Posamezni izvod l.M !ii., mesečna naročnina 5 šiiingov P. b. b. Postni urad Mii Cetovec — Veriagspostamt M!1 Kiagenturt izhafa v Ceiovtu — Erstheinungsor! Kiagenturt Letnik XXV!i. Ceiovec, petek 4. februar 1972 Štev. S (1542) Potitičen proces v Leobnu Siovenska skupščina opozarja na se neizpotnjene obveznosti Avstrije Prejšnji teden je, kakor smo kratko poročati že v zadnji števiiki našega iista, komisija za vprašanja mednarodnih odnosov siovenske skupščine na podiagi poročita predstavnika repubiiškega izvršnega sveta razpravijaia o jugosiovansko-avstrijskih odnosih. Na seji so sodeiovaii tudi siovenski posianci, ki so čiani zunanjepoiitičnih odborov zvezne skupščine. Skupščinski biro za informacije je o seji objavit nasiednje sporočiio: Potek giavne obravnave proti predsedniku Siovenske miadine študentu Marjanu Šturmu dne 27. januarja 1972 pred okrajnim sodiščem v Leobnu je nedvoumno potrdi), da v tem primeru ne gre toiiko za kolensko zadevo, marveč v prvi vrsti za poiitično stran dejanja. Ne samo, da je proti ustatjeni praksi avstrijskega okrajno-sodnega kazenskega postopka namesto pomožnega funkcionarja državnega pravd-ništva tokrat zastopa) obtožnico prvi državni pravdnik dr. Franz Arh, )e prisotnost števiinih poiicistov pred sodiščem in v sodni dvorani akcen-luiraia poiitično piat zadeve. Še boij pa je prišio to do izraza v ve-Mkem zanimanju tiska, radia in teie-vizije, ki nikakor ni mogio veijati zgoij maienkostnemu prestopku, katerega doižijo Marjana Šturma. Takoj s prediogom Sturmovega zagovornika dr. Zernerja, da naj se izvede proces v smistu dotočita čie-"a 7 državne pogodbe v sioven-skem jeziku, in ziasti z isto zahtevo Marjana Šturma, ki se je pri tem ie boij praviino skiicevai na sen-iermensko pogodbo, se je proces zasukai v nasprotno smer: obdoi-ienec ni bii več obtoženi, marveč fožiiec, ki je ožigosai avstrijsko navidezno demokratično manjšinsko poiitiko, ki sicer zahteva za pripadnike svoje manjšine na Južnem Tiroiskem pravico zagovora v maternem jeziku tudi pred apeiacijskim sodiščem v Miianu, isto pravico pa kijub tozadevnim doiočiiom v ustavi in tudi v kazenskem postopniku !er ziasti v evropski iistini čioveko-vih pravic, ki jo je ratificirata, odreka svojim državijanom siovenske narodnosti. S tem je posta) proces v Leobnu v resnici bumerang za avstrijsko državo samo, kar je po-kazaia še prav posebno neuteme-ijena obtožnica. Dokazni postopek je namreč pokazat, da na osnovi obtožnice in izjave priče, ki sama baje poškodovane napisne tabie niti ni videia niti ni mogia prediožiti računa za popravo škode v znesku 110 šiiingov (pri čemur znaša izdatek za po-pravijaini materiai ceiih 10 šiiingov), nobeno sodišče ne bi mogio izreči krivoreka. Zato sta sodnik in javni tožiiec pograbita za pred-iog Šturmovega braniica, ki je iz pcpoinoma nerazumijivega vzroka prediagai še nadaijnjo pričo, kot za rešiino biiko, da je prišio do preiožitve giavne obravnave namesto oprostitve. Kazenski postopek proti Šturmu, zgoij pravno giedano, vsekakor o-pozarja na dejstvo, da je javno to-žiistvo, ki v podobnih primerih (da omenimo ie dogodek pred 10. oktobrom 1970 na Obirskem, ko je Steinacherjeva hčerka potrgata siovenski iepak, aii razna nacionaii-stična ščuvanja v nemškem tisku) baje nikdar ni našio dovoij dokazov za uvedbo kazenskega postopka, iahko zeio prizadevno in odtočno — seveda, če gre za ukrepanje proti pripadniku siovenske narodna skupnosti na Koroškem. Proces proti Marjanu Šturmu je preiožen; toda kakršenkoii bo izid — pokazat je in bo, da vprašanje siovenske narodnostne skupnosti še ni rešeno in da Avstrija v tej smeri še ni izpoiniia v državni pogodbi prevzetih obveznosti! Udeieženci razgovora so pozitivno oceniti napovedano srečanje med jugostovanskim zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Tepav-cem in avstrijskim zunanjim ministrom Kirchschtagerjem, ki naj bi bito v začetku februarja v Zagrebu. S tem v zvezi so opozoriti in znova predtagati vrsto ukrepov za poglabljanje potitičnega sodetovanja ter gospodarskih, znanstvenih, kut-turnih in drugih odnosov. Posebej pa so poudariti potrebo po ureditvi tudi vseh drugih odprtih vprašanj, kar bi pozitivno pri-spevato k razvoju sptošnih meddržavnih odnosov. V tej zvezi so ziasti poudariti pomen ureditve po-iožaja siovenske narodnostne skupnosti, v skiadu z avstrijskimi mednarodnimi obveznostmi, kar naj o-mogoči največjo možno zaščito siovenske manjšine v Avstriji. Poteg tega so se zavzeti za izpotnitev že davno sktenjenega sporazuma o vrnitvi arhivov in za vrnitev jugo-stovanskih kutturnih dragocenosti. Med pomembnimi odprtimi vprašanji so navajati tudi nezadovotjivo ureditev gospodarskih odnosov med državama in njunimi obmejnimi območji. Postanci so s tem v zvezi pozitivno oceniti izjave, obtjube in ukre- pe predvsem s strani avstrijskega kancterja, pa tudi koroškega dežet-nega glavarja, ki izražajo pripravljenost po urediivi posameznih vprašanj, zlasti pa željo po ureditvi pravic, položaja in zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Prav zato so čiani komisije izraziti presenečenje nad dejstvom, da so avstrijske obiasti vnovič sprožite sodni proces proti siovenskemu koroškemu študentu Marjanu Šturmu. Udeieženci seje so meniii, da Avstrija ravno s sodnim procesom opozarja na še neizpoinjene obveznosti, ki jih ima do svojih držav-ijanov siovenske narodnosti po 7. čienu državne pogodbe, med katerimi so tudi dvojezični napisi. 5o-kier teh ni, dotiej je razumeti pripisovanje siovenskih krajevnih i-men nemškim, so poudariti na seji, kot izraz poiitičnega protesta, ne pa kot kriminaino dejanje. Na seji so opozoriti na posamezne skupine v Avstriji, ki detujejo proti sožitju med narodoma in dobrim odnosom med državama. Ena od takšnih skupin je leta !970 v glasitu Heimatdiensta četo pozvata na fizično tikvidacijo stovenske manjšine; sodne oblasti pa takega početja niso preganjate, čeprav se je Avstrija z državno pogodbo za-vezata, da ne bo dopuščata .dejavnosti organizacij, katerih citj je, da hrvatskemu in siovenskemu prebivalstvu odvzamejo njihov manjšinski značaj in njihove manjšinske pravice". Vprašanje dvojezičnih napisov 73C 77307*f ^3/3 7*fie730 77M7MO 773<%73/'.?373f Iz poročita o seji deželnega vodstva koroške SPd je razvidno, da so v ponedeljek med drugim razpravljati o probtemu združevanja občin, hkrati pa odobriti tudi dve varianti rešitve vprašanja dvojezičnih napisov na jezikovno mešanem ozemtju Koroške. Tozadevni predlog je izdetat urad dežetne vtade, postan pa je bit zveznemu kanclerju, ker je za to vprašanje pristojna država. Podrobnosti tega predloga ne poznamo, zato tudi ne moremo zavzeti določenega stališča. Pač pa moramo ugotoviti eno: predlog za rešitev enega izmed odprtih manjšinskih vprašanj je bit spet iz-detan brez sodetovanja prizadete manjšine, kakor se je to dostej zgodilo v vseh podobnih primerih in so zato tudi dosedanje .rešitve" vse prej kot zadovoljive rešitve. Zato z vso odločnostjo poudarjamo, da manjšinskih vprašanj ni mogoče reševati mimo manjšine. In pri tem tudi ne razumemo, zakaj bi mogel biti razgovor s predstavniki manjšine mogoč le na Dunaju, ne pa tudi na Koroškem. Marjan Šturm pred sodiščem senu cptKzcrnU zztz izvctihc Jciccii cfržtzvnc pcafcJbc Ng okrgftMvi pred sodišče??! t? Z.eo^?!K, o kg-3eri poročgmo v posede??! č/g?:kii, je Ngrfg?! StKr??! podg/ poseko izjgt?o 1? s/ove?!skc??! m ?:c??!-jezik?:. Po::dg?i/ je Mgdednje.' ččrgjew:e fgk/e t? Š??!okorji://7er??:ggor niše??: ?!e poškodoug/ ?!e pomgzg/, dodg/ se??! ji /e s/ove?:-^ko krgjet??:o i??!e. Ni M ??!oj ?!g??!e??, dg ki kgj "niči/ poš^odofg/, kote/ se??! opozoriti jgf?!ost t?g ?!et?zdrž?!e i?! ??fdopK.si?!c rgz??!ere, t? kgterik žifijo koroški š/ot?e?!ci. Prgvieg do Jt?ojezič?:iZ? ^apisot? je ??ied dragi??: prgfieg vsgkegg pripgd?!:-siov. ??:g?:jši??e. Tozgdev??: zg^o?:i so iikgzi pri-^oj??iw oMgste??!, po kgteri/? ?!gj se rgv??gjo. Ok-*asti siot?e?:s^i/? ir: dfojezič??:/? področij riiso $g??:o do/ž??e, dg dvojezič?:o argdajejo, tadi vsgk ko-^°^ki ^/ove?!ec i??!g prgfico, dg se posiažaje ?!g področja s/ot?e?:skegg jezikg. . Ta koče??! okrgz/ožiti r?:otifgcijo svojegg de-2a??jg. V p/ekisc:'3?:e??! čgsa, 2Š. sepie??:i?rg 3920, je ^oroškg deže/?!g figdg s/ot?es?!o oi?/jai?i/g s/o!?e?i-^i ?!grod?:ost?!i s^api?!?', dg ko zg ?!je??o ?:gcio?!g/-^°st ^aitar?:o i?! gospodarsko e?:gko skrke/g kg-zg ?:e??:ško got?oreče sodeže/g?!e. Ostg/o pg je T**? jor??!g/?!i okijaki. Ne sg??:o dg so ?:. pr. od-^3rgni/i dt?ojezič?!e rigpise iz ??!0?:grkije, podpiko-^a/i sp/oš?:o go?!jo proti .S'/ove?!cer?z t? dcže/i, s ytteri??!i so rgf?:g/i kakor z /jad??!i drage vrste. . do/go pred ?!geistič?:o v/ado so deže/?:i i?! zvez-°rga??i prepast:/: :??icigtivo v ??!g?!jši?:skik vpra-^a?:jik ?:e??!Ško?!gcio?!g/istič?:i??! orgg?:izgeijg7?! kg-^eka/verei?!a ^adrrigrk i?: Nar?!t?ier Nei??igt-^??da. ^voj višek je doseg/g zatirg/?!g po/itikg i?! ?:g-s:t?)g ger??!g?!izgeijg v časa ?!gcistič?!e strakov/ade.* /*^g??g/i so vse s/ove?!ske dakov??ike, števi/?:e ko-^°tke 5/ove?:ce so okg/avi/i ??g Da?!gja i?: v Grad-??gd J00 s/ove?:skik draži?! so raz/asti/i i?! jik pos/a/i v rgz?!e /ogerje, ?!g p risi/?? o de/o i?! v ko?:-ce?:trgcijskg tgkoriščg. Go?:jg proti $/ove?!fe??! ?!g Koroške??! i?! krgte?:je ??:g?!jši?!skik prgvic stg se ?:gdg/jevg/g tadi po z??!ggi ?:gd ?!geijgšiz??:o??:, sevedg z dragi??!i ??:e-todg??!i. Z??:ggg ?!gd ?!aci/gšiz??!07?! je ki/a pred-vse??! ?!g Koroške??: sa??!o vojaška. K/jak se?!Žer??!e?:ski pogodki /2979j i?! k/jak avstrijski držav?!?' pogodki /3933) je s/ove?:skg ?!g-rod?:ost?:g skapi?!g ?!g jaž?:e??! Koroške??! še ved-?!o pod pritisko??! diskri??!i?!gcije i?! dakov?:o- ka/-tar?!e ter eko?:o??!ske ko/o?:ig/izgcije. K/jak vse??! te??! pogodka??! je ??!ogoče, da zaved?:e ^/ove?!ce /izič?!o rzapadajo, da trgajo s/ove?!ske ?:gpise raz privat?!e asta??ove, da skra?:ijo ir? ce/o razstre/jaje-jo partiza?!ske spo??!e?:ike. Da, ce/o to je v tej dražki ??!ogoče, da ?!eka orga?!izacija /akko zastopa ge?:ocid. Kaj torej po?7!agajo vse te ??!ed?iarod?:e pogodke, če se jik zvez?!e i?! deže/??e ok/asti ?!e držijo, jik r?e ares?!ičajejof Vze??!i??!o J. paragra/ V3/. č/e?!a avstrijske držav?!e pogodke — citira??! —.* „V aprav?!?k i?! sod?:ik okra jik Koroške, Gra-dišča?:ske ir? Štajerske s s/ove?!ski??!, krvatski??? a/i ??:eša?!i??! prekiva/stvo??! je s/ove?!ski a/i krvatski jezik dopašče?! kot arad?:i jezik dodat?!o k ?:e??:-ške??!a. V takik okrajik kodo oz?:ačke i?! ?:apisi topografskega z?:ačaja prav tako v s/ove?!Šči?!i a/i krvaščmi kakor v ?!er?:šči?:i." Zastop?!iki s/ove?!ske ?!grod?:ost?!e skap?!osti ?:a Koroške??! se že šest?!ajst /et za??!a?: tradijo, da ki priš/o g/ede popo/?:e izvedke tega č/e?:a držav?:e pogodke do astrezrtega stika z v/ado. Vsi tozadev-??i pred/ogi grejo v arad??i koš za odpadke oz. v arkive. Dejstvo, da zvez?:i i?! deže/?!i orga?:i ?!e izvajajo dos/ed?:o do/oči/ držav?!e pogodke i?! da gospodarsko zar?e??!arjajo jaž?!o Koroško, je prived/o ??!ed s/ove?!ski??! de/ov?!i??! prekiva/stvo??!, de/avci i?! k??ieti, do ka/tar?:e, gospodarsko-socia/- ??e i?! psiko/oške stiske. Pote??! ko so se vse drage ??!ož?!osti, da ki doseg/i rešitev vpraša?!j, vedrto z?!ova razki/e, se??! v tej sitaaciji stiske spoz?:a/ za svojo do/ž?!ost, da opozori??! ??a ?:edopast?:e raz??!ere s tisti??! ??e?:asi/?:i?7! sredstvo??:, ki je pred-??:et da??aš?:je sod?:e razprave. S te??:, da se??! dopo/?:i/ krajev??o tak/o dvo-jezič?!ega okraja s s/ove?:skir?! ?:apiso??!, se??! kote/ opozoriti jav?:ost ?!a to, kako Avstrija zav/ačaje izvedko do/oči/ držav?!e pogodke (*posek?:o paragrafa 3 i?! J V//. č/e?:aj. Oke?:e??! se??! kote/ opozoriti rta katastrofa/?!o sp/oš?!0 sitaacijo s/ove?!-skik de/ov?!ik /jadi, de/avcev i?! krrtetov. Noje de-ja?!je je kote/o pokazati, kako avstrijske ok/asti kršijo svoje Zastrte zako?:e. Vprašaje??:o se.* Kdo v Avstriji je zamteresira?: ?!a zapostav/ja?:ja raz?:ik r:arod?:ost?:ik ??:a?!jši?!/ Veči?:a avstrijskega pre-kiva/stva gotovo ?!e/ Ok zak/jačka se koče??! še e?:krat vr?:iti ko??-kretrto k paragrafa i?! agotoviti." 3. Napis?:a tak/a ?d ki/a ?:e a??iče?!a ?!e poško-dova?:a ?:iti po??:aza?!a. 2. Napis?:/ tak/i se??! /e doda/ s/ove?:sko krajev-?:o i??!e i?: sicer z /akko zkris/jivi??! /ako??!. To je, stori/ se??! to, kar ki ok/asti že dav?!o ki/e ??!ora/e storiti — po paragrafa 3 V/7. č/e?!a držav?!e pogodke. 3. Ker v/oge jav?:ik zastop??ikov koroškik š/o-ve?!cev g/ede paragrafa 3 ?:iso prived/e do aspe-ka, se??: ki/ po ??:oje??: do/ža?!, da osvet/i??! ?!a-v i d e z ?! o de??!okratič?:i zrtačaj ??!a?!jši?!ske po/i-tike. Nedte??: je zastopstvo koroške deže/??e ok/asti pod široki??! pritisko??: so/idar?:ost?:ega gikartja priz?:a/o, da so dvojezič?:/ ?:ap:si apraviče?!/. š te??: je ?:ekote tadi potrdi/o, da ga je ??!og/o pripraviti sa??:o gika?:je od spodaj do tega, da za-gotav/ja ?!avidez?:o gara?!tira??ik pravic, kar se je s te??! zgodi/o. Ptoce! proti Šturmu, :o poudariti na ieji, je v očitnem nasprotju s prizadevanji Jugosiavije in Avstrije po razvijanju sodetovanja, kakor tudi v nasprotju z že večkrat izraženo pripravijenostjo po izpoi-nitvi pogodbenih obveznosti do siovenske manjšine, kar naj bi izražaio poiitiko vsestranskega razvoja siovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Srečanje v Zagrebu V sredo sta se v Zagrebu sestala jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac in avstrijski zunanji minister dr. Rudolf Kirch-schlager. Bolj podrobno o tem srečanju bomo poročali v prihodnji številki našega lista. Pred zagrebškim sestankom je bilo v tisku obeh držav zelo poudarjeno vprašanje slovenske manjšine v Avstriji. Pa tudi minister Kirchschlager sam je že pred obiskom izjavil, da je treba delati na tem, da bo slovenska manjšina .element, ki bo povezoval obe državi". Da se bo to zgodilo, pa je seveda predvsem odvisno od Avstrije! A „To je sramota za Avstrijo!" ......................................otmmuitttttmmtumtmttmnnmtttttnutHttumtttttutitmmtttttHtmmtttuumtttiimtuttttttmuutu.tmtttmttmttuttumtumttmmmmtmtmtnmmtmt)"")".. Prva. .runda" Šturmovega procesa je mimo. Sodišče je obravnavo preložilo za nedoločen čas. Dosedanji potek procesa je jasno pokazal, da na ta način ne bo mogoče rešiti problema kot takega, kajti z reduciranjem visoko političnega vprašanja na navaden kazenski postopek, kjer gre za smešno majhno materialno vrednost (menda le nekaj nad 100 šilingov!) pač ne more biti urejena zadeva, ki je vse prej kot paragrafsko-formalistično iskanje dlake v jajcu, marveč nasprotno izredno važnega pomena tako za celo narodnostno manjšino kakor tudi za odnos države, v kateri ta manjšina živi, do nje in njenih življenjskih vprašanj. Na to politično plat .Šturmove zadeve" opozarjajo tudi vsa stališča, ki so bila pred in ob procesu izražena v neštetih protestih in člankih. Tako v najširši slovenski javnosti kakor tudi v mednarodnih krogih namreč nedvoumno poudarjajo, da je v tej zadevi v resnici na zatožni klopi Avstrija, obtožena, da ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti. Zato pa avstrijske oblasti tudi nimajo nobene pravice soditi pripadniku slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem samo zato, ker jih je le-ta opozoril na njihovo kršenje lastnih zakonov in meddržavne pogodbe. „To je sramota za Avstrijo!" Tako bi lahko v kratkem stavku izrazili mnenja najrazličnejših ustanov, posameznikov in listov ob Šturmovem procesu. To mnenje prihaja do izraza v mnogih stališčih, izmed katerih tudi tokrat objavljamo nekaj primerkov. Poleg tega pa ponatiskujemo tudi članek iz uglednega lista .Salzburger Nachrichten", ki je bil objavljen že po prvi obravnavi v Leobnu in iz katerega vsebine bi lahko prav tako zaključili: Proces proti Šturmu — sramota za Avstrijo! V Avstriji dvovrstna pravica Ob zadevi Šturm Siovenski javnosti je znano, da se bo priče) 27. januarja v Leobnu proces proti stoven-skemu mtadincu Marjanu Borutu Šturmu. Obtožujejo ga dveh prestopkov: sodetova-nja pri prvi napisni akciji na Koroškem oktobra 1970, s katero je postavita stovenska manjšina ne !e javno zahtevo po izpoinitvi enega dotoči) avstrijske državne pogodbe iz teta 1955, ampak tudi jasno pokazata svoje nezadovotjstvo z dosedanjim .reševanjem" manjšinskega vprašanja v dežeti. Da-tje obtožujejo Sturma, da je na drugih koroških kutturnih dneh v .žatjivem* tonu govorit o zastraševatnih metodah avstrijske poticije. Očitno je po ocenah odgovornih prišet čas, da se z eksemptarično kaznijo pokaže manjšini, kaj jo čaka, kolikor se bo skušata še nadatje aktivno prizadevati za svoje pravice. Res, da smo mogti v zadnjem tetu sti-šati vrsto izjav predstavnikov Koroške o pozitivnem odnosu do manjšine in o toterant-nem odnosu do nje, vendar otiptjivih rezut-tatov takih izjav vse do danes ni bilo opaziti. Pa ne da spada v okvir pozitivnih izjav tudi napovedani proces proti Šturmu? Kdor je v zadnjem času stedit večinskemu avstrijskemu tisku, je tahko razbrat nagtašene trdit-veve o usodni notranji krizi in stabosti sosednje države. Tudi v tem okviru napovedani politični proces ne bo stučajen, vsekakor pa že izražena zavzetost Jugostavije in matičnega naroda kažeta na napačno presojo trenutka na strani pripravtjatcev procesa. Stovenski mtadinec naj bi bit, kot je znano, kaznovan za vse tisto, kar avstrijska država ni izpolnita do Stovencev in Gradiščanskih Hrvatov cetih 17 tet, in to kljub mednarodnopravno sprejetim obvezam. Za državo, ki se predstavijo svetu s svojo dostedno pravno ureditvijo, je to očitno stabo spričevato za njen mednarodni položaj in mesto. Pa tudi spričevalo za dvojno morato: to kar so zahtevati (in še zahtevajo) Avstrijci za Južne Tirotce (nekateri četo z dinamitom!) odrekajo manjšinam na svojem ozemtju, četo pravice, sprejete pred mednarodno javnostjo teta 1955. Upamo, da bo gornji zapis prispevat k razreševanju odprtih vprašanj manjšine, med ta vprašanja štejemo tudi justični proces proti Marjanu B. Šturmu. Res, da bo v Leobnu stopit pred sodišče te en pripadnik manjšine, vendar bo morebitna njegova obsodba ne te obsodba cetotne stovenske skupnosti, ampak tudi dosedanje avstrijske potitike do Stovencev na Koroškem. Komistja za manjšinska !n tzse!{eniška vprašanja pr) repubitšk) konferenci SZDL Stovenije ]e ostro protestirata zaradi procesa proti Marjanu Šturmu, ki je bii obtožen sodetovanja v napisni akciji na Koroškem. V protestu je rečeno: S tem dejanjem so biie avstrijske obiasti ie opozorjene na dotinost izpotnjevanja do-iočb 7. čiena meddržavne pogodbe. Avstrija je znaia v pretekiosti podpreti zahteve in akcije svoje manjšine na Južnem Tiroi-skem, za zaščito siovenske manjšine pa je storita ie maio. V Avstriji deiujejo posamezne skupine v okviru Heimatdiensta, k) s svojo dejavnostjo in akcijami poskušajo na najraziičnejše načine ovirat) obstoj in vsestranski razvoj siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji. Znane so akcije .neznanih storiicev", ki Odraz mračnjaškega duha V zvezi s Šturmovim procesom je nasio-viia Siovenska prosvetna zveza v itaiiji s svoje seje dne 24.1.1972 na zveznega pre-zidenta Jonasa brzojavko nasiednje vsebine: Predsedstvo Siovenske prosvetne zveze je na svoji današnji seji skieniio izraziti v imenu sveh svojih čianov ogorčen protest proti sojenju v Leobnu, kar je odraz mračnajške-kega duha, ki hoče utesnjevati svobodo in živijenjsko usodo narodov. Tako početje predstavijo kršitev načei in doiočii ustavne iistine OZN, katere sedanji generaini tajnik je Avstrijec Kurt Waidheim. Prav na to ii-stino se je Avstrija skiicevaia ob urejanju odnosov med narodi na Južnem Tiroiskem. S)ov