet. Redžo Istrefi, 3. r. OŠ Simona Jenka Kranj PARNI VLAK Stara mama mi je pripovedovala, kako je vozil parni vlak mimo hiše. Vlak je imel lokomotivo in dva vagona, včasih tudi tri. Proga je pe-ljala zelo blizu hiše, tako da je vlak včasih povozil kokoši. Kadar pa je bil vlak tovorni, je lokomotiva težko prisopihala in puhala črn dim. Ponoči se je videlo, kako je puhala iskre. Parna lokomotiva je imela naložen premog, s katerim je kurjač kuril, da je lokomotiva lahko peljala. Vlak je vozil iz Kranja v Tržič. Včasih je ustavil tudi na vrtu, da so ljudje izstopili. Ta vlak so ljudje imeli radi in jim je bilo hudo, ko je prenehal voziti. Miha Keše, 3. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka SALA Učiteljica v drugem razredu je imela zelo grdo navado. Vsak dan je spraševala učenca, kaj so jedli za kosilo. Vsi po vrsti so se ba-hali z dobrotami, le Janezek, ki je prihajal iz številne družine, je tiho odgovarjal: zajemalko ričeta, zaje- malko zelja, zajemalko repe in tako dalje. Nekoč je Janezek sklenil, da bo »sramoti« napravil konec. Na vprašanje, kaj je jedel, je glasno odvrnil: zajemalko dunajskih zrezkov! ZIMA Zima, zima bela, se na goro je povzpela, dolini pa je radost dala, jo v sneg in led okovala. Vsi otroci so veseli, da narava je v obleki beli. Sedaj pa brž na sani pohitite, da po bregu se spustite. Čez nekaj časa pa vas zima bo zapustila, nič več radosti in leda mrzlega. Takrat, ko sneg skopni, se pomlad dišeča prebudi. Jasmina Zorman, 5. č r. OŠ Franceta Prešerna Kranj V zelju vseh vrst, belem, rdečem, v ohrovtu, brstičnem ohrovtu, je vir zdravja, ki nam ga ponuja narava. Človek pozna njegovo zdravilno moč že tisočletja. V zelju je veliko joda, kalcija, žvepla in velika količina vitaminov A in C. Zelje nas krepi, preprečuje skorbut in izboljšuje kri. Da bi v čim večji meri izkoristili njegove dobre lastnosti, ga moramo jesti surovega. Toda tudi kuhano zelje je za človeka odlična hrana. Zdravo je seveda tudi kislo zelje, ki s svojo mlečno kislino čisti prebavila. Jejmo zelje — surovo, kuhano in kislo, kolikor nas ve- seli, z njim si krepimo zdravje. Sok, ki ga s pomočjo čiste krpe (ali sokovnika) iztisnemo iz svežih zeljnih listov (najbolje iz listov rdečega zelja), je odlično zdravilo proti kašlju, bronhitisu in pri infekcijah sluznic. Zelje, pa tudi cvetača, skuhana v vodi, sta učinkovita pri driski in dobro deneta tudi pri boleznih ledvic. Proti nespečnosti in živčnosti se uspešno borimo z zavrelico, ki jo pripravimo tako, da v 1 litru vode dolgo časa kuhamo tri ali štiri zeljne liste. Zelje je zdravilo, če ga uživamo v kakršnikoli obliki, to- da tudi kot zunanje zdravil1 se dobro obnese. Zelo dobf celi rane. Zeljnemu listu d stranimo osrednjo trdo žUj ga z vročim likalnikom pret kamo, da ga zravnamo f, omehčamo in položimo ^ zbolelo mesto. Čez položin* plast čiste gaze. Zeljno oblo go zamenjamo 2 do 3-krat n< dan. Zeljne liste lahko neka) ur namakamo v vodi z doda' kom limoninega soka in ji" uporabljamo kot obliž w ognojke, ture in opeklin' Zeljne liste uporabljamo lafr ko tudi kot lepotne mask* kadar hočemo odstraniti sov čne pege. ALI VEJTE DA... .. . razlikujemo dvojajčne in enojajčne dvojčke. Enojajčna dvojčka se razvijeta iz enega jajčeca, ki ga oplodi ena semenčica, kasneje pa se zarodek razdeli v dve polovici. ... se včasih enojajčna dvojčka povsem ne razdvojita, ampak ostaneta bolj ali manj zrasla. Takim dvojčkom pravimo siamski dvojčki po znanih dvojčkih Čangu in Engu, ki sta se v 19. stoletju rodila v Siamu (Tajski). Umrla sta oba istega dne, stara 63 let. IZ DOMAČE LEKARHE če jmo duševno utrujeni Umirili se bomo, če si bomo pripravili napitek iz svežega jabolčnega soka in medu: na skodelico soka 1 do 2 žlički medu. Spijemo po po-žirkih eno do dve skodelici na dan. Nikoli ne bo resnično srečen tisti, ki ni bil nikoli nesrečen. Graf ŠALE Nuja — Je res, da se da na 1°' riji zadeti 100 milijonov? — Da, res je. — In kdaj je žrebanje? — V četrtek. — Prepozno, jaz potreb jem denar že v sredo. Primerjava — Mislite, tovariš dokW da sem alkoholik? *— No, ja, če bi bil jaz S*J | klenica žganja, ne bi bil z vami sam v sobi. URA- ZEMLJEPISA Tovariš Prevc je razlagal Japonsko. Med drugim je omenil, da je dežela zelo gosto naseljena. Na vprašanje, zakaj se Japonska pogreza, je vprašani učenec izstrelil kot iz topa: »Ker je prenaseljena.« Mrak, 7. d r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj MOJ DOM Moj dom je hiša, ki jo je očka na novo zgradil. Hiša stoji blizu glavne ceste. Na drugi strani pa pelje mimo avtomobilska cesta. Pred hišo imamo manjši vrt, kjer raste razna zelenjava. Za hišo imava z bratom peskovnik, kjer se najraje igrava z avtomobilčki. Znotraj je hiša tako razporejena, da imava z bratom svojo sobo. Moj dom je sicer bolj majhen in skromen, pa ga kljub temu spoštujem in ga ne zamenjam za drugega, ker vem, koliko truda je očka vložil v to, da imam svoj topli dom. Janko Zupan, 3. r. OŠ Podbrezje MESTO PONOČI — Narisala Petra Plajbes iz OŠ Ivana Grd harja Škofja Loka J POT IZ ŠOLE Ko se vračam iz šole, grem skozi domačo vas, Stirpnik. Zdi se mi tako prijetna, tiha in skromna. Ko me cesta pripelje iz gozda v vas, najprej s pogledom lovim mladega konja na zelenem Šinkar-jevem pašniku. Pri lipi ob kapelici posedim in občudujem prekrasno naravo okrog sebe. Kmalu pridem k Podniv-covi domačiji. Tam občudujem male mucke ter kokoši, ki se kopljejo v prsti. Ko se bližam domu, mi naproti pri-tečeta muca Miki in muc Muri. Doma se pred hišo use-dem na klop in se odpočijem. Tak je moj vtis poti iz šole. Vsak dan občudujem lepoto narave, ki me zavaja s svojim čarom. Pot me bo vedno vodila od doma — domov. Desanka Rant, 4. r. OŠ Bukovica Z/ VEM, DA NI BILO PRAV Kadar imam rojstni dan, ob novem letu ali za spričevala dobim malo žepnine in čokolado. Najrajši imam avstrijsko čokolado milko. Pojedel bi vso« kolikor bi je dobil. Ne morem se zadržati, dokler je ni konec Nekoč sem po naključju našel v predalu čokolado, ki jo je mff mi hranila, da bi jo dobil za primerno darilo. Več dni sem j" hodil gledat. Vedel sem, da je zame. Nimam bratov in sester zato sem bil prepričan, da je mamf ne bo dala nikomur. Jemal sem jo v roke, jo ogledoval, cedile so se mi sline, pa sem jo vseeno vrnil. Toda želja v meni je bila močnejša. Ko sem pri' šel iz šole, še ni bilo nikogar doma; šel sem k predalu, ukradel čokolado in jo požrl kot volk. Mamici nisem povedal, ker sert1 se šele potem zavedel, da nisem ravnal prav. Če bi prosil za' njo, bi jo gotovo dobil. Toda čokolade ni bilo več in nisem mc gel popraviti napake. Ko je mami to ugotovila, je bila zelo hu' da. Razložila mi je, da nisem ravnal pravilno. Nikoli ne smeš nikjer ničesar vzeti, ne doma ne drugje. Če želiš, prosi ali kU' pi, pa boš dobil. Bilo mi je zelo hudo, ker me je mami hotela razveseliti, pa sva bila nazadnje oba žalostna. Vem, da ni bilo ne lepo ne pravilno, toda nisem se mogel premagati. Od takrat česa takega nisem več storil. Uroš Globočnik, 6. d r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur RAZIGRANE SNEŽINKE Čez noč so priletele, pisane in bele, snežinke male, lene, vesele in debele. Prinesle so veselje, prinesle razigranost, na smrčke so skakale in mucam nagajale. Barbara Perne, 7. d r., OŠ Heroja Bručicu Tržič MOJ ATI" JE BIL VOJAK Moj ati je bil mornar. & vojakih je bil v Puli. Tam & je učil razne mornarske m ščine. Učil se je tudi krmari ladjo. Veliko so veslali. ?° tem je bil premeščen v Be° grad. Bil je mornar na jal^ tovariša Tita. Jahta je pl^j po Donavi in Savi. Dokler j bil ati mornar na jahti, to^ riša Tita ni bilo na obisk. Jure Volčjak, 3. r _OŠ Olševek ^ PETEK, 17. JANUARJA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO, KRIŽANKA 7. STRAN (^®®SSoJJ©EEGLAS TV SPORED SOBOTA 18. januarja 8.05 Poročila 8.10 Voda 8.20 Pesmi in zgodbe za vas. Tri basni, oddaja TV Zagreb 835 Miti in legende - Biblijski miti: Zgodba o Tobiju in Suzani, nanizanka TV Beograd 8.50 Vsak regrat dobi enkrat lučko - portret ilustratorke Ančke Gošnik-Godec 9 05 Pesnik o otrocih: Kako napišeš pesmico? 9.35 Potovanje skozi osončje. Merkur - predstavitev planeta, 2. del ameriškega izobraževalnega niza 10.05 Slovenski ljudski plesi. Gorenjska - 3. del 10.35 Ščepec širnega sveta: Muškatni oreh, ponovitev 6. dela angleške izobraževalne serije 11.00 Vojna: Dober je sin kogarkoli, ponovitev 2. dela kanadske i dokumentarne serije 12.10 Kitzbuhel: Svetovni pokal v alpskem smučanju -smuk (M) prenos 15.05 O kralju, ki ni imel srca -finski mladinski film I-35 Zgodbe iz življenja rastlin: Socvetja. 12. del v francoske poljudoznanstvene serije 17.00 PJ v košarki Šibenik . Partizan, prenos v odmoru Propagandna oddaja in Športni non stop 18 35 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci 20.00 Quillerjevo poročilo, ameriški film 2145 Zrcalo tedna 22.05 Letni koncert Big band RTV Ljubljana - 2. del __Oddajniki II. TV mreže:_ 14.05 Mi Saint Seans: Samson in Dalila TV Zagreb I. program: 8.20 Videostrani 8.30 Medigra 9.00 Zimski šolski spored: TV koledar. Risanka, Marco Polo 4. del nadaljevanke 10.35 Zimski šolski spored 15.45 Sedem TV dni 16.15 Narodna glasba 16.50 TV koledar 17.00 Košarka - Šibenka : Partizan, prenos 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna serija 20 00 Jaguar, ameriški film 22.00 Od našega dopisnika iz Ria de Janeira 13.00 14.00 14 15 15.05 17.20 20.00 21.00 21 30 22.50 Jugoslavija dober dan Na svoj način Grizlv Adams, ameriška nanizanka Nedeljsko popoldne Parada norcev, ameriški film Sivi dom, 2. del nadaljevanke Športni pregled Jugoslovansko albanski odnosi: Balkansko sodelovanje, 3. del dokumentarne serije Poezija serija TV Skopie 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Številke in črke kviz 20 00 S.Vlajković: »Jack pot«, drama 21.10 Mali koncert 21.25 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 22.15 En avtor, en film PONEDELJEK TOREK 21. januarja 20. januarja NEDELJA 19. januarja irU« in ,eQende ,a-»0 Otroška predstava: Čas za iftor» prav,iico n Sabir>e Wulf, nemški film Eden Jon Horvat. Pripovedke iz dunajskega 1Q gozda £-00 Narodna glasba 20.00 Glasbeni oder 5i oc *okumenti našega časa ^25 Športna sobota 45 Glasbeni večer - Camille RADIO _SQBQTA, 18. januarja 8.50 Poročila 8.55 Živ žav Smrkci II., Risanke 9.50 Sokoli, ponovitev 12. dela angleške nadaljevanke 10.25 Kitzbuhel: Svetovni pokal v alpskem smučanju -slalom (M), prenos 1. teka 11.35 A Ivanov: Večni klic, 2. del sovjetske nadaljevanke 12.55 Kitzbuhel: Svetovni pokal v alpskem smučanju -slajom (M), prenos 2. teka 14.40 F. Žižek Ipavci - Franc, ponovitev 1. dela nadaljevanke 15.55 Mozaik kratkega filma: Rudnik ob reki, poljski film 16.15 Velika sreda, ameriški film 18.10 TV kviz finale 20.00 G Mihić: Sivi dom, 2. del nadaljevanke TV Beograd 21.00 Športni pregled 21.30 Portret Pariz Roberta Doisneaua Oddajniki H. TV mreže: 16.55 PJ v košarki - CZ : Cibona, prenos 18.25 Dediščina za prihodnost, dokumentarna oddaja 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu 20.00 Novi Pacifik, angleška dokumentarna serija 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Fran7 liszt, 3. del madžarske nadaljevanke 22 10 Dobre vibracije TV Zagreb I. program: 10 30 Otroška matineja 12 00 Kmetijska oddaja 8 30 Periskop: Ekologija 9.00 Športnik Bili, 6. del 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami 9.30 Pusti me na miru, 6. del dokumentarno kontaktne serije TV Zagreb 10.30 J. Radulocić: Kaljenje, Pavla Pletikosa 11 35 Pikica in zajček, avstralski film 17.30 Poročila 17.35 Ciciban smuča, 1. del 17 50 Pesmi in zgodbe za vas: Govoreči trs, oddaja TV Zagreb 1805 Miti in legende - Biblijski miti. Zgodba o Tobiju in Suzani, nanizanka TV Beograd 18.25 Podravski obzornik 18.45 Videogodba, ponovitev 20 05 H. Wouk: Vihre vojne, 1. del ameriške nadaljevanke 21.00 Aktualno: Moda v znamenju neona Oddajniki II. TV mreže. 8.40 Periskop: Živali in mi 9 15 Športnik Bili, 7 del 9 40 Kje, kam, kako med počitnicami 9.55 Parpan Grisons: Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (M), prenos 1. teka 11.30 Poslednja oaza: Prebivalci, 1. del jugoslovanske dokumentarne serije 12.00 Od Ohrida do Herakleje, izobraževalna oddaja TV Zagreb 12.55 Parpan-Grisons: Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (M) 14.15 Ko je kraljevala komedija, ameriški film 16.20 Poročila 16.35 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (M), posnetek iz Parpana 17.35 Pedenjžep 18.05 Kako narišeš pravljico-pravljični portret slikarke in ilustratorke Marjance Jemec-Božič 18.25 Pomurski obzornik 18.40 Periskop 20.00 Nikola Stojanović: Veliki talent, drama TV Sarajevo 21.40 Svet na zaslonu Oddajniki II. TV mreže: informativno-mozaična oddaja 17 10 Videostrani 17 20 Poročila in kronika občine Osijek 17.45 Kdor hoče ta zmore 18.15 Doba televizije, izobraževalna oddaja 18.45 Številke in črke kviz 20.00 Žrebanje lota 20.05 Amarcord, italijanski film 22.00 V prvem planu, notranjepolitična oddaja 17 20 Poročila in kronika občin Karlovac, Sisak in Gospić 17.45 Benji, Zax in deček iz vesolja 1815 Izobraževalna oddaja 18.45 Številke in črke - kviz 20.00 Kino oko: igrani film in pogovor na temo jedrska 18 45 številke in črke - kviz 20.00 Panorama, politični magazin 21.00 Izbrani trenutek 21.10 Kvizkoteka energija SREDA 22. januarja 8.30 Periskop: Film 9.00 Športnik Bili, 8. del 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami 9.30 Poslednja oaza: Ljubezen 2. del jugoslovanske dokumentarne serije 10.00 TV galerija: Dubrovnik, izobraževalna oddaja TV Zagreb 10.30 Benji - štirinožni detektiv, ameriški film 17.40 Marko na belem konju jaše, pesmi Toneta Pavčka 17.50 D. Gorinšek Rdeča kapica, 2. zadnji del mariborske gledališke predstave 18.25 Posavski obzornik 18.40 Prehranjevanje in gnojenje žitaric - 1. del izobraževalnega niza TV Zagreb 20.00 Film tedna: Kukurantumi, nemški film 21.30 Spoznajmo neznano, oddaja o znanosti Oddajniki II. TV mreže: ČETRTEK 23. januarja 17.30 Beograjski TV program 19 00 Indirekt, oddaja o športu 20 00 Znanost in mi 21 10 Dinastija, 82. del ameriške nadaljevanke 22.00 Odprta knjiga TV Zagreb I. program: prvi program 4-30-8.00 Jutranji program glasba 8.05 Pionirski tednik -9 05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 10.25 Dopoldne °b lahki glasbi - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik^ in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.10-1525 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in ep -1700 Studio ob 17.00 Zunanjepolitični magazin 18.00 škatlica \ godbo - 18.30 Mladi mladim -20.00-23 00 Slovencem po svetu "23.05 Od tod do polnoči - 0°05-5.00 Nočni program - glasba -~-__NEDELJA, 19. januarja___ Prvi program =•00-8.00 Jutranji program glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovari-10.05 Nedeljska matineja 11.00-13.00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportažu 16.05 Humoreska tega tedna 16 30 Pogovor s po slušalci 17 Ob Priljubljene oper ne melodije: 17.50 Zabavna radijska igra 20.00-22 00 V nedeljo zvečer 22 20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00 05-4.30 Nočni program glas ba PONEDELJEK, 20. januarja Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program -glasba 805 Aktualni problemi marksizma 9.05 Glasbena matineja 10 Ob Rezervirano za . . 11.00 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 f glasba - 18.00 Na ljudsko temo 18 25 Zvočni signali 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Berlinska filharmonija - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in 8.20 Videostrani 8.30 Lutkarski pogovori 8.45 Oživele strani 9.00 Zimski šolski spored 10.35 Zimski šolski spored 14 30 Svet športa 16.00 Dober dan, informativna mozaična oddaja 17 10 Videostrani 17.20 Kronika občine Bjelovar in Varaždin 17 45 Lutkarski pogovori 18 00 Oživele strani, otroška angleščini - 23.05 Zimzelene melodije 00.05 4.30 Nočni pro gram TOREK, 21. januarja Prvi program 4.30 8 00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate .. - 12.30 Kmetijski nasveti 13 45 Mehurčki - 14 05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl -15.10-15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 21.05 Od premiere do premiere 2305-2400 Operetna glasba 00 05 4.30 Nočni program - glas ba _SREDA, 22. januarja Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za.. - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 12.30 Kmetijski nasveti 14.05 Razmiš 17.10 Test 17.45 Kdor hoče ta zmore, otroška dokumentarna oddaja 18.15 Doba televizije, 3. del izobraževalne oddaje 18.45 Mostovi Hidak 20.00 Show Marinka Rokviča 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Rdeči cvet, dokumentarna oddaja TV Ljubljana 21.35 Skadarsko jezero, izobraževalna oddaja TV Zagreb I. program: 8 30 Periskop: Kolesarji 9.00 Športnik Bjli, 9. del 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami 9.30 Poslednja oaza: Obstanek, 3. del jugoslovanske dokumentarne serije 10.00 Meštrovič v Zagrebu, izobraževalna oddaja TV Zagreb 10.35 Dogodivščine psa Goroja, japonski film 17 30 Poročila 17.35 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec v sosedovem vinogradu, 3. del lutkovne serije 17 50 Potovanje skozi osončje: Venerina tančica, 3. del ameriške izobraževalne nanizanke 18.25 Celjski obzornik 18 40 Mozaik kratkega filma: Grozljivi torek, ameriški film 21.10 C. P. Sno^ Tujci in bratje 13. - zadrfp del angleške nadaljevanke Oddajnik' ||, TV mreže: PETEK 24. januarja 8.30 Periskop: Vojska 9.00 športnik Bili, 10. del 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami 9.30 Poslednja oaza 10.00 Dvorci v hrvaškem Zagorju, izobraževalna oddaja TV Zagreb 10.35 Nered v nebeški palači, kitajski film 17.40 Oživele strani, 4. del nanizanke TV Skopje 17.55 Sokoli, 13. del angleške nadaljevanke 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Računalniški informacijski sistemi: Evropski pogled na informacijske sisteme in procese, 3. del izobraževalne nanizanke 20 00 Vojna: Poklic vojskovanje, 3. del kanadske dokumentarne serije 21.00 Ne prezrite 21.15 Pod krinko, 3. del ameriške nanizanke 22 10 Sibila, 2. del ameriškega filma 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Benji, Zax in deček iz vesolja, otroška serija 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Zagreb: Košarka (M) PEP-Cibona : Limoges, prenos 21 30 Risanka 21 45 Dnevi jazza v Novem Sadu 22 30 Globus, dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program: 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8 30 Kdor hoče ta zmore, otroška oddaja 9 00 Zimski šolski spored 10.35 Zimski šolski spored 16 00 Dober dan, ljamo, ugotavljamo - 14.25 1525 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00 + glasba - 18.00 Naj narodi pojo (5. oddaja) 18 30 S knjižnega trga - 19.50 Likovni odmevi 21.05 VVilhelm Furtvvaen-gler kot operni dirigent - Ob 100 letnici njegovega rojstva -22 30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse 00 05 4.30 Nočni program studio Maribor ČETRTEK. 23. januarja Prvi program 4.30-800 Jutranji program glasba 8 05 Radijska šola za višjo stopnjo 8.35 Igraj kolce -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije 14.05 Za mlade radovedneže, 14.20 Koncert za mlade poslušalce -15.10 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17 00 + glasba - 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Lju bljana - 20.00 Četrtkov večer do mačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer - 22.00 Poročila Našim po svetu - 22.30 Večerna 8 20 Videostrani 8.30 Benji, Zax in deček iz vesolja 9.00 Zimski šolski spored 10.35 Zimski šolski spored 16.00 Dober dan, informativno-mozaična oddaja 17.10 Videostrani podoknica - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00 05 4 30 Nočni program glas ba PETEK, 24. januarja__ 16.10 Test 16.25 Smučajmo vsi 17 45 »Fore i fazoni«, otroška serija 18.15 Od dela do načrta, izobraževalna serija 18 45 Ročk festival Montreux '85 20.00 In življenje se nadaljuje, 3. cel ital nadaljevanke 21.00 Umetniški večer: Fabijan Šovagovič TV Zagreb I. program: 8.20 Videostrani 8.30 »Fore i fazoni«, otroška serija 9.00 Zimski šolski spored 10.35 Zimski šolski spored 16.00 Dober dan, informativnomozeična oddaja 17.10 Videostrani 17.20 Poročila in kronika občine Split 17.45 »Fore i fazoni«, otroška serija 18 15 Od dela do načrta, izobraževalna oddaja Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Daj mi krila, otroška serija 18.15 Družinski magazin 18 45 Želeli ste poglejte, poučnozabavna oddaja 20.00 Tretje uho, resna glasba 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Slikar Petar Lubarda, dokumentarna oddaja 21 40 Nočni kino: Ljubezenski trikotnik, švedski film TV Zagreb I. program: 8 30 Daj mi krila, otroška serija 9.00 Zimski šolski spored 10.35 Zimski šolski spored 16 00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.10 Videostrani 17.45 Daj mi krila 18.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 18 45 številke in črke - kviz 20.00 Vihre vojne, 2 del nadaljevanke 20 55 Narodna glasba 21.55 Kultura srca Prvi program 4.30-8 00 Jutranji program glasba 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 8.45 Naši umetni ki mladim poslušalcem 9.05 Glasbena matineja 1005 Rezervirano za... 11.05 Ali poznate. . - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije Jugoslovan skih narodov in narodnosti -14.05 Amaterski zbori tekmujejo 14.30 Človek in zdravje 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 + glasba 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela 18.15 Gremo v kino - 19.45 Poje mo in godemo 20.00 To imamo radi - 2105 Oddaja o morju in pomorščakih glasba 22.15 In formativna oddaja v nemščini in angleščini 22.30-24.00 Iz glas bene skrinje - 00.05 4.30 Nočni program - glasba KRIŽANKA Vodoravno: 1. sladko vino s Sicilije, 7. žensko ime (Klara), 12. propagandna igra, 13. letoviško mesto prt Opatiji. 14. slovenski dirigent in skladatelj (Deme-trij), 15. angleški otok v Irskem morju, 16. trčenje, karambol, 17. ime italijanske sopranistke Moffo, 18. mera za zlato in drago kamenje, 20. kemijski znak za tantal, 21. ruski dramatik, realist (»Nevihta« ), 24. začetnici basista Korošca, 26. tkanina za plenice, 27 ime danske filmske igralke Nielsen, 30. brezalkoholna pijača mari borskega Talisa, 32. kratica italijanskega radia, 33. žrtvenik, 34. protestantski duhov nik, 36. javno zbiranje poda tkov, povpraševanje v jav nosti, 37. igralec, 38. osno vna sestavina za sveče. Navpično: 1. mazilo, krema, 2. glavno mesto francoskega departmaja Lot-et Garonne, 3. kraj pri Bledu z znanim gostiščem, 4. poželenje, sla, 5. nordijsko moško ime, 6. kemijski znak za kantan, 7. bivši avstrijski kancler (Franz), 8. začetnici igralca Valiča, 9. ribja košči-ca, 10. del stopala, 11. Aškerčeva socialna pesem, 13. razvojna stopnja metulja, 15. domačini na Novi Ze landiji, 18. lovec na krte, 19. delavka v tkalnici, 22. nasi Ije, 23. antično ime Donave, 24. preprosta lesena stavba, hangar, 25. žabja noga, 28. francoski filmski komik (Jacques), 29. otočje ob zahodni irski obali, pred Gal wayjskim zalivom, 31. nemški meščanski filozof (Ge-org), 33. osebni zaimek, 35. kemijski znak za telur, 36. arabski žrebec. Sestavil. R. Noč ruJ8nuaria: amer. krim. film 2Q N MORILCEV ob 16., 18. in fiir^!' 18- januarja: amer. krim in 2n MORILCEV ob 16., 18 nniT_Uri' premiera amer. filma uri ioN?EN OBRAČUN ob 22 Hiti X: iar>uarja: nem film PO-jj". ZABAVA SE PRIČENJA ob Daki". 17 uri- amer. krim. film *N MORILCEV ob 19. uri, pre- HAm amer von- filma MATA *«l ob 21. uri, 20. in 21. januar- OrdTI' krirn. film DOKONČEN OBRAČUN ob 16, 18. in 20. uri, fii,^"!.*3- januarja: amer. voh. Jim MATA H AR I ob 16., 18. in <m. filma DOKONČEN UBRAČUNob21. uri, 20. januar- ja: amer film ZLOČIN IZ STRASTI ob 17 in 19. uri, 21. januarja: premiera franc filma PARIŠ, TE-XAS ob 17 in 19 30, 23. januarja: nem. erot film KLINIKA ZA SEKS ob 17 in 19. uri KAMNIK 17. januarja: amer. pust. film TARZAN ob 16. uri, amer. krim film BRAZGOTINEC ob 18. in 21 uri, 18. januarja: amer. film BREAKDANCE ob 16 uri, amer. fant film SUPER DEKLE ob 18. in 20 uri, premiera nem. filma DVIGALO V OKVARI ob -22. uri, 19. januarja: amer. komedija KOI O SREČE ob 15. in 17. uri, nem erot. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 19. uri, premiera amer. krim. filma DOKON ČEN OBRAČUN ob 21. uri. 20. januarja: nem. film POHITITE, ZABAVA SE PRIČENJA ob 16. uri, amer. krim. film PAJČEVINA SMRTI ob 18. in 20. uri, 21. januarja: amer. pust. film ŽIVIŠ LE DVAKRAT ob 16. uri, amer film POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20 uri, 22. januarja: franc komedija GADJE NA POČITNI CAH ob 16 uri, nem. erot. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 18. in 20. uri 23. januarja: amer. pust. film TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA ob 16. uri, nem. film DVIGALO V OKVARI ob 18. in 20. uri DUPLICA FRANCOSKI LJUBIMEC ob 21 uri, 18. januarja: amer. vojni film MORSKI VOLKOVI ob 17 in 19. uri, premiera voh. amer filma MATA HARI ob 21. uri, 19. januarja: amer pust. film TARZAN ob 10. uri, amer. vojni film MORSKI VOLKOVI ob 17. in 19. uri, 21. januarja: amer voh. film MATA HARI ob 17. in 19. uri, 22. januarja: nem. franc. film PARIŠ. TEXAS ob 17 in 1930 JESENICE PLAVŽ 17. januarja: nem. glasb, film POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA ob 18. in 20 uri, 18. januarja: amer ljub. film FRANCOSKI LJUBIMEC ob 18 in 20. uri, 19. januarja: franc komedija GADJE NA POČITNICAH ob 16. uri, amer. ljub. film FRANCOSKI LJUBIMEC ob 18 in 20. uri, 20. in 21. januarja: amer. west. film VOJNA STEZA ob 18. in 20. uri, 23. januarja: amer. glasb, film LJUBEZEN NA KOTALKAH ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 17. januarja: amer. film MLADI ZALJUBLJENI ZDRAVNIK ob 20. uri, 18. januarja: amer film MLADI ZALJUBLJENI ZDRAV NIK ob 18. in 20. uri, 19. januarja: amer. film NEW YORK MESTO GROZE ob 18. uri, amer. film ZAKLAD AMAZONE ob 20. uri, 20. januarja: amer. film Tl-FANI ob 20 uri, 21. januarja: špan. film CARMEN ob 20. uri, 22. januarja: amer. film ISKALEC ob 20. uri, 23. januarja: amer. film TIFANI ob 20. uri BOHINJ 18. januarja: amer. krim. drama BRAZGOTINEC ob 20. uri, 19. januarja: amer akcij, film SUPER AGENTA ob 15. uri, amer. glasb film BREAKDANCE ob 17. in 19. uri, 22. januarja: amer. krim. film DAN MORILCEV ob 20. uri, 23. januarja: amer. krim- film DOKONČEN OBRAČUN ob 20 uri JESENICE ZELEZAR 17. januarja: amer. vojni film MORSKI VOLKOVI ob 17. in 19 uri, premiera amer. ljub. filma 17. januarja: amer. pust. film GOSPODAR ZVERI ob 17 uri, 18. januarja: franc komedija ZELJNATA JUHA ob 20. uri, 21. januarja: amer. krim. film DAN MORILCEV ob 20 uri DOVJE 19. januarja: franc. komedija ZELJNATA JUHA ob 19. uri RADOVLJICA 17. januarja: amer film ISKALEC ob 20 uri, 18. januarja: , amer. film ZAKLAD AMAZONE i ob 18. uri, amer. film TIFANI ob 20 uri, 19. Januarja: amer. film ISKALEC ob 18. uri, amer. film TIFANI ob 20. uri, 20. januarja: amer. film ISKALEC ob 20 uri, 22. januarja: špan film CAR MEN ob 20 uri, 23. januarja: franc. film ŽENA V RDEČEM ob 20 uri 18. januarja: amer. risani film NEUSTRAŠNI POPAJ ob 18. uri, amer film NEVV YORK MESTO GROZE ob 20. uri, 19. januarja: amer. film JEZDEC SKOZI ČAS ob 18 uri, amer. film MLADI ZA LJUBLJENI ZDRAVNIK ob 20 uri, 23. januarja: amer. film ISKALEC ob 20. uri __ŠKOFJA LOKA_ 17. januarja: slov film LJUBEZEN ob 18. in 20. uri, 18. in 19. januarja: ital avant. film ROPARJI ATLANTIDE ob 18. in 20. uri, 21. in 22. januarja: amer. film ZAD NJI HORROR FILM ob 18. in 20. uri, 23. januarja: amer drama MARIJINI UUBIMCI ob 20. uri POUANE__ 17. januarja: franc komedija FANTJE ZA ZVEZO ob 19 uri, 19. januarja: amer. film DO ZAD NJEGA DIHA ob 17. uri, 21. januarja: amer. film MARIJINI LJUBIMCI ob 19. uri ŽELEZNIKI 17. januarja: ital. film ROPARJI ATLANTIDE ob 18. in 20. uri, 18. januarja: slov. drama LJUBE ZEN ob 20. uri, 19. januarja: franc. komedija FANTJE ZA ZVEZO ob 18 in 20 uri, 22. januarja: amer drama DO ZADNJE GA DIHA ob 20. uri Rešitev nagradne križanke z dne 7. januarja: kalomel, Orizaba, linares, ez, lino, Škofja, Pletna, car, Sandro, AA, sani, trijaki, atlas, rek, Zagreb, LL, anion, Rebelais, | ŽD, piran, Liszt, nalika, kal, Ar, ital, shod, Kati, Colette, jukon, Araks, RK, Akira, ban- | tam, areal, IM, Dražgoška bitka, ars, Jean, lat. Prejeli smo 191 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado 1 000 din prejme Franc Pod-nar, Škofja Loka, Stara lo ka 151, 2 nagrado 600 din j prejme Miro Vidic, Radovlji- ca, Cankarjeva 15, 3. nagrado 400 din prejme Štefka Šušteršič, Kranj, Prešernova 4, ostalih pet nagrad po 200 din prejmejo: Andrej Ko-dele, Kranj, Luznarjeva 22, Viktor Bizjak, Kokrški log 12, Kranj, Mirko Derlink, Kranj, Šorlijeva 19, Jožica Grajzar. Kranj, Pintarjeva 2, Grega Celarec, Kočna 3, BI. Dobrava. Rešitev nagradne križanke z dne 10. januarja: stražar, kripa, trakar, drsnik, ilkan, bra, dar, hoad, drava, fa, re klamant, rš, mrena, drst, ata, asa, trapa, konjak, premer, artel, ponjava. Prejeli smo 165 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 500 din prejme Anka Legan, Starac. 18, Kranj, 2. nagrado 300 din prejme Jožica Je-še Gradnikova 7/a, Radovljica, 3. nagrado 200 din prejme Jože Dovžan, Luznarjeva 24a, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 22. januarja, do 9. ure, na naslov: ĆP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din. GLAS 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 17. JANUARJA l£_ DVE NOVOSTI V BLEJSKEM VRTCU Prizadet otrok mora ostati srečen otrok V blejski otroški vrtec so v novem šolskem letu poskusno vključili tudi dva fantiča z zmerno duševno prizadetostjo — Specialni pedagog pa razen otrok v razvojnem oddelku obiskuje otroke z raznimi težavami tudi po ostalih vrtcih v občini Bled — Samo štirje otroci v oddelku? Ni vzgojiteljice, ki ne bi hotela prevzeti tako majhne skupine predšolskih otrok. Toda v razvojnem oddelku blejske enote otroškega vrtca so tako kot tudi po vseh ostalih štirih razvojnih oddelkih pri vrtcih na Gorenjskem le otroci z zmerno duševno prizadetostjo. Ponekod se jim pridružijo tudi otroci z lažjo prizadetostjo in določenimi spremljevalnimi motnjami in še otroci s cerebralno paralizo. Razvojni oddelki pri otroških vrtcih na Gorenjskem niso nova, vendar pa tudi ne posebno »stara« oblika dela s prizadetimi predšolskimi otroki. Blejski oddelek že sedmo leto nudi varstvo in usposabljanje prizadetim predšolskim otrokom, leto starejši je jeseniški oddelek, dva v Kranju in eden v Škofji Loki pa so bili ustanovljeni kasneje. Vendar pa blejski razvojni oddelek ne izstopa zato, ker ima glede na tra- janje že zelo veliko izkušenj, temveč je izjemen zaradi nečesa drugega. »V naš razvojni oddelek pridejo otroci, ki jih sem napoti strokovna komisija za razvrščanje otrok,« pravi Mihaela Zupanova, specialna pedagoginja razvojnega oddelka. »Vendar pa so v vrtcu tudi otroci, ki so sicer povsem normalno razviti, a pa imajo kakšno specifično oviro: največkrat so to govorne motnje, nemirnost, včasih gjj£> tudi za lažje oblike lažje duševne nerazvitosti. Zaradi teh motenj se jim ni treba usposabljati v tako specifičnem programu kot ga imamo v razvojnem oddelku, vendar kljub temu potrebujejo strokovno pomoč. Take otroke enkrat do dvakrat na teden obiskujem v njihovih vrtcih.« Gre za nekakšno mobilno strokovno pomoč otrokom z različnimi motnjami. Morda je ena ura na teden dodatnega programa za otroka s tako ali drugačno motnjo res premalo. Zdaj je v radovljiških vrtcih 21 predšolskih otrok, ki jih Zupanova obiskuje, da se skupaj »poigrajo«. Kajti še tako zahteven strokovni program je treba otroku ponuditi zavitega v igro. »Vendar pa se strokovno delo z otroki v rednih vrtcih lepo dopolnjuje s prizadevnostjo vzgojiteljic samih. Lani smo to delo šele poskušali, letos je že redno steklo. Če sodelujejo še starši, je sploh imenitno. Marsikatera mama si popoldne vzame čas in prav tako v igri ponovi vaje, tudi s pripomočki, ki jih posodimo — tako da nimajo le ene ure terapije na teden. Na otroke z različnimi, prej omenjenimi težavami nas opozorijo vzgojiteljice, ki pa se ne morejo ukvarjati posebej le z enim otrokom, saj ostali takoj pritečejo zraven, hočejo sodelovati, pomagati, a, na žalost, le motijo. Vse skupaj pa delamo le s privolje- ^ k/ BLED — V razvojnem oddelku blejskega vrtca specialna pedagoginja Mihaela Zupan skrbi za co zmerno prizadetih otrok. — Foto: L. M. njem staršev. Včasih se zgodi, vendar na srečo redko, da starši trdijo, kako otroku nič ni in ne dovolijo takšnega individualnega ukvarjanja. Pa ne ravnajo prav: včasih se že govorna motnja, ki bi jo lahko povsem odpravili ali vsaj zelo omilili še pred šolo, tako globoko zakorenini, da otroka moti še nekaj prvih šolskih let,« pravi Zupanova. V blejskem otroškem vrtcu so se s tem šolskim letom lotili še ene novosti. Pravzaprav so ie pogumno »ugriznili« v stari dvom, ki je pred leti tudi po Gorenjskem burkal strokovna mnenja: ali bi zmerno duševno prizadeti otroci lahko obiskovali tudi redni vrtec. To, nikoli docela rešeno vprašanje zdaj v blejskem vrtcu preskušajo tako, da dva fantiča, ki bi sicer lahko hodila v razvojni oddelek, hodita v redni vrtec, vsak dan pa prideta na svoji dve uri programa čez dvorišče v razvojni oddelek k specialni pedagoginji. Za zdaj že kaže, da sta se v redni vrtec lepo vključila. »Vendar pa to še ne pomeni, da lahko prav vsak otrok z zmerno duševno prizadetostjo obiskuje redni vrtec z doda- tnim, zanj posebej nim programom, ki specialnim pedagogom-otrok je namreč primefj zato ni enostavnega ali modela, po katerem' ko usposabljali otroke k*Ploš čez. Čeprav starši še takTru„gi jo, da bi omilili tako ali crrica čno prizadetost pri otro* tudi strokovnjak, ki se SI otrokom ukvarja, si želi j ha, pri tem vendarle ncj mo pozabiti, da mora bi*f prizadet otrok predvsetfjj čen otrok.« L. Menci* ivni ■■■■■■■ tSHt/KKt mnNHB kjhbhb raunsn mhm| _____ | I I I I I I DVAJSET TISOČ PROSTORNINSKIH METROV OKOLJU ŠKODLJIVIH SNOVI NA LETO Kam s posebnimi odpadki na Gorenjskem? Študija o posebnih odpadkih na Gorenjskem je otipljiva beseda strokovnjakov, kakšni in koliko posebnih odpadkov nastaja v naših tovarnah, pri prevozu, v energetiki, obrtnih delavnicah, bolnišnicah ... To so okolju škodljive snovi, s katerimi vsakdo ravna, kakor ve in zna. Posebnega odlagališča ni, ustrezne sežigalne naprave tudi ne, čistilnih naprav je malo. Strokovnjaki pa so v uvodu zapisali ugotovitev, ki je razveseljiva, če je resnična. Anketiranci so namreč po vrsti izjavljali, da so zainteresirani za ustrezne rešitve. Njihova pripravljenost je presenetljiva, upajmo, da to niso zgolj lepe besede. Kajti pri varstvu okolja je pomembnejša zavest onesnaževalcev kot onesnažencev. Se nekaj kaže reči. Študija sama po sebi nazorno pove, kako je pri varstvu okolja pomembna strokovnost. Kajti varstvo okolja ni nič drugega kot dobro obvladanje tehnologije, pravilno ravnanje s škodljivimi snovmi. I Študija o posebnih odpadkih na Gorenjskem je bila zamišljena kot prikaz resničnih razmer, kot nekakšen kataster posebnih odpadkov, ki nastajajo na Gorenjskem. Naročile so jo vse gorenjske občine, najpravili pa so jo v visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Raziskavo je opravilo pet strokovnjakov: , dr. Bogomir Koželj, Drago Vuk, Ivan Noč, Emil Nanut in Jože Stružnik. Študija je dokaj celovita, saj so raziskovalci naleteli na izreden odziv ankete in tudi na željo po reševanju tovrstne problematike. Napravili pa niso zgolj katastra, za nekatere posebne odpadke so nakazali tudi konkretne rešitve, čeprav študija sprva ni imela takšnega namena. Kot nalašč je torej, da jo načrtovalci družbenega razvoja upoštevajo. Študija je pokazala tudi to, da bo treba tovrstno problematiko na Gorenjskem reševati skupaj, ne vsaka občina zase. Seveda pa to narekuje osnovanje ekološko razvojne službe na Gorenjskem, ki bo delovala strokovno in sistematično. Največ posebnih odpadkov je v kranjski občini Študija obravnava tiste vrste posebnih odpadkov, katerih problemi še niso razrešeni. Tako, denimo, niso zajeli hidravličnih, mazalnih, vre-tenskih, motornih, hipoidnih in drugih olj, ki jih zbiralna mreža Petrola že odkupuje in reciklira. Zajeti pa so tisti odpadki, za katere so kot na- čin reševanja anketirani navajali odvoz na Reko, storitve Komunalnega podjetja Ljubljana, poskuse v Cementarni Anhovo. Pri tem je treba reči, da navedbe nekaterih anketirancev o odvaža-nju posebnih odpadkov v Anhovo ne drže, saj je zanesljivo to moč trditi le za kranjsko tovarno Sava. Dodati pa velja, da se v cementarni preusmerjajo s plina na kurjenje s premogovim prahom (plin je zanje predrag!), s čimer se bodo zmanjšale možnosti za sežiganje odpadkov. Ker je zbiranje podatkov temeljilo na anketi, zbranim podatkom seveda ni moč slepo verjeti. Posumimo lahko, da so anketirani zapisali manjše količine odpadkov ali vsaj najmanjše, ki nastajajo. To je namreč moč sklepati po podatkih o uporabi materialov v posameznih industrijskih panogah. Raziskava je pokazala, da na Gorenjskem nastane 20 tisoč prostorninskih metrov posebnih odpadkov letno. Odpadkov torej, za katere so značilne jedkost, koroziv-nost, gorljivost, vnetijivost, eksplozivnost, toksičnost ali infektivnost. Pri tem velja povedati, da strokovnjaki povsem ločeno obravnavajo tiste snovi, za katere je značilna radioaktivnost (prav zdaj v Sloveniji poteka razprava o odlagališču radioaktivnih odpadkov). Podatek o 20 tisoč prostorninskih metrih posebnih odpadkov se nanaša na leto 1984, raziskava pa napoveduje, da jih bo leta 2000 skoraj 23 tisoč prostorninskih metrov. Največ jih je v kranjski občini, kar 68,4 odstotka, v škofjeloški 6,8 odstotka, v radovljiški 7,4 odstotka, v tržiški 6,2 odstotka in v jeseniški 11,1 odstotka. Napoved pa pravi, da bo kranjski delež leta 2000 še večji, da bo znašal 71,6 odstotka. Posebej so obdelali plastične mase, topila in galvanske mul je Gorenjska industrija na leto »pridela« približno 4 tisoč ton plastičnih odpadkov, ki jih sama ne uporabi več oziroma ne predela. Oddajajo jih tudi v predelavo ali v energetsko izkoriščanje. Velik delež imajo gume, več kot polovični. Prav odpadne gume pa so tudi najbolje izkoriščene, saj jih 25 odstotkov predelajo, 55 odstotkov izkoristijo za toplotno energijo in 20 odstotkov odpeljejo na odlagališča. Ker zanje posebnih odlagališč ni, jih odvažajo na komunalna smetišča. »Izdelovalci plastičnih odpadkov^ velikega povečanja proizvodnje ne načrtujejo, vsi pa z izboljšanjem tehnologije načrtujejo zniževanje količine teh odpadkov. Nekateri celo lastne predelovalni-ce plastičnih odpadkov. Rešitve pri plastičnih odpadkih so nakazane. Najprej jih je treba ločiti od ostalih. Glavni izdelovalci bi lahko v svojih predelovalnicah v sekundarne surovine predelovali tudi odpadke drugih. Ker gre v dokajšnji meri za energetsko bogate plastične odpadke, je smotrno njihovo sežiganje ali pridobivanje goriv iz njih. Pred odlaganjem pa bi morali »plastiko« stiskati in tako zmanjšati njen obseg. Druga večja skupina posebnih odpadkov so topila, na Gorenjskem na leto nastane okoli tisoč ton nevarnih odpadkov, ki vsebujejo organska topila. Zanje je značilno, da so enakomerno porazdeljena po vsej Gorenjski. Odpadna organska topila v gorenjskih tovarnah že predestilirajo, nekatere (Iskra, Planika, LTH, Elan, Alples) imajo svoje destila-cijske naprave, nekatere (Sava, Peko) to delajo pri drugih. Tam, kjer nastajajo manjše količine teh odpadkov, pa jih praviloma ne čistijo. Podatki kažejo, da predelajo okoli 80 odstotkov odpadnih halogenih topil in 50 odstotkov topil brez haloge-nov. Nepredelane pa ostajajo gošče, poleg gošč vseh vrst (tudi vodne) pa okoli 200 ton neuporabnih topil. Po podatkih ankete je tako neuporabnih 396 ton (po oceni 600 ton) odpadkov, ki vsebujejo organska topila. Kopičijo se na tovarniških dvoriščih, znebijo se jih na različne (tudi protizakonite) načine, saj odlagališč zanje ni. Sežiganje tovrstnih odpadkov v Anhovem in v sežigalnici v Kranju je le izgovor, saj je bilo doslej opravljenih le nekaj poskusov. Problematiko bi rešili z doslednim zbiranjem odpadnih topil, s povezovanjem s tovarnami, ki destilacijske naprave že imajo, z uporabo sežigalne naprave v Kranju (za nekatere bi morali rešitve poiskati za vso Slovenijo) ter z zgoščevanjem in odlaganjem teh odpadkov na posebnem odlagališču. Tretja skupina posebnih odpadkov so galvanski mulji. Na Gorenjskem jih letno nastane okoli 500 ton, ne le v industriji, tudi v obrtnih delavnicah. Po dosedanjih izku: šnjah jih je moč uporabiti v opekarstvu in cementni industriji. Oddajanje teh odpadkov kranjski opekarni, ki bi letno lahko uporabila okoli 300 ton galvanskih muljev, ni predpisano. Uporabo galvanskih muljev v opekarni imajo upeljano v Radgoni, uvajajo jo v Trbovljah. Torej bi bilo s sedanjo tehnologijo moč obvladati vse večje onesnaževalce. Problem pa ostajajo nekatere vrste galvanskih odpadkov (nedehi- Sežigalna naprava v Stražišču — Foto: F. Perdan drirani), za katere z raziskavo rešitev iščejo na slovenski ravni. Posebno odlagališče v bližini Kranja Rešitve so torej nakazane. Galvanske odpadke bi lahko v še večji meri uporabljali v kranjski opekarni, če ne bi bila v celoti zainteresirana, bi jih lahko odvažali drugam. Topila bi lahko prečiščevali v tovarnah, kjer imajo ta postopek že dobro vpeljan in proste zmogljivosti (Planika, Elan). V postopku pa je razvoj malega univerzalnega destilatorja z zmogljivostjo 10 do 20 litrov na dan, primernega torej za manjše uporabnike, kakršnih je na Gorenjskem največ. Najmanj je rešeno vprašanje plastičnih mas kot največje in najbolj pisane skupine posebnih odpadkov. Za vse ni uporabna istr tehnologija. Povezave bo torej treba poiskati tudi zunaj Gorenjske. Problem bi bil zdaj obvladljiv s sežigalno napravo v Kranju, z odvozom odpadnih gum v Anhovo in z ustreznim odlaganjem. Strokovnjaki so prever'|| tudi možnosti za odlagali^) in ugotovili, da je glede A sestavo tal največ možnih ^ kacij v okolici Kranja, v daljenosti do 20 kilometr^ kar je smotrno tudi zavoli tega, ker največ posebnih padkov nastaja prav v krf ski občini. Vsekakor pa bo treba iskj ti rešitve za vso Gorenjski ne vsaka tovarna, vsaka o\ čina zase. Tako, denimo, )% seniška Železarna postavi]! obrat za cepljenje oljn'1 emulzij in odpira možnon reševanja tovrstnih probljf mov za vso Gorenjsko. Pi^ lizo bi bilo smotrno postavil s povezovanjem vseh obutv^f nih tovarn s kranjsko SaV*j Kranjsko sežigalno naprav bi bilo treba usposobiti za j sebne namene in jo ob mot bitni nezasedenosti odpreti1 širši prostor, vsekakor pa "j more biti zgolj kranjs* Prav tako ne bi smela irrtf statusa energetskega obj« ta z zgolj ekonomskim mc-v vom, saj bi moralo biti o* stranjevanje odpadkov nj^l poglavitni namen in pome^j Skrb za čisto okolje torej. M. Volčjak. . 17. JANUARJA 1986 REPORTAŽA KAJ SO MLADI DELAVCI TAKO RAVNODUŠNI? ZDI SE, DA ŽE RAZMIŠLJAJO PETKOV PORTRET .9. STRAN ©©ESSSSSISEĐIAB SMISLU m6 tako malo lacati kot malo delam Jladi železarji so prepričani, da nimajo možnosti napredovanja in zato včasih razmišljajo, da bi felezarno zapustili. Vprašali so jih, kaj bi se zgodilo, če bi katero delo posebej dobro opravili. Jdvrnili so: nič se ne bi zgodilo. Vsekakor so pripravljeni več delati, če bodo zato tudi primerno Vgrajevanj ...... ,_________ IJesenice — Na oddelku za dustrijsko psihologijo jese-ske Železarne je sociolog ™nc Treven pripravil zani-ivo anketo med mladimi delavci, ki tam niso več kot pet Jet in imajo najmanj poklicno ^01o. Rezultati ankete o Ustvarjalnosti, zadovoljstvu in Napredovanju so zanimivi, a ilg raziskovalce, ki so se po , floveniji že lotili podobnih raziskav, sploh ne presenetljivi, •j Mnenj a mladih strokovnjakov, ki so šele stopili na poklicno pot, kajpak ne smemo posplošiti, verjetno pa ni dosti jjrugačno od miselnosti in pre-»"čanja mladih po drugih de-^HPvnih organizacijah. presenetljivo epovacijsko Razpoloženje '■ Med drugim je anketa poka-Jala, da kar tretjina vprašanih Ptell,sli, da dejansko ne sodeluje ri odločanju, kar je veliko, če ^oštevamo, da v anketnem 7°rcu niso zajeli nekvalifici-anih in polkvalificiranih de-. vcev. Obenem pa anketirani ggotavljajo, da zelo pogosto fCejo boljše načine dela. Ce kar 90 odstotkov pravi, da '^i ali manj vplivajo na hi-°st in kakovost svojega dela, otem so delavci presenetljivo [tovacijsko razpoloženi. Ven-iar pa kljub temu v Železarni ie morejo trditi, da je množica inventivna dejavnost iz-:°-no razvita. Tehnološke iz-Mjšave morda že, nikakor pa organizacijske, »duhovne« sitve v smislu boljših odno-,v človek-tehnologija in člo-[ek-človek. : Precej mladih meni, da bi Neteli na ovire, če bi predlani izboljšave. Ovire pa vidijo Nprej pri vodstvu, pri sode-Pvcih in pri samoupravnih rganih. Vse to je najbrž fraz neustrezne selekcije, ki Franc Treven, sociolog Mednarodna raziskava pravi, da je Jugoslavija pred drugimi glede zadovoljstva, ki ga delavci dobijo pri delu, v primerjavi z zadovoljstvom zunaj dela. Za jugoslovanske delavce je delo SORAZMERNO zadovoljiva aktivnost. To verjetno pomeni, da gre za določeno mero nezadovoljstva zunaj delovnih obveznosti. Nekatera dejstva govorijo v prid razlagi, da je šlo med mednarodno raziskavo v Jugoslaviji za težavno obdobje. Tudi med mladimi železarji je več tistih, ki jim delo v Železarni daje več zadovoljstva kot zunajslužbene aktivnosti. Gospodarska kriza zatorej vpHva na zadovoljstvo. delavcem se zdi, da Železarna skopari z materialni-j*11 >n moralnimi nagradami za dobro delo. V zagovor Jjadrejenim pa je treba pove-;Jati. da le malo delavcev mi-8ll» da nadrejenim ne bi bilo mar. če bi kakšno delo dobro °Pravili. , Anketa kaže, da imajo de-lavci svoje »šefe« kar radi, ?al ie slabih 15 odstotkov de-•avcev vodstva ne mara. Mi-S,1K da vodstvo zadovoljivo javlja svoje delo, da ga ^»čno, trdi le 7 odstotkov J^ketiranih od skupaj 108 delavcev, ki predstavljajo 3 y»stotke šolanega kadra v sezami. na vodstvena mesta pogosto postavlja ne dovolj kvalificirane delavce; ti se ob vsaki inovaciji počutijo ogrožene. Iz tega izvirajo tudi pritožbe inovatorjev, češ da so k raznim inovacijam pristavljali lončke vsi ali pa so inovacijam celo nasprotovali. Iz dobrega delavca slab mojster Anketa dalje ugotavlja: delavci prostega časa ne cenijo dovolj, z delom in delovno organizacijo pa so več ali manj zadovoljni, čeprav je kar precej takih, ki ne želijo, da bi se njihovi otroci zaposlili v Železarni. Večina pravi, da so premalo plačani, kar 88 odstotkov pa je prepričanih, da nimajo nikakršne možnosti za napredovanje. Še bolj porazen rezultat prinaša odgovor na-vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi katero delo posebno dobro opravili. Kar 46 odstotkov meni, da se ne bi nič zgodilo. Nemški raziskovalci so ugotovili, da tisti, ki začnejo razmišljati, da bi zapustili podjetje, naredijo povprečno za 50 odstotkov manj kot bi sicer, in izračunali astronomske stroške, ki jih imajo podjetja s tako mislečimi delavci. V Žele- zarni si zelo veliko delavcev želi premestitve, skoraj 80 odstotkov jih občasno razmišlja, da bi odšli. Ker so šolani delavci, bi Železarno v najugodnejšem tudi zares zapustili. Ta želja kaže na majhno možnost, da bi lahko napredovali. Leta in leta so na istem delovnem mestu, velikokrat pa se dogaja, da pri napredovanju navzgor postanejo iz dobrih delavcev slabi mojstri. Zato bi morali bolj razmišljati o tem, da bi opravljali zahtevnejše naloge tam, kjer so zdaj, bili zato bolje nagrajevani in upoštevani, čeprav po hierarhični lestvici ne bi napredovali. Najvišja vrednota: svoboda Mladi so med vrednotami na prva mesta postavili svobodo, družino, zdravje in tovarištvo. Anketirani železarji so tako kot pred leti anketirani Velenjčani samoupravljanje in socializem postavili na zadnja mesta. Seveda to ne pomeni, da so delavci proti ideji socializma, pomeni pa, da bo treba marsikaj drugače organizirati. Za štirimi vodilnimi vrednotami je znanje, sledijo dohodek, iskrenost, ustvarjalnost. Iskrenost je pri vseh zelo spoštovana vrednota. Delavci, ki imajo poklicno šolo, so v Železarni zaželeni in splošno mnenje o njihovi nenadomestljivosti jim dvigujeta zavest — in pričakovali bi tudi njihovo zadovoljstvo. A take idile ni, saj so dejali, da s svojim položajem niso zadovoljni — samo srednješolci so še manj zadovoljni. Tu je tista kritična točka, ugotavlja raziskovalec, kjer se zlomijo »ostala zadovoljstva«, postanejo ali ostanejo polovična. In znajdemo se na mestu, kjer se vse ne konča, ampak kjer se vse šele začne ... Anketa nikakor ne kaže rožnate slike, rezultati so vredni temeljitega razmisleka. Če nekdo ne vidi možnosti za napredovanje, potem je odveč govoriti o ustvarjalnosti; če je nekdo pripravljen sodelovati, a ne more, zapade v ravnodušnost, ki jo, žal, zaznavamo povsod. Žalostno je, da so pred mladimi ovire, ki se jim zde nepremostljive in ki jih vodijo v malodušje in družbeno iz« redno škodljivo otopelost, ki se v vsakdanjem življenju izkazuje v ironičnem: nihče me ne more tako malo plačati kot malo delam. D. Sedej JANEZ ŽITNIK BOHINJSKA BISTRICA — Kar trideset let so se morali Bohinjci truditi, da so po uspešnih mednarodnih tekmovanjih v smučarskih tekih v letošnji smuačrski sezoni le dobili veliko priznanje, saj so bili v sredo in četrtek organizatorji moške tekaške tekme za svetovni pokal. Pokal, ki ga je zaslužil Bohinj in s tem seveda vsi tisti ljudje, ki so dolga leta z vsem srcem in pridnimi rokami krčili pot temu uspehu, jim veliko pomeni. Še posebno zato, ker je vsakdo izmed njih na ta kraj navezan in ga doživlja kot simbol veličastne, vendar tudi intimne naravne lepote. To je tudi priznanje za njihovega generalnega sekretarja organizacijskega komiteja, Janeza Žitnika, rojenega pred petinštiridesetimi leti prav v Bohinjski Bistrici, tehnika, zaposlenega v Lipovem tozdu v Bohinjski Bistrici. Pot organizatorja mednarodnih tekmovanj v smučarskih tekih je Janez Žitnik začel v organizacijskem odboru leta 1961 kot vodja tiskovnega središča. To delo je opravljal dve leti. Leta 1966 je prevzel tajniške posle v organizacijskem komiteju. Tako mu je ta prireditev srebrni jubilej pri organizaciji. Bohinjci so začeli kot organizatorji mednarodnih tekaških tekem leta 1961. Leta 1966 so prišli v FIS koledar mednarodnih tekem in bili eni od prvih za srednjo Evropo. Že leta 1977, ko se je začel svetovni tekaški pokal, so bili kandidati za izvedbo te tekme. Toda zaradi slabših rezultatov naših tekačev so izpadli iz konkurence. Leta 1980 so organizirali moške in ženske tekme za alpski pokal, šele letos pa jim je uspelo, da so postali organizatorji tekme moških za svetovni pokal. »Veliko truda je bilo treba vložiti, da smo prišli v koledar svetovenga pokala. Vsa leta smo morali biti na treh tekmah svetovnega pokala, da smo končno le postali organizatorji take prireditve. V pomoč so nam bile tudi druge srednjeevropske države, ki so bile za to, da je svetovni pokal v Bohinju,« pravi Janez Žitnik. Ko so Bohinjci dobili tekmo moških za svetovni pokal, so se začeli pripravljati že marca lani. V organizacijskem odboru je delalo 264 ljudi. Odbor in drugi sodelavci so zavihali rokave že lani oktobra pri pripravi proge po načrtih mednarodne FIS zveze. Zaradi nove tekaške tehnike drsalnega koraka je bilo treba postoriti veliko novega. Zaradi potokov, ki so na progi, so morali narediti kar enajst mostov, tako da sedaj poteka smučina po suhem. Največ; dela je bilo pri ureditvi snežnega stadiona, kjer sta start; in cilj solo teka in teka štafet. Zravnali so teren, da so dobili tristo metrov ravnine' za stadion. Vse to je bilo potrebno za organizacijo tako velike tekaške smučarske prireditve, kot je svetovni! pokal. Ker je snežna podlaga, dokaj tenka, je bilo treba na progo in na snežni stadion! nanositi precej snega; doma-t čini so ga vozili kar s trak-f torji. Skratka, proge so bilef res odlično pripravljene inj so vzdržale dva dneva smu-| carskega tekaškega svetov-| nega pokala. D. Humer J S™ kv,za Znanje naj odloči o zmagi Tako sodi 27-letni Danilo Oolenc s Praprotna v Selški dolini, ki je doslej zlahka premagoval tekmece v kvizu - Sodelovanje v njem mu pomeni predvsem razvedrilo — Od nekdaj ga je privlačilo ugankarstvo____ f°hinjsko jezero sredi zime, vendar s pravo pomladansko podobo. Vremenarji so se očitno "steli. Obetali so nam peklenski mraz, pa je muhasto vreme vse postavilo na glavo. Vendar y«'smemo pozabiti starega pregovora: zima in gosposka ne prizanašata. Tudi zima nam bo etos še pokazala svoj pravi obraz, (jk) — Foto: F. Perdan Kranj — Nedeljski kviz, ki j se že tretje leto zapored vrsti j na televizijskih ekranih, je ' j verjetno postal priljubljena oddaja tudi na Gorenjskem, saj je v njem sodelovalo kar nekaj prebivalcev iz naših krajev. Med njimi je največ dosegel v tekmovanjih 27-letni Danilo Dolenc, ki mu držijo pesti za zmago že v drugem finalnem nastopu predvsem so-krajani s Praprotna v Selški dolini. Iz rodnega kraja, kjer je preživljal mladost na kmetiji, je šolanje povedlo Danila najprej v Škof j o Loko in potem v Ljubljano. Po končani gimnaziji je namreč študiral geografijo in etnologijo. Kot študent je prebil veliko dni tudi na študijskih in drugih popotovanjih, na katerih je obiskal južne predele naše domovine, Centralno Azijo in številne evropske kraje ter spoznaval značilnosti tamkajšnjega življenja. »Razen potovanj po neznanih deželah me je od nekdaj zelo privlačilo ugankarstvo,« zaupa o sebi sogovornik, ki dela od 1981. leta v zavodu za statistiko SRS in od nedavnega prebiva z družino, ženo in štiriinpolletnim sinom na Planini v Kranju. »Redno sem reševal križanke in tekmoval na odprtih slovenskih prvenstvih ugankarjev, kjer sem imel vedno več smole kot sreče. Ob enigmatiki mi prosti čas največ mineva med branjem. Spremljam tako novosti v le-noslovju kot revialni tisk in dnevno časopisje, saj me zanima pravzaprav vse.« Svoje znanje je prvič javno preizkusil kot gimnazijec med nastopom na nekem radijskem kvizu, ki pa ni imel tekmovalnega cilja. Potlej so ga na ugankarskem tekmovanju 1982. leta izbrali v tekmovalno ekipo revije Stop, ki je v televizijski križanki premagala ekipi Večerovega 7 D in Nedeljskega dnevnika. Ko je po vrnitvi od vojakov spremljal tekmovanja v prvem televizijskem kvizu, je ugotovil, da bi tudi on lahko uspešno sodeloval. Prijavil se je za nastop na drugem kvizu in po zmagi na njem uspešno tekmuje tudi v tretji seriji oddaj. »Devetdeset tekmovalcev, ki smo doslej nastopali v kvizu, so izbrali izmed približno 400 prijavljenih,« opisuje manj znane stvari o tem tekmovanju Danilo Dolenc. »Vsako le"-to namreč pripravi ugankarska revija Ki H pred začetkom tekmovanj testiranje vseh prijavljenih. Na osnovi rezultatov izberejo tekmovalce in določijo ekipe. V kvizu, ki se je začel tebru-arja 1984. leta, sem na treh nastopih zlahka zmagal, v ponovnem finalu pa sem dobil točko sebi v prid šele po podaljšku. Lani sem dobro začel tudi tretjo serijo kviza, ki ima glede na prejšnji dve nekoliko spremenjene igre in pravila. Po prepričljivi zmagi v polfi-nalnem nastopu me čaka še spopad v finalu.« Na vprašanje, kako se pripravlja za tekmovanja, Danilo preprosto odgovarja, da mora že pridobljenemu znanju iz preteklosti dodati le malo. Preuči samo gradivo, ki ga dobe za končno igro Kihcev z vprašanji iz treh tem. Sicer pa najraje sodeluje v igrah kviza, kjer je treba pokazati splošno razgledanost. Prednost pred tekmeci si pridobiva tudi zaradi dobrega poznavanja slovenskih pregovorov v igri vislice in točnega pomnjenja v igri trojke. »Na tekmovanjih, ki zahtevajo veliko zbranosti in hitre reakcije ob prijavi za odgovor, ne odloča samo znaaje, ampak tudi sreča,« ocenjuje tekmovalec Dolenc. »Zanimivo je morda, da je nek uspešen tekmovalec izgubil vodstvo samo zaradi dveh napačno izrečenih črk. Pri tem je zlasti škodljiva trema, ki je sam ne poznam. Lažje mi je nastopati pred kamero kot slediti tekmovanju na tribuni.« O njegovem sodelovanju na kvizu še zvemo, da mu pomeni predvsem razvedrilo in prijeten konjiček. Ni mu pomembna niti zmaga niti nagrada, ampak ga bolj privlači spoznavanje novega okolja ,in ljudi ter načina televizijskega dela. Zato razmišlja tudi o nastopu v zagrebškem kvizu. Pri napovedi o končnem izidu tekmovanja v ljubljanskem kvizu ponavlja geslo, ki se ga drži že ves čas nastopanja: »Igral bom na vse, znanje pa naj odloči o zmagovalcu!« Torej, v nedeljo zvečer se bo izkazalo, ali je Danilo Dolenc stavil na pravo stvar. Sto'an Saje (mmmimmmGLAS m stran ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 17. JANUARJA 1986 I < -3* Najhitrejši na sredinem bohinjskem teku na 15 kilometrov. Od leve proti desni Šved Gunde Svan, vodilni v svetovnem tekaškem pokalu, zmagovalec Torgny Mogren, prav tako Švedska, in Norvežan Vegard Ulvang. Enaintrideseta mednarodna FIS tekma v smučarskih tekih Bohinj 86 w Sved Mogren za osem stotink sekunde ugnal favorita Svana Boj za stotinke. V ospredju Šved Thomas Eriksson, za njim Italijan Alfred Runggaldier. BOHINJSKA BISTRICA, 15. januar — Skandinavski dan v Bohinjski Bistrici na letošnji četrti moški tekmi na 15 kilometrov za svetovni pokal in nepredvidena zmaga triindvajsetlet-nega Šveda Torgnvja Mogrena, ki je za osem stotink sekunde premagal štuiindvajsetletnega rojaka in prvega favorita Bohinja Gunda Svana, tretje mesto pa si je pritekel Norvežan Vegard Ulvang. To sta glavni značilnosti sola teka. Od naših sta se najbolje uvrstila Jože Klemenčič in Jani Kršinar, ki sta za zmagovalcem zaostala za nekaj več kot štiri minute. Današnji nastop 112 tekmovalcev Iz dvajsetin držav si je ogledalo nad 3000 gledalcev. Ob zvokih jugoslovanske himne — igrala je gorjanska godba — je enaintrideseto mednarodno FIS tekmovanje v smučarskem teku Bohinj 86 svečano odprl predsednik častnega odbora Marjan Rožič. Na odlično pripravljeni smučini v Bohinjski Bistrici sta toplo vreme in vlažni veter opravila svoje. Čeprav so bile smučine na startu in do štiridesete startne .številke še zaledenele, je sonce kasneje »zmočilo« smučino in napeti je bilo treba vse moči, da so lahko kar najbolje opravili z vsemi ravninami, strminami in smukom. Žal se je to dogajalo vsem favoritom, ki io imeli startne števiike od petdeset naprej. To je doletelo tudi prvega r Jugoslovan Jože Klemenčič, najbolje uvrščeni Jugoslovan na OH. mestu. Bohinjski utrinki Tiskovno središče, ki ga vodi novinar Dela Henrik Vheleis, je bilo v Domu Jožetu Ažmana v Bohinjski Bistrici. Za delo osemdesetih tujih in domačih novinarjev je bilo odlično poskrbljeno. Tako kot vedno. Telefonske zveze in teleprinterji so bili v rokah delavcev PTT Kranj, za pisalne stroje je [poskrbela Mladost iz Ljubljane, za rezultate pa Iskra Delta. Kranjski PPT delavci res poskrbeli, da gredo novice o tekmovanjih v Bohinju in Kranjski gori hitro v svet. Za to delo jih v Domu Jožeta Ažmana skrbi štirinajst. Za šestimi teleprinterskimi stroji so pisali Btigita Ješe. Cilka Ažman, Dušanka Ulaga-Basta, Mičo Lakič in Janko Kavčič. Slovenski turistični delavci so poskrbeli tudi za novinarje. To se je poznalo tudi v sobah, kjer so spali, saj so jih dobro postregli z radgonskim biserom. Za vse novinarje so prijetno poskrbeli tudi domačini in organizatorji, saj so jih postregli tako kot znajo. ' favorita Bohinja Šveda Gundeja Svana, ki je zmagal na prejšnjih treh tekmah, danes ga je ugnal njegov rojak Torgnv Mogren, ki je imel startno številko enaintrideset. Na desetih kilometrih je imel Svan sicer najboljši čas, a ni bilo dovolj za zmago, zmanjkalo mu je le osem stotink sekunde. Na startu današnjega sola teka je bilo tudi petnajst Jugoslovanov. Že na tiskovni konferenci dan prej v poslovalnici Žita v Bohinju je bilo rečeno, da od njih pričakujejo borbenost, kar bi prineslo čim manjši zaostanek za zmagovalcem. Vse to so naši pokazali. Bili so kar se da borbeni. Iz sebe so iztisnili vse moči in dosegli taka mesta, ki so jih pričakovali. Nekateri so sicer upali, da se bo kateremu uspelo približati tistim, ki so dobili točke v svetovnem pokalu. Za to je še preuranjeno. Vseeno pa vsej petnaj-sterici naših iskrene čestitke. Rezultati — 1. Mogren 37:52,4, 2. Svan (oba Švedska) 37:53,2, 3. Ulvang (Norveška) 38:32,0, 4. Bechle (NDR) 39:26,8, 5. Prokourov (SZ) 39:37,8, 6. Eriksson (Švedska) 39:40,7, 7. Ducha-lenko (SZ) 39:43,8, 8. VValder (Italija) 39:45,5, 9. Soemskar (Švedska) 39:50,0, 10. Burlakov (SZ) 39:50,3, 11. Runggaldier (Italija) 39:58,3, 12. Tofte 40:02,1, 13. Mikkelsplass (oba Norveška) 40:03,6, 14. Hvnninen (Finska) 40:04,1, 15. Lisičan (ČSSR) 40:04,5, . . . 69. Jože Klemenčič 41,59,6, 70. Kršinar 42:00,0, 81. Čarman 42:47,1, 82. Grajf 42,53,8, 92. Tarman, 93. Ker-štajn, 95. Rupnik, 97. Katršnik, 99. I. Rai.šp, 100. Gracer, 102. Lebar, 103. J. Klemenčič, 105. Trstenjak, 106. Kline, 112. Velepec (vsi Jugoslavija). NAJBOLJŠI SO DEJALI: Torgnv Mogren: »To je bila res izredno napeta tekma, ki sem jo odločil v svojo korist. Res sem sturtal precej bolj zgodaj kot moj rojak Svan in imel sem še boljšo smučino kot on. Svana sem v svoji tekaški karieri tu, v Bohinju, premagal šestič.« Gunde Svan: »Vodil sem vse do zadnjih kilometrov. Kot ste sami lahko videli, sem imel že precej precej slabšo in vode'no smučino. Ta me je stala tudi moje četrte zmage v pokalu, čeprav sem le za osem stotink sekunde zaostal za Torgnvjem.« Jože Klemenčič: »Ni se dalo več narediti, kot sem naredil. Dal sem res vse od sebe, na rezultat je vplivala tudi mokra smučina. Vseeno upam, da smo dosegli tisto, kar smo si zadali« D. Humer Foto: F. Perdan Umetno drsališče v Kranju Brezplačno drsanje med počitnicami Od 27. do 31. januarja in od 3. do 7. februarja vsako dopoldne in popoldne »Vse organizacij« razen ene, s katerimi smo se pogovarjali, so pobudo podprle: Planika, Zavarovalna skupnost Triglav-Gorenjska območna skupnost Kranj, Iskra Delta Ljubljana, Projektivno podjetje Kranj, Kokra Kranj, Časopisno podjetje Glas, Špedicija Transjug in Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem. Gre za obliko, ki je na Gorenjskem nismo vajeni. Zato smo še toliko bolj zadovoljni, da je pobuda uspela. To še toliko bolj poudarja pomen in množično obliko rekreacije, za kar je bila tudi zgrajena večnamenska dvorana. Ekonomska cena za dneve, ko bo drsanje brezplačno, znaša sicer 1,5 milijona dinarjev, normalna oziroma osnovna pa 700.000 dinarjev.« Prost vstop na drsališče bo od 27. do 31. januarja in od 3. do 7. februarja od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Za soboto in nedeljo pa bodo veljale običajne cene. Razen brezplačnega drsanja pa bo med tednom vsak dan od 9. do 10. ure tudi šola drsanja za cicibane in mladi no. Da bi bilo drsanje zares prijetno, na ledu ni dovoljeno lovljenje ali podobno razgrajanje, vsi drsalci naj imajo rokavice, vrednostne predmete pa naj pustijo doma ali jih oddajo v zato prirejene garderobne omarice. Vsem ljubiteljem drsanja želimo vesele počitnice na kranjskem ledu. A. Ž. Kranj, 17. januarja — Med šolskimi počitnicami se v Kranju obeta ljubiteljem drsanja zares prijetno presenečenje. Prvič, odkar je bila v Savskem logu zgrajena večnamenska dvorana z umetnim drsališčem, bo drsanje, priljubljena in množična rekreacija, med počitnicami brezplačno. Direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Franci Ekar je povedal, da stroški seveda bodo in jih bo treba tudi pokriti, vendar pa je tokrat uspela zamisel, s katero bodo drsališče še bolj približali šolarjem. Kegljanje na ledu V drugem kolu Piber Jesenice — Na drsališču pod Meža kljo je bilo drugo kolo slovenskega mo-štvenega prvenstva za kegljače na ledu. Zmagala je ekipa Piber z Bleda s 17 točkami pred Murko 15 in Vatrostalno s 14 točkami. Po dveh kolih vodi Vatrostalna z 39 točkami pred Pibrom 37 in Murko s 35 točkami. Moštvo Murke (Lado Sodja, Alojz Babnik, Rudi Plesničar, Franci Kralj in Zlato Radonjič) je pred nedavnim nastopilo tudi na močnem turnirju v Avstriji, kjer je med 30 ekipami osvojilo četrto mesto, (cz) Danes v Radovljici Podelitev priznanj in Bloudkovih značk V Radovljici bodo danes na slovesnosti, ki se bo začela ob 17. uri v sindikalnem izobraževalnem centru, podelili priznanja najuspešnejšim športnikom in Bloudkove značke najzaslužnejšim športnim delavcem. Radovljica — Zlato Bloudkovo značko (za 30 let dela v telesni kulturi) bo prejel Jože Kus Alpski letalski center Lesce-Bled), srebrno (za 20 let dela) Stanko Ažman (Smučarski klub Bohinj), Majda Košir (TVD Partizan Begunje) in Franc Simčič Šahovsko društvo Radovljica) in bronaste značke (za 10 let strokovnega in organizacijskega dela) Andrej Artiček (Plavalni klub Radovljica), Hinko Hajne Odbojkarski klub Bohinj) in Albin Kordeš (Športno društvo Plamen Kropa). Priznanje občine Radovljica bodo prejeli udeleženci svetovnih prvenstev: blejski veslači Dani Ferčej, Bojan Prešeren, Robert Krašovec in Milan Janša ter jadralni letalec Ivo Šimenc, razen njih pa še državna prvaka v padalstvu Benjamin Šmid in Dušan Intihar Plaketo Zveze telesnokulturnih organizacij Radovljica bo prejelo 41 športnikov in sedem ekip, ki so lani na republiških in državnih prvenstvih osvojili vsaj eno kolajno. Športniki in športnice iz radovljiške občine so bili lani uspešni v aipskem smučanju in smučarskih tekih, jadralnem letenju in padalstvu, atletiki, veslanju, šahu, smučanju na vodi, odbojki in v invalidskem športu^ (cz) Blejski hokejisti izstopili iz medrepubliške lige Hokej na Bledu: da ali ne? Hokejski klub Bled je prejšnji petek tudi uradno obvestil tekmovalno komisijo Hokejske zveze Jugoslavije, da njihovo člansko moštvo zaradi pomanjkanja igralcev, težav z ledom in prazne blagajne izstopi iz medrepubliške slovensko-hrvaške lige. Dobrih poznavalcev blejskega hokeja novica ni presenetila. Ze pred tem se je (neuradno) šušljalo, da v klubu ni vse v najlepšem redu. Poškodbe peterice igralcev na zadnjih prvenstvenih tekmah so sodu le izbile dno. Dejstvo je, da na Bledu še niso povsem razčistili, ali bodo razvijali hokejsko igro ali ne. Drugače si namreč ni mogoče razlagati, da so v preteklih letih zanemarili delo z mladimi in da so člansko moštvo ob pomanjkanju domačih igralcev polnili z jeseniškimi hokejisti, ki so kajpak od kluba tudi marsikaj zahtevali: nadomestilo osebnega dohodka za čas, prebit na treningih in tekmah, zavarovanje za primer poškodb, boljšo in varnejšo opremo, ledeno ploskev vsaj mesec pred začetkom prvenstva .. . Klub vseh teh nič kaj pretiranih zahtev spričo pomanjkanja denarja ni mogel izpolniti. Za letošnjo tekmovalno sezono bi potreboval šest milijonov dinarjev, zagotoviti pa je uspel (predvsem s pomočjo turističnih delovnih organizacij) le polovico. Izstop iz lige še ne pomeni konec hokeja v turistično razvitem Bledu. Je le opozorilo, da si je treba čimprej naliti čistega vina in reči: hokej — da ali ne. Životarjenje ne vodi nikamor! Iskrica upanja so mladi: v letošnji zimi obiskuje hokejsko šolo petdeset fantičev, razen tega vadi pod vodstvom Franca Žbontarja še trideset pionirjev. Mladi pa so tudi zagotovili, da se bodo lahko na Bledu v prihodnosti bolj kot doslej naslonili na doma vzgojene igralce — kajpak, če se bodo v kraju in občini odločili, da bodo še naprej (bolj kot doslej) podpirali tako drag šport kot je hokej. C. Zaplotnik Vabila, obvestila Primskovo — Leto 1985 je bilo za Športno društvo na Primskovem izredno uspešno. Še posebej so veseli uspehov balinarjev in nogometašev. Športno društvo Primskovo vabi svoje člane in vse ljubitelje športa na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma na Primskovem. Vabljeni! Tržič — Košarkarska sekcija TVD Partizan Tržič in odbor za rekreacijo TKS Tržič razpisujeta prijave za košarkarsko rekreacijsko ligo. Tekmovanje v A ligi se bo začelo že 12. februarja v šolski telovadnici v Križah, tekmovanje v B ligi pa se bo začelo kasneje, odvisno od ^števila prijavljenih ekip. Zadnji rok za prijavo je 31. januar! Prijave sprejemajo v pisarni TKS Tržič, Bračičeva 4, ali po telefonu 50-342. Do začetka tekmovanja morc vsaka ekipa plačati 3000 dinarjev za stroške izvedbe tekmovanja. Jesenice — Na drsališču pod Meža-kljo bo v nedeljo turnir kegljačev na ledu za pokal Gradbinca. Turnir se bo začel ob sedmih zjutraj, na njem pa bo sodelovald 15 ekip iz Slovenije. Gorenja vas — Strelska družina Tabor iz Gorenje vasi vabi na letno konferenco, ki bo jutri, 18. januarja, ob osmih zvečer. Vabljeni strelci in ljubitelji tega športa. Po konferenci bo zakuska. Radovljica — Zveza društev upokojencev radovljiške občine obvešča, da bodo tretje zimske športne igre slovenskih upokojencev 20. februarja. Veleslalom bo na Kobli, teki pa na Dobravi pri Bohinjski Bistrici. Vsa upokojenska društva so že dobila pravila tekmovanja. Zadnji rok za prijave je 10. februar. Kokrica — Smučarska sekcija Športnega društva na Kokrici prireja v nedeljo, 26. januarja, ob pol desetih dopoldne tekmovanje v smučarskih tekih za mlajše in starejše pionirke in pionirje za pokal Žita. Progi bosta dolgi 3 in 5 kilometrov. Zadnji rok za prijave je sreda, 22. januar, na naslov SD Kokrica, smučarska sekcija, 64000 Kranj, Cesta JLA 40 B. Kasnejših prijav ne bodo upoštevali. V Kranju v soboto in nedeljo memorial Lovra Ratkovića Priložnost za domače igralke Na največjem letošnjem mladinskem namiznoteniškem tekmovanju v Jugoslaviji se bo pomerilo 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 51 klubov, med njimi tudi iz Kranja in z Jesenic. KRANJ — Namiznoteniški klub Kranj, ki se je že večkrat doslej izkazal kot uspešen prireditelj pomembnih domačih in mednarodnih tekmovanj, bo ob koncu tedna pripravil v športni dvorani na Planini memorial Lovra Ratkovića, najkakovostnejše letošnje namiznoteniško tekmovanje za mladince in mladinke v Jugoslaviji. Nastopilo bo 200 najboljših igralcev in igralk iz 51 klubov. Tekmovanje — nujizdatneje so ga podprli Merkur, IBI, Gorenjski tisk in Planika — se bo začelo v soboto ob devetih dopoldne in bo trajalo ves dan, vse do 21. ure, nadaljevalo pa se bo v nedeljo od 9. do 13. ure, ko bo tudi razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najuspešnejšim. Tekmovanje bo lepa priložnost za Polono Frelih, Natašo Gašperič in Sonjo Marinkovič, da v imenitni konkurenci in pred domačim občinstvom pokažejo, koliko veljajo. Nedvomno je, da se Kranj razvija v eno najmočnejših središč mladinskega namiznega tenisa v Jugoslaviji. Ob uspehih, ki jih dosegajo kranjske mladinke v II. zvezni ligi-zahod in na drugih tekmovanjih, so tudi njihovi cilji, da se uvrstijo v I. ligo in da postanejo državne mladinske prvakinje, stvarni — in uresničljivi. (cz) Ena hranilna knjižica — manj stroškov Pa poskusimo dokazati zapisano geslo. Mnogim varčevalcem se je zaradi različnih razlogov nabralo več hranilnih knjižic, pri čemer pa najpogosteje za poslovanje z banko uporabljajo le eno, ali največ dve knjižici, pri čemer je druga ponavadi kar devizna, zelena knjižica. Vsekakor je pri večini, ki imajo več rdečih, hranilnih knjižic tako, da je najbolj v prometu le ena, na drugih pa so manj pomembni zneski, včasih le nekaj dinarjev. Kljub temu pa morajo tudi za najmanjši znesek, včasih za nekaj dinarjev v banki voditi ustrezno evidenco, zaradi tega tudi bolj, kot je potrebno, obremenjevati računalniški spomin, pripisovati vsako leto obresti in podobno. To evidentiranje pa pomeni tudi nepotrebne stroške pri bančnem poslovanju, v domačih razmerah pa včasih pri varčevalcih tudi zmedo zaradi iskanja »prave« knjižice. Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske priporoča, da se vendar odločite za eno hranilno knjižico. Na ta način boste banki (pa tudi sebi) prihranili nekaj nepotrebnih stroškov, in imeli boste boljši pregled nad svojimi prihranki, če boste imeli samo eno knjižico. Potrebno je le vse zneske iz več knjižic prenesti na eno in prav sedaj ob pripisovanju obresti je za to najlepša priložnost. Torej naj res velja: ena hranilna knjižica — manj stroškov in boljši pregled nad prihranki! ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske 'JETEK, 17. JANUARJA 1986 OBVESTILA — OGLASI 11. STRAN (§®S®SJoJ©ISIGLAS TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA RAZPRODAJA OBLAČIL IN OBUTVE ZA VSO DRUŽINO OD 20. JANUARJA DO 1. FEBRUARJA ZNIŽANJE CEN DO 40 % V VSEH VELEBLAGOVNICAH NAMA tri glav TRIGLAVKONFEKCIJA p. o. KRANJ K sodelovanju vabimo več ŠIVILJ (TEKSTILNIH KONFEKCIONARJEV) Ce pa imate končano osemletko, smisel in veselje do šivanja in želite s priučitvijo pridobiti znanja za šivanje ženske konfekcije ali robljenih izdelkov (prtov, robcev ipd.), se tudi oglasite v naši kadrovski službi zaradi podrobnejših informacij in nadaljnjega dogovora. Naša telefonska številka je 25-371, int. 14. ALPETOUR ALPETOUR, DO CREINA KRANJ, Mirka Vadnova 8 *šče zasebnega gostinca, ki bi prevzel dobavo in razdeljevanje toplih obrokov v naši delilni kuhinji: na dan približno 200 obrokov. Vse °stale informacije dobite po telefonu 26-060 ali osebno na sedežu DO. ponudbe pošljite na gornji naslov pod oznako »kuhi-nJa«, do 31. januarja 1986. Austrijski kombinat PLANIKA KRANJ ^misija za delovna razmerja DSSS ponovno objavlja prosta e'a in naloge v investicijsko servisni službi: L PRIPRAVLJANJE TEHNOLOGIJE - —" visoko zahtevno 4- VZDRŽEVANJE IN VODENJE PODROČJA ELEKTRO NAPRAV Z* uspešno opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo: P0(* 1. — visoko strokovno izobrazbo strojne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo Pod 2. —- visoko strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri (elektronik), — 4 leta delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo P*sne ponudbe sprejema kadrovski oddelek industrijskega ombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo . andidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev pri- JNEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA ^UzmiČeva 7 komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja pro-s*a dela in naloge I SISTEM INŽENIRJA (zaposliti želimo štiri delavce za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji: — visoka izobrazba letalske, strojne ali elektro smeri — dve leti delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju 2- ADMINISTRATIVNO TEHNIČNEGA REFERENTA II (zaposliti želimo enega delavca za določen čas, za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom, in enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji: — štiri ali dveletna izobrazba administrativne ali tehnične smeri — eno ali dve leti delovnih izkušenj — znanje strojepisja in teleksiranja — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju ' Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba 8 dni po objavi. Vloge pošljite na naslov: Inex adria aviopromet Ljubljana, Kuzmičeva 7. KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA j& STROJNIKA za kar zahtevamo opravljen izpit za KV voznika ali poklicno šolo ustrezne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in izpitom za TGM, 1 leto delovnih izkušenj ter enomesečno poskusno dobo. VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA SNAGE za kar zahtevamo KV voznika z vozniškim izpitom C kategorije, 2 leti delovnih izkušenj z enomesečno poskusno dobo. Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, Kadrovska služba, Ljubljanska cesta 27, v 15 dneh. Upravni organi in strokovne službe OBČINE KRANJ Razpisujejo dela in naloge: 1. PRIPRAVNIKA — 2 DELAVCA v sekretariatu občinske skupščine in izvršnega sveta Pogoji: — visoka izobrazba pravne, sociološke, politološke, novinarske, organizacijske ali ekonomske smeri — VII/1. stopnja zahtevnosti Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe (1 leto) — s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj, splošne službe — kadrovska služba, Kranj, Trg revolucije 1; najkasneje v 8 dneh po objavi. ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. ŠKOFJA LOKA, TOZD Jelen, gostinstvo Kranj ponovno objavlja prosta dela in naloge 1. KUHARJEV za delo v naslednjih obratih: —• dva za hotel Jelen v Kranju — enega za gostilno Stari Mayr v Kranju — enega za restavracijo Podlubnik v Škofji Loki — enega za restavracijo Frankovo naselje v Škofji Loki Pogoji: — poklicna gostinska šola za kuharje 2. 2 NATAKARJEV za gostilno Stari Mayr Pogoji: — poklicna gostinska šola za natakarje Poskusno delo traja 45 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka v 8 dneh po objavi oglasa. OBLAČILA ć DO OBLAČILA NOVOST TRŽlC razpisuje LICITACIJO osnovnega sredstva — osebni avto Zastava 101 C, letnik 1982 Licitacija bo tajna. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 odstotkov varščine od izklicne cene osnovnega sredstva. Licitacija bo v četrtek, 23. januarja 1986, od 11. do 12. ure v DO Oblačila Novost Tržič. Ogled bo možen isti dan od 10. do 11. ure. Licitacija bo potekala po načelu »videno — kupljeno«. Obrtna zadruga PREVOZNIK GORENJSKE Naklo, Cvetlična 10 Po sklepu Zadružnega sveta objavljamo prosta dela in naloge VODJE ZA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE STROJNO ZEMELJSKIH DEL Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo višjo strokovno izobrazbo — VI. stopnja zahtevnosti — gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj ter strokovni izpit — da imajo dokončano srednjo šolo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj ter strokovni izpit Posebni pogoji: — poznavanje in organizacijske sposobnosti pri izvajanju strojno zemeljskih del Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas z dvomesečno poskusno dobo. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Obrtna zadruga Prevoznik Gorenjske, Naklo, Cvetlična 10. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. CENJENI KUPCI PREBERITE IN NE POZABITE! I do prodaje obstoječih zalog, to je do konca januarja, RENAULT 4 in 9 ŠE PO STARI CENI § možnost nakupa STARO ZA NOVO Informacije v MURKINI prodajalni avto manipkž) v Lescah, tel.: 74-860. termo pol SOVODENJ objavlja javno licitacijo za naslednje osnovno sredstvo: 1. KNJIGOVEŠKE ŠKARJE Izklicna cena 450.000 din, prometni davek v ceno ni vračunan. Licitacija bo v prostorih delovne organizacije 24. januarja 1986 ob 12. uri. Ogled sredstev in informacije 24. januarja 1986 od 7. do 12. ure. in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj GLAS 12. STRAN OGLASI *** modna GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA p. o. KRANJ Oldhamska 4 na podlagi sklepa delavskega sveta objavlja prodajo tovornega vozila I IVI V 2200 D z dvojno kabino in ponjavo. Vozilo je dobro ohranjeno in je primerno za prevoz manjših tovorov ali za opravljanje raznih del na terenu. Vozilo prodajamo s posredovanjem DO za prodajo rabljenih vozil. Ogled vozil in podrobne informacije vsak dan po 14. uri. DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE ■ i..... m DEŽURNI VETERINARJI od 17.1. do 24.1.1986 za občino Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 43-150 za občino Škofja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Poljane 1, tel.: 69-280, Žiri MIRO KRIŽNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice JANEZ URH, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 ALPETOUR ŠKOFJA LOKA, Titov trg 4 b Komisija za delovna razmerja delovne organizacije ELEKTRONSKI RAČUNALNIŠKI CENTER ŠKOFJA LOKA, Titov trg 4 b vabi k sodelovanju delavce z visoko oziroma višjo izobrrzbo — organizacijske, računalniške, ekonomske ali tehnične smeri za dela na razvoju programske opreme za področja sistemske analize, organiziranje in programiranje računalniških obdelav. Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour, Škofja Loka, Kadrovska služba. Delovna skupnost INTERNE BANKE ALPETOUR ŠKOFJA LOKA pa objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: — višja ali srednja izobrazba finančne oziroma ekonomske smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih nalogah, — poskusno delo traja dva meseca. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE Upravni odbor objavlja prosta dela in naloge: VODJE STROKOVNO ADMINISTRATIVNE SLUŽBE Za opravljanje del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo srednjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri, — da obvladajo saj en tuj jezik Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Turistično društvo Lesce, Alpska 58, za razpis. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 40 dneh po objavi oglasa. Informacije lahko kandidati dobijo po telefonu 064-74-260. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ vpisuje v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Prijave za vpis sprejemamo do 31. januarja 1986. Prijavi za vpis je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo lUjBtlll list PETEK, 17. JANUARJA 19^ DOM UPOKOJENCEV KRANJ, p.o. Cesta 1. maja 59 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke ponovno objavlja za nedoločen čas naslednja dela in naloge: 1. KUHANJE IN RAZDELJEVANJE HRANE Pogoji: — KV kuhar in tečaj o higienskem minimumu 2. SERVIRANJE HRANE Pogoji: — KV natakar in tečaj o higienskem minimumu 3. POMIVANJE P6SODE IN ČIŠČENJE — 3 delavci Pogoji: — osemletka in tečaj o higienskem minimumu 4. NEGOVANJE STANOVALCEV — 3 delavci Pogoji: — srednja zdravstvena šola — ožji program (bolni čar) ali nedokončana srednja zdravstvena šola Za vse delovne naloge je določeno trimesečno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pisne prijave * dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi n? naslov: Dom upokojencev Kranj, p.o., Cesta 1. maja 59, Kranj Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po pr6" teku roka za vložitev prijav. AERODROM LIUBLJANA, p.o., Zgornji Brnik 130 a Na podlagi sklepa delavskega sveta in v skladu z določili 8. i" 9. člena zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS št. 19/76) objavlja NATEČAJ za prodajo Doma na Šmarjetni gori z zbiranjem pisnih ponudb A. Splošni podatki: Dom na Šmarjetni gori je v bližini Kranja, na nadmorsk1 višini 643 m, oddaljen od centra Kranja približno 4 Hfl Objekt je zidana zgradba. Ima kletne prostore z baroni; medetažo, pritličje ter tri nadstropja, vse skup« 1.801,70 m2. Poleg doma je 920 m2 gozda in 3288 m2 stavb nega zemljišča. Objekt je primeren za gostinsko-turističn« dejavnost. B. Pogoji odprodaje: Izklicna cena znaša 28.050.667,— Pisne ponudbe je treba poslati najkasneje do 3. februari 1986 na naslov Aerodrom Ljubljana, Zg. Brnik 130 a, 6421" Brnik. Vsak, ki želi sodelovati v postopku izbiranja-pisnih ponudb mora plačati do 3. februarja 1986 kavcijo v višini 10 % c*> izklicne cene in sicer na žiro račun delovne organizacije pr' SDK Kranj štev.: 51500-601-15970. Ponudniku, ki s ponudbo ni uspel, bomo vplačano akontacijo vrnili v 15 dneh po določitV najugodnejšega ponudnika. Ponudniki so dolžni ob ponudbi predložiti tudi razvojni pro-p gram Doma na Šmarjetni gori. Ponudnik, ki bo prejel pisno obvestilo, da je izbran za naj' ^ ugodnejšega ponudnika, mora v 30 dneh od prejema pisne obvestila vplačati kupnino, ki bo podrobno urejena s kupopro-dajno pogodbo. Vsa pojasnila v zvezi z nakupom daje vodja organizacijske splošnega sektorja DO — telefon 25-761 ali osebno. Po predhodnem dogovoru je mogoč tudi ogled objekta. OPREMA STANOVANJ IN JAVNIH OBJEKTOV OBRTNO PODJETJE DOM-OPREMA ŽELEZNIKI Po sklepu delovne skupnosti z dne 11. decembra 1985 in doloČ-P bah statuta razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge r INDrVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidat mora izpolnjevati poleg z zakonom predpisanih pogojev še naslednje: — da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo lesne ali eko-nomske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj n* enakih ali podobnih delovnih mestih Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Dom-oprema Železniki, Na Plavžu 77, za razpisno komisijo. PROGRAM RAZPRAV o osnutku srednjeročnega družbenega pla*1* občine Škofja Loka za obdobje 1986-1990fi DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vpisuje v naslednje tečaje: — tečaj strojnega pletenja — 90 ur — pričetek tečaja 24. januarja — tečaj strojepisja — 100 ur — tečaj za voznike viličarjev — 100 ur — tečaj avtogenega treninga — 25 ur — tečaj higienskega minimuma — 25 ur — tečaj tujega jezika — 100 ur — nemščina, angleščina, francoščina, italijanščina — tečaj šivanja — 60 ur — tečaj ročnega pletenja — 60 ur — tečaj makrameja — 60 ur — tečaj kuhanja — 60 ur Prijave in informacije dobite pri Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik 1 a, ali po telefonu 61-865 ali 60-888, vsak dan od 7. do 15. ure. — potrdilo o zaposlitvi Pouk v šoli je organiziran 5 dni v tednu v popoldanskem času. Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali dvoizmensko. Pouk se bo pričel 10. februarja 1986. Šolanje je brezplačno. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 27-481 vsak dan razen sobote. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ vpisuje kandiate v jezikovne tečaje: NEMŠČINE (I, II, III. in IV. stopnja) ANGLEŠČINE (I, II, in III. stopnja) ITALIJANŠČINE (l, II, III, in IV. stopnja) FRANCOŠČINE (I. stopnja) SLOVENŠČINE (I. stopnja) Tečaji trajajo od 90 do 100 izobraževalnih ur. Pouk v tečajih bo organiziran dvakrat na teden v popoldanskem oziroma večernem času. Prijave sprejemamo do 31. januarja 1986, podrobnejše informacije dobite po telefonu 27-481 vsak dan razen sobote. 1. Dražgoše osnovna šola 20.1. 2. Železniki kulturni dom 20.1. 3. Bukovica-Bukovščica zadružni dom 20.1. 4. Selca kulturni dom 20.1. 5. Zminec zadružni dom 21.1. 6. Log prostori KS 21.1. 7. Lenart nad Lušo osnovna šola 22.1. 8. Javorje osnovna šola 22.1. 9. Trebi j a gasilski dom 23.1. 10. Sovodenj gasilski dom 23.1. 11. Reteče kulturni dom 23.1. 12. Godešič gasilski dom 23.1. 13. Sorica zadružni dom 24.1. 14. Davča osnovna šola 24.1. 15. Poljane kulturni dom 26.1. 16. Lučine osnovna šola 26.1. 17. Kamnitnik občina — sejna Škofja Loka mesto dvorana 27.1. 18. občina — sejna dvorana 27.1. 19. Stara Loka — Podlubnik prostori KS 27.1. 20. Sv Duh kulturni dom 28.1. 21. Trata osnovna šola 28.1. 22. Gorenja vas OŠ Ivan Tavčar 29.1. 23. Žiri DD Partizan 29.1. 1986 1986 1986 1986 1986 1986 1986 1986 1986 1986 1986 1986 1986 1986 1986 1986 ob 16.3 ob 19.' ob 16.3 ob 19.] ob 16. ob lPe ob 18. „ ob 18.* ob 16 ob 19. . ob 16.3 ob 19 ob 18 ob 18 ob8.tfl ob 9. 4 1986 ob 16, 1986 ob 19. 1986 ob 19. 1986 ob 18. 1986 ob 18 j LL2*HK, 17. JANUARJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (^S^SSoiMMGLAS )vnc loloi' ola ela ive * /i n»| ranj pre- i. i k* ipai col irj« 21« (Ml aSo So TOVARNA OBUTVE TRŽIČ 1 I Veseli večer z Glasom 11 ansamblom Rž Glasovci smo se odločili, da vam popestrimo puste in dolge u|rske večere. Nu parT}0 za vas> zvesti bralci, smo rezervirali restavracijo v ho-ftema v Kranju in le za vas naročili obilno kmečko pojedi-Jkrvavica, pečenica, goveji jezik, pečenka, domača šunka, 0v' cmoki, ajdovi žganci in kislo zelje). Ob dobri hrani in ajj J*1 kapljici vas bo pozno v noč zabaval ansambel Rž, pripe-Ui^o^mo humorista in poskrbeli za veliko zabavnih iger in ^Dn^a- vese^em veceru bo med vami, ki boste izpolnili priloženi L POn in v recepCiji hotela Creina v Kranju vplačali 2.300 dinar-Nnpla 0seD0' pevka Ema Prodnikova izžrebala srečnega nagrabi tx bo z Inex-Adrio brezplačno potoval v Stochkolm in na-I i^gim izžrebanim bomo namenili več praktičnih nagrad, k a ^ se želite v petek, 24. januarja, pošteno zabavati z nami in Cre: Sa,T»blom Rž, čimprej oddajte izpolnjeni kupon v recepciji Hi |t*le v Kranju in vplačajte »le« 2.300 dinarjev, saj vam pri lože-uPon prihrani 200 dinarjev. *Upo„ i/t asov večer v hotelu Creina 24. januarja ob 20. uri ltl Priimek ^ kuponom imate 200 din popusta. 'MFRA Rjoveč e,ebenhugelstrasse 15 ^5^43-4222 23350, 5]^0K0VNA TRGOVINA ^AVTOMOBILSKI, 7.5JORNI IN SPLOŠNI ^OMATERIAL okli ,,c