tednik plus • 30. junija 2015 v Štajerski iti tja, drugam, izven svojega jezika, po poti rok, ker tu ni, tu ni ... »in tudi ne bo,« reče starec in se zaklene v svojo nizko pokojnino, »vnuki bodo Šli -delo se sveti tam kot velik zlat kovanec na tujem ...« Kolofon iti tja, preko svojih nog, stopiti si v srce in s stopali zrušiti domovino v sebi. O, tujina, ki požiraš naše sinove in hčere, z vsakim požirkom krušiš slovenski obraz, ki se sramežljivo stiska v telo zemljevida. David Bedrač Redna mesečna priloga Tednik PLUS - Spoznajmo Ptuj 30. junij 2015 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov: Majda Goznik, Urad Vlade Republike Slovenije za zamejce in Slovence po svetu, Irena Bezjak. Avtorji fotografij: Črtomir Goznik, Boris Voglar, Urad Vlade RS za zamejce in Slovence po svetu, zasebni arhivi zamejcev in Slovencev po svetu. Lektoriranje: Jože Šmigoc Tehnično urejanje: Patricija Majcen cen Spoznajmo ^t&j s • 30. junija 2015 Rimska opekarska peč Zbirka turkerij v Stari rotovž, Slovenski trg 6 tednik plus • 30. junija 2015 Spoznajmo ^t&j J\ tednik plus • ^—v^vJ 30. junija 2015 Dragoceni tiski iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Ptuj se ponaša s številnimi zakladi na področju kulture in zgodovine, stavbne in druge dediščine, med drugim tudi z dragocenimi tiski v zbirkah Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Ptujska knjižnica, ena najlepših v Evropi, bo zagotovo v dneh srečanja zamejcev in Slovencev po svetu pritegnila marsikaterega med njimi. V sodelovanju z vodjo domoznanskega oddelka Miro Petrovič smo izbrali nekaj dragocenih tiskov, ki jih tam najdete. „Knjižnica Ivana Potrča se lahko pohvali z bogato zbirko knjižnih dragocenosti. Jedro tvorijo knjižni fond iz knjižnice Muzejskega društva Ptuj (ustanovljeno 1893) in gradivo iz različnih zasebnih, društvenih, šolskih in samostanskih knjižnic, ki so na Ptuju in v okolici delovale pred drugo svetovno vojno; gradivo je prevzela takratna Študijska knjižnica ob svoji ustanovitvi leta 1948. Zbirke so se skozi desetletja bogatile in dopolnjevale z nakupi in darovi ter sodijo danes med najdragocenejše v Sloveniji. Predstavljamo vam nekaj teh dragocenosti, ki so pomembne in izjemne zaradi svoje vsebine, izvora, načina izdelave ali starosti," je povedala Mira Petrovič. C> C ^ i W^'M : • T P10'10 ■ .. hI» n«1r . _ .. .. „ . I IfHH Oves ^ XXcrL_ Ju%iI <.orlu|«p V ptujski knjižnici je ohranjen najpopolnejši komplet časopisa Štajerc. iMJjPP! ^I^Psioišl^^i^^ V Knjižnici Ivana Potrča hranite še številne druge dragocene tiskane izdaje. „Druge tiskane dragocenosti so še prva monografija o Ptuju, ki jo je Ferdinand Raisp, ptujski kronist in krajevni zgodovinar naslovil Ptuj, najstarejše štajersko mesto in njegova okolja in velja za njegovo najznamenitejše delo. Z izdajo posebnih brošur je leta 1860 obeležil tudi dva za Ptuj pomembna dogodka: odprtje železniške proge Pragersko-Velika Kaniža in razpustitev ptujskega Invalidskega doma. Leta 1895 je Ptuj dobil svoj prvi turistični vodnik, knjižico Josefa Felsnerja z naslovom Ptuj in njegova okolica, ki jo je natisnil ptujski tiskar Wilhelm Blanke. Posebno privlačnost daje vodniku 20 ilustracij Ptuja in okolice, ki so delo Aloisa Kasimirja in so jih kasneje uporabili tudi kot motive za ptujske razglednice. Iz ptujskega obdobja Franza Antona Schüt-za so znani trije slovenski tiski, med njimi tudi molitvenik Hitra inu glatka pot pruti nebessam iz leta 1793, ki velja za prvi ptujski tisk. Izjemno redki tisk ima velik pomen za zgodovino ptujskega tiskarstva, a je dolgo veljal za izgubljenega. Leta 1998 ga je knjižnica ob pomoči zbiralcev našla in odkupila za svojo domoznansko zbirko ter tako pridobila prvi kompletni izvod tega tiska. Žiga Herberstein: Gratae posteritati Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je leta 2014 v sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla izdala delo Žige Herbersteina Gratae posteritati iz leta 1560. Ptujski izvod je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov na svetu. „V ptujski zbirki knjižnih dragocenosti je ohranjeno nekoč znamenito, danes pa manj znano delo slovitega Žiga Herbersteina Gratae posteritati iz leta 1560. Gre za drugo izdajo tega dela, ki pa je v primerjavi s prvo iz leta 1558 obsežnejša, privlačnejša in bogateje ilustrirana. Poseben čar dajejo knjigi ročno kolorirane grafike, na katerih so podobe devetih vladarjev tistega časa, Herbersteinov grb (dvakrat) in šest celopostavnih portretov Žige Herbersteina. Ptujski izvod Gratae posteritati je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov na svetu, posebno dragocenost pa mu daje dejstvo, da je bil nekdaj sestavni del bogate knjižnice družine Herberstein na Ptuju. Zaradi izrednega zanimanja, ki ga je bilo delo Gratae posteritati deležno v javnosti, in zaradi potrebe po zaščiti izvirnika je knjižnica v sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla leta 2014 izdala faksimile in študijsko izdajo dela. To je znanstvena monografija, ki vsebuje prevod dela v slovenski jezik (ki je tudi prvi prevod tega dela nasploh), komentar k prevodu in štiri spremne študije, ki z različnih vidikov osvetljujejo vsebino in pomen dela in prinašajo nova spoznanja o njegovem avtorju, nastanku dela in njegovi vsebini. Faksimile je izšel v bibliofilski izdaji v 100 ročno oštevilčenih izvodih in je v kompletu s študijsko izdajo na voljo poznavalcem in bibliofilom." gssSS ilfliui ^ssgss»' 's^ss. Zelo dragoceni so notni rokopisi iz 18. stoletja. Ptujska rokopisna glasbena zbirka iz sredine 18. stoletja predstavlja zaokrožen repertoar plemiške grajske kapele in sodi v najbogatejši fond posvetne glasbe, najdene na naših tleh. Ob njej se vjj jjp vračamo v kulturno glasbeno življenje plemiških rodbin, ki so imele v 18. stoletju razkošne dvorce v okolici Ptuja. ;V ■ 11C 11 ltiiiflfl>un8' j G ir << t . ^ v yv tioof ftelr 1 , ;..!>/•«" ■"«vi" ,rr< l m u.. rit/ic ' O ^ J| i Faksimile statuta mesta Ptuja iz leta 1376 ^lurt M'..^, ,„„ KI « ....... Nekaj posebnega je tudi statut mesta Ptuja iz leta 1376 ... „Ptujski mestni statut sodi med najpomembnejša besedila slovenske pravne zgodovine in je edini srednjeveški mestni statut, ki je nastal na celinskem delu slovenskega ozemlja. Ohranjeni izvod je unikat in ga danes hrani Herzog August Bibliothek v Wolfenbuttlu pod naslovom Stadtrecht von Pettau 1376. Leta 1998 je Umetniški kabinet Primoža Pre-mzla v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj izdal faksimile in kritično izdajo z besedili v slovenščini in nemščini, ki vsebuje kodikološki opis, transkripcijo nemškega teksta s slovenskim prevodom, tekstnokritična in vsebinska pojasnila, dodana pa so tudi kazala. Prva monografija o Ptuju Ferdinanda Raispa Ptujska rokopisna glasbena zbirka iz sredine 18. stoletja V ptujski knjižnici je ohranjen najpopolnejši komplet časopisa Štajerc, ki je danes pomemben za različne zgodovinske raziskave. Knjižnica hrani obsežno zbirko razglednic krajev na širšem območju Ptuja in Ormoža (Ptuj, Ormož, Haloze, Slovenske gorice, Ptujsko in Dravsko polje). Zbirko sistematično gradimo od leta 2003, obsega pa okrog 2.000 razglednic, ki segajo v čas od konca 19. stoletja do danes. Posebno obsežna in bogata je zbirka razglednic Ptuja, saj so Ptuj — upodobili na številnih razglednicah," je povedala Mira Petrovič. tednik plus • 30. junija 2015 ^Irwvnr 5 Spoznajmo Ptuj V tuji svet jih je odpeljala želja po boljšem, lepšem, svobodnejšem ... »Velika večina Slovencev ima v družini tudi kakega 'izseljenca, zdomca' ali vsaj znanca, ki je odšel v tujino. Ko se je odselila teta, je bila njena namera, da bosta s stricem v tujini ostala le nekaj let, samo toliko, da si opomoreta, potem pa se bosta vrnila domov. Toda dom, družino sta si spletla v Nemčiji, hčerki sta tam obiskovali šole, tam imata prijatelje, tam je njun svet. Želja staršev po vrnitvi ni nikoli ugasnila., saj smo prav Štajerci znani po tem, da imamo veliko domotožje in smo zelo navezani na svoj domači kraj. Zato sta v Sloveniji gradila hišo. Leta so minevala, prišla je upokojitev, vrnili pa se niso. Malo je tistih, ki se vrnejo. Poznam staro ptujsko družino, kjer sta mož in žena v času med obema vojnama šla v Ameriko, tam sta dovolj zaslužila, se vrnila na Ptuj, odprla podjetje in kakor vsi bogati ptujski meščani kupila posest v Halozah. Tudi naš sosed se je z ženo po dolgoletnem delu in življenju v tujini vrnil domov, otroci pa so ostali v novi domovini.« Marija Hernja Masten Take in podobne zgodbe nam pripovedujejo naši zdomci in izseljenci in jih lahko slišimo na vsakoletni, najstarejši prireditvi, ki jo pripravlja Izseljenska matica z imenom Srečanje v moji deželi. Nanjo prihajajo z raznih koncev sveta: iz ZDA, Avstralije, Južne Amerike, Kanade, Švedske, Francije, večina pa iz bližnje Nemčije. Kamorkoli so se Slovenci izselili, so kmalu ustanovili društvo, organizirali dopolnili pouk za svoje otroke v slovenskem jeziku, izdajali časopis, se literarno in umetniško udejstvovali, vedno so jih družili slovenska pesem in glasba ter družabnost. Že od srednjega veka naprej so se ljudje odločali in zapustili svojo prvotno domovino ter si poiskali novo življenje nekje na tujem. Razlogi za izselitev so bili v prvi vrsti gospodarske narave, šli so » s trebuhom za kruhom«, saj so jim doma slabe letine in sprememba kmetijskega gospodarstva v industrijsko družbo otežile življenjske razmere in odločitev za odhod ni bila več težka. Drug razlog je bila politična sprememba, kot na primer izseljevanje Primorcev v Južno Ameriko po dvigu italijanskega fašizma leta 1924 ali begunci in izgnanci 1947-1950, ki so se izselili v Argentino (ok. 6000). Prvi velik val izseljevanja v začetku 19. stoletja Prvi Slovenci so se izseljevali že v času protireforma-cije, množično izseljevanje, predvsem iz gospodarskih razlogov, pa se začne v dvajsetih letih 19. stoletja. Najbolj zaželen cilj je bila Severna Amerika in tja so se Slovenci začeli izseljevati, tam so videli možnost gospodarskega dviga. Od ok. 1880 do 1914 se je v velikem izseljenskem valu izselilo z Dolenjske, Primorske, Bele krajine, in Notranjske okoli 300.000 Slovencev, poleg ZDA tudi v Vestfali-jo, na Nizozemsko, v Egipt (7700 žensk iz Primorske, znanih kot aleksandrinke) in Brazilijo. Tudi v ptujskem okraju so se pojavili razni agenti, ki so vabili ljudi v tujino. Med njimi so se našli prevaranti; tako je leta 1906 oblast opozarjala naivne, ki bi nasedli mamljivi ponudbi goljufivega agenta A. Gergoleta iz Chiassa v Švici, ki je urejal izseljevanje v Brazilijo. Večinoma so to bili ljudje kmečkega rodu in so se zaposlovali v premogovnikih in metalurški industriji. Redkeje najdemo primer, da so se tujci priselili v naše okolje. Na Ptuj se je leta 1907 pri- selil Jörgensen Niels Peter, po rodu Danec, po poklicu sedlar in tapetnik in godbenik. Ali mu je ugajal Ptuj ali kaka Ptujčanka, lahko le ugibamo. Med izseljenci so bile zastopane tudi ženske; sprva sestre misijonarjev, kot je bila sestra Ana, (misijonar F. Ba- raga) ali Polona ( misijonar F. Pirc), kasneje žene ali dekleta, ki so sledile svojim moškim v tuji svet. Ni manjkalo niti znanstvenic, ki so iskale nove poti. Vestfalija je leta 1900 zabeležila 9193 oseb, ki so govorile slovenski jezik, od tega 29,8 % žensk. Izseljevanje se je nadaljevalo tudi po prvi svetovni vojni, vendar predvsem v Evropo, saj je Amerika 1924 sprejela nov priseljenski zakon, ki je omejil priseljevanje iz jugovzhodne Evrope. Danes so migracije mnogo lažje, saj EU dovoli svojim državljanom, da si po svobodni izbiri najdejo državo in mesto kjer bodo bivali. Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela in razglasila 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III) Splošno deklaracijo človekovih pravic (Universal Declaration of Human Rights), v kateri 13. člen določa; da ima »vsakdo pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivališča znotraj meja določene države«. In vsakdo ima pravico zapustiti katerokoli državo, vključno s svojo lastno, in se vrniti se v svojo državo. Marija Hernja Masten Viri in literatura: SI ZAP05, MOP, spisi za 1906 in 1907. Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija, Knj. A-O, geslo Izseljenstvo, Ljubljana 2011; M. Drnovšek, Izseljevanje Slovenk z zgodovinskega vidika, v: Dve domovini, Ljubljana 2003, št. 17. Brezplačna ladijska vozovnica za Brazilijo iz leta 1893 S Ptujskega jih je največ odšlo v Nemčijo Sredi 60. let 20. stoletja je Nemčija močno potrebovala delavce in zvezna vlada je začela akcijo pridobivanja delavcev predvsem iz vzhodne Evrope. Takrat so se tudi s ptujskega konca odpravili na delo v tujini: iz Dor-nave, Moškanjcev, z Dravskega polja, iz Haloz in Slovenskih goric. Do leta 1964 se je število tako imenovanih »gastarbajterjev » ali gostujočih delavcev v Nemčiji povečalo na milijon. Zdaj za slovenske izseljence v Evropi veljajo tisti, ki so tja odšli na začasno delo prav v času velikega buma v 60. letih prejšnjega stoletja. Številni so se za stalno naselili v Nemčiji in odpeljali s seboj tudi svoje družine ter jih sedaj smatramo za zdomce. Foto: Arhiv s • 30. junija 2015 Spoznajmo Ptuj Grajsko dvorišče Ptujska dvorišča vse bol) živiio i • m močno spreminjajo Ptujska dvorišča v zadn,em c y ^ , SVojo podobo. ^edtem k° rtradi razcveta mestnega doga- _ iena, se v zadnjem obdobju tud za^ad ^ ^ja predvsem pa mednar^^ enote z življenjem m ^ 1, strukture spreminjajo v lepo ure,ene u ^ p ietmh - SanjU. Dvorišče minoritskega samo una najrazUčnejše doga,a- J nrizorišTtudi v Sloveniji, ne samo na ^^ ^ | narodno-zabavne glas- ^ASjFffiV iiki Turnirski % prostor na gradu m tednik plus • 30. junija 2015 Čarobnost ptujskih dvorišč in parkov na prvi pogled Med ^^ letala dih riJv starem jedru ^^¡enja. Treba je le zaviu preteklosti in "tem vsakdanjega^ J ^ ^ bod okoli vogala, «¿P^f"^ slovenskih me*. Morda dragoceni »intimni« kottckt tarosK dvoriš£a pod ne favno dovolj P^0"^ miUm nebom P^^S^ddosti in pozabljemh usod Ptuja, saj so na svoj nacm uvap P ^^ nekdanjih stanovalcev V sebt no J ^ u l)ud, krame, a nikoli povedane zgodbe, a ^ Mesto Ptuj pa se ? predvsem pa druženju v njenimi tako sprostit* kot rekreac P ^ zelenih oazah. Vsi pda^^Ipture in klopi za dajst de, travnate povrsme, a P )ah, P sodijo ali V dih jema,oco knstal no belo snežno odejo. Spoznajmo Ptuj Park Fortuna pri Termah Ptuj itn ■i u ti u Ptujski Parki in zelene površine d,M v M sadilo |wi: 0 S " sklenilo, da ^ni -eščafril ™ ° P0bUd0 P^>C ZZeTdili '"'P" uredirv,' pade, 7 J? Herte««n in ,,(„;„„ J '™.0 01 m J«' igrišče. pr;t ^ ^ "D <»> ^ ob i f * Na a dogSf0 V •'<■> «to- V Vec7000 cved.canri ; ¡w dovensiiega in nI 1 raye rer ....,, ptujstega grba. ¿J.* im fu' Ljudski vrt Sončni park 8 Spoznajmo Ptuj A tednik plus • ^^---s^wJ I— 30.junija 2015 Anastazija Ribarska Anastazija Ribarska se je rodita v Prekmurju. V Makedonijo jo je leta 1976 pripeljala ljubezen, moža Makedonca je spoznala v LjMjm kjer je studmla. Po poklicu je socialna delavka, a v svojem osnovnem poklicu ni nikoli delala Sedaj je že upokojena. . ,. ,. Z domovino sem bik in sem še vedno zelo povezana, stik, n,so b,l, nikoli _ prekinjeni Starše in sorodnike sem obiskala najmanj enkrat letno. Vsa moja družinain sorodniki so , Sloveniji. O tem, da bi se vrnila v Slovenijo, sem v začetku vel, o razmišljala a "as je tekel ostaja sem v Makedoniji. Na tujem svojih življenjskih in kanem, cljevntsem iia ZLi, ker nisem opravljala svojega poklica; bilasem uslužbenka v tovarn, Vza^M prihajam v Slovenijo še pogosteje, ker seje v Slovenijo vrnth oz. p^ehk hceM h je zobozdravnica." VShpju, kjer živi Anastazija Ribarski, že 20 let deluje Sbvensh združej Fmnee Pre;mn-,ka-lerega predsednica je že 12 let. „Cilj in namen našega z^nja je Mgovonjern „rjej slovenskega jZa promocija slovenske kultureter ohranjanja slovensh s^pnom v Mj. V okviru d^ enja deluje komorni pevski zbor, kje že dvanajstkrat nastopil na Srecanjuvmojt dežel,-dohod°h 71 Ea mavJh dejavnosti je tudi dopolnilni pouk slovenšane, mmo td jurn zfpm TlTjl Srečanja Dobrodošli doma, ki bo 4. julija na Ptuju, se bomo M z gledabsko Sm i/josetajjo mladi člant združenja. Pričakujem, da se bomo spozrnti n stike s številnimi s slovenskimi društvi v zam^m m po mm. ' Marija Ahačič Pollak Rodila se je v glasbeni družini obetamo pevsko kariero z Avseniki m ,7„ , , , -..„ ustanov,k radio Glas ^ Ml je voditeljica. Trenutno ^je tmducenZTZl v/Z mednic« « lupino PUmen, ki bodruao letoZ^id^ ** ^o žensko vokalno o (J. obletnico k "V življenju so mi bili vedno ' " - um> ce bi ostala z.Avseniki, vendar mKje to pmti svoje skladb Snemala sem jih v Sloven ^in slovenstvo. Moja pevska kariera \ da sem začela Ze od leta 1977 dela kot kolikor je pač mogoče. V dom volonterka Marij/MačičPoZkttt'fct"^/^ kulturni odbor, bi .... , ' k]erso Slovenci izredno dobro — iji tak° da SlovemJepravzaprav nikoli nisem nosti, pomaga, da se slovenski jezik ohranja, motozje. Moj mož je to vedel in ^ta Z: več časa lup6» resn^no dobra in ^typo&woTovzandí radùhSre- Pod m °rganfTl- Imai° Vseslovenski i od njegovim okriljem sta tudi radio Glas barija Ahačič Pollak. nami, ki živimo na tujem, je povedala Valentin Inzko Visoki mednarodni predstavnik za Bosno in Hercegovino Vakntin ^nzko je Jr«f ^nk^l^ ki ie zelo vezan na svoj domači kraj Sveče v Rozu. Maj s ti iZulHffnJ^i v Celovcu, na univerzi v Gradcu J ZZm in na Diplomatski akademiji na Dunaju "t^Z^^na, kije staro več kot se udeležuje prireditev domačega ^^^ nLerava urediti konkurenčni in ^^^ZZ^f,, to ga navdaja z veseljem, veseli se že aknvmh de v koroškidomovin , minoHt> pater ^ „Na Ptujski Gori delne W D°bnMi Roman, J bi bil vrnemo v nase poklicno in drugo okolje. ^ v jssgs&sp&r***0 ni več opravičljivo. Štefan Grabar Starši Ptujčana Štefana Grabarja, rojenega v Nemčiji leta 1977, so v to državo prišli pred 42 leti, ker so imeli boljše pogoje za delo kot doma. Sam dela kot delovodja v avtomobilski delavnici. Poročen je z Nemko, imata dva otroka. S Slovenijo je povezan preko sestre, ki živi na Ptuju, teta, stric in sestrične pa živijo v Radencih. Ko je bil še majhen, so vsake šolske počitnice šli v Slovenijo, starši so rekli, domov". Tudi sam z družino vsak dopust preživi v Sloveniji, dvakrat se je že udeležil m^tma v Radencih, redno obiskuje tudi nogometne tekme v Ljudskem vrtu in Stožicah. Slovenijo in Ptuj ima rada tudi njegova žena, ki jo je spoznal v Portorožu. Štefan Grabar pove, da njegova otroka nista tako povezana s Slo-rnp m Ptujem, kot je on sam. Vsak drugi teden sicer Vodita v slovensko šolo, slovensko dobro razumeta, govorita pa še ne tako dobro. Skupaj s sinom Luko navijata za slovenske športnike. V ScVorndorfu, kjer živi, je blagajnik pri slovenskem društvu Štorklja, ki je zdo aktivno na športnem in kulturnem področju. Ker je Schorndorf majhna prekmurska enklava, je društvo nekoliko bolj prekmursko. Ko se srečajo, veliko govoriijo tudi o slovenski politiki in gospodarstvu. Društvo prodaja slovenske kranŠske klobase in kuhano domače vino, tako da Nemci že dobro poznajo slovenske specialitete. Štefan Grabar doslej še ni resno razmišljal o tem, da bi se vrnil v Slovenijo, tudi zato, ker je bil rojen v Nemčiji. Njegovi starši so se z veseljem vrnili v rojstno domovino, pri otrocih druge generacije pa je tako, da so ponosni, da so Slovenci, zavedajo pa se, da so rojeni v Nemčiji in daje tudi Nemčija del njihove identitete. Materialno se v Nemčiji veliko bolje živi, kot v Sloveniji, zatrjuje Štefan Grabar. Pettan Spela Ivančič Smuk mož. Z domom pa ostajan, wala, da sem z dom mino, seveda pa tega sem se v z^u/i, natančneje v Cleveland nJ hrJ • ■ Povezana, vesela sem, daj!informa,ttÍntS ™ v T"" dnevno v stéu. Vtem trjtkuk ^ napredouak da sem z domačmi izključujem. Shmeniia ie r««,, ; j mzmsld«m 0 ™tvi v dom, telji iz Slovt " " ne ni ,ko le,0 pa naiu 7či , z nohm "■•"iva ia z družino šele konec avvmt* izji m prija- Spela Ivančič i T- w ~ ne bo udekžila, saj Spela Ivane,c Smuk je študirala management v Mariboru Pod , , , Thtve na slovelkem kon^Z^t f h°f?h ^ dušenj ji ■eneev, ki živijo vAtn'erikí ? nato, ^sem SfeSSti^f '^eijeSlov^, ni VClavelandu, kjer ŠpeU ImnčičSmil^i^ na Izpolnitev. Enega od življenjskih 're za mesto z t ski klub in Slovenska^al^0^^ 'ZDA. Ahioniso in vsi se »udijo obdržati.slovensko ^ ^^ kkk tednik PLUS • 30. junija 2015 9 Marija Grbič Marija Grbič se je rodila v Skopju leta 1948 in se se istega leta s starši, oba sta Slovenca, preselila v Banja Luko. Do leta 2012, ko se je upokojila, je delala na davčni upravi. Od leta 2003 vodi Slovensko društvo Triglav v Banja Luki. „ To delo me sedaj drži pokonci in navdihuje, "pravi. Do mamine smrti leta 2013 je Slovenijo obiskala pogosto, sedaj prihaja občasno. "Prvo (manjšinsko) društvo na območju Republike Srbske je bilo ustanovlje-no januarja 1998. V preteklih letih je zraslo v vsestransko aktivno društvo, ki deluje predvsem na področju kulture in učenju slovenščine v šoli dopolnilnega^ pouka. Danes ima 1300 članov, Slovencev iz Banja Luke in njene okolice," je povedala Marija Grbič. Od leta 2004je društvo član Zveze nacionalnih manjšin Republike Srpske, od januarja leta 2010 pa član Zveze slovenskih društev v Bosni in Hercegovini - Evropa zdaj. "Ponosni smo, da smo najštevilčnejše in najaktivnejše manjšinsko društvo v Republiki Srbski. Največ pozornosti namenjamo ohranjanju slovenskega jezika, kulture in običajev. Društvo organizira številne èjavnosti, med katerimi imata posebno mesto dopolnilni pouk slovenščine za mlajše in starejše učence ter kultura. V društvu delujeta mešani pevski zbor Davorina Jenka in otroška^ folklorna skupina. Društvo ima tudi svojo knjižnjico, v kateri je zbranih več kot 4000 knjig. Letno izda dva biltena. " Društvo vse leto organizira številne dogodke, slavnosMe, novoletne in božične prireditve, srečanja s starejšimi člani ipd. Večkrat je gostitej pesnik°v, književnikov, slikarjev, glasbenikov ne samo iz Slovemje, temveč tudi iz zamejstva. Člani društva, učenci dopolninega pouka slovenscme, člani zbora in člani ffolklorne skupine se redno udeležujejo dogodkov inprinàm v fc^', Bosni in Hercegovini ter v drugih državah. Vse dogodke redno objavljajo naspletni strani www.udruzenjetriglav.com-Marija Grbič ne razmišlja več, da bi se vrnila v Slovenijo. Čepa bi se zgodilo to, kar se je v času zadnje vojne, pa bi se zagotovo vrnila. Člani Slovenskega društva Triglav Banja Luka se bodo 4. julija predstavili tudi na Ptuju. Postavili bodo stojnico, zapel bo njihov pevski zbor in zaplesala njihova otroška folklorna skupina. Danica Zoreč Danica v.je z možem Dragom več kot 4n I + / skarstvu m osvojila več svetovnih llltl ^ ^ Avstraliji. Delala i Po vrnitvi „„ . rr " -V k,er že živi hčerka z r^žtm. sta v ti- nenadoma poslovil. Danscosedaj nuTne"'** T** *** ele Avstralijo, r^W^ZET^^ «¡poíall 'rnitv. * ,J , ^unaonu, kier ze hv _____ , vrnitvi sta z možem naletela na kun nvir j , — »Sistemjeprikrojen tema J nek*tml> »dvorov Damca ^ bom siLiéih T; T&kn,s'kertinedajo možnosti M • /• w^i^s^r^kinemon iepovezan s ev m plačanim računom za vodo društt _ "J WUHVO ZPh ■ .......imamn „•_. i . neko d) ča od vrnitve v domovino, -'Mjcvi rtuj.Ti ' "nJ7 7 "T zm organizirati, mora iztolmH.....T imamomjske igre, k nomenalno. žal sePtujteaane"Zv2 a7"" Ce¡^o-kralieviP^% / y ^ i 07 ' ^ u, plačevati redarje.? Vsako ■o pritegnejo ljudi, • • Zaka, y mora Z^T obiskovalci PtuiaseX? ?F® dm¡Wi- ne ™eti vse raj „h!J ^ ™ mml° tomamti, Anton Jurgetz h h dmainjem Vurhergu, v h& kjer Dr Anton Jurgetz je bil rojen med drugo ^^^ GrUanah. Izobraževal se je na j^ik rojena tudi njegova mama. Otroš a da bi naMjeMj ^j- 1 področjukemije in inženmtva. Iz osebnih ra zi ga vela 1% t ^ ^ ^ k^vMndm skega inženirstva in poklieno pot v tuj,ni. laboratorijskih služb. Med delom J koncem« BMV, kjer je bil več kteden vM^^t^ u y unil,erz0. Povabit so ga Z. ™ imel *dne slike s podjetji v immssBss^ izobraževanja strokovnih poklicev. „Do sedaj ntsem razmišljalo tem ' m Mmtza mvoj poklicne kanere in jo tudu ^ n živim, "je povedal dr. Anton Jurgetz. Benka Pulko Moj dom bo za vedno samo Ptuj č okusil« pri treh letih, ko je zf ^ nekaíd"ÍZa^UÍkPje obiskala večino Svetovna popotnica Ptujčanka Benka Pulkoje tujinopmc ommpn« ' ^ Sedajsem vglavneM veei Dunaj. Potem je^ bil na ^^^iJivini^ZM^ °^ne$e ™ ^ ^ sem .Vse ostale kraje dojemam kot popotne ^^J^Z^Jm,, spoznavanje novega in razumevanje *Jdni J doma sicer pobral a Pulko povedala o ■■■ > . V21 ttgl- ob ostane vee časa za aruzmo, /..«/«"/" r-r---,' D' — kot seje povito izrazila, vsak teden f( dm na 'pmei Ustih, ki še vedno Kljub letom je z domom še mesec, dva, odvisno od «^.r^^^f^T^ M» U niti spermij Z;'e Z:Fizično priropota v povprečju dvakrat le,«o in os^^^^ rmmtirafo o drugi svetovni vojni, grem zelo Na ta način se ima možnost......... Slov neev ima dovolj doma, tako da se zunaj Slmmjez vesepm po iaV -ms m n0J okus prepočasi. , )m hremi\ č Z me hoteli v rašati, ali bi pristala na življenje *dj^vSkven^je od^vo ^ ^ $ M to^S^S imamo v sebi raziskovala ameriško Montano. tednik plus • 30. junija 2015 u Spoznajmo Ptuj Ohranjanje in krepitev slovenske identitete „Ob nastopu funkcije sem poudaril, da bom deloval povezovalno med Slovenci doma in zunaj meja, med državnimi institucijami na kulturnem in gospodarskem področju. Bistvena naloga našega urada je ohranjanje in krepitev slovenske identitete med Slovenci zunaj Slovenije. To uresničujemo na več načinov: s financiranjem dejavnosti slovenske skupnosti in z aktivnim podpiranjem projektov, kjer povezujemo različna ministrstva in iščemo sinergije. Velik poudarek je na vključevanju mladih, na učenju slovenskega jezika. Hkrati pa je zelo pomembno, da tudi Slovence doma vedno znova opozarjamo na obstoj slovenske skupnosti zunaj meja, ki je v mnogih pogledih bolj zavedna in pripadna slovenstvu prav zato, ker ni samoumevna," je povedal minister za zamejce in Slovence po svetu Gorazd Žmavc. Lahko izpostavite kakšno dobro prakso vašega dosedanjega dela? „V letu 2013 je bi naš urad seznanjen s finančnimi problemi Tržaške knjigarne. Sam sem takoj pristopil k iskanju rešitev in ob sodelovanju različnih državnih institucij in zasebnega partnerstva smo ravno v začetku junija letos slavnostno odprli Tržaško knjižno središče, ki je vzorčen primer sodelovanja javno-za-sebnega partnerstva in različnih ministrstev. Drugi primer je slovenska vzorčna kmetija v iiiiiiiiiiiiiiiiiiit Koliko Slovencev živi zunaj meja svoje matične domovine „Po neuradnih ocenah naj bi v sosednjih državah živelo do 150.000 Slovencev, v zamejstvu in po svetu pa celo do 500.000, kar je ogromna številka. To nas spodbuja pri naših prizadevanjih, da se povežemo, si pomagamo, omogočimo prenos izkušenj in znanj iz tujine, hkrati pa poskusimo narediti vse, da se vsaj nekateri tudi vrnejo domov," poudarja minister Gorazd Žmavc. Porabju, kjer smo v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo vzpostavili možnosti za samooskrbo slovenske skupnosti. Projekt vključuje gradnjo gospodarskega prostora, hleva in turistično-bivalnega objekta z vso ustrezno infrastrukturo. Razpis za financiranje za redno delovanje slovenskih skupnosti in društev v tujini smo izvedli v začetku leta 2015 ter s tem zagotovili obstoj teh struktur." V krizi je za manjšine še težje „Spoštovanje mednarodnih zavez ni nikoli samoumevno, manjšina se mora za spoštovanje zavez vedno znova boriti. Gospodarska kriza je seveda takšna okoliščina, ko države Sporočilo Slovencem doma in na tujem Gorazd Žmavc: „Zavedati se moramo, da mej praktično ni več in da nas v skupno evropsko družino združuje skupni kulturni in gospodarski prostor. Zavedati se moramo pomena sodelovanja in pomoči rojakom. Za matično državo so rojaki po svetu naredili že ogromno, predvsem v času osamosvajanja in mednarodnega priznavanja naše države. Hkrati pa jih vabim, da s svojimi izkušnjami iz zahodnih in gospodarsko razvitejših držav pomagajo Sloveniji danes, da bomo skupaj ustvarili pogoje za tiste, ki se želijo vrniti." Foto: Črtomir Goznik G. Zmavc: „Srečanje je namenjeno druženju in utrjevanju vezi med matično domovino in Slovenci zunaj meja." varčujejo, in manjšina takrat še težje dobi tisto, kar ji pripada. Zato je vloga urada ključna prav v takšnih situacijah, ko mora z zmanjšanimi sredstvi zagotavljati vse vitalne funkcije slovenske skupnosti." Za zamejce od letos spletno stičišče „Slovenci radi ustanavljajo svoje klube, kjer se družijo, govorijo slovensko in uživajo v tipičnih slovenskih spominih, navadah. Mlajše generacije se asimilirajo v večinski skupnosti in nastane medge-neracijska vrzel. Ko starejši ugotovijo, da je stik pretrgan, je že mnogokrat prepozno. Zato urad podpira različne projekte, ki predstavljajo medgeneracijsko povezova- nje. Hkrati pa se zavedamo, da mladi spremljajo nove komunikacijske tehnologije in so s Slovenijo na ta način bolj povezani kot njihovi starši. Zato urad podpira uvajanje novih tehnologij med mladimi in tovrstne pobude iz izseljeništva. Letos smo tudi sami vzpostavili novo spletno mesto www.slovenci.si, ki bo z uporabo socialnih omrežji stičišče za vse Slovence po svetu. Želimo ustvariti pogoje za dvosmerno komunikacijo." Nov sporazum za mlade z Avstralijo „Samo v letošnjem letu sem obiskal 16 slovenskih skupnosti zunaj Slovenije, med drugim v Nemčiji, na Irskem, v Londonu; pravkar pa sem se vrnil iz Avstralije, kjer so me toplo sprejeli. Ministrstvo za zunanje zadeve me je pooblastilo, da sem podpisal dogovor med Avstralijo in Slovenijo o t.i. delovnih počitnicah, ki bo omejenemu številu mla- dih iz obeh držav omogočil pridobitev posebnega vizuma za enoletno bivanje v Avstraliji oziroma Sloveniji." Na ptuju tudi seja Sveta za Slovence „Srečanje na Ptuju je namenjeno druženju in utrjevanju vezi med matično domovino in Slovenci zunaj meja. Ptuj smo letos izbrali zaradi bogate ponudbe kulturnih in naravnih znamenitosti ter podpore občine, ki se želi predstaviti s svojo turistično ponudbo. Zato smo se odločili, da bomo isti dan izvedli tudi sejo Sveta za Slovence, na katero bodo prišli predstavniki slovenskih skupnosti s celega sveta. V popoldanskih urah pa pričakujemo, da se nam bodo predstavila izvozno usmerjena podjetja. Verjamem, da smo program zastavili dovolj široko, da bo vsak našel kaj zase. Iskreno vabim vse Slovence in jim kličem: Dobrodošli doma!" Turizem - ena najpomembnejših dejavnosti mesta V veliko veselje in zadovoljstvo nam je, da na Ptuju, enem najstarejših mest v Sloveniji in Evropi, letos gostimo srečanje Slovenk in Slovencev iz vsega sveta. Prireditev Dobrodošli doma že vrsto let vabi zamejce in Slovence po svetu, da se vrnejo v svojo domovino, se spomnijo tradicionalnih običajev in navad. Ni naključje, da je bila organizacija letošnje prireditve zaupana Mestni občini Ptuj, saj je mesto z bogato zgodovino in kulturno dediščino močno vplivalo na razvoj območja in slovenskega naroda. Območje Ptuja je bilo poseljeno že v mlajši kameni dobi, v antiki pa se je tu razvila rimska utrdba Poetoviona, ki je bila največje in najpomembnejše rimsko mesto na Slovenskem. Na bogato rimsko zgodovino nas spominja- jo številne najdbe. Sicer pa je podoba Ptuja, kot ga poznamo danes, nastala predvsem v srednjem veku. Vse pomembnejše zgradbe so nastale v tem zgodovinskem obdobju: ptujski grad, dominikanski in minoritski samostan, mali grad, župnijska cerkev sv. Jurija. V 13. stoletju je Ptuj dobil svoj statut in s tem status mesta. Skozi Ptuj je potekala zgodovinska trgovska pot čez Dravo. Ptuj je skozi zgodovino doživljal vzpone in padce. Po 2. svetovni vojni je nastala krajevna skupnost Ptuj, ki je bila v času prejšnje skupne države poznana po visokokvalitetni kovinskopredelovalni industriji. Danes so skoraj vsa podjetja s tega področja v velikih težavah, potrebe po storitvah pa so tako v Evropi kot po svetu vedno večje. Na Ptuj- skem imamo še vedno obrate (delujoče in nedelujoče), pa tudi mojstre, katerih znanje in izkušnje hitro izginjajo. Tu vidim veliko priložnost za naše zdomce, da svoje prihranke naložijo, predvsem tisti, ki se nameravajo vrniti v Slovenijo. Zazidljiva zemljišča, sploh pa zapuščeni objekti se za razmere v njihovih sedanjih domovinah še vedno prodajajo po zelo nizki ceni. Strateške možnosti in razvojne priložnosti za vlaganje so tudi na področju turizma, ki je ena najpomembnejših dejavnosti našega mesta. Na tem področju so velike priložnosti za vlaganja v manjše družinske hotele, v razvoj dodatne ponudbe in zagon nekaterih opuščenih gostinskih obratov. Ptuj namreč letno obišče veliko število turistov, z okrepitvijo ponudbe pa je pričakovati še večji obisk. Danes je občina Ptuj ena od enajstih mestnih občin v Sloveniji, tu živi nekaj manj kot 25.000 ljudi v osmih četr-tnih skupnostih. Ptuj s pestro ponudbo prireditev vse leto vabi domačine in obiskovalce. V zimskih mesecih je Ptuj pustna prestolnica, v poletnih mesecih pa zaživi s številnimi festivali in prireditvami. Ptuj Foto: Črtomir Goznik Miran Senčar, župan MO Ptuj je gospodarsko, kulturno in upravno središče Spodnjega Podravja. Mesto je zelo varno, imamo bolnišnico, zdravstveni dom, dom upokojencev, trgovske centre, kljub temu pa premore veliko zelenih površin in je dovolj majhno za mirno življenje. Na Ptuju se izredno veselimo prihoda naših zamejcev in Slovencev po svetu. Predstavili jim bomo mesto, naše običaje, kulturo in kulturno dediščino ter kulinarične specialitete. Hkrati pa seveda vabimo vse Ptujčanke in Ptuj-čane, da se jim v petek in soboto pridružijo, pokramljajo z njimi, jim kaj pokažejo. Prepričan sem, da jih bo mesto očaralo, in upam, da se bodo z veseljem še kdaj vrnili. Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj s • 30. junija 2015 Spoznajmo Ptuj Dobrodošli doma, dobrodošli na Ptuju! Letošnjo dobrodošlico rojakom bomo izrekli na območju, kjer so skozi tisočletja svoj dom našli pripadniki različnih plemen, ljudstev in narodnosti. V starodavnem mestu ob Dravi se bomo potrudili, da se bodo počutili zares domače, jim razkazali znamenitosti in zanimivosti ter jih seznanili tudi z njegovo mladostno dušo. Program prireditve, ki vključuje pestro celodnevno in večerno dogajanje, je namenjen vsem generacijam in zanimanjem, rojakom iz sosednjih držav in Slovencem ter njihovim potomcem iz najod-daljenejših krajev, obiskovalcem iz vse Slovenije ter seveda domačinom. Ogledate si ga lahko na spletni strani www. dobrodoslidoma.si. Dogajanje bo potekalo na več prizoriščih, večji del v starem mestnem jedru, pri organizaciji in izvedbi prireditve pa sodeluje veliko deležnikov: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna občina Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Javne službe Ptuj, ptujske kulturne ustanove, domača in zamejska društva, društva Slovencev po svetu, podjetja, tu- ristični ponudniki, športniki, posamezniki, prostovoljci ... V soboto, 4. julija, se bo dopoldanski del prireditve DOBRODOŠLI DOMA začel z vrsto zanimivih dogodkov v športnem duhu: na Mestnem stadionu se bodo v nogometu pomerili rojaki iz zamejstva ali sveta, športniki, predstavniki medijev in gospodarstvenikov in člani Manager kluba Ptuj. Turnir bo potekal pod sloganom »Šport povezuje«. Vzporedno bo v dvorani Campus ekshibicijski trening čisto posebne vrste: mr. Simpatikus Dejan Zavec se bo pomeril s simpatičnim Klemnom Bun-derlo. Ni še znano, ali bosta vadila bolj boksarske veščine ali simpatičnost, vsekakor pa vas prijazno vabimo, da pridete navijat za oba. V Miklošičevi ulici bo na stojnicah bogata ponudba izdelkov domače obrti ter kmečkih in drugih dobrot. Organizirani bodo vodeni ogledi mesta, muzejskih zbirk in vinske kleti. V starem mestnem jedru, v Lackovi ulici, bodo potekale ulične delavnice za majhne in velike otroke s povezovanjem športa, kulture, rekreacije in ustvarjalnosti. V preddverju stavbe Javnih služb bo rojak Davor Mešič pripravil likovno delavnico za otroke. Na Slovenskem trgu bo dogajanje obarvano srednjeveško z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj, v Krempljevi ulici pa bo vladalo vzdušje slavnega obdobja rimske Poetovione z društvom Poetovio LXIX. Tudi v Fürstovi hiši bo pestro. Ob ogledu hiše se boste seznanili z zgodbo o lastnikih - družini Fürst in z vsemi, ki tam ustvarjajo, ter si ogledali njihove stvaritve na prodajni razstavi. Tjaša Čuš bo za otroke pripravila delavnico poslikave obraza, v preddverju pa bo gostoval mojster Marko Klinc ter predstavljal našo pustno tradicijo in svojo obrt. Ob 15. uri se bo na Me- stnem trgu začela osrednja slovesnost: nagovorila nas bosta župan Miran Senčar in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. V kulturnem programu bodo nastopili pevski zbori, folklorne skupine, orkestri, društva in gledališča slovenskih narodnih manjšin ter izseljenskih skupnosti iz Hrvaške, Bosne, Avstrije, Argentine, Nemčije in Italije. Ob 21. uri bo na istem prizorišču koncert Helene Blagne, nato pa nas bo zabaval ansambel Krokodili. Prijazno vabljeni! Skupaj z našimi rojaki bomo s pesmijo in plesom, s prijetnim druženjem ob domači kulinariki in z vrsto kulturnih užitkov slavili slovenske korenine in skupno domovino. I.B. Slovenski narod se ne konča na državnih mejah Slovenski narod sodi med tiste evropske narode, ki jim geopolitična usoda ni namenila zaokrožitve celotnega narodnostnega ozemlja v mejah svoje nacionalne države. Dobršen del Slovencev biva znotraj meja sosednjih držav. Slovenija je nacionalna država slovenskega naroda in matična domovina vseh Slovencev. Njen temeljni zakon, Ustava Republike Slovenije, jo zato obvezuje (5. člen), da skrbi za avtohtone slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah ter za slovenske izseljence in zdomce po svetu Odprtje Tržaško knjižnega središča v Trstu - 23. 6. 2015 - velik dogodek za Urad in Slovence. Kaj dela Urad za zamejce in Slovence po svetu Urad Vlade RS za zamejce in Slovence po svetu skrbi, da imajo Slovenci, ki živijo v drugih državah, dostop do slovenskega jezika, možnost obiskovanja slovenskega pouka, možnost nakupa slovenskih knjig ter predvsem kulturno delujejo v slovenskem jeziku. Na območjih, ki so uradno dvojezična, skrbi za uresničevanje mednarodnih zavez sosednjih prijateljskih držav, da Slovenci lahko uresničujejo svoje državljanske pravice v svojem jeziku. Hkrati pa urad koordinira tudi druga slovenska ministrstva, ki z ukrepi pomagajo Slovencem zunaj meja RS. Tako na primer ministrstvo za šolstvo skrbi za mrežo učiteljev slovenskega jezika v zamejstvu, ministrstvo za kmetijstvo za kmetijski razvoj Slovencev v zamejstvu in podobno. Urad se v partnerstvu s predstavniki slovenskih skupnosti v zamejstvu, t. i. krovnimi organizacijami, ukvarja tudi z vprašanjem razvoja slovenske skupnosti in intervenira, ko so ogrožene osnovne funkcije delovanja slovenske skupnosti. Življenje Slovencev zunaj meja RS ni enako življenju v matični domovini. Trud za uporabo slovenskega jezika je mnogo večji, zato se Slovenci v matični domovini do jezika ne smemo obnašati, kot da je samoumeven, ampak se moramo zanj boriti tako v domači rabi kot v rabi slovenske knjige, glasbe, obiskovanju kulturnih dogodkov. Prav tako Slovenci ne smemo pozabiti, da se slovenski narod ne konča na državnih mejah, ampak je enako slovenski in domač tudi preko meja. Še posebej v obdobju članstva v Evropski uniji in šengenske meje je naša odgovornost, da slovensko skupnost onkraj državnih meja vključujemo v delo matične domovine kot enakovreden in dragocen del slovenskega naroda. in da pospešuje njihove stike z domovino. Da bi Republika Slovenija lahko načrtno in učinkovito izpolnjevala te ustavne obveznosti, potrebuje poseben državni organ. Pred dvajsetimi leti je bil zato ustanovljen Urad (Vlade) Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je prvih deset let deloval kot organ v sestavi zunanjega ministrstva, zadnjih enajst let pa deluje kot samostojna vladna služba. Slovenci po svetu potrebujejo tudi resornega ministra Drugi člen naše Ustave določa, da je Republika Slovenija pravna država. Glede na to, da zunaj matične domovine živi skoraj četrtina Slovencev, je zakonodajalec že pred leti presodil in odločil, da morajo biti posebni interesi tega velikega dela slovenskega naroda ustrezno zastopani tudi v najvišjem organu izvršne oblasti, v Vladi Republike Slovenije. V ta namen je v zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja zapisal, da urad, ki je centralni organ za to področje delovanja države, vodi minister brez listnice. Tedanja odločitev zakonodajalca se je v letih, ki so sledila sprejemu zakona, izkazala za popolnoma pravilno in zelo koristno. V uradu je trenutno zaposlenih 18 ljudi. Za financiranje organizacij in dejavnosti Slovencev zunaj Slovenije in za delovanje urada je v držav- nem proračunu za leto 2014 bilo namenjenih 8.389.474 evrov. Po uredbi o izvajanju finančne podpore za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj RS urad razdeljuje sredstva na podlagi razpisov. Vzdrževanje socialnega in kulturnega omrežja in dejavnosti - temeljni problem slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu Eden temeljnih problemov slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu je vzdrževanje narodnega socialnega in kulturnega omrežja in dejavnosti, ki to omrežje oživljajo. V ta namen urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vsako leto pripravi dva razpisa za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev, posebej za Slovence v zamejstvu in posebej za Slovence po svetu. Z namenom zagotovitve še dodatnih finančnih sredstev iz evropskih skladov za razvoj in kohezijo se urad aktivno vključuje tudi v prizadevanja za pridobitev teh sredstev. Za leto 2014 in za prvo polovico leta 2015 je tako značilno zaključevanje projektov slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, ki so bili odobreni v sklopu evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenije s sosednjimi državami v programskem obdobju 2007-2013 in v katerih sodeluje slovenska narodna skupnost v vlogi čezmejnih partnerjev. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je sodeloval pri prizadevanjih za realizacijo teh projektov, saj ti predstavljajo konkreten način oblikovanja skupnega slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora. Od 17 projektov, ki so bili v izvajanju, se jih je pet zaključilo do konca leta 2014, trije so se zaključili v prvi polovici letošnjega leta, preostalih devet pa naj bi se do konca letošnjega leta. Foto: arhiv Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Zmavc je v Avstraliji pravkar podpisal dogovor med Avstralijo in Slovenijo o t.i. delovnih počitnicah, ki bo omejenemu številu mladih iz obeh držav omogočil pridobitev posebnega vizuma za enoletno bivanje v Avstraliji oz. Sloveniji. tednik plus • 30. junija 2015 13 Spoznajmo Ptuj Na Ptuj vabita pestrost in raznolikost ponudbe v ptujski kleti hranijo »ajstarejse vino v Sloveniji, zlato trto iz leta 1917; to je eden najboljših vinskih letnikov v prej-■njem stoletju. v* Ptujsko je že od nekdaj znano kot vinogradni. sko m vinarsko območje. Ze nekoč so vina od tod potovala v širni svet, tudi čez lužo. __ va\cev, W " V najstarejšem slovenskem mestu lahko obiskovalci od blizu in daleč uživajo v najrazličnejši ponudbi: v kulturnozgodovinskih in drugih spomenikih, ogledih mestnega jedra in muzejskem bogastvu, uživanju v vodnih športih na Ptujskem jezeru, na igrišču za golf, domačih dobrotah, ki jih ponujajo ptujske in okoliške gostilne, največ pa jih je moč videti na razstavi Do- \ brote slovenskih kmetij vsako leto maja, eno najlepših in najuspešnejših zgodb pa pišejo vina Ptujske kleti in nekaterih drugih vinogradnikov in vinarjev na Ptujskem. Pullusova blagovna znamka je dobesedno obnorela svet. Sicer pa je na Ptujskem vinogradništvo živelo že v antični dobi, že stari Rimljani so se naslajali ob kvalitetnih vinih s tega območja. Kasneje je vinogradništvo za nekaj stoletij zamrlo, ponovno pa so ga oživili srednjeveška cerkev, grad in mesto. Dominikanci in minoriti, ki so po letu 1230 prišli na Ptuj, so najprej mošt in vino dobivali kot miloščino. Potem ko so po letu 1438 od gospodov Ptujskih podedovali vina in kleti, pa so se intenzivneje posvetili pridelovanju grozdja in kletarjenju. Vinska zgodovina ptujskih dominikancev se je zaključila ob koncu 18. stoletja, medtem ko so jo minoriti zaključili leta 1945. Ptujsko vinsko zgodbo je nato nadaljevalo združeno ptujsko vinogradništvo in kletarstvo. Kulturna vina ima na Ptuju že skoraj 800-letno tradicijo. V Ptujski kleti ne hranijo samo odličnih vin novejšega obdobja, temveč tudi najstarejše slovensko vino, zlato trto iz leta 1917; to je bil eden najboljših vinskih letnikov v prejšnjem stoletju. V znameniti ptujski vinoteki hranijo še druga izredno stara buteljčna vina, kot npr. zeleni silvanec, letnik 1919, sovinjon, letnik 1921, tra-minec, letnik 1929, renski rizling, letnik 1935, rumeni muškat, letnik 1943, šipon, letnik 1946, itd. \ i ^ j -. d Za promocijo ptujskih in slovenskih vin ■ skrbijo tudi v Termah Ptuj, kjer že tradicionalno pripravljajo Primusove vinske zgodbe in kjer so obiskovalcem na voljo, številne vodne površine, največji kom- | pleks toboganov v Sloveniji, športne površine in eden najlepših velnes centrov * v Sloveniji. Ptujske turistične zgodbe nL brez igrišča za golf, ki sodi med najlepša v Sloveniji in širše. jUcno Na Ptuju že 26 let zapored poteka največji slovenski festival kulinarike podeželja - Dobrote slovenskih kmetij, od letos pa tudi festival kave, ki je nastal zato, da bi mesto bolj živelo. ?m >4H okolja- B V- M / t ■-si? V žte - mi času martinovanja, Her- Cl Pti se zah, na območju VTC 13;^ a bersteinova in Vidova kleti, podobno kot je šele v povojih, čeprav ,e ne,kon - ^ mestnih dvorišč, še veliko. Ob l mjs 0slerberger,evo najdlje v hotelu Mjtra, ^^Uovl)«» na daljavo je prinašaj ' Pomembnarekreaiivno izvina. Številni Ptujčam so m^g ^ ilnah: ricah in Halozah, ^fcr^ nekateri pa so se ^^ . , na pluju pri-veliko V čast vinu so nekoč na i j r rejali tudi vinski dan oz. vinski sejem liis - v no območje Ptujčanov je Ptujsko jezero, ki nudi vodneožitkejaaral-cem, veslačem ter ljubiteljem vo- v m a ■ ■ v ■ ■ ■ ■■■ žnje z motornimi čolni in vodnimi skuterji. M- X Mi Spoznajmo ^t&j S • 30. junija 2015 Ptuj - mesto prireditev in zabave m , Društvo Arsana bo letos že sedmič poskrbelo za največje mednarodno i____:__Dtuiii in < na Ptuju in širše. alasbeno poletno dogajanje . V devetih dneh bo na ptujskih odrih v okviru 60 dogodkov nastopilo več kot 200 vrhunskih umetnikov s področja klasične, pop, jazz in etno vokalne in instrumentalne glasbe. ^-^^n^edno kai P NaPtujurnokoUcse eb.v^ia Skorajda ni dneva v letu, to fo . yalskim slovensko^ d0gT^ IfoSsko mesto, v kat.en.se do bro počutilo II l Bazeni energije so najbolj mokra zabava mladih v Sloveniji, pripravljajo pa p ptujski študenti. V Termah Ptuj bod0 že tradiconalno potekali 4. julija od 9. ure nape š . ' "*i mm mm J* S u Ji l S > v M m )M «£C U&> IVSI°veniji. m* fl m ■U» ijka. i Poli maraton je ena največjih rekreativnih'' kolesarskih prireditev v Sloveniji, saj vsa- ^ ko leto privabi nekaj tisoč kolesarjev od _ blizu in daleč. Letos jih je bilo 4320 C klfe f .> Vsi skupaj smo za enakost - prijateljstvo - pomoč je tradicionalna humanitarna prireditev družbe Radio-Tednik Ptuj. To je dan, ko se na Ptuju še posebej veselijo ljudje s posebnimi potrebami. Na prireditvi sodelujejo priznani slovenski ansambli, pevke in pevci. fVtj v... 7 > m s ». Rimske igre so spektakel poletja na Ptuju. Letošnje, osme, bodo potekale od 20. do 23. avgusta na območju stare Poetovione ob prvem mitreju. 800 Rimljanov bo prestavilo vse takratne družbene sloje; senatorji, meščani, vestalke, legionarji, gladiatorji in sužnji bodo pričarali zgodbe, stare 2000 let. tednik plus • 30. junija 2015 15 Spoznajmo Ptuj tisočletij, mesto stoterih dobrot stote Kurentovanje je najstarejša in najmnožičnejša pustna prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Vsako leto si ptujske pustne prireditve z udeleženci iz okrog 15 držav sveta ogleda več kot 100.000 obiskovalcev. Prihodnje, 56. Kurentovanje A bo od 2. do 9. februarja 2016. Kino brez stropa, filmslci projekt ClD-a Ptuj, ki je do lani potekal ptui ni samo zakladnica tise«.Naj- Mega gradu in v Mestnem! kinu z njo rih Vat, temveč tudi ^ 0Žbalt0V° I T^ sedme umetnosti zadnje toj-^^^ sezone'....... ' zaprte prostore Mestnega rw — S S li 671 LAM v MM m TJsssbsSESas« 1 r v* ^ V" - i m"** t najmanj 20 avgusta. d°gajanj< e bo se '»iii Ha« festivalu sodobne umetnosti K\bo P1 M Slavs "oletelnavec v orga- Kot30 18. julija. bo Raciji Urus^ ototo 0a ^ - ^ driav sode\ova\°veC sveta lis-" Dru» Cesarsko kraljevi mj^ mesta. r V mestu _ob Dravi je tradicionalna prireditev tudi matio vanj^j je ptuj mesto vn n trte. 11. november ni samo I praznk nove vinske tetine, temveč dan, ko na Ptuju usM- I ičijo n°vega princa Sevala in novo ptujsko vinsko kraljico ' V V tedni spoznajmo ^t&j S • 30. junija 2015 Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči . petek, 31 ■ i*' oder Radla-'te,,n N»2 ," 1 - i iJ*tj i ^ „ + t* , "i,' i, c ¡tt^MBT. * '^«ari- ' , / j Y Ml* fc T RADIOPTUJ V/ 89,8 98,2 104,3 v Štajerski 4 aMflUS^i od« »«""'Jr it Si j» I www.radio-tednik.si 1 ilm rmm MESTNA OBČINA PTUJ Ptuj 2015 1. VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979) v izvedbi popularnih ansamblov, 27. avgust 2015 ob 19.30 2. VEČER - festival NZG Ptuj 2015, 28. avgust 2015 ob 19.30 MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ Štajerski mam RADIOPTUJ 83,8 98,2 104,3