Delegatska vprašanja Taborska jama Ivo Frbežar, DPZ, je dal po- budo, naj se Taborska jama uredi kot šolska jama. Odgovor oddelka za gospo-darstvo (Bogo Sušič): Pobuda Zelenih Grosuplja, da se Taborska jama uredi kot šolska jama, je umestna in do-brodošla, saj bi z ryeno realiza-cijo jamo in okolico kompleks-no uredili, po čemer žejja in potreba obstaja že vrsto let. Se-veda pa je ta naloga zelo obšir-na in zahteva temeljit stroko-ven pristop, znatna finančna sredstva in sodelovanje večih zainteresiranih faktorjev. Za-radi tega žejja Zelenih, naj se jama uredi kot šolska jama že do pričetka pouka, ni uresnid-Ijiva. Pred kakršnimkoli ureja-tyem jame in njene okolice je prvenstvena naloga, da se ta jama razglasi za naravni spo-menik in s tem zaščiti pred ne-strokovnimi posegi in eventu-alnim uničevanjem določenih predelov. Ta obveza izhaja iz Sprememb in dopolnitev dol-goročnega plana občine Gro-suplje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in je tudi obvezno tzhodišče iz dolgoročnega pla-na Republike Slovenije. Na os-tiovi tega Ljubljanski regional- ne zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine že priprav-]ja strokovne podlage za spre-jem odloka o razglasitvi Tabor-ske jame za naravni spomenik. Ko bo odlok sprejet in jama razglašena za naravni spome-nik, pa bo potrebno izdelati ce-lovit projekt namembnosti in ureditve jame. Navedeno po-budo Zelenih bo možno in po-trebno vključiti v ta projekt. Uničujemo okolje Anton Čebular, delegat DPZ, je v imenu Kmečke stranke dal pobudo organom skupščine občine, da v okviru svojih pristojnosti sprejmejo odloke, ki bi z visoko kaznijo odvračali potencialne ones-naževalce narave in pozval pristojno inšpekcijsko sluibo, naj poostrijo nadzor in ustrez-no ukrepajo. Naša ekološka osveščenost je premajhna, po-samezniki imajo nevarno ne-spoštljiv odnos do narave, kazni pa so odločno prenizke. Imamo divja odlagališča od-padkov v gozdovih, ob polj-skih poteh, ob in v potokih, kjer skoraj ni več pravega vodnega in obvodnega življa. Posebej apelirajo na Farmo Stična, ki ob deževnih dneh izpušča velike količine gnoj-nice v potok Višnjica. Odgovor oddelka za prostor (Nevenka Pleterski, Blanka Bartol). 1. Pristojni občinski organi imajo nalogo, da na podlagi za-kona o spremembah in dopol-nitvah zakona o prekrških (ur. list RS št. 10/91) pripravijo gle-de višine denarnih kazni za prekrške spremembe in dopol-nitve občinskih odlokov. 2. V zvezi z Farmo Stična po-teka na Inštitutu za zdravstve-no hidrotehniko na FAGG v Ljubljani izdelava projekta o sistemu odvajanja padavin-skih voda, analizi in čiščenju odpadnih voda na sami farmi ter v CN Ivančna gorica. Na osnovi ugotovitev in su-gestij te naloge bo Izvršni svet občine Grosuplje sprejel na-daljnje ukrepe za izboljšanje ekološkega starya na področju farme Stična. Mizarska delavnica Franc Bregar, KS Krka, je podal pisno pobudo za prepre-čitev izdaje lokacijskega dovo-Ijenja Marku Trunklju iz Krške vasi 3 za gradnjo mizarske de-lavnice z lakimico, ker ta de-javnost ne sodi v to okolje, saj bi bila locirana v središču po- čitniškega oz. stanovai\jskega naselja, pod nameravano loka-cijo pa je tudi kraški izvir in je mogoče pričakovati onesnaže-rye okolja. Odgovor Oddelka za pro-stor (Matjai Špolar): Status parcele: gozdna par-cela, nezazidljivo, po DP obči-ne sicer mejna parcela z zazid-tjivim območjem Prostorski ureditveni pogoji za območje Krke: parcela leži izven ob-močja obdelave. Urbanistični red: parcela leži izven grafič-nih meja zazidljivih parcel, člen 5. Stvamo stanje: Zazida-va je že kdaj zlezla preko vseh meja, ki so kdajkoli bile risane za to območje. Obravnavana parcela leži ob asfaltni cesti med vikend ob-jekti (tukaj nikoli ni bilo vi-kend območje - vsi vikendi so več ali manj izsiljeni, jih je pa 6 - 7), zraven je že lovski dom. Gre torej za zapolnitev že urba-niziranih površin. Zato smo smiselno uporabili člen 7. ur-banističnega reda, ki dovoljuje gradnjo kjer koli, če dajo so-glasje vse pristojne ustanove s krajevno skupnostjo vred in če raba prostora ne ovira dru-gih, plansko določenih ciljev (kmetijstvo, razni koridorji, prostorski rezervati ipd.) Investitor si je pridobil stro-kovno mnenje ZRMK 124172- 435/91, ki navaja, da je hrup mogoče in potrebno dimenzi-onirati na mde raven hrupa 55 dB (A) čez dan in 45 db (A) ponoči. Ostale komponente emisij niso problematične. Lo-kacijsko dovoljenje ni mogoče izdati, ker zadeva zemljiško-knjižno ni urejena. Splošno: - Vikendaštvo je za prostor in občino breme in razsipanje, za domačine pa stalen vir kon-fliktov. Pravica (češ mi smo bi-li v prostoru prvi in ne prizna-mo interesov nikogar drugega) ni pravica. - Posebnih obrtnih con ni Tiste, ki pa so, so samo v Grosuplju pa še teh primanj-kuje. - Potencialna nevarnost za karkoli obstoja na vseh 4200 ha naše občine: zato je država izu-mila predpise: mizarsko dejav-nost se vedno da spraviti v te okvirje teh predpisov. - Vsak poseg v prostor (tu-di gradnja vikenda) poruši vsa-kokratne prostorske odnose, redko v korist, običajno v ško-do (še zlasti vikendaštvo). Bolezen v nosečnosti Marjan Ahlin, DPZ, je podal pobudo za spremembo samou- pravnega sporazuma o uresni-čevanju zdravstvenega varstva v zvezi z nadomestili OD za čas odsotnosti delavk z dela zaradi bolezni v času nosetnosti. To naj ne bi več bremenilo podje-tij, kar je problematično zlasti v trgovini in gostinstvu, kjer so pretežno zaposlene ženske. Stroški, povezani s proble-mom nataliteta, bi morali bre-meniti vse zaposlene enako. Pobudo naj bi posredovali tudi SkuDščini RS. Odgovor Oddelka za gospo-darstvo (Slavica Penne): Že v mesecu maju 1991 je bil objavljen Osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in za-varovanju. Novi zakon prinaša tudi spremembo obveznosti in pravice podjety in delodajal-cev. Predvideva se prenos ob-veznosti delodajalca oziroma podjetja v zvezi z nadomestili osebnih dohodkov v času zadr-žanosti z dela zaradi bolezni. poškodbi in nege družinskega člana na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zakon naj bi predvidoma začel veljati s 01. 01. 1992. Osnutek zakona že vsebuje vsebino pobude, ki je bila po-dana, zato je ni potrebno po-sredovati Skupščini Republi-ke Slovenije.