******** 'POSPEŠITE ZMAGO AMERIKE S KUPOVANJEM VOJNIH BONDOV! PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. CHICAGO, ILL. TOREK, S. OKTOBRA — TUESDAY, OKTOBER 5, 1943 LETNIK (VOL.) Lil AMERIKANCI IN ANGLEŽI ZASEDAJO JUŽNO ITALIJO KLJUB NEMŠKEMU ODPORU GERILCI LE NAPREDUJEJO Zavezniški stan, Afrika. — Ameriške čete, ki so vkorakale še v petek v Neapelj, potiskajo umikajoče Nemce naprej proti severu. Boji za Neapelj so bili hudi in tu so Nemci prvič doživeli večji poraz. Pred ameriškim udarom in izbornim ameriškim orožjem so se morali umakniti.-- Pred Amerikanci se umičejo proti reki Volturno med obrežjem in mestom Capua. Tu se pričakuje, da bo najvažnejša bitka, od katere bo odvisna u-soda mesta Rima. Mesto Neapelj je v popolnih razvalinah. Ameriški poročevalci opisujejo nemška grozodejstva. Vse kar je bilo mogoče uničiti, so Nemci razdejali predno so se umaknili. Ameriški motorizirani oddelki so se nahajali v nedeljo večer že nad SO milj severno od Neapelja. Po nižavi med gorovjem severno nad mestom Salerno, pa so Amerikanci prodrli do mesta Benevento in istega zasedli in od tam se pomičejo dalje proti Boj^no osvajajoč važne gorske pozicije. Osma an- Partizanske čete v Prekmurju in ob meji Avstrije. — Nemci so vzeli Split, drugod pa ne morejo gerilcem nikjer do živega. — Jugoslovanska zamejna vlada se je preselila iz Londona v Egipt. Is le slike se še lahko nekoliko Tldi. zakaj je Osisce popustilo stopale italijanskega škornja. Prizor kaže. kako izgleda kolodvor v Reggio Calabria, potem ko so ga Zavezniki obdelovali s topovi in bombami. Slika is zgodnje invazije je ravnokar dospela v Ameriko. BARBARSKI NEMCI POBILI 40,000 RUSOV IN JIH ZMETALI V RUDNIK London, Anglija. — Aleks Tolstoj je objavil v sotRJta Balkanu. Na Madžarskem prinaša časopisje zdaj že ves teden urad- le vojaške komunikeje zavezniških sil, ter je v nedeljo celo objavilo besedilo poslanice predsednika Roosevelta kongresu. V Srbiji pa je Hitler priznal kvizlinškemu predsedniku Milanu Nediču nekaj več samostojnosti, da bi ga imel bolj trdno v svojih rokah. Hitler je storil to osebno, skupaj s svojim zunanjim ministrom von Ribbentrop-om, ter je tako Nediču prvič pomagal do političnega prestiža. Dozdaj je namreč Nedič dobival svoja navodila vedno le od nemškega komandanta v Beogradu, generala Bader-ja. Nacisti so preveč realisti, da bi se zanašali na Nediča, češ, da jim bo nadomestil italijansko moštvo, ter so glasom tukajšnjih informacij zahtevali od Nediča le to, da skrbi za mir in red v Srbiji sami. Njegova posebna naloga je, da straži prometne zveze od Beograda na jug proti Solunu in Sofiji. Njegova nagrada bo povratek srbskega ozemlja na Kosovem, katero so bili Italijani priključili Albaniji. N^mci so poverili Bolgarom obrambo j ako važnih strategič-nih točk, katere so branile do predaje Italije italijanske čete. Kljub temu da so vkjučene v ta ozemlja tudi obale ob Egej-skem morju in južna Srbija, vlada vendar v tukajšnjih krogih mnenje, da bo bolgarska armada, posebno pa njeno moštvo, lfe mlačno branilo svoje postojanke, ako zavezniki napadejo. | -- EES DEFENSE STAMPS BOKDS » J« .«> ^ KEEP 'EM FLYING ZAVORA ZA OSIŠČE AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski lift v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja rs&k lorek In ptltk. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto________________$4.00 Za pol leta____________2.00 Za četrt leta_____________1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _.$4.50 Za pol leta _______2.25 Za četrt leta...........J___________ 1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday. Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year-------------------$4.00 For half a year--------2.00 For three months----------------- 1.25 Chicago, Canada and Europe: For one year----$4.50 For half a year__________2.25 For three months--------1.50 Dopisniki so prošenL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure p redno je lisi zaključen. Za torkovo iievilko morajo biti dopisi v ured-mstru najkasneje do petka sjutraj prejini leden. Za petkovo iievilko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Roko* pisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ BORBA BREZ UPANJA 0 Nemcih bi bilo neumno trditi, da so trapasti in bedasti. Neki angleški general jih je ocenil kot ljudi, ki imajo glave in znajo iste tudi rabiti. 0 Rusih, na drugi strani, je pa dejal, da so stoletja spali in počivali in da so v sedanjem konfliktu vstali kot prerojeni in spočiti. Predstavljajo neko spočito silo. Stoletja so Rusi le sanjali in peli. Realizma je bilo med njimi malo. Nemci pa, polni samega realizma, so bili popolen kontrast proti ruskemu sanjanju. Toda sedanji konflikt je pa pokazal, da je podobna Rusija čisto nekaj drugega, kakor je bila še pred petindvajsetimi leti. Sodobni Rus priča, da poseduje vse tiste kvalitete, kakor jih posedujejo drugi na zapadu. Ruska sila se bo šele pokazala in začela udejstvovati. Sodba ni izrečena kar tjavendan. Kar izjavlja Anglež, je precej točno in res. Rusija je prerojena in poseda ogromno moč. To kaže najbolje sedanji herojski odpor proti Nemcem, ki so mislili uničiti slovansko Rusijo za stoletja. Godi se pa ravno obratno. Nemci so dosedaj siovili kot najbolj nadarjen narod za tehniko in za še marsikaj drugega. Posebno pa so Nemci trdovratni glede svojifrBirrodnih interesov. Nemec žrtvuje za svojo očetnjavo vse. Ne gleda, kdo ga vodi, kajzer ali kak diktator, dokler gre za koristi nemštva in za nemški narod. Taisti general piše o Nemcih: "Povprečnemu Nemcu je Nemčija vse. Ne lastna družina, lasten oče, mati, žena, otroci, ali karkoli, ne stoji pri Nemcu v ospredju tako, kakor mu stoji Nemčija. Nazizem je to zavest še hudo poglobil, posebno med nemškimi mladci, da so kar blazni za nemški nacionalizem. Sodobni nemški mladec raje izda in ubije, če treba, lastnega očeta in mater, kakor bi izdal Nemčijo. Tak sovražnik je nevaren." Tako je vzgojil Hitlerjev nazizem sodobnega Nemca. S temi fakti je treba računati v sedanji borbi. Ti fakti pa tudi kažejo, kako so nemški voditelji pripravili narod in .vsa razpoložljiva sredstva za to vojno. Ako bi ne šlo Nemcem za nekaj velikega, bi se za take žrtve ne pripravili, kakor so se. Niso zastonj napovedavali, da gre za tisoč let naprej. Toda Večni gospodar, ki skrbi, da nobeno drevo ne zraste do neba, je' nemški uri zmešal čas. Pričakovane zmage nad svetom ne bo. To mora danes videti tudi najbolj zagrizen nazijec, ki ima le količkaj soli v glavi. Čemu torej tako krvava borba, ko uspeha ni in ne bo? Veliko vprašanje za vsakega. Za Nemca pa še vedno velja: Bori se, da tudi v porazu dosežeš kar največ moreš! In v tem znamenju zdaj teče borba. Realisti tudi v uri propadanja. Nemci bodo še delali hude preglavice zaveznikom. Končna zmaga je še daleč. Nemške čete se bijejo na tujih zemljah. Globoko so še v Rusiji. Visoko na severu in globoko na jugu in daleč na atlantskih obalah na zapadu. Toda njih vojna sreča ne gre več naprej. Od lanskega leta nadalje je zaustavljena in gre nazaj. Zavezniki imajo okrog Nemčije obroč, ki se stalno zožuje in se bo bolj in bolj. Amerikanci, Angleži in Rusi so tudi dokazali, cla v tehniki in strategiji prav nič ne zaostajajo za Nemci. Celo naprej so od njih. Zavezniška letala so zdaj boljša od nemških. Ameriške in ruske brzostrelne pujske proti tankom so boljše od nemških. Nemško orožje ne more vzdržati pred njimi ne v Rusiji, ne v Italiji. Cvet nemškega naroda polni bolj in bolj grobove po vseh delih Evrope. Nemška mesta so predmet stalnega udarjanja iz zraka. Morja okrog in okrog so vsa zaprta. In v takem položaju in v takih razmerah naj ostaja Nemcem kako upanje na zmago? Da bi bili Nemci tako kratkovidni, ni niti misliti. Borijo pa se naprej. Čemu in zakaj? Glavni cilj je doseči v tej borbi najboljše pogoje, ki jih je mogoče doseči. iCaj prav za prav mislijo zavezniki napraviti z Nemci, še ni čisto jasno. Premagati jih in tudi njihovo deželo zasesti, je cilj, katerega bodo izvedli. Kaj bodo naredili z Nemci potem, pa ni še nič določenega. Zdi Be, da tozadevna mnenja med zavezniki niso še izoblikovana, pa tudi težko je predstavljati si, kako bodo pristale razne velesile na take načrte. ^_____ ^ v ^ ft r Goebbels se je nekaj ustil pred časom, da če bodo Nemci morali kloniti, da bodo silno zaloputnili vrata za seboj. Kaj je s tem mislil? Ugibanj je bilo o tisti izjavi doeti. Kako naj zaloputnejo vrata za seboj ? Ali je imel v mislih ka-j ko tajno orožje, ali kaj, ni mogoče ugotoviti. Vrata naj zaloputnejo tako ali tako, zavezniki jih bodo odprli in raz- j j bili in bodo v Nemčijo prišli. Nemci naj imajo se tako ta j-no orožje, zavezniki bodo imeli vedno tudi proti-orožje in zadnji časi kažejo, da je zavezniško orožjp boljše od nemškega. Kje je kako upanje? Naša industrija izdela več kakor nemška! Naša vojska bo številnejša v zraku in na kopnem, na morjih je pa itak vedno! Ali more biti kje kako upanje za Nemce? In v takem položaju se biti blazno naprej, je le skrajno blazno tudi za Nemce. Njihova borba je zdaj borba brez upanja. AMERIKANSKI SLOVENEC Stffip.2 Torek, 5. oktobra 1943 — ———————* ne pa jih podpirati s protesti proti poročevalcu. To se pravi resnico skrivati in dejstva ljudem krivo tolmačiti. Napoved odstopa zgoraj ime- j novanih duhovnikov odobrava- 1 mo! Ce ne gre za resnico, je tu- j di nam katoličanom nemogoče < sodelovati s SANSom pod ta- ! kim vodstvom, kateremu ni na < tem, da bi vladala pravica za i vse enakow JVersko prepričanje < in moralni principi štejejo za slovenski narod vsaj toliko, kolikor šteje narodno vprašanje, zato mi z njima soglašamo in bomo soglašali in vztrajali, dokler se ne dokaže, da so bili v domovini opravičeni umori na duhovnike in ostale katoličane od strani komunistične akcije, zato ker so bili duhovniki in katoličan je. MI NIKDAR NE RAZDIRAMO, MI ZIDAMO! r . ^ ' ' '-t Opozicija tudi očita, da se s poročili Rev. Bernarda Ambro-! žiča podira edinstvo SANSa. To ; ni res in ne more biti res. Lajiki in duhovniki, kot katoličani ho-I čemo, da s celotnim slovenskim (narodom v Ameriki pripomore-mo za osvobojenje našega naroda v domovini. Ker pa vemo, da je naš narod v pretežni večini veren narod in ne bo kot tak ; nikoli pri volji sprejeti vsiljenega komunizma, zato se ne moremo strinjati z načeli, ki so razvidna iz izjav vodilnih oseb SANSa, da bi odobravali tako partizanstvo, kakoršno je zavladalo po vaseh in farah naše nekdanje domovine. Kdor zagovarja taka početja, s takim ne moremo delovati skupno. Na drugi strani smo pa iz celega srca željni sodelovati, toda na pravičen način za vse, kar bo v korist za splošen — ne samo slovenski — marveč skupni jugoslovanski narod..Da je to res, naj pokličem v spomin dneve, ko se je začelo delovanje, hiteti doittdVini na pomoč. Hočem, da me boste razumeli; ne pišem danes o tem prvič, pisal sem tudi takrat, da je treba upoštevati celotni naš narod in njega zastopstvo, da je treba • upoštevati tudi one, ki so v resnici voditelji in učitelji naroda, to je duhovnike. Mi smo iz početka računali s tem, za kar je šla v vojno tudi Amerika, to je, da smo računali za in z Jugoslavijo. V ta namen je bilo že pred narodno sejo po-jasnjevano, naj se ne smatra te i seje za končno zaključno, marveč le za pripravljalno za večjo sejo, za vsesplošno jugoslo-vensko narodno konvencijo, kakršna bi imela smisel in pomen tudi v Washingtonu, brez katerega so vsa druga politična dela brez pomena in bodo brez uspeha, brez koristi, mogoče še j v škodo, kakor kažejo razna dejstva, ki so se že do sedaj dogodila .Zal, da se je ta naš namen preprečil; preprečil se je šiloma od strani onih, ki so hiteli, da bodo na shodu, kjer se je ustanovil SANS, sami, iz ene stranke, uredili vse tako, da se doseže njih namen. To ni jugoslovanski zbor, ki bi se slišal veliko bolj daleč in slišal v Washington, kakor se pa sliši sedaj, ko ne more skupaj delovati niti mali slovenski narod, kaj šele jugoslovanski. Ko bi upoštevali to, da bi bil SANS samo priprava na skupni veliki na-| rodni jugoslovanski kongres, ! potem bi bil odmev drugačen in upanje večje, da bomo dobili Jugoslavijo. Brez Jugoslavije |pa ne vem, kako in kje bomo j dobili za svoje v domovini kakšnega zavetja. Naj si vsak stavi pred oči bo-idoči rezultat, ki zna slediti za naše v starem kraju. Izkazalo se bo, kdo je hotel domovini boljših in srečnejših dni. Zato | katoliški lajiki stojimo za Rt. ; Rev. Omanom in Rev. Uran-karjem. - -o- OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! JUGOSLOVANSKI AMERIKANCI NAJ POKAŽEJO TESNO EDINSTVO DNE 5. DECEMBRA! * Chicago, IU. V Chicagu se je med Srbi, Hrvati in Slovenci že dokaj dolgo obhajal praznik jugoslovanskega zedinjenja okoli prvega 1 decembra -vsako leto. Toda šele letos se bo tisti dan — to pot 5. decembra — praznoval v pravem duhu in iskreni povezanosti vseh tistih, ki verujejo v novo, svobodno in demokratično Jugoslavijo, kjer naj bodo vsi trije narodi — Slovenci, Hrvatje in Srbi — popolnoma enakopravni. Ta duh bo letos vidno preši-njal praznovanje jugoslovanske vzajemnosti in upati je, da bo to sijajna manifestacija iskrenega in tesnega edinstva, ki je prav sedaj tako nujno po-• trebno med vsemi Amerikanci in tako tudi med onimi slovenskega, hrvatskega in srbskega pokolenja ne samo tu v Chicagu, nego tudi povsod drugod Sirom po tej deželi. Naša nova domovina bije baš sedaj krvavi boj za svojo in splošno svobodo. V tem strahovitem svetovnem pokolju in u-gonabljanju, izzvanem od barbarskega fašizma, gre tudi ža obstanek demokracije, brez katere zlasti majhni narodi, kakor je n. pr. Jugoslavija, nikakor ne morejo obstajhti. In ker se bojuje ta dežela tudi zanjo, ' ker gre v tem svetovnem poža-j ru za to, da se za vselej stre odurna glava mednarodnega razbojništva, da se naredi konec krutemu nasilstvu nadutega narodnega šovinizma in imperij alizma in da pride tudi majhen človek enkrat do svoje svobode pa svojih pravic, moramo mi Amerikanci jugoslovanskega izvora kakor en mož stati za njeno vlado. Tako se naj tudi to kar najjasneje razodeva med nami na dan 5. decembra, ko bomo v prisrčnem bratstvu obhajali praznik jugoslovanskega zedinjenja. Zastran tega. je pričakovati, da bomo sodelovali ob tisti priliki vsi, prav vsi brez izjeme ter s tem pokazali, da se naša ameriška vlada v tej grozni svetovni krizi lahko popolnoma zanese na živelj jugoslovanskega pokolenja in da smo jugoslovanski Amerikanci za novo svobodno in demokratično Ju-jgoslavijo v starem kraju. * Da se bodo mogle izvršiti vse j priprave za tisto praznovanje tesne povezanosti med jugoslovanskimi Amerikanci v Chicagu dne 5. decembra, se je na seji dne 16. septembra izvolil i sledeči odbor: Frank Barich predsednik, Zvonko A. Novak podpredsednik, Matilda Ba-nich tajnica, Vid Barich pomožni tajnik, Marijan Klarich blagajnik, Frank Zornjak pomožni blagajnik; v vojaški od-jsek so izvoljeni Nikola Popo-jvich predsednik, Thomas Bla-jzina in Frank Zu,klich; v sprejemnem odboru so Miško Do^- ljanin, Mrs. Nedelka Kapov in Mrs. Paul Manghera; v nadzorni odsek so bili izbrani M. Mr-djenovich predsednik, Frank Ostrich tajnik, Joseph Kusich, Mrs. Mary Zuklich in Mrs. Katarina Vladovich; v program-nem odseku so Steve Babich, Mrs. Paul Manghera, Steve Vrančich, T. SljepČevich in Mrs. Helena Kušar; v odsek tiska so bili izvoljeni Marko Ba-sič, Steve Vrančich, M. J. Brzo-vich, M. Krasich in Zvonko A. Novak. .— Za odsek tiska Zvonko A. Novak. -0- ZAKAJ PROTESTIRATE IN UGOVARJATE? Piie Anton Grdina Cleveland, O. Nastop Rev. Bernarda Am-brožiča, ki prinaša v listih na dan grozna dejstva, kaj so v stari domovini po naših vaseh počenjali takozvani "partizani" napram duhovnikom in lojalnim katoličanom, je vzbudit v nekaterih "naprednih" ljudeh odpor, da so se oglasili s protesti. Zakaj za to protestirati? Že tako je težko izvedeti kaj novic i • t \z stare domovine, ko se pa s težavo vendar izve nekaj novic po takih, kateri so bili vsemu priče, torej zanesljivih poročil, ,pa nekateri še protestirajo, namesto da bi se poročevalcem za to hvaležne izkazali. Taka ugovarjanja in protesti mi dajo misliti, da so nekateri j ljudje željni le takih novic, kakršne jim prijajo in ugajajo. Za resnico jim pa ne gre! Zakaj se bojijo resnico izvedeti? Mi bi morali biti hvaležni Rev. Bernardu Ambrožiču, da se je toliko potrudil in prišel do dokazov in poročil o tem, kar se je tam godilo. Zakaj toraj poročevalca omalovaževati in iskati sredstev da se tako neopravičljivo početje skrije in s tem daje zlobnemu počenjaju še podpora, tega ne razumemo mi katoličani. Iz tega si moramo ustvariti sodbo, da so tukaj ljudje, katerim je v veliko veselje to, da se udari v tej žalostni uri po duhovnikih in katoličanih, ko je domovina brez varstva, brez vlade in brez moči. NASTOP DVEH DUHOVNIKOV Vsak katoliški lajik se mora strinjati s tem, kar sta navedla dva duhovnika, ki nameravata izstopiti iz SANSa, če se njunim zahtevam ne ugodi: Rt. Rev. John J. Oman in Rev. Aleksander Urankar OFM. Strinja-|ti se moramo iz tega razloga, ker je to naša verska dolžnost. V poročilih g. Bernarda smo či-tali tako jasno o grozodejstvih "partizanov" po naših vaseh, ki so se izvrševala maščevalno nad rojaki radi njih prepričanja.. Ali niso ti zločini hujši in grši, nego jih počenjajo sovražniki našega naroda? Ta dejstva so dokazana in bi se moral zgražati nad njimi vsak rojak, ' - <- T , . I PRIREDITEV PODRUŽNICE f ST. 2SŽZ 1 Chicago, 111. | Nahajamo se v jesenski sezoni. Odslej se bodo zopet začele > vrstiti vsakovrstne zabave in | prireditve. Naj bo omenjeno, » da ima tudi podružnica št. 2 " S2Z odbran svoj dan za prireditev v tej sezoni in sicer v nedeljo 24. oktobra 1943. Na ta dan se bo vršila proslava, ki bo S ena najlepših v zgodovini naše o podružnice, namreč blagoslovi- p tev nove zastave. s< Blagoslovitev bo ob 11:30 sjd slovesno sv. mašo. Po cerkve- v nem opravilu bo slavnostni ban-1P ket v šolski dvorani sv. Štefana, j z Na to slavnost vabimo vse od s blizu in daleč, da nas posetijo, n posebno pa naše članice. Odlo- C čite si ta dan prost zase, vse se z udeležite sv. maše, kakor tudi I banketa in popoldanskega pro- s grama. Upamo, da bodo zasto- j pana vsa društva s svojimi za- t stavami pri povorki, katera jih r imajo. Zbirali se bomo v šolski dvorani, da tako odkorakamo skupno v cerkev. Več o tem bo poročano pri- a hodnje dni. V nadi, da se vidi- 2 mo, Vas pozdravlja r Odbor. 4 -o--< PRIJAZNA PROŠNJA ROJA- < KOM V ELY, MINN. Ely, Minn. Odbor Veteranov Svetovne Vojne se obrača na vse slovan- i ske družine v Ely* in okolici s < prijazno prošnjo, da še udeleži- i te velikega programa 10. oktobra zvečer v Šolskem stadionu, začetek ob osmi uri. Atleti "Army and Navy" bodo igrali žogometno igro. Pri tem programu bodo sodelovale godbe, pa tudi kadetke Slov. ; ženske zveze. Denar, ki bo pri-spevan potom vstopnic, bo šel v svrho naročnine lokalnega | časopisa "Ely Miner" za naše | mladeniče in dekleta v ameri- , jški vojni službi, katerih je se- « daj 834 Jz osmega nabornega! i okrožja v Ely in okolici. Naši , mladeniči prejemajo Že tretje , j leto časopis, katerega se zvese- , lijo, ko ga prejmejo daleč v tu-i jini, da vidijo novice iz svojega rojstnega kraja, pa tudi dopise svojih tovarišev sošolcev iz bojnih poljan po celem svetu. Prošeni ste, da kupite vstopnice in se udeležite zgoraj opisanega programa in s tem pomagate našim mladeničem in dekletom, da se jim omogoči pošiljanje imenovanega časopisa. Ta prireditev je pod pokroviteljstvom "Ely Post No. 2717 j World War Veterans". Odbor te postaje vas prosi, da ne pre-zrete njegove prošnje in da se odzovete v kolikor mogoče velikem številu. Jo«. Butala, Jos. J. Klug, Ansol Skantz, Louis Stember, Adolph S. Hanson. -0- PREVEČ TANKOVESTEN Neki možakar iz lowe je gojil svoj ""vrt zmage" in je tam dobil zajca. Pismeno se je obrnil na OPM, kako naj se tega zajca postavno iznebi. Ko je i prišel odgovor, ki mu je nasve- j toval, naj dobi dovoljenje pri' državni lovski komisiji^ je bilo! že šest zajcev na vitu. Pisal je komisiji, ki mu je poslala polo, naj jo izpolni. V tistem času je bilo že 38 zajčkov. Ko je dobil dovoljenje, je štel zajčji problem 165 glav. Sedaj pravijo, da si možak prizadeva dobiti pravico prvenstva za strojno , puško. Ta slučaj je resničen, pa tudi edin svoje vrste. Farmarji, ki jim zajci delajo škodo pri sola-jti in zeljnatih glavah, se krat-, komalo ne brigajo, da bi se v tem oziru ravnali strogo po postavah in predpisih. -o- Poročajte takoj o vseh do- < godkih ▼ "A. S.", ki se dogode i v vaši naselbini!__1 T DOGODKI Nova slovenska naselbina v Južni Ameriki Cleveland, O. — Rev. Julij Slapšak je dobil te dni pismo od misijonarja Bogumila Tram-puša, v katerem mu ta piše, da se bo ustanovna v državi Ekvador, Južna Amerika, nova slo« venska naselbina. V Buenos Aires, Argentina, se je organi-jziralo preko 200 Slovencev, ki so odšli koncejn avgusta v novo naselbino. Vodi jih neki Frank Cerkvenik. S seboj so vzeli vse za prvo setev in razne nasade. Kot je videti, se bodo novi naseljenci ustanovili v divjini in jo začeli obdelovati. Pečali se bodo s poljedelstvom in živinorejo. Naraščaj Milwaukee, Wis. — Rojenice so se zglasile pri sledečih družinah ter jih obdarile s hčerkami: Rudolph Musich, 3703 So. 46th St.; Ralph Bohte, 4515 So. 90th St.; Louis Kovačič, 9331 W. Greenfield Avenue. Juhuhu! Paw Paw, Mich. — Pozdrave iz sončnega Michigana! Tu smo na obisku in zopet prepevamo, kakor nekdaj: Tam gori za hramom 1 J En trsek stoji, Je z grozdjem obložen, Da komaj drži. —Helena Kushar (Berwyn, 111.) in Katie Triller (Whiting, Ind.). Da se uči glasbe Milwaukee, Wis. — Hčerka znane Anton Issove družine na 710 W. Washington St., Dorothy Ann, je odšla te dni v Chicago, kjer se je vpisala na Chicago Musical kolegij v svrho študija splošne glasbe. Nadarjena mladenka je stara 19 let ter je sestra bivše organistke : pri slov cerkvi Sv. Janeza Ev., ■ Mary Jane. — Želimo ji ves uspeh v njenih študijah. Zavoji za božič Chicago, 111. — Poštni urad ! iznova opominja, naj pošljemo 1 zavoje, za katere hočemo, da jih bodo naši fantje prek morja dobili za božič, že zdaj. Ni-' kar ne odlašajmo. Rok za božične pošiljatve prek morja traja samo do 15. oktobra in nikakor ni treba, da bi vsi čakali 5 ravno do zadnjega dne. Smrtna nesreča Perry, O. — Dne 23. sept. se je smrtno poškodoval 34-letni Frank Gerlica iz Perry, O., in sicer v rudniku Climax, Colorado. Rudarski voziček ga je pritisnil ob steno, da je bil takoj mrtev. Frank je delal v rudniku komaj en mesec. Prej je bil eno leto v armadi, odkoder je 1 bil odpuščen in postavljen v re- " zervo. i - ' j Poroke :| Milwaukee, Wis. — Poroč-| no dovoljenje so vzeli zadnje dni sledeči pari: Joseph S. Ko-mater in Viola Meyer; Frede-[ rick R. Moiling in Marilyn Jan-j čar; George Rosynek in Rose Lončarič; Jacob Stejskal in Rose Medved. * V Santa Ana, Calif., pa sta se poročila v tamkajšnji cerkvi Sv. Jožefa, Milwaučana Frank Zemlan, sin Mrs. Josephine J Zemlan iz 924 W. Walker St., ki služi tam pri vojakih, ter Miss Marion Fedran iz 121 W. ' Washington St. — Bilo srečno! Letalska nesreča ' Scranton, Pa. — Letalski kadet Feliks Vogrin, 21, je bil 24. ' sept. ubit v Arkansas, ko je vežbalno letalo treščilo na ti«. Torek, 6. oktobra 1943 OKTOBERSKA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" KRVNA PLAZMA REŠILA MNOGO 2IVLJENJ ženske za čiščenje uradov v Union Station Building Vi lahko naredite svoj 4el v nujni vojni industriji s tenisa, .pomagate transportacijskenau sistemu STAROST 18 do 50 LET Stalno delo sedaj in po vojni Stalno ali začaspodelou. « r IZREDNO POBRA PL^CA Povišanje po 6 mesecih Udobne delavske razmere ! Employment office: "< ' CHICAGO UII0X STATION . 516 West Jackson Boulevard « * y Chicago, BI. J U TJ za prestopu« leto 1944 ko v kratkem dotiskaaa Na sugestije od več strani, naj obseg pratike povečamo, smo tej želji naročnikov letos ustregli s tem, da bo letošnja BARAGOVA PRATIKA za celih 32 strani večja, kakor lani. Po vsebini bo vsestransko zanimiva. Ilustrirana s številnimi različnimi slikami.1 Radi povečanja in radi podražitve papirja in dela, je letošnja cena Pratiki za malenkostno svoto višja, 4a pokrijemo stroške. > STANE S POŠTNINO VRED 40 CENTO V. - * * Prodajalci in razpečevalci, ki jih naroče po ducat skupaj dobe poseben popust Naročila za Pratiko sprejemamo že v naprej. Pošljite vaše naročilo za Pratiko takoj in mi jo bomo vam dostavili, kakor hitro izide čez nekaj dni. Naročnino pošljite v Honey Ordru, čeku ali gotovini. Ne zamudite letošnje Praii&e, še danes odpošljite svojo naročnino za isto na: _,_____4 it is important that we know how -many to expect. We do want to have a real party and a huge attendance. Please let us know in person or return the "answer card" promptly after you receive it. In the meantime, keep on working in the campaign, or, better still, bring an application to the meeting on October 28th. Buy another War Bond, too! S --v TRAIL BLAZERS LODGE MO. 41 E Denver. Colorado fc Don't say it! — Don't say it! I r | know it's about time, cause Jure was . giving me heck the other day—Re- J suits: Well, here I am. 1 Folks, how you are all? Fine and c dandy I hope. Still keep in' on the . beam, are you? That's fine, only ^ that's one thing I can't possibly do, a haha. c Strictly down to business now, £ this won3 be much of an article. Just a reminder for the Trail Blaaeritee * to remember to come to our next meeting on October 28, 1943 about j 8:00 P. M. On that night will take ' place our "Halloween Jamboree". ; There'll be ghosts and ghostesses J galore. Plenty to eat, drink and I do J ; mean drink—Yes, actually—BEER! j ^ Oh, yes! and you can dance to your c | iearts' desire. FUN! You said it! ( Don't miss it if at all possible. j Invitation and reply cards will be j sent to every Trail Blazer home. Up- ( [ on receiving the cards, be sure to ' sign and mail the reply card IF you 3 : are coming. So come on folks, let's ] see your face down there. Don't be } ~ afraid of the ghosts, 'cause they 1 won't hurt you; in fact, they'regpret- ' j ty tame this year. j i! At this affair will be taken up a ] 2 j little time to discuss the planned i ] ^ | "box social", which will take place !' a couple of weeks later. So we're s counting on seeing you on October ] , 28th, at the Slovenian Hall, 4464 j t Washington. ( t Another thing before I close, is to ( L get out and get those new members. ' - Our goal is 200 and we're not even i half-way there. But if everyone got Y at least one new member, we'd get s there and mighty doggone quick! k The Supreme Officers don't think it i can be done. But I'm sure that, with a little effort and cooperation on - your part, WE, our own Trail Blaz- II ers Lodge, CAN do it. If anything s try to get a new member between il now and the 31st of December. n So until next time—be seeing you. A GHOSTESS FROM "41". u NEZGODE STANEJO PREVEČ Nezgode stanejo prav veliko, tako v dolarjih, kot v živi j e-d njih. Kakor je razvidno iz let-" nega poročila Narodnega var-s, nostnega odbora, so nas lansko d leto nezgode stale 5,200 mili-* jonov dolarjev in 380 milijonov izgubljenih osebnih delovnih ii dni. Nezgode so,se dogajale > povprečno po ena na vsake tri B" in pol sekunde, . z eno smrtjo -d vsakih šest minut. V letu 1942 r. so nezgode pri delu zahtevale e_ ziyljenje 18,500 ameriških de- lavcev in zadale poškodbe sko-ie raj dvema milijonama delav. w cev. V izgubljenem času bi lah-H ko zgf sdili 4 8 težkih bomb-£ nikov ali pa 55 vojnih ladij. V or Louisiani je bilo lani razmero-tte ma najmanj nezgod. *r --o-r- id • III ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! BARAGOVA PRATIKA «1 AMERIKANSKI SLOVENEC to«! Slovanska veza DENVER, COLORADO Naalav In Imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: ' ! Predsednik: Um JurJorec, LB40 W. 22nd Place, Chicago, IU. > Podpredsednik in mladinski nadzornik; Geo. J. Miroalavicb, 3360 Viae | Street, Denver, (16) Colo. > 2. podpredsednik: Frank J. Bradach. 2309 Nicholson St, Loekport. UL ! Tajnik: Anthony Jar&a. 4676 Washington St., Denver, (16) Goto. I Blagajnik: Michael P. Horval. 4417 Fenn. St, Denver, (16) Colo, i Vrhovni sdravnik: Dr. J. F. Saadtc, Thatcher Bid*. PucWa, Colo. NADZORNI ODBOR: ! Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1034 Forest St., Denver, (16) Colo. j ! 1. nadzornik: Kiln Popovish, 1840 Grove St., Denver, (16) Colo. ' i 3. nafeocaik: Anton Rupar, 408 jE. Mesa Ave, Pueblo. C0I9. POROTNI ODBOR: ! Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. [ 2. porot&ica: Johanna V. ICervu, 7801 Wade Parte Ave, Cleveland. 0. 1 3. porotnik: Vincent Novtk, Box 492, Ely, Mina. ! 4. porotnik: J«a«fc Codec, 16215 Huntmcre Ave, Cleveland, Ohio. 1 5. porotnik: Candid Gnack, 9537 Ave. M, So. Chicago, 10. URADNO GLASILO: i "Amarikanaki Sloveaec", 1849 W. Gomak Rd, Chicago, JUL mm mm Vae denarne nakaznice in vse uradne re& naj ae pošiljajo aa glav- j 1 nega tirjirfrf. vse pritožbe pa ne predsednica porotnega odbara. Pro-\ in je za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnin«, kakor tpdi 1 bolaiake nakamicr, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. } i Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dm-! | itva Z. S Z. Ža ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede , | ustanovkve novih društev posije glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila j I in potrebne listine, ! SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! 1 ----------------------------------------------—— ■»»*>■ mwwwwww ^ if i ZSZ ENGLISH SECTION j \ f,----»MfMMt»««>iMMM3 TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 a Denver, Colorado „ ENTHUSIASM PLUS SHOWN AT ^ LAST MEETING ^ The meeting on September 23rd was attended by a small but peppy group which displayed loyal enthusiasm such as we have not seen for many months. Everyone present pledged to do their utmost for the Trail Blazers, especially in the 35th | Anniversary Campaign, in the remaining months of the year. We , hope this spirit of cooperation will b become contagious so that many, ^ many more members will "catch" it ^ and get behind the constructive program outlined. Great things are in ^ store for us if we can get more of our members to brtng'out that wil- ■ lingness to help we know they pos- * sess. g Every member present pledged to get behind the president of No. 41 * and stated they would personally urge certain members to get into the * important work planned for the im- -mediate future and make an attempt , to induce all Trail Blazers to lend a " hand in the upbuilding task before us. Success of such united action cer- . tainly would bring undreamed of re- ^ suits which every member will be £ proud of once our_ailms are realised. , We were pleased to have Felix and * Anna Dijorio present and appreciat- j ed their timely ideas and more so ' their promise to be present at every meeting. Mrs. Mary Drobnitch and her borther John Kalcevic came a 1 long ways to attend and added much j ] to the success of this noteworthy! meeting. The Misses Agnes Kucler, 1 Jennie Marr, Rose Plutt and Frances \ Kucler brightened the deliberations ; with spirited discussions. All in all it became so spirited that president Jure was helpless without the gavel. 1 (Who hid that thing?) Secretary Ed- 1 ward Krasovich cheerfully accepted 1 much work which will come his way ; shortly, and like the helpful promises ' of Carl Putnik you can bet your sox ' that all will be done promptly and 1 with efficiency by these two lads. After the meeting the bunch par- ; took of some refreshments and still < more ideas and good suggestions were offered. We missed the usual presence of Joe Shaball and Anton Lunka and others who rarely are absent. Martha Popovich can be counted on to be of great help, she said 60 and that means just that. You can't beat thit gallant gang! HalWwa'en Jambore« «1 Next Meeting A committee has been appointed to arrange for a fitting Hallowe'en party at the next meeting on Thursday, October 28th. Refreshments, dancing and perhaps a program and appropriate, spooky games are being considered. This all depends on the response we get from the membership when cards will be sent each one. The committee must know approximately how many will be present. Very soon a double postal card will be mailed every Trail Blazer. On one part will be the announcement of the Jamboree, etc., and the other part is to be mailed back to the secretary stating whether or not the member will be present and how many, from his household are expect-3d to attend. Members mn^notify ifcretary Krasovich at 4710 Washington, (phone Cherry 2151) whether or not they will be present. Everyone is urged to cooperate in this matter as in these days of rationing and when 'things are difficult to obtain (CttHn^p Htcno^p^^Q^O WELL-EQUIPPED AXIS DIVISIONS ^■^B^SS^IBI 1 \ &USY-THEY ALSO> BURt^^SUPPLIES, 1' ^ COVCA E^ [ FROM JUGOSLAVIA TO UNfTED NATIONS p^ag INDEPENDENCE ANO PEAC«^ f Hf*DQUARTE*S TMHOUGH HUNDRED««^ QF THE SALKANtt JANUARY ft *4Wi l Vesti ki prihajajo iz inozemstva vedno bolj povdarjajo vrednost in važnost krvne plazme za reševanje življenj ameri-kanskih vojakov in mornarjev 1 ranjenih v boju. Iz Nove Gvine-. je in Aleutskih otokov, iz Sicilije in Italije, in z drugih front, J od povsod vsakodnevno j avl j a-® jo kako ta čudovita tvarina, ki i, so jo prostovoljno darovali ljudje iz vseh krajev Združenih držav, rešuje naše borce izpod p kose smrti.. t Poročnik Charles F. Buechie, 1 iz East Orange, jo bil ranjen iz f zasede na obali pri Casablanci; s A Ivin Kolinsky, mornar, iz o Brooklyna, je bil ranjen v po-! morski bitki blizu otoka Savo v j Solomonih; Arnold Hinz, vojak iz South Havena, Michigan, e je bil zadet v borbah na Novi £ Gvineji; kapetan Max Cold-u man, zdravnik iz Bostona, je bil s ranjen s koščkom bombe v iz-e nenadnem napadu na Port ? Moresby; telegrafist Joseph Mucus je bil ranjen ko je bil a potopljen razorač Astoria; in d korporal Anthony Casamento, ® marinec, je bil ranjen v borbah iT na Solomonskih otokih; vsi tu W zgoraj našteti in še na tisoče drugih danes živi zato ker so ® dobili transfuzije krvne plaz-ai me. Toda te transfuzije so bile >t mogoče samo zato ker se je na ^ tisoče mož in žen z domače •j fronte velikodušno odzvalo h skupnem pozivu Vojske, Mor- in ______ nariče In Amerikanskega Rde- 2 čega Križa, naj darujejo malo i svoje kWi. * i Med temi darovalci so ljudje 1 iz vseh slojev. Navadni delavci, ' izurjeni delavci, uradniki, iz 1 privatnih profesij, vsi so dali J svojo kri da postane krvna ;j plazma za reševanje življenj. Amerikanci tujega porekla so se hitro odzvali temu pozivu. Posamezno ali v grupah so šli k Rdečemu križu ter darovali,: svojo kri in s tem pomagali rešiti življenja amerikanskih bor-, cev. Vseh 35 središč Rdečega križa za darovanje krvi javlja, ; da so se vsi Amerikanci tujega porekla velikodušno odzvali. Tipična v tem delovanju je . bila kampanja v detroitskem , okraju kjer so narodnostne i grupe imele odrejene posebne - tedne v katerih so one darova-L le svojo kri. Podobno se je de-. lalo tudi v drugih večjih mestih 1 kot je Cleveland in pa druga l mesta na vzhodni in zahodni I obali. Narodne bratske organi-1 zacije so se ravno tako veliko-, I dušno odzvale. V tem slučaju l i je posebno zapaženo sode lova- 1 nje vseh Madjarsko-Amerikan-: ; skih društev, cerkev ter tiska, j > skozi katere se je nabralo na - tisoče darovalcev. » Središča Rdečega križa za 1 darovanje krvi delujejo v 33 > mestih. Vojska in Mornarica 3 sta prosili za 4,000,000 daro- - valcev v letu 1943, ker je pred Č« bo Brazilija poslala čete prek morja, kakor ja nasnanil vojni minister general Eurico Caspar Dutra. bo sel ž njimi najbrž tudi tale 152 mm. top obratna artilarije. To ja prizor is aakaga braziljakega vojaškega taborišča. DA GOVORI V IMENO BRAZILIJE nami še mnog? težke bo^e.. Dobava plazme na bojiščih se nikakor ne sme ustaviti. Vsi ki so dobrega zdrgvj/t in v starosti od 21 do 60 leta, in ki lahko pridejo do središča za darovanje krvi, lahko darujejo. Poglejte, ali vaš oddelek Rdečega križa sodeluje v zbiranju krvne plazme. Ako sodeluje, se dogovorite glede sastanka. Za darovanje krvi je potrebno samo nekaj trenutkov, nič ne boli, in ne zapušča nobenih Škodljivih posledic. T() M ONO NA LETO — TRIJE JEZIKI MANJ Angleški raziskovalec jezikov in narečij, Williamson, kj je najboljši poznavalec eksotičnih jezikov, je dognal, da se število raznih jezikov redno manjša. Narečja divjakov in drugih nekulturnih narodov izginjajo prav zaradi prodiranja svetovnih jezikov: Lahko rečemo, da izginejo vsako leto po trije jeziki v Južni Ameriki, A- ■ friki, Indiji in Polineziji. Ker je , na svetu več ko 1500 raznih je- ■ j zikov, ni tako važno, če izginejo po trije na leto, a v prihodnjem stoletju ne bo nobenih divjaških narečij več. -_o—.— NE POTREBUJEMO VELIKO Staršem, ki si prizadevajo • zadostno prehraniti svoje dru-) žine na podlagi pičlega števila rdečih odmerjalnih znamk, pa i tudi možem, ki mislijo, da niso , sposobni za težko delo, ako ni-: znajo veliko mesene hrane, bo i gotovo v tolažbo, kar sta do-1 gnala dva znanstvenika na . Harvard zdravniški šoli. To sta 3 Dr. Fred J. Stare in Dr. George . W. Thorne. Njuni poskusi do-i kazujejo, da za ohranitev i zdravja in sposobnosti za 4elo * ni treba več kajkor 50 gramov - proteina v naši hrani, od teti pa a zadostuje, da je le pet gramov i, živalskih proteinov, kakor se a nahajajo v mestu. Toda oba zdravnika povdarjata, da mora e imeti hrana zadostno množino a karbohidratov, vitaminov in e minerali j. e -o- j CVETLICE IN BOMBE Rastlinski izvedenci skrbno h motrijo zemljo, ki so jo v Lon- a donu razkopale bombe, da bi .i!_ morda npMi fvetlif^, ki je »1 bilo videti že več kot 270 let odk#f je f»£«ft?»l P*vi veliki iondongki ogepj. Imenuje se "londonska raketa", zraste dva čevlja visoke in ima belkast cvet. Pričakovanje, da se bo ta cvetiiee spet prikazal*, simi na. dejstvu, da p JM> WP^ okrožjih, kjef »9 zemljo Vfizo-raie že 96 vfrt raznimi ptatlit in prmiCev, kA-koršnih leta ia leta ni nihče ridel v Londonu. Pravijo, d* te rastline uspevajo na nitratifr, fti jih gorenje ppmnoži v zemlji. Prihodnji teden bo izšla de- i seta ali oktoberska številka dru- i žinskega mesečnika 'Novi Svet' ' ' s sledečo vsebino: i "MIR — KAKO?" (uvodni ! članek. — "PREGLED" (raznih političnih in drugih dogod-■ kov) . — P, Bogomil Trampuš: i "RAZVALINE" (pesem).—C. - Kranjc: "KNJIŽNICE y ZGO-s DOVINI" (članek). — "Pf-> PLOMATSKI TOLMAČI" (čla- 1 nek). — M. Šavs: "PROKI^T - . . . PROKLJ3T . . ." (črtica).— 1 J. M. Trunk r "TIHE URE — -] ZNAMO Z M02GANI MiSU-0 TI" (premišljevanja).—Matija - Novak: "NAPOLEON" (življe-e njepis razboritega Napoleona). "SLOVENSKI PIJONIR" (opisovanje slovenske naselbi-ne in slovenskih družin v Lead-h ville, Colo.) — "DOM IN ZDRAVJE" (nasveti za zdrav- je in gospodinjstvo). "J5A SMEH IN ZA©AVO". — "MORSKjE GkOStt®" (članek). — "2IVLJENJR JN i SMRJ ZMAJEV" (članek). — . M. Seemann-A. Lebar: "DVE ■ KRONI" (zanimivroman). . _ m * • Mesečnik "NOVI SV*T' iz»- - de vsak mesec okrog 15. dne- - va v mesecu razven avgustu. - Vsaka številka prinese čitate-? Ijem zbrano in zanimivo čtivo. - Ljubiteljem lepega berila je - "NOVI SVET" zlasti v jesen- - skih in zimskih daevih naj bol j-1. ši tovariš in prijatelj. Naročite - si ga in uživajte ob lepem bra-. nju tega lista. Stage letno $2. " Naročnino sprejemajo zastop-[- niki lista, ali pa jo pošljite di- - rektno na UPRAVO "NOVJE-sl GA SVETAL 1*49 W. Cermak - Rd., Chicago (8), Illinois. DELO DOBE BARAGOVA Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 5. oktobra 1943 KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — r Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič "Da se mi ga niti s prstom ne dotaknete! Postavite k njemu stražo, ki naj niti očesa ne obrne od njega! Njegovo milost odvedemo z vso častjo v Slobodo. Saj ste vendar videli, kako je usekal kneza Afa-nazija Ivanoviča? Kako je sekal naše ljudi?" "Seveda smo videli!" « "Ali boste to tudi prisegli pred gosudar-jem?" "Bomo, bomo! Vsi poljubimo križ!" "Le glejte! A sedaj naj mu nihče ne stori nič žalega, ko pa pridemo domov, ga že Grigorij Lukjanič spomni na svojo zaušnico, jaz pa na svoje batine;" Še dolgo so rogovilili in ropali opričniki. Ko so bili že odšli, naloživši na konje težki plen, je bil še dolgo videti žar na kraju, kjer je še pred kratkim stal dom Družine Andrejevica, in reka Moskva, ki je tekla mimo, se je še do samega jutra igrala z ognjenimi prameni, kakor z raztopljenim zlatom. 17. Zagovarjanje krvi. r* Ko so sosedje zvedeli o napadu oprični-kov m ugledali žar nad dvorom Morozo-va, so hiteli zapirati vrata in gasiti ogenj. "Gospod!" so govorili križajoč se tisti, mimo katerih je dirjal Vjazemski s svojimi hlapci: "Gospod, usmili se nas! — Reši nas nesreče!" Bilo je slišati samo še peketanje odda-Ijujočih se konj in žvenketanje oklepov je zamiralo po praznih ulicah. Prebivalci pa so govorili: "Slava Bogu, nesreča je šla mimo P in so se zopet križali. Medtem je knez dirjal dalje in pustil hlapce že daleč za sabo. Škienil je še do zarje priti do vasi, kjer so ga čakali novi konji, od koder je hotel spraviti Heleno na svoje rjazansko dedno posestvo. Toda ni še bil pet vrst daleč, ko je opazil, da je zašel s ceste. Zraven pa je začutil, da mu rane, za katere se v svoji razburjenosti njti zmenil ni,f sedaj povzročajo neznosne bolečine. "Bojarka!" je rekel in ustavil konja; "moji hlapci so zaostali, počakati morava nanje." * Helena se je polagoma jela zavedati. Ko je odprla oči, je najprej ugledala ognjeni žar v daljavi, potem je pričela razločevati * gozd in cesto, potem je začutila, da leži konju na hrbtu in da jo drže silne roke. Počasi se je pričela spominjati dogodkov današnjega dne, naenkrat je spoznala Vjazemskega ter zakričala od groze. "Bojarka!" je rekel Afanazij Ivanovič z grenkim usmevom, "ti se me bojiš? Ti me preklinjaš? Nikar ne preklinjaj mene! Helena Dmitrijevna! Preklinjaj svojo u-sodo! Zaman si se mi hotela izogniti. Nihče ne uide svoji usodi. Gotovo ti je bilo usojeno, bojarka, da dobiš mene!" "Knez!" je zašepetala Helena, tresoč se od groze, "če že nimaš vesti, pomisli vsaj na svojo bojarsko čast, spomni se sramote ___ "Nimam časti, nimam sramu! Vse sem žrtvoval tebi, Helena Dmitrijevna!" "Knez, spomni se božje sodbe, ne pogubi svoje duše!" "Prepozno je, bojarka! Sem jo že pogu-bil. Ali misliš, da tisti, ki vrača gostoljubnost tako kakor jaz, more rešiti dušo? Ne, bojarka! To noč sem jo pogubil na veke! Včeraj je bil še čas, danes zame ni več upanja, m odpuščenja za moje hudobije.' In jaz tudi nočem nobenega drugega rajskega blaženstva razen tebe, Helena Dmitrijevna!" Vjazemski je slabel čezdalje bolj. čutil . je svojo onemoglost in se zaman juna&l. Vročica mu je zatemnila razsodnost. "Helena," je rekel, "kri mi odteka, nroji hlapci so daleč . i. pomoči ni od nikoder. Mogoče, da ne bo dolgo, da odidem v več- tek čas ... da ne 6ddam zaman duše sa- tanu! — Helena," je nadaljeval, zbirajoč zadnje moči, ''ljubi me, vaba mojega srča, poguba moje duše!.. ." Knez jo je hotel-priviti v krvavo naročje, a zapustile so ga moči, vajeti so mu padli iz rok, omahnil je in padel na tla. Helena se je ujela za konjevo grivo. Konj je začutil, da nima več jezdeca na sebi, in je zdirjal. Helena ga je hotela ustaviti, toda konj je skočil v stran, zdirjal po gozdu in , odnesel bojarko s sabo. Dolgo sta drevila po temnem gozdu. Od kraja je Helena skušala konja ustaviti, a kmalu so ji oslabele roke. Tedaj je zgrabila za grivo in se vdala v božjo voljo. Konj je dirjal brez prestanka. Vejevje se je zapletalo Heleni v obleko, veje so jo bile po obrazu. Ko je letela čez polje, razsvetljeno od meseca, se ji je zdelo, da se v beli megli gibljejo rusalke in jo vabijo k sebi. Slišala je v daljavi enakomerno šumenje, ki ga je ponavljala jeka. Ali se je smejal gozdni črt, ali pa je šumelo kaj drugega, a glasovi so bili čezdalje glasnejši; srce je Heleni umiralo od strahu in krepkeje se je držala konjske grive. Kakor na kljub je konj dirjal naravnost proti temu šumu. Zdaj se je pokazal ogenjček: kakor da bi srebrna prikazen mahnila s krili. Naenkrat se je konj ustavil in Helena je omedlela. Zavedela se je na mehki travi. Okrog nje se je razlivala prijetna svežost. Zrak je bil poln drevesne vonjave; šum je bil še slišen, toda nič strašnega ni bilo v njem. Kakor stara pesem je zibal in uspaval Heleno. S trudom je odprla oči. Veliko kolo, ki ga je voda gnala, se je s šumom vrtelo pred njo. Pene so brizgale daleč na okrog. V mesečnem svitu so se ji zdele kakor di-jamanti, s katerimi so jo kitile njene hišne na vrtu tisti dan, ko je prišel Serebrjani. 9 * "Ali nisem doma na vrtu?" je pomislila Helena^"Morda sem res zopet na vrtu? — Dekletaf Pašenka! Dunjaša! Kje ste?" 4 Toda namesto svežega dekliškega obraza se je nagnila črez Helgno siva, gubasta glava, kot sneg bela brada se je skoro dotaknila njenega obraza. "Glej, kako te je rešil Gospod, bojarka!" je rekel neznani starec, radovedno gledajoč Heleni v obraz; "kajti če bi bil konj dirjal le malo bolj na levo, bi bila padla naravnost v tolmun. Sicer pa je konj navajen," je nadaljeval sam zase. — "Kraj mu je znan; hvala Bogu, ni bil prvič v mlinu." Starčev pojav je prvi trenutek prestrašil Heleno; spomnila se je pravljic o gozdnih vragovih in čudno so vplivale nanjo gube in bela brada neznanega starca, vendar je bilo v njegovem glasu nekaj dobrosrčnega. Zato je takoj izpremenila svojo misel o njem in se mu vrgla k nogam. "Deduška, deduška!" je vzkliknila; "reši me, skrij me kam!" Mlinar je takoj razumel, kako in kaj: konj, na katerem je Helena prišla sem, je bil Vjazemskega. Vse je kazalo, da je to bojarka Morozova, tista, katero si je on prizadeval pričarati knezu. Nikdar je še ni videl, a mnogo je čul o njej od Vjazemskega. Kneza ni ljubila, prosila je pomoči, torej se je najbrž rešila pred knezom na njegovem lastnem konju. Starec je hipoma uganil vse te okolnosti. v "Bog s teboj, bojarka!" je rekel; "kako naj te rešim? Močan jčknez Afanazij Ivanovič, dolge roke ima: uniči me starca, uniči!" Helena je v strahu pogledala mlinarja. ™ 7 "Ti veš ..je rekla, "ti veš, kdo sem?" "Cesa vsega'človek ne ve, matuška Helena Dmitrijevna! Koliko stvari mi je v mojem življenju našumela voda, našepeta-lo drevje! Dovolj vem; toda vsaka stvar _5a^obsvQj§m&8u" . _.......... (Dalje prih.) / I RUSIJA POSLALA V LONDON NOVEGA POSLANIKA London, Anglija. — Ruska vlada je poslala v London novega poslanika v osebi Fedora Guseva, kateri je dospel v London zadnjo soboto. Svoja poverila je že izročil angleški vladi, o ZAPADNA NEMČIJA V RAZVALINAH Zurich, Švica. — Švicarski list "Weltwoche" navaja poročilo nekega očividca, da je v zapadni Nemčiji do 70'/f vseh mest popolnoma razdejanih. Mesta Dortmund, Gelsenkir-chen, Oberhausen in Duisburg, niso drugega, kakor kup samih razvalin. Središče Essena je tu-jdi vse uničeno. -o- AMERIŠKI JAPONCI SE BORIJO V ITALIJI Alžir, Afrika. •— Z ameriško peto armado se nahaja tudi en bataljon v Ameriki rojenih Ja- MichaelTrinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljaei ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate, nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. I DR. J. Ec URŠO ZDRAVNIK ' in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road 7—8 P. M. razun ob sredah I TeL Canal 4911 CHICAGO ttaiHsnftri tel.: La Grange 3966 I poncev, ki služijo v ameriški armadi. Nahajajo se na fronti pred Neaplem. DELO DOBIJO _ 3 ženske ali moški za cvetlično trgovino, ki so že malo izurjeni v tem delu, ter 2 voznika za lahki truck. Plača nad unijsko lestvico. -Dalje za r&znašanje po šoli. MANDEL FLORIST, 724 So. Wabash Are.. Chicago. I1L Phone Central 8732 lx MOŠKI 38 let stari ali čez GLEJTE NAPREJ! Ta slavna 69 let stara chicaška družba vam nudi delo za DOBRO PLAČO na NUJNEM OBRAMBNEM delu in pri civilnih naročilih in TRAJNO dobro plačano DELO, kadar bo ZMAGA dosežena. NOBENE SKUŠNJE NI TREBA Dobri delavski pogoji. Dosti prilike za napredovanje — ponoči in po dnevu (Posebna plača za nočno delo). ČAS IN POL ZA DELO NAD 40 UR Na delo pridete lahko z Pulaski poulično karo, z Diversey ali Wrightwood Ave. Z busi. Vabimo vas, da pridete nas pogledat. Od ponedeljka do sobote, od 7 ure zjutraj do 6 ure zvečer. OLSON RUG COMPANY (Dom slavnega O lso norega vodopada in kamenilega umetnega Trta) 2800 North Pulaski (Crawford Ave.) pri Diversey CHICAGO. ILL. lx MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Mi prevMmamo vse vrste dela. gradimo nore stavbah 1 kakoržnega koli obsega. I Sprejemamo,velika dela kot I grajenje večjih poslopij. ioL I tovarn, ali kakrinekoli. Obenem sprejemamo tudi I manjša dela. kot popravlja« nje hii in drugih poslopij. I Za nas Je vsako dalo in naročilo dobrodošlo. Nasvete, proračune in na H črte dajemo na željo bres-plafnn. Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti I lasten dom, lastno hiio. kar I napravimo vam mi xa zmer-no nizko ceno. Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509 I MARIN KLARICH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE I is Dr. Kernovegn lift ANGLESKO-SLOV. II BERILA II "ENGLISH-SLOVENE READER" kateri se sedaj prodaja po zni- (£€) A A 22 žani ceni, samo__________gg Naročila pošljite na« AMERIKANSKI SLOVENEC 184!» W. Cermak Rd., -t-------Chicago, Illinois J. M. Trunk Goethe pravi v "Faustu" o človeški naravi: "Unselig Mit-telding zwischen Engel und Vieh, Gott gab dir die Vernunft und du gebrauchst aie nie". Dobro je pogodil o bistvu človeka. Znanstvo priča, da se človek prikaže v zgodovini brez prehodnih členkov. Telesno je človek živalski. Telo pa ni človek, to ni njegova narava, njegovo bistvo. Človeška narava je pa prekerna zadeva. T^se pričenja izbeganje: telesno je živalski, toraj bi bil žival! Znanstvo priča dalje: tu žival, tam človek, prehodov ni nikjer. Pomagajo si. V teku miljonov let pri "razvitku" so se prehodi poiz-gubili, izginili. Golo izbegava-nje brez najmanjše znanstvene podlage. Udejstvovanje, izražanje človeških sil, zmožnosti človeške narave, toraj telesnih (živalskih) in duševnih, je povsem druga zadeva. Tu imamo razne stopnje izobrazbe, civilizacije, kjer delujejo telesne in duševne moči, zmožnosti. Telesno je pri tem lahko tudi precej dlak. V muzejih naletite na hudo kosmate kosmatince. Dlaka, čeljust, zobje naj bi nastopili kot znanstveni dokazi!! Šmentana človeška narava, ki se udejstvu-je, izraža pogostoma vrlo — živalsko, ko ni več dlak, so čeljusti najbolj modernih ljudi in zobje, da jih je veselje gledati I Prekerna zadeva ta človeška narava. Neki bi radi potisnili same sebe med živali, pa ne morejo, ali porinili živali med ljudi, pa ne gre, ker znanstvo jih pusti na cedilu. Stoji in bo ostalo : tu žival, tam človek, bistveno brez vsakega prehoda, oba pa z nekimi skupnostmi, ker pač le kosa vse narave na zemlji. Duševno udejstvovanje. Hudo zamotana zadeva to psiholo-gično izražanje. Dlako vidiš, otipljaš, duševnega izražanja ne moreš. Šimpanz natakne trs na trs, da doseže in sklati sad. Evo ti duševnega izražanja! Šimpanz pride do alkohola in se ga nasrka. Prekucava se kakor napit človek v jarku. Ni razlike med obema! Velja: sic volumus, stat pro ratione voluntas — hočemo tako, kaj je treba — dokazov! Prav pijano prekucavanje na znanstvenem (?) polju, da bi prišel človek med živali in žival med ljudi. Človeška narava. Ista je bila od začetka, ko se je prikazal prvi-Jčlovek, in ista ostane na vse miljone let človeškega obstanka. V izražanju je Hitler bolj kosmat od najbolj kosmatega "pračloveka", pač ista človeška narava. Majčkena reč. V davnini |že je živel Arabec Ben Akiba. Rekel je marsikako modro, med drugim tudi: Nič ni novega pod soncem. To pomeni, da ostane človeška narava vedno ista, se ne izpremeni. Poizkusi. Dva sta v prepiru. Povsem na pravem ni noben. Kos človeške narave je, da nihče ne prizna rad lastne krivde. Poizkusi ju pomiriti. Jasno ti je, da noben ni na pravem, pri obeh je nekaj krivde. Pomirjenje pomeni, da naj vsak prizna svojo krivdo. Stavim, da boš naletel, prikazalo se bo, da ni nič novega pod soncem, oba bosta padla čez te In te klestila. Poiskusi, če te srbi, da jih dobiš med rebra. Reci kako o — partizanih! * Radi "partizanov" precej šumi v našem slovenskem gozdu. Ne trdim, da bi ne smelo šumeti. Pojavi so tu, ni jih mogoče zadušiti, zatajiti. Kakor je razvidno iz poročil, se je pri "odporu" fzpreminja-lo, kakor je izpreminjal svojo obliko tisti" bašniški Protej, ali kakor se izpremalja aprilovo vreme, štirikrat na dan. Prišla je "Osvobodilna fronta". Zivio! Izpremenilo se je pa, in danes bo opravičen klic: Proč od te fronte! Kadar pride tujec v deželo ali državo, tokrat Nemec in Lah, postane vse zmešano. Podležev nikjer ne manjka. Udinjajo se vsakemu, da pridejo na površje. Izgleda, da so prišli na površje pri "partizan-stvu" najbolj podli elementi, komunisti najslabše vrste. Prepričan sem, da je teh komaj deset odstotkov, ampak partizan-stvo je, ki drugih je devetdeset odstotkov. Pri kakem "prizna-r nju" more iti le za priznanje odpora, noben razsoden človek ne bo pričakoval, da bi kdo "priznal" tiste "španske" elemente in podleže, ki morijo, ako pridejo do moči, lastne ljudi in jih ovajajo nasprotniku. Po razmerah pa so morda res na površju. Jaz bi bil za to, da naj se malo počaka. Ako pridejo Amerikanci, bodo udarili po podležih, upam, da bi nad njimi zagrmel sam Stalin, ako bi |se prikazal. i DR. JOHN J. SMETANA i i Pregleduje oči In predpisuje očala J I 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST k 1801 So. Ashland Aveone | | TeL Canal 0523 > Uradne are: vsak daa od 9 { I z intra j do 8:30 zvečer. ----------------------— NA PRODAJ IMAMO SLEDEČE HIŠE — Tri-na d stropno zidano hišo po 3—6 sob flati, gretje na peč, na Bell Avenue blizu Cermak ceste. Cena samo $6,500. — Vdova lastnica, želi prodati 2 nadstropno zidano hišo 2 — 6 in 1 — 4 sobe. Centralna kurjava na gorko vodo, blizu 22nd Place in Damen Avenue. Cena $7,750.00. — Kot zapuščina se proda dvonadstropna hiša, na Cermak cesti blizu Leavitt ulice. Spredaj trgovina. Za hitro prodajo samo $11,500.00. Za vse te hiše se obrnite za nadaljna pojasnila na: FRANK P. KOSMACH, St. Paul Federal Savings and Loan Association, 2116 West Cermak Road Chicago, 111. Tel. Canal 2138 (3x1, 5 & 8) NA PRODAJ IMAM — Tri flate po 4 sobe. Zidana hiša. Cena samo $6,0J0r.D<). — Druga hiša je dv%.flata po 4 sobe, tudi zidana iff cena je samo $5,500.00. — Tretja tudi zidana je tri flate po 4 sobe, centralna kurjava na gorko vodo s Stokerjem in zidana garaža za dve kare. Cena $10,500.00. — Poleg navedenih imam še mnogo drugih hiš. Pridite do mene, če ste pripravljeni si kupiti hišo, da jih vam pokažem. Zglasite se pri: ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. HIŠA NAPRODAJ Proda se hiša s štirimi stanovanji in malo hišo zadaj. Vse na novo predelano; 1 block od slovenske cerkve v Chicagi. Najemnina čez 100 dolarjev na mesec. Cena $7,500. — Za informacije pokličite Seeley 4859 4x